5xKaja tiikratiiaiexUn* tr torek, četrtek, sohoio. &s$ueil three tim« aueek Tues daijf Th ursi aj Saturday. -a GLASILO SLOV«Mtg»GA KATOLIŠKEGA PBLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. r fNo^ "JO. rUTP A TT T i>r\r»r«tr _ < tttiitt m. mrrnn^ . .. 1 ^ > i ŠTEV. (No.) 73. chicago, ill., torek, i9'. junija — tuesday, jufie, 19. 1923. LETO fVOLi) Vojna nevarnost odstranjena na Balkanu. * zavezniški poslaniki v belgradu so vplivali na jugoslovansko vlado, da je odje-njala od svojega sklepa. — bulgarija demobilizira. — bulgarski monar-histi hočejo ferdinanda nazaj. Dunaj. — Po zadnjih poročilih je vojna nevarnost na Balkanu odvrnjena vsaj začasno. Britanski poslanik v Belgradu je sklical poslanika Italijanskega in Zedinjenih držav, ter so skupno obiskali Jugoslovanskega ministrskega predsednika Ni-kolo Pašiča ter vplivali na njega. da se mora ultimatum, ki ga je Jugoslovanska vlada poslala v Sofijo omiliti in preklicati. A-ko Jugoslavija tega ne stori, je zagrozil Sir C. Alban Young britanski poslanik, da sti Anglija in Italija pripravljeni na skupno intervencijo proti Jugoslaviji. S tem nastopom zavezniških poslanikov se je doseglo toliko, da je Jugoslovanska vlada preklicala odredbo za generalno mobilizacijo, katera bi se imela začeti o polnoči v soboto. Na drugi strani pa je Bulgaria pričela demobilizirati svoje čete še v soboto popoldne in iz Beograda poročajo, da je nova bulgarska vlada uradno obvestila o tem Jugoslovansko vlado. Jugoslovanska vlada baje zahteva od male antante, da se sestavi mešano vojaško komisijo in jo pošlje v Sofijo, ki bo preiskala uradno, ako se demobili-zacija vrši po predpisanih zahtevah. Bulgarski poslanik na Dunaju izjavlja, da kaj takega je zastonj pričakovati od Bulga-rije, ker narod še vedno drži toliko na svojo čast, da kaj takega tudi pred grožnjo z vojno ne bo dovolil. V Beogradu trdijo, da poročila o Stambouliskejevi smrti so iz trte izvita. Pravijo, da nova vlada je to raztrosila v svet samo zato, da bi agrarce moralno panala. Kralj Boris je izjavil, da je Stambouliskij nameraval v Bul-gariji že dolgo časa proglasiti republiko jn sebe postaviti za predsednika republike. Ta strah pred republiko je povzročil, tda so se pričeli monarhisti in bur-žoazci tajno pripravljati proti Stambouliskejevi vladi in jo končno vrgli raz vladnega krmila. Iz Sofije naznanja poluradnD poročilo, da je sedanji bulgarski kabinet sklenil poklicati nazaj na tron bivšega kralja Ferdinanda, Jn sedaj živi v Coburgu na Nemškem v rojstnem kraju njegove zene. Praske mej monarhisti in a-grarci so na dnevnem redu, ker po deželi agrarci nikakor nočejo priznati nove vlade. V teh spopadih je bilo tupatam že več pobitih in ranjenih. A z zunanjimi silami se za enkrat skoro ni bati konflikta, vsaj kolikor se da zanesti na zadnja poročila o situaciji. -o- tujezemsko vtihotap-ljanje v zd. dr. New York. — Po poročilih na-seljeniškega urada se je tekom tega leta tajno ukradlo do več tisoč tujezemcev v Zesdinjene države. V New Yorku samem se baje nahaja do pet tisoč Kitajcev, ki so se ukradli v deželo, da bi naseljeniške oblasti vedele kako. Zvezni detektivi izvršujejo aretacije na debelo med tujezemci, katere čaka deporta-cija iz dežele. STRAŠNI POTRES ¥ PERZIJI. Nad 6 tisoč ljudi pokonČanih. — Cele pokrajine v razvalinah. — Grozoviti učinek potresa. Moskva. —— Glasom poročil iz severnozapadnega dela Perzije se je v noči mej petkom in soboto pojavil strašni potres v tamkajšnjih pokrajinah, ki je odprl prerani grob nad 6 tisočim ljudem, kolikor se je moglo do-sedaj dognati. Potresni sunek je razdejal teritorij obsegajoč do 1000 kvadratnih milj naokrog. Šest vasi in mest je popolnoma v razvalinah. Kmalu po polnoči se je pojavil prvi sunek in to tako silovit, da so se zidane hiše po mestih in vaseh na mestu sesedle v kupe razvalin. Ovčarski pastirji, ki so preživeli po hribih pripovedujejo, da je bil sunek tako hud, da jim je tal zmanjkalo. in so popacali na zemljo. Ovce in druga živina je zbezljala podivjana in je še sedaj vsa plaha razkropljena. Preživelo ljudstvo potrebuje takojšne pomoči. -o- PRIMANJKLJAJ V ŠOLSKEM FONDU. Chicago. — Okrajni blagajnik P. J. Carr mora preskrbeti za Šolski fond okraja Cook 1 milijon dolarjev, da se plača učitelje in učiteljice za mesec junij. Šolski fond je imel precejšni deficit v tekočem letu. KRATKE AMERIŠKE VESTI konec rudarske stavke v novi škotiji. Halifax. — Rudarska stavka, ki je trajala več dni v Novi Ško-tiji je poravnana. Mej lastniki rudnikov in premogarji je prišlo do sporazuma zatem, ko so družbe dovolile delno povišanje zaslužka rudarjem. Prihodnji teden se prične zopet redno obratovanje po vseh rudnikih. -o- belgijski kabinet re-signiral/ Bruselj. — Kabinet z ministrskim predsednikom George Theunisom na čelu je podal o-stavko glasom uradnih sobotnih poročil. Mej ministri in raznimi državniki je prišlo do spora glede vporabljanja Flemskega jezika nad Ghent Univerzi. -o- zdravstveno stanje bonar law a kritično. London. — Stanje bivšega britanskega ministrskega predsednika Bonar Lawa se slabša od dne »do dne. Bolezen v grlu se povečuje in nevarnost je, da podleže bolezni. ŠIRITE LIST EDINOST zvišana vožnja na ka-rah v seattlu. Seattle, Wash. — Mestna u-prava naznanja, da je primora-na od današnjega dne naprej računati za vožnjo na pouličini železnici po ioc. od potnika. Lansko leto so pri upravljanju poulične železnice imeli občuten deficit. — Senator James Couzens vnet pristaš republikanske stranke prerokuje, da zna priti mej Fordovimi pristaši in demokratsko stranko do sporazuma in da znajo skupno postaviti za predsedniškega kandidata Forda na demokratski listi. — Železniški ravnatelj Davis poroča v svojem poročilu, da 24 ameriških železniških družb dolguje vladi svoto 90 milijonov dolarjev. — Vladi Zd. dr. dela prohibi-cijska odredba na morju za tu-jezemske parnike silne skrbi. Vse evropejske države odločno protestirajo in groze z enakimi reprizalijami na drugih predme--tih proti Zd. dr. v Evropi. V po-stavodajnem oddelku so na delu, kako bi se moglo omiliti odredbo ,da bi bila zadovoljiva tako za Zd. dr., kot tujezemske države. — v Indianapolisu, Ind. se bo vršila dne 4. julija tekma z ba-luni. Pri tekmi bodo zastopani tudi vojaški in mornariški letalci. Dvanajst balunov bo tekmovalo v tekmi. — v Pacamontas, 111. so štirje banditi zajeli poštnega sela John Green-a, ter mu odvzeli $4000, katere je nesel tamkajš-ni Pocahontas Coal Co., katera družba je naročila omenjeni denar za delavske plače. Banditi so izginili brez sledu. — Zadnji petek je končal v Chicago na vešalah svoje življenje italijanski morilec Caspar Pastroni. Svojega zločina ni hotel priznati niti na vešalih. \ _ v Buffallo, N. Y. se je pripetila zadnjo soboto velika nesreča, ko je tovorni vlak trčil v čez železniško križišče vozeči auto. Štirji potniki, ki so se nahajali v auto so bili na mestu mrtvi. — V Atlantic, Ia. je udarila v stanovanje William Onkena, strela, in ubila njega gospodarja na mestu sedečega na stolu za mizo. — V Los Angeles, Calif, so zadnjo soboto prohibicijski detektivi zajeli 18 tihotapcev z rumom. Zaplenjenega je 166 zabojev ruma. — V Warsaw, Ind. živi 70-letna korajžna žena Mrs. Summers. Na tamkajšni zrakoplovni postaji je vabil neki letal-ec mlade dekleta, da se naj grejo z njim peljati po zraku. A nobena ni i-mela tolike korajže. Zraven pride tudi omenjena Mrs. Summers, ki se je pa korajžno prijavila in se podala na 15 minutno vožnjo po zraku ter tako o-sramotila vse mlajše gospodične in dame. Korajžo je treba imeti, pa gre! — v Springfieldu, Minn, so i* meli te dni živinorejci tamkajš-nega countija svoj letni sestanek/ Zborovalci so razpravljali p akciji za zboljšanje farmarskih razmer. Vsi farmarji se pritožujejo, da jim manjka farmarskih delavcev. — V Streator, 111. so imeli v tamkajšni katoliški cerkvi sv. Štefana sv. birmo. 270 otrok je bilo birmanih zadnjo nedeljo. Birmoval je peorijski škof Rti Rev. Dunne. — v Chicago je te dni umrl v bolnišnici sv. Bernarda sloveči pisatelj Rev. H. Sheran. Pokojni slovi po več svojrh lepih spisih, ki jih je izdal v brošurah in knjigah v obrambo Katoliške cerkve. i|^&JUTfi~UST~EDINOST. francija zopet ropota na lozanski konferenci. Lausanne. — Francoska delegacija zahteva od Turčije, da ji mora plačati vojni dolg v zlatu. Ker pa Izmet Paša prihaja na dan z novimi predlogi, da bi se plačalo v bondih in materialu so Francoski delegatje ozlovo-Ijeni in groze, da zapuste konferenco, ako se njih zahtev ne upošteva in toe sprejme. GR0Z0YIT0STI PRIHOD-' NJIH VOJN. V prihodnjih vojskah bo odločeval zmago mej sovražniki boj v zraku. London. — Te dni so imeli v tem mestu angleški vojaški eksperti, zgodovinarji in drugi strokovnjaki svoj sestanek, ki so razpravljali o raznih potrebah za obrambo angleškega otočja pred morebitnimi zunanjimi sovražniki. Mej temi je bil tudi znameniti angleški vojaški zgodovinar, H. G. Wells, ki proučuje že skoro vse življenje voje-vanje raznih narodov, njih metode in značaje. V svojem govoru na tem sestanku je dejal: "Zrakoplovstvo je igralo glavno ulogo že v zadnji vojni. Ze-pelini so napadali naša mesta in strašili naše ljudi. Kaj bo še le v prihodnji vojni, če pomislimo, da je avijatika napredovala za (50 odstotkov po vojni v izboljšanju strojev in drugem oziru. j Ena "feama bomba s strupenim plinom bo pokončala vse prebivalce v enem mestu. Armade ne bodo prišle v prihodnjih bojih niti v poštev ne. Taka vojska bo pokončala cele narode ,ako se jih bo napadlo nenadoma. Mesto, da izdajamo denar za armado in mornarico, gradimo raje zrako-plove» ker ti bodo v prihodnji vojni najboljši varuhi naše domovine. In tako tudi bo. Tehnika, ki izboljšuje od dneva do dneva zrakoplov, daje bojaželjnemu človeštvu najhujše orožje v roke, s katerim se bo morilo mej seboj v prihodnjih vojnah. -o- FANTJE KAZNOVANI RADI NADLEGOVANJA DEKLET. Chicago. — Zadnjo soboto je bilo kaznovanih osem fantov od sodnika Newcomerja, ker so nadlegovali dekleta v Douglas Parku. Vsak je bil obsojen na $100. denarne globe, ali pa od-sedeti za dotično svoto v mestni ječi. -o- '.DENUNCIRANJE GUVER- JUGOSLOVANSKE N0YK7 ob 25-letnici ustoliče-nja. Dne 22. maja, se je ljubljanska duhovščina poklonila svoje^ mu nadpastirju premil. g. dr. Antonu Bonav. Jegliču, ki je bil prav ta dan pred 25. leti ustoličen kot ljubljanski knezoškof. StolnLprošt in generalni vikarij Andirej iKalam 'je škofovskemu jubilantu v imenu celokupne duhovščine govoril gorke, iskrene besede zasluženega priznanja. "Prihajamo" — je rekel — "kakor ljubeči otroci k svojemu očetu, kakor vdani sinovi k svojemu nadpastirju." da se radujemo ob 25-letnem jubileju bogato blagoslovljenega škofovanja. G. govornik se je najprej spominjal 16-letnega delovanja v Sarajevu, kjer se je takratni kanonik dr. Jeglič z mladeniškim ognjem kot katehct, generalni vikarij in kot vzgojni pisatelj vsestransko žrtvoval za ondotne katoličane. Zatem je omenjal, kako mu je še živo v spominu prvi nagovor g. kmezoškofa, ki ga je imel ob u-stoličenju v ljubljanski stolnici, v katerem je povdarjal, da si je za vzor svojemu delovanju v škofovskem poklicu izbral božjega Učenika in njegovo prijateljsko razmerje do apostolov. V kratkih potezah je nato g. prost orisal trudapolno naporovanje g. jubilanta, ki je bil vsekdar poosebljen vzor vsem duhovnikom v gorečnosti za proslavo božjo in v skrbi za blagor vernikov. Njegovo življenje je odprta knjiga, polno zaslug in dobrotvorno-sti duhovne in telesne. V nedeljo, ko bodo zvonovi po vsi škofiji oznanjali in poveličevali zre-dno svečanost 25-letnega jubileja, se bodo duhovniki pri sv. mašah, verniki pa v svojih molitvah hvaležno spominjali svojega ljubljenega nadpastirja ter prosili Boga, naj še vnaprej blagoslavlja trud in prizadevanje čast-ljivega jubilanta. G. knezoškof se je ginjen zahvaljeval za iskrene besede in čestitke poudarjajoč, da je prišel na'to odgovorno mesto brez svojega vplivanja in da se je v svojem nelahkem poklicu ravnal predvsem po geslu: tl Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji !" Trudil se je tudi, da bi se ukoreninilo med verniki čaščenje božjega Srca Jezusovega; spoznal je in se prepričal, da trud ni bil zastonj. V zadregah in težavah se je vsikdar, kakor si je bil namenil ob nastopu škofovanja, v zaupni molitvi obračal k Bogu za pomoč. "Marsikaj sem mogel doseči z božjo pomočjo v prid vernikov" — je skromno pripomnil g. jubilant, — "a škofu pomagajo duhomi- prohibicijo se vpeljuje na turškem. Carigrad. — Turške oblasti so dale zapreti zadnji teden v tem mestu 2478 gostiln. Pijančevanje je odslej naprej strogo prepovedano. Vsak pijanec bo odslej naprej aretiran, dali ga bodo v ječo prespati, in ko se bo iztreznil bo obsojen na bastinado — dobil bo gotovo število u-darcev s palico po podplatih. YESTI IZ PORURJA- , NERJA SMITHA. New York. — Suhači so zadnje dni kar blazni radi preklica- " Tudi nJim Sre zahvala in ne predloge, ki jo je potrdil s, priznanje, ki so se vzajemno s svojim podpisom guverner Smith države New York. De-nuncirajo ga in hujskajo ljudstvo, da bi ga odpoklicalo iz u-rada. Toda Smith se suhačem smeje, ker ve, da je velika večina ljudstva za njim. o- MEHI KAN S KI GENERAL umrl. El Paso, Tex. — General Luis Terrazas je umrl zadnjo soboto v ameriškem obmejnem mestecu Chihuaha City. Terrazas je bil pred desetimi leti najbogatejši živinorejec v Mehiki. V Villatovi revolaciji in njegovih bojih je bil finančno popolnoma, uničen in je bil primoran črez mejo v Z. D. kjer je v goni imenovanem mestecu preživel ostali del njegovega življenja. škofom trudili za utrjevanje kraljestva Kristusovega med nami. V nedeljo bo zahvalni dan pre-sveti Trojici za vse obilne milosti, naklonjene v tej dobi. Lepe obresti V zadnjem času so imeli skoro vsi večji denarni zavodi svoje občne zbore, na katerih so določili višino obresti za lastnike akcij. Obresti znašajo večinoma nasd 10 procentov, so pa tudi zavodi — v Sloveniji jih je bolj malo — ki bodo plačali po 15. po 20 in še več odstotkov obresti na posamezno delnico. Pa pravijo ljudje, da ni denarja. Denarja je dovolj, samo nima ga vsak, to je tisto. Tovarna* za usnje je pogorela v St. Lenartu v Slovenski goricah. Francozi odrezali stavkujoče de* lavce od dovoza prehrane. 1—Prebivalstvo prosi A-meriko pomoči. , Berolin. — Glasom včerajšnih poročil iz Dortmunda, so Francoske čete okupirale centralno železniško postajo v Dortttiun-du, in s tem prišli v kotrolo nad vsem, karkoli se uvozi v zasedeno Porursko ozemlje. Nameri tega francoskega koraka je, kot se tolmači v političnih krogih odrezati dovoz prehrane stav-karjem v Ruru in jih tako z lakoto prisiliti do dela. Prebivalstvo baje prosi svoje voditelje, da se naj obrnejo za pomoč na Zedinjene države in jih prosijo pomoči. V mestu Werden je bilo zadnjo soboto obsojenih pet direktorjev tamkaj šni h rudnikov, kef so se branili izročiti francoskim oblastem premog iz skladišč. Vsakteri je bil obsojen na 5 let zapora in na 14 milijonov dolarjev denarne globe. Prebivalstvu v zasedenem Po-rurju gre jako tesna za življenje, ker navadno se v te pokrajine vsako leto importira do 70 odstotkov življenskih potrebščin. Lakota preti na vseh koncih, kakor to razvidno iz raznih poročil. , l Ne daleč od mesta Mayence so neznani prijatelji Francozov podminirali železniško progo med Mayencem in Parizom. Eksplozija je razdejala železniški tir in več železniških vozov in zraven ubila enega francoske-ka vojaka. Več navadnih potnikov na vlaku je bilo ranjenih. -o--w newmark obsojen. Waukegan, 111. — Znani Ben Newmark, ki je baje sodeloval pri razupitem Smallovem slučaju lansko leto in je bil zatem od Smalla imenovan kot vrhovni maršal ognjegascev v državi, je bil zadnji teden obsojen tudi na 6 mesecev Zapora. Njegovi advokati so seveda takoj izdelali priziv na višje sodišče in njega in obsojenega Boyleja vzeli proti varščini $2000. iz preiskovalnega zapora. DENARNE POSIUATYE. VtenJiM cene to bile jafoskrvaa« iHm dinarjem: 100 «— Din- $ 1.40 500 — Din. ....... $ 6.35 1000 — Din........$12.20 2500 — Din........$30.50 * 5000 — Din........ $6o.oo- Zrn. Hslfjanake Bre: 50 — Lir...... $ 3-K> ioo — Lir. $ 5.60; 500 — Lir......... $25.20 ^ 1000 — Lir.........$49.5® Pri rečjfll irotekt fc> presegajo m tisoč Din. »11 a tisoč Kr, damo sebn! popuft Predme pošljete 2nt drive trrdkc se spomni nafte podjetje, ld Ik> Vem poeta! r stari kraj ceneje ia tttrefo kje drevje. Naie Vse pottjafee bajvcmt odi X*4i w. mM. te. EDINOST (UNITY.) Eshftja vsak torek, četrtek in soboto. — Iitned every Tuesday Thursday iwH Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1S49 West aand Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. 9IAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-00 Za Združene Države za pol leta................................$1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta .... $i-75 3UBSCRIBTION: For United States per year .......................$300 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-5° " Chicago, Canada and Europe for half year.. $i-75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. £ntered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. "SLOVENEC". LJUBLJANA. 1v veliki dobi z otročjimi nikami ukvarjate. Ko bi res ne imeli in ne vršili drugega važnejšega opravka, bi morali to kar lepo spraviti in molčati. Toda "Slovenec" prav tako dobro ve, kakor mi, saj dobiva naše časopise, da tudi mi. bijemo hude boje za naš tukajšni narod, zlasti za najlepšo in najdražjo dedščino matere domovine, za vero, če smo že obsojeni, da narodno vtonemo v ameriških vodah, česar se ne more ubraniti, če bi tudi hoteli. Ta bridka ironija vodilnega glasnika naše domovine-matere nas boli; boli posebno zdaj, ko ona steguje svojo izsušeno roko proti nam za pomoč. Tolaži nas samo to, da v resnici ni ona, ki nam je ta ironični očitek zabrusila v obraz, ampak njen glasnik, ki je v tem oziru prav slab glasnik njenega pravega čustvovanja. Slovenec in( "Slovenec" sta včasih nekaj čisto druzega. V našem slučaju prav gotovo. To naj si "Slovenec" le dobro zapiše v svoj album. REV, H. B. t IZ SLOVENSKIH NASELBIN, t * --I + Po vojski je cela obubožana in sestradana Evropa takore-koč ena sama, od pomanjkanja izžeta roka, ki se stega sem čez morje proti zlati Ameriki, za pomoč in podporo. Ne zastonj! Niti približno ni mogoče povedati, koliko ameriških dolarjev je že strastno stisnila. Nedvomno bi bila še bolj izmozgana in izžeta, ko bi jih ne. Tudi naši bedni rojaki onstran morja niso prosili in ne prosijo zastonj, čeravno ameriški Slovenci nismo posebno zlati, a vendar po možnosti odpiramo srce, odpiramo roke, da otiramo bratovske solze. Tisti, katerim jih otiramo, so nam tudi hvaležni. To vemo iz njih številnih pisem, polnih zahvale za vsak dolar. Narod kot tak nam pa ni hvaležen, dasi bi nam prav tako moral biti. Saj s tem, da pomnožujemo narodno premoženje, lajšamo narodno bedo. Zato bi tudi od zastopnikov in glasil naroda kot takega pričakovali hvaaležnega priznanja, čeravno ga ne iščemo. Kajti kar damo, damo iz ljubezni do trpečih bratov. Ljubezen pa ne trobi in ne zvoni, kadar daje. Gotovo pa je, da hvaležnost vsakemu dobro de in mu še bolj odpre roke, mej tem ko mu nehvaležnost zapira srce in roko. Tega bi se morali vodniki in glasniki našega naroda onkraj morja bolje zavedati, kakor se. Res, da sami osebno ne potrebujejo naše podpore in jo morda tudi ne uživajo. Zato bi morali pa kot vodniki in glasniki naroda, ki je potreben podpore in jo tudi dobiva, to v njegovem imenu hvaležno priznati in s tem ameriškemu delu naroda srce in roko še bolj odpreti. Pred vsem bi se to pričakovalo od katoliškega glasila našega ljudstva onstran morja, od "Slovenca." On je glasnik pristne slovenske duše, obenem pa katoliško glasilo, ki mora kot tako poznati krščansko čednost hvaležnosti. V resnici je pa ne pozna. Mi ameriški Slovenci že dolgo z neko tiho žalostjo opazujemo, da mej nami in našimi starokrajskimi rojaki v celoti ni pravega stika. Nič bi ne rekli, ko bi bili v tukajšni naši domovini že čisto domači, že popolnoma amerikanizirani. Kot taki bi, kakor vidimo na drugih narodih, ki so že popolni Amerikanci, sami ne imeli več veliko smisla za staro domovino in bi ga dosledno ne smeli pričakovati od nje. Toda polovico naših naseljencev ima še dober kos srca v stari domovini, kjer mu je tekla zibelka, zato po pravici pričakuje, da bi mu domovina-mati vsaj en prevžitkarski kot prihranila v svojem srcu. A sodeč po njenem glasniku "Slovencu", ga ni, kar mi bridko čutimo in občutimo. Ko bi se bila zavedla svoje materine dolžnosti, bi bila morala v letih splošnega izseljevanja, do katerega je naše ljudstvo prisilila beda, z njim, ali vsaj takoj za njim, poslati tudi primerno število inteligentov, ki bi se mu bili v tujini kot verski in narodni voditelji postavili na čelo. Te dolžnosti se pa očividno ni zavedala, sicer bi jo bila bolje spolnila, kakor jo je. Koliko inteligentov z omenjenimi vzori pred očmi je pa sledilo izseljencem? Če izvzamemo duhovščino, jih lahko na prstih ene roke seštejemo. Resnici na ljubo bodi povedano, da so nasprotniki pokazali več smisla za izseljeništvo, kot tisti, ki imajo na svojem praporju napisano: Za vero in domovino! Ker se ona izseljencem ni pokazala mater, ampak jih je kot mačeha poslala po svetu, se ne sme prav nič čuditi, če ji "ljubezen" mačehe z ljubeznijo pastorkov vračajo, kakoršnih ne more biti vesela. Splošno vendar lahko rečemo, da je njih hvaležnost do matere večja, kot njena ljubezen. A če že ni mogla dati svojim otrokom, ki so se s krvavečim srcem poslavljali od rodne grude, voditeljev na pot v novo domovino, naj bi jih vsaj s sočutnim srcem spremljala v njih bojih za obstanek, ter za dragi svetinji vere in narodnosti. Žali^ bog, da ji tudi glede tega ne moremo dati dobrega spričevala. Njeno vodilno glasilo, "Slovenec" nas, ki se borimo za ti njih najdražji svetinji; vedoma in sistematično ignorira. Mi imamo svoj kotiček, v katerem nam stara domovina pripoveduje o svojih bojih in nam razkriva svoje rane. S sočutjem jo poslušamo in ji skušamo po svojih najboljših močeh pomagati. Njeno vodilno glasilo, "Slovenec" ima kvečjemu prostor za kako ameriško raco*, ki jo z vidnim apetitom kot tako obdela, kosti pa z nekim pomilovalnim nasmehom proč vrže. Dolgo smo imeli to že na jeziku zanj in še bi morda imeli, ko bi nas ne bil te dni prisilil, da mu javno in naravnost povemo, kar nas teži in boli. Neki naš tukajšni list je pred tedni prinesel lokalno vest, da je v tekmi z nikami v Jolietu, I1L zmagal slovenski deček. T0 "svetovno" vest je ljubljanski "Slovenec" prinesel pod naslovom: Slovenske zmage v Ameriki. Zaključil jo je: Prvo nagrado je dobil 13-letni Slovenec Anton Muc in tako rešil čast domovine. Ni treba kake posebne bistroumnosti, ne kakega črnogledega jazpoloženja tistemu, ki hdEe to prav razumeti. Naslov in konec vsebujeta žgočo ironijo, češ domovina bije boj za življenje in smrt, vi ameriški Slovenci se pa v tej NOVICE IZ * ŽUPNIJE S V.'zadnji pozdrav so mu preč. oče BARBARE. Beningen napravili lep govor Bridgeville, Pa. _ Gospod u-rednik: — Junija 3. smo imeli malo slovesnost. 58 dečkov in deklic je pristopilo prvikrat k mizi Gospodovi. Svečano prvo sv. Obhajilo. Junija 4. smo« imeli sv. Birmo. 135 otrok je prejelo zakrament sv. Birme. Pomagali so sledeči gg.: Za prvo obhajilo Dr. Srečko Zamjen ter Father Vincent, Passionist. Pri birmi so pomagali gg. Dr. Srečko Zamjen Father Joseph Verhunec. Father John Mertel ter Father Vincent. Sedaj nabira Dr. Srečko Zamjen v župniji sv. Barbare milodare za uboge revčke v starem kraju. Dobro sprejet povsodi. Še celo Nemci so prišli na pomoč. Tudi je bil Dr. Srečko Zamjen v Pitts-burghu. Nekaj nas "majnarjev" je bilo pri veselici, ki jo je priredil Dr. Srečko Zamjen. Izvrstno! Tako naprej Pittsburgh! Kot čujemo, je "Kranjsko Slovenski Dom" nabral pred nekaj leti nad $300.00 za reveže v starem kraju. Ta denar je bil namenjen za uboge revčke, kot čujemo. Stari odbor pri društvenem domu je dobro delal, in novi še bolj, ko je te dni odglaso-val omenjeno svoto za sirote mladinskih domov. Kot čujemo, se sedanji predsednik. Mr. jTgnac Podvasnik jako trudi, da bi ta denar v resnici prišel v roke, kamor spada — v dobrobit ubogim zapuščenim revežetn v Sloveniji. Mr. Ignac Podvasnik, vsa čast Vam za Vaš trud in skrb za reveže v Sloveniji! — Albin F. Moder, župnik. noge in mi vam bomo krepko sledili. Nič strahu pred morebitnim kakim zabavljanjem, ampak naprej do svojega cilja. Bodimo možje, celi možje in na delo za lastno župnijo v naselbini. Prosil bi tudi, da bi se glede tega vprašanja še kdo drugi o-glasil. Moj predlog je, da se naj skliče enkrat občni zbor vseh tistih, ki so pripravljeni sodelovati in pomagati za to stvar. Snidimo se skupaj, da bomo videli kakšna so naša mnenja za stvar. Pozdravljam vse cenjene naročnike in čitatelje v naselbini kot tudi po celi Ameriki. Michael Tomšič. --o- Pueblo, Colo. — Naznanjam žalostno vest, da je v naši naselbini preminul Charles Božič v svoji najlepši mladosti 21. let. Umrl je dne 7. junija. Bolehal je 6 mesecev udan v Božjo voljo. Pokojmi je bil jako delaven mladenič, bil je povsod prvi za dobro stvar in je bil tudi član 3. društev sv. Jožefa štev. 7. K. manj1 učiti mladino ponočnjaštva Vse drugače se vežba mladij pri Orlih, tu se uči vzornega krepostnega življenja, ki jih dvu ga kvišku k čisti morali in njih ustvarja poštene ljudi. Še nekaj je kar nam Dolenjcem in to je enega kega lista, kakor je vaš, da "bi nas branil in naše nasprotnike bičal. Imeli smo krepak list Sedanjost, ki je izhajal v Novem mestu, a je mogel prenehati ra. di nezadostnih naročnikov in neznosne draginje. Sedaj itnatno edini list "Domoljub," ki krepko zastopa naše interese. A Doleni. ci bi morali poleg tega imeti vsaj še en svoj lastni tednik. Toda ljudi ni, da bi začeli in se zavzeli za stvar. Letina kaže še precej dobrt> kljubtemu, da če biti nekoliki suša. Toda če dobimo potrebnega dežja pravočasno, bomo imeli še precej dobro letino, kar Bog daj in Marija, ker narod jo je potreben. Spomladi je prišlo nekaj Ame-rikancev domov iz Amerike. Ne- tako. da je vsakem zarosilo oko.,J ^USTreV 3V' J Jz t IT O T rn ,,1, __1* 1 o čalo pri upravi velik deficit. -o- na zastopnica Mrs. Preglet je o- ILLINOIŠKA ZBORNICA SE na večkrat kaj poročala, zdaj se > ZAKLJUČI, pa le malo kdaj čuje iz naselbi- j Springfield. III. — Illinoiška ne. i zbornica bo zaključila svoje za- Delavske razmere so srednje, sedanje prve dni v mesecu ju-Plače so od $4. do $6. na dan. Postavodajni oddelek je da- Sicer bi bile delavske razmere jnes obvestil guvernerja Smalla, lahko boljše med nami, ko bi bi- ^a morajo biti vse predloge pod- iz svojih naselbin, zakaj vsak' rad bere kaj iz domače naselbine pa tudi iz drugih naselbin. Ko berem dopise iz nekaterih naselbin in vidim, kako napredujejo po drugih krajih na društvenih, farnih in drugih poljih me prime volja za enako delovanje. In kje bomo rojaki imeli bolj ši stik, kakor potom časopisja. Zato rojaki v naši naselbini le večkrat na dan, da bomo pokazali v Houstonu in Canonsbur-gu, da nismo zadnji, ampak tudi napredka željni rojaki. Akcija za ustanovitev lastne župnije v naselbini, k^ se je pričela še živi med nami. Časi so sedaj nekoliko boljši kot so bili lansko leto, zato je sedaj čas, da bi se nanovo pričelo agitirati za to prepotrebno idejo, da bi dobili v svojo sredo enkrat svojega lastnega slovenskega duhovnika. Kadar to dosežemo, te-, daj bo položen še le v naši naselbini pravi* temelj pravemu napredku. Rojaki napnimo enkrat vse moči in poizkusimo in videli boste, da veliko lahko dosežemo, ako le hočemo. Kako milo je qloveku pri srcu, ko čita v dopisih po drugih naselbinah, kjer imajo organizirane svoje župnije, kako* lepo se rojaki zbirajo okoli svojega ognjišča, in kako bi se tudi ne, ko imajo v svojih sredah svoje dušne pastirje, ki vodijo in čuvajo pred sovražniki. Mi pa smo v tem oziru zapuščeni. In zapuščeni bomo toliko časa, dokler "bom0 sami hoteli. Zato pa čim-preje bomo stopili na noge in pričeli delati nato, da si organiziramo kakor sem rekel v tem središču več malih naselbin svojo lastno župnijo, tem preje se bomo znajdli na poti pravega in resničnega napredka.. Vsak dan, ki ga zamudimo, je dan zamujen. Pijonirjl naselbine na lo delavstvo malo bolj organizirano kot je. Toda prave sloge ni med namr. Se dobi delavec, ki je prava kukavica! Ki izdaja svoje sotrpine delavce na en ali drugi pa se širi med nami nesporazum in needinost. Veliko nesloge pa zanaša med naše rojake tudi protiversko časopisje, ki hujska na verski in politični boj. Taki listi ne zaslužijo slovenskega imena. Ker prihajajo med ljudstvo kot volkovi v ovčjih oblekah, da kradejo našemu ljudstvu iz src vero in njegovo pošteno prepričanje. Zabavljati čez Boga, duhovnike in poštene ljudi m težka stvar, to lahko dela vsak navadni fakin. Vse drugo je resno delati za narodne koristi in izobrazbo naroda. Zato pa rojaki delajmo nato, da bomo čimpreje dobili svoj lastni katoliški dnevnik in ta dnevnik naj postane naš neustrašeni list Edinost! Pozdravljam vse stare in nove naročnike širom Amerike! ' Frank Ulčar. -o-- Toplice, Dolenjsko. — Cenjeno uredništvo: — Naj prvo se moram vam zahvaliti za redno pošiljanje lista, ki ga prav radi prebiramo. Obenem pa vas občudujemo, da se s tako neustra-šenostjo borite proti brezverske-mu valu, ki hoče naše rojake v tujem svetu odtrgati od vere. Tudi pri nas po vojni ni nič boljši. Svet je skoro podivjan zlasti mladina* Orlovski odseki se trudijo na vso moč in zbirajo skupaj razkropljene ovce, da jih ohranijo še zveste^v^rimPrTaTorino-sti. Toda imamo tudi močne nasprotnike Sokole, ki hočejo naše delo unifiti, a njih trud in poiz-kušanje je brez vspeha, na naši »strani so vidni vspehi in napredek, dočim ga pri Sokolih ni, če tudi s ta velkim zvonom bobna-jo, da so napredni. Novomeški Sokoli jih seveda hujskajo na delo proti nam, a kljubtemu nimajo pokazati ničesar, da so kaj za narod naredili, kaj koristnega namreč. Drugega nežna jo, kot pisane ali vetirane do 1. julija, o- -o- GOZDNI POŽARI UNIČILI ŽE DVA MESTA V KANADI. Quebec, Kanada. — V provincial" Quebec, kjer so se razširili gozdni požari, sta uničena že dva mesta in nekaj vasi. Vojaštvo pomaga pri gašenju, a vse skupaj nič ne izda. Nekaj vasi je požar popolnoma obkolil in vec sto prebivalcev je v nevarnosti za svoje življenje. -o- LLOYD GEORGE PRIDE V JESEN V AMERIKO. London. — Londonski Times je prinesel notico, da namerava prihodnjo jesen bivši angleški ministrski predsedniki pose-titi Zedinjene države in Kanado. -o-— CENZURA . GLEDALIŠKIH FILMOV NA IRSKEM. s Dublin. — Vlada proste države je odločila, da se mora vsako filmo za kino gledališča odslej naprej predložiti v pregled posebnemu državnemu pooblaščencu cenzorju, ki bo odločil, ako se film sme kazati publiki ali ne. -o- NEMŠKA MARKA ŠE VEDNO PADA. Berolin. — Na mednarodni borzi je včeraj vrednost nemške marke znatno padla. Za $r. se je dobilo celih 95 tisoč mark. -o-- STAREJŠA KOT JE, BOLJŠE VIDI. London. — Iz Ogrskega poroča časnikarski dopisnik, da je srečal na svojem potovanju na Ogrskem neko Antonijo, Lipp " ki je že stara 125 let. Žena je pri trdnemu zdravju kljub visoki starosti. Ko jo je poročevalec vprašal glede njenega zdravja je odgovorila, da je nosila do 95." ta očale, potem jih je odloi in od tedaj vidi čisto brez ume ne pomoči očalov. Zo svoje ljenje si zasluži z zdravnii nasveti, ki jih daje raznim jentom. V NEDELJO POPOLDNE. Ptfe Rev. J. C. Smolcy. * tedenski koledar 5 po bink. — O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 24 Nedelja — Rojstvo Janeza Krst. Teodulf. 25 Pondeljek — Viljem, op., Prosper škof. 26 Torek — Janez in Pavel tnuč. • 27 Sreda — Ladislav, škof. 28 Četrtek — Leon II., papež. 29 Petek — Peter in Pavel, a-postola. 30 Sobota — Spomin sv. Pavla, apostola. -o- druga božja zapoved. sveto Ime! — PREKLINJANJE. — Ne imenuj po nemarnem božjega imena! — — Ta zapoved nam prepoveduje bogokletje in preklinjanja, s katerimi žalimo sveto božje Ime. Bogokletstvo je grozen greh — greh hudiča, greh zavrženih, ki v svojem trpljenju, ki so ga zaslužili, preklinjajo Boga, ker jih je kaznoval. Ne smemo pa zamenjati pozitivnega bogokletstva z navidez- | ' nim, dozdevnim bogokletstvom, kakor so na primer nespodobne besede, ki so bogokletstvu dokaj podobne. Bogokletstvo je vedno velik, smrten greh, in Bog je pogosto takoj kaznoval tak greh. Kdor, pravi sv. Pismo, preklinja Ime božje, naj umrje (Lev. 24, 16.). Besede, ki sicer niso naravnost bogokletne, pa dokaj blizu, niso vredne kristjana. Razun teh, ki formalno preklinjajo, so drugi, ki so ravno tako krivi greha bogokletstva, ki tudt smrtno igreše, namreč ti, ki povzročajo bogokletstva in celo pritrjujejo: potem ti, ki bi •lahko bogokletstvo preprečili in zabranili, pa ga molče prenašajo; ti, ki taka bogokletstva berejo in končno ti, ki take časopise podpirajo in jih naročujejo. Bogokletnež pa zakrivi razun greha zoper drugo božjo zapoved še drug "greh, namreč radi pohujšanja, greši tudi zoper peto božjo zapoved. Koliko je 0-trek, ki še ne znajo Očenaša, da mnogokrat niti križa, v preklinjanju so pa že pravi mojstri! Kje so se naučili? Kako se pa odvaditi preklinjanja? Spominjaj se, prijatelj, da je blazno in grozno preklinjati ime Odrešenika z jezikom, kateri je bil posvečen pri sv. obhajilu ; varuj se jeze in pijače; moli, hodi pogosto k spovedi; naloži si vedno sam kako kazen, kolikokrat se boš zasačil, da si znova zaklel. Kaj pa naj storimo, če slišimo koga preklinjati? Če je nižji kot mi, ga posvarimo. Če mislimo, da bi naša beseda, dasi nismo njegovi predpostavljeni, preprečila preklinjanje, potem smo iz ljubezni dolžni, da govorimo in posvarimo. Če pa zabraniti ne moremo, preklinjanja, potem pa zahteva krščanska ljubezen, da prosimo Boga, da mu odpusti in mu prizanese. "Gospod, odpusti mu, vsaj ne ve, kaj dela"-- ko preklinja Tvoje sveto Ime. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Čpsrpnn hodi Ni^^OVO Pre- APOLOGETIKA. Kristusovo pričevanje za njegovo božanstvo. — • Kristus ni rekel: "Jaz sem Bog." Nauk o njegovem božanstvu nastal je še le pozneje, trdi-jo nasprotniki. Ne, prijatelj! Ta nauk ni nastal še le pozneje. Kristus je jasno, izrecno rekel: "Jaz sem sin živega Boga" in si je lastil božje lastnosti: a) večnost "Predno je bil A-braham, sem jaz" (Jan. 8, 58) ; "poveličaj ti (Oče sam pri sebi mene z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, predno je bil svet" (Jan. 17, 5). b) edinost bistva z Očetom: mi vedno bolj jasnimi izjavami o sebi je pripeljal Jude, ki so se trdno držali monoteizma, k spoznanju, da more biti v enem Bogu več oseb, da "Sin Božji" ni nikak poslanec, nikak ljubljenec Boga, marveč pravi, resnični,, bistveno enak Sin Očeta in ravno tako Bog, kakor je Oče. Kot obljubljenega Mesijo so ga apostoli in ljudstvo kmalu spoznali; sam se je imenoval "'Sinu človekovega z ozirom na Danijeleyo prerokovanje (7, 13») katero ga slika kot vladarja nad vsem, ki bo prišel na oblakih nebo, da je torej Bog. Kajti v judovski rabi se je rabil izraz "priti na oblakih neba" samo o Bogu. Končno je pa stavil odločilno vprašanje na Petra: "Za koga pa imajo ljudje Sinu človekovega? — Za koga ga imate vi?" —• "Ti si Kristus, Sin živega Boga," je bil odgovor. Te besede iz ust Etra niso pomenjale: Ti si poslanec božji ali Mesija, marveč ti si pravi, resnični sin T • Boga. Zato mu le potem rekel Jaz in Oce sva eno; Oce ie v lir ? . ' K . ... »» /t ZKristus: Meso m kri ti nista te-^ STOLETNICA ODKRITJA I POSTOJNSKE JAME. meni, in jaz v Očetu" (Jan. 10, 30, 38). c) božje življenje: Kakor i-ma namreč oče življenje v samem sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v samem sebi" (Jan. 5, 26). d) božje spoznavanje: "Vse se mi je izročilo od mojega Očeta. In nihče ne pozna Sina kakor Oče tudi Očeta ne pozna nihče, kakor Sin, in komur hoče Sin razodeti" (Mat. 11, 27). e) božjo vsegamogočnost: "Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji" (Mat. 28, 18). f) oblast odpuščati grehov (Mat. q, 1; fcuk. 7, 49). g) moč obujati mrtve: "Kajti kakor Oče mrtve obuja in o-življa, tako oživlja tudi Sin, katere hoče" (Jan. 5, 21).-^, h) božjo oblast soditi: "Sin človekov bo namreč prišel v veli-častvu svojega Očeta s svojimi angelji, in takrat bo povrnil vsa-kateremu po njegovih delih" (Mat. 16, 27). S temi besedami se pa vjema vse njegovo delovanje. On je odvezal od izpolnjevanja sobote in se samega imenuje Gospoda sobote (Mat. 12, 8). Pripustil je, da so ga Peter, Tomaž, sleporo-jeni itd. častili na način, ki gre edinole Bogu, Zahteva, da gredo za njim (Luk. 9, 23), zahteva ljubezen nad vse: "Kdor Očeta ali mater bolj ljubi ko mene, ni mene vreden" (Mat. 10, 37). Takoj ob svojem nastopu v gorski pridigi nastopa kot božji zakonodajalec, ne sklicuje se na primer kakor preroki na božji ukaz: "Tako pravi Gospod", ampak on pravi: '"Jaz vam povem." Kakor je Jehova govoril na gori Sinaj, tako govorim jaz: Jaz vam pravim. S tem svojim nastopom, ko-jega je podprl s čudeži, s svoji- ga razodela, marveč moj Oče, ki je v nebesih." Da je Kristus Mesija, to je vedel že prej; kakega posebnega razodenja za to ni potreboval. Razodenje pa mu je odkrilo, da je Jezus pravi, resnični Sin Boga Očeta, enak po bistvu Očetu. Kristus je poplačal Petra radi te izjave. Spoznali kot Mesijo so ga tudi ostali apostoli, toda Peter je imel to pred njimi, da je imel nadnaravno spoznanje božjega Sinovstva Jezusa Kristusa. Jasno se je proglasil Kristus za pravega, resničnega božjega Sina in za Boga samega tudi pred Kajfežom---in šel za to slovesno izjavo tudi v smrt. Rreženite bolečino! Okorelo rame, otrpljen* mišica, nategnjen sklep— vse to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko PAIN-EXPELLERJA na bolečo pevrtino, in bolečina bo hitro izgimla. Pain-Expeller in bolečina sta si smrtna sovražnika. Dobite Se danes steklenico pri svojem lekarnarja, 35c. in 70o. Glejte, da bo na zavojčku tvorniSka znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe. F. AD. RICHTER A CO. 10-4-114 South 4th S t. Brooklyn. N. Y. PRODA SE DOBROIDOČ BUSINESS! V sredi slovenske naselbine v Chicago je naprodaj dobroidoč business z prevažanjem premoga, pohištva in drugih stvari, ki spadajo v ta business. Proda se tudi z businessom ali pa posebej skoro nov 1923. Model Ford Truck. Poleg tega več skoro novih vreč za premog in več drugih stvari. Za podrobnosti se obrnite na lastnika: JOHN HOWARD 1844 W. aand Place, Chicago, 111. ■ VABILO Vse Slovence v So. Chicago in vsej chicaški okolici prijazno vabimo na slovesno praznovanje DVAJSET LETNICE ŽUPNIJE SV. JURIJA V SO. CHICAGO na 96th and Ewing Ave. V nedeljo, 24. junija 1923 V S P O R E D: , ob 10. uri slovesna sv. maša. Po maši marčanje na 103rd Street in Indianapolis avenue, kjer se vrši javna zabava ali piknik. Vstopnina: 50c. CIGARETE Italijani se zelo radi dičijo s pavovim perjem. To so pokazali vnovič letos o priliki stoletnice odkritja postojnske jame. Proslavili so spomin odkritja čisto po svoje, to je, dali'so mu politično obeležje, dasi je bila najdba podzemeljskih čudes v Postojni slovensko delo o čemur pričajo tudi naslednje vrstice. Pred sto leti je Postojna leže-la v Avstriji. Bila j,e skromna, navadna vasica, ni štela niti 500 prebivalcev .Imela je kajpada cerkev in zvonik in okolu tega so bile porazmeščene hišice in bajte, kakor piščeta okoli koklje. Naenkrat — na spomlad leta 1823. je počil glas, da so pastirje nekje blizu naselbine odkrili nekako podzemeljsko kaverno. Odprtino so preiskali - ter jeli domnevati, da najbrže vodijo hodniki še globlje pod zemljo. Zanimanje za najdbo je začelo rasti daleč doli do Trsta in gori do Ljubljane se je raznesel glas o čudovitih hodnikih pod zem-ljo. 20. maja leta 1823. so se pred kaverno zbrali postojnski veljaki, župan, župnik in okrajni zdravnik. Navzočega je bilo seveda tudi mnogo naroda. Pred-stojniška trojica je začela med možmi izbirati pripravnega človeka, dovolj pogumnega, da bi se spustil pod zemljo in natančnejše preiskal izsledene rove. Žreb je določil za to delo Josipa Čeča, notranjskega korenjaka in daleč znanega junaka neštetih* prigod v tistem času. Čeč se je korajžno spravil na delo. Zbral je mnogo lestev, vrvi in drugega orodja. Najbolj trda je šla za vrvi. Končno je župnik dovolil, da se odvežejo vrvi od cerkvenih zvonov, da se Čeč lahko spusti v globočino. Čeč se je spustil pod zemljo. Čuden, fantastičen, nepoznan svet se je odkril njegovim očem, in komaj je mogel vrjeti temu. kar je videl. Ko so ga dvignili iz jame na svetlo, je Čeč pripovedoval o podzemeljskih čude-sih zbrani srenji pod zvonikom na trgu. Ljudstvo se je vse srečno spogledovalo — obetalo si je od jame velikih dohodkov. Postojnčani so o najdbi obvestili dunajsko gospodo, ki je poslala v Postojno na lice mesta posebno strokovno komisijo. Po- gumnemu Čeču je Dunaj izrekel zahvalo ter mu določil nagrado v obliki zlatega prstana z briljanti. V Postojno na županstvo pa je dospel samo odlok o Čečovem odlikovanju, prstan pa je izpstal . . . Očividno je iz-grešil svoj cilj, ter se izgubil v temnih žepih gospodov v dunajskem ministrstvu. Tak je bil začetek slavne in svetovnoznane postojnske jame, ki skorajda nima para na svetu. Njena nadaljna usoda je znana vsakomur, saj smo o nji vsi či-tali v ljudskošolskih berilih. Avstrija se je s postojnskim podzemnim bogastvom dičila tako dolgo, da je naposled prišel Italijan, in tudi ta biser slovenske zemlje iztrgal jugoslovanski dr- žavi. Mestne poulične železnice v rokah mestne uprave. V Detroitu se nahajajo vse poulične črte v rokah mestne administracije. Vspeh pri temu podjetju je ta le: Mesto je imelo tekom lanskega leta stroškov celih $1,200,000.00. Čistega dobička je bilo baje nad 4 milijone dolarjev. Od tega je družba dala 1 milijon v mestni stroškovni fond, ostalo pa je plačala na dolg lastnikom, od katerih je mesto prevzelo železnice. Poleg tega pravi poročilo, plačuje mesto Detroit uslužbence poulične železnice boljše, kakor kaka*enaka tvrdka, ki je pod kontrolo privatnikov. In poleg vsega ima mesto na karah 5c. vožnjo, kar imajo malo kje drugje. V Chicago pa tak stok, da se ne da izhajati in ne da . . . romanje v carey, o. V dogovoru smo s cerkveninl predstojništvom" božje poti y Carey, O., da bomo vse uredili, kakor je bilo pred dvemi leti. \ eč bomo oznanili o pravem času. listnica upravništva, Nekdo iz Ely, Minn, je naročil "Drž. katekizem" in poslal potrebno -svoto, v znamkah, ni nam pa dal svojega imena in naslova : Naj se oglasi, da. mu moremo knjigo poslati. JUGOSLOVANSKI KONZULAT V DENVERJU, COLO. Washington, D. C. — Kakor naznanja jugoslovansko poslaništvo, je pričel poslovati jugoslovanski konzulat v Denverju, Colo., dne 6. junija t. I. Konzulat-ske posle opravlja podkonzut Branko Adžemovič. Konzulatov naslov se glasi: Consulate of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, Tramway Building, 14th and Araphoe, Denver, Colo. V področje tega konzulata v Denverju spadajo naslednje države : Colorado, Idaho, Montanaa Utah, Wyoming, New Mexico, Texas, Oklahoma, Kansas, Nebraska, North Daota in South Daota. CLEVELAND, OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolic* naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam! FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O, SLOVEČI UMETNIŠKI F0TOGRAF1ST emeca 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI-KEt SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3*-LET NO IZKUŠNJO! Izredna Ponudba Za Mesec Junij 5 KNJIG ZA DOLAR. 1 Na negotovih potih, zanimiva povest, izdala Zveza kat. Slov..........................35 2 Učitelj v boju proti alkoholizmu, poučna knjižica...................................45 3 Spolnuj zapovedi, spisal Rev. F. Bernik. Knjiga vsebuje 47*0 strani, veliko dobrih nasvetov in lepih misli ........................5° 4 Kako si ohranimo ljubo zdravje, izdala Dr. sv. Mohorja, prepotrebna knjižioa za mlade in stare ................................25 5 Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20 Skupaj:................$i-75 Ako naročite vse te knjige skupaj, jih dobite za en dolar. Imamo jih samo omejeno število, zato nikar ne odlašajte z naročbo. KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St., Chicago, IU. . VSO ODPRAVO ftn GLAVE DO NOG . si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DY0RAK & G9. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Novi 1923 model Oliver pisalni stroj NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN! • UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. • • • » POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi bre^ Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POISKUŠNJA. NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: OLIVER ŠTEV. o. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55- Ako ga plačate takoj v gotovini : - $49-50. OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75. Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene! rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške. THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building Chicago, I1L 1 • 'I "BPINOSTT If "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. i Prevedel Paulus. Oddaljenost od Španije in strah pred bodočnostjo sta jim vse slikala v najtemnejših barvah in vsi so bili prepričani, da je Madrid že luža krvi . . . Zato so nestrpno čakali ekspresne-ga vlaka iz Španije in §e nepotrpežljivo ozirali, kdaj bi se vrnil stric Frasquito, ki je odšel v mesto iskat novic; tudi bi morala vsak čas priti general Pastor in Canovas del Castillo, ki ju je bila nujno poklicala kraljica Izabela k sebi v palačo Baziljevskij. Na desno od zadnjih vrat, ki so se odpirala na teraso, je sedelo na železnih klopeh nekaj senor, med njimi Currita de Al-bornoz in dukesa de Bara. Nekoliko v stran je stala sredi cabal-lerov Leopoldina Pastorjeva, ki je bojevito poživljala k orožju in razlagala svoj bojni načrt. "Stvar je jako preprosta/' je pravila: "madridski begunci, zbrani v Parizu, se gredo predstavit na špansko poslaništvo, zgrabijo poslanika in ga postavijo na cesto ter kar tam na poslaništvu proglasijo princa Alfonza za kralja. Bodo že odgovorili, tam onstran Pirenej! Naj razgraja poslanik! Naj skoči v Seino! Saj ima trebuh, ta človek, ta don Salustiano, plaval bo vrh vode kakor prazen sodček." . Gospodje šo se ji smejali, Lieopoldina pa jih je vlačila za gumbe na telovnikah in jih imenovala nedostojneže . . . Jakobov prihod ni napravil ugodnega vtisa na družbo. Sicer so si bili dobri prijatelji svoje dni, tudi v sorodstvu in v svaščini je bil z mnogimi in ime njegove žene je bilo znano med špansko grandezzo; pa pred desetimi leti se je bil ločil od nje in je živel razkošno življenje v Parizu in Italiji; upniki so ga pregnali nazaj na Špansko,-deloval je z revolucijonarno stranko leta 1868., letal pa andaluzijskih provinci j ah ob strani generala Prima, jezdil kakor Lafayette belega konja in hujskal ljudstvo. Leta 1869 je stal ob strani ustavovernih cortesov, in ko je bil umorjen general Prim, je naenkrat izginil iz Madrida, čez nekaj časa pa se pojavil kot poslanik v Carigradu. Zato so bili vsi neprijetno presenečeni, ko so ga zagledali, vedoč, da je v tako resnih trenutkih zapustil svoje visoko mesto. Sprejeli so ga s tistim prezirajočim pomilovanjem, s katerim zmagovalec gleda premaganega nasprotnika, ko hodi po končani bitki po bojnem polju. Jakob se je delal, kakor da ni opazil, kako hladno so ga sprejeli. Videl je sedaj na lastne oči, da mu je Diogen pravil resnico. Pa ni kazal, da je vznemirjen. Delal se je, ko da ne ve prav ničesar o preobratu na Španskem. Pred dvema mesecema, tako je pripovedoval, je odpotoval iz Carigrada, se mudil v Florenci, Genovi, na Rivieri, v Bordigheri in Nizzi, in nazadnje en teden v Monaku. Currita je s svojega sedeža pazno ogledovala ponosnega tujca, ki je bil tako zelo podoben lordu Byronu. Byron je bil njen junak, vzor-človek po njenem mnenju. Njegov doprsni kip iz marmorja, je stal v njenem budoarju. Ni poznala tujca. Zakaj težko je bilo spoznati v tem samozavestnem mladem možu tistega slabotnega Jakoba Tellez-Ponce, ki se je bil pred dvanajstimi leti oženil z markizo de Se-badell, njeno daljno sestrično. Od tistega časa ga ni več videla; zato ji je bil neznan. » Pa Leopoldina Pastorjeva ji je prihitela pravit: "Ali si ga zapazila, Jakoba TelJez! Pravili so, da je v Carigradu vzel za ženo krasno Turkinjo. Kaj neki sedaj išče tukaj, ta brezstidnež ?" Dukesa de Bara je zinila ne posebno lepo besedo in ga za-ničljivo gledala. Senore so se zasmejale. Currita pa se je čudila: "To je tisti Jacob? Dios mio! Mislila senv da je živi lord Byron, moj ljubljenec . . . Kako mu je podoben!" Ni čakala drugih pojasnil, vzdignila se je in mu je hotela iti naproti. Dukesa de Bara jo je skušala zadržati, potegnivši jo za rokav. Pa Currita se ji je iztrgala. "Ampak, prijateljica! Saj je vendar moj bratranec! Stara mati njegove soproge in moja stara mati sta si bili mali se-strični. Kako bi mogla prezreti sorodnika?" John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in cego. Jakoba je seve brez dvoma vleklo tudi sorodstvo, da se je bližal v tem trenutku senoram. Pozdravil jih je in je poljubil roko dukesi in Cuiriti, ki sta mu bili najbližji sorodnici. Currita ga je ž izredno ljubeznivostjo posadila poleg sebe na klop. Govorili so o Jakobovem potovanju. V tem se je vrnil stric Frasquito iz mesta, ves poln novic. Vse mu je hitelo naproti, med prvimi Jakob. Poprej pa ga je še Currita pritegnila za roko bliže k sebi — zaupno seve, kot njegova sorodnica v četrtem kolenu po njegovi ženi, in mu je rekla: "Se vidimo, Jakob? Rada bi te predstavila Fernaditu! Stanujemo v drugem nadstropju, na številki 120." Dukesa se je sklonila k Leopoldini in ji je zašepetala: "Slišiš? Hoče ga predstaviti Fernanditu . . .!" Pastorjeva se je namuznila: "To pomeni ..." Se razumemo '. . .!" In obe sta se zasmejali z nedolžnim veseljem . . . II. Vsi so ga tako imenovali. Bil je kratkomalo stric — stric španske grandezze, stric plemenitašev, bogatašev, slavnih politikov, političnih postopa-čev po poklicu, pisateljev, brezimnikov, vseh, ki je iz njih bil sestavljen prestolni Madrid, pestra slika madridskega veliko-mestnega življenja. In sprejel je to ime z njim sorodstvo z vsemi tistimi ljudmi, katerih morda kri se je morda stoletja prej ali pozneje mešala z njegovo slavno krvjo* Vse druge je postavil med svoje "daljne sorodnike," vendar pa jim ni popolnoma odrekel svojega stričevstva. Že pol stoletja je stričeval stric Frasquito tej pisani družbi "sorodnikov," nečakov in nečakinj. Rodovi so prišli in šli mimo njega, se rodili, zrastli, se pomožili, poženili in pomnožili, pomrli — stric Frasquito pa je bil vedno triintrideset let star. Toliko je imel, ko je spremljal 1. 1840. izrednega poslanica španskega dvora na Angleško k poroki angleške kraljice, in 33 let je imel, ko je bil pri poroki svoje "nečakinje" Evgenije de Guzman z Napoleonom III., leta 1853. — Stric Frasquito je bil samec. Tudi bogat je bil in redno je živel. Razvad ni poznal in dolgov ni imel. Prijazen je bil, vljuden, postrežljiv, ljubezniv, obnašati se je znal kakor sramežljiva stara devica, in govoril je kakor domišljava senorita. Zbiral je pečate visokih diplomatov, bavil se je s finim vezenjem, obupno je igral flavto, in 4 V je pogrkaval kakor Parižani. Diogen ga je zasledoval povsod, po ulicah in salonih, in kjerkoli ga je dobil, ga je nerodno objel in mu pomečkal nemadež-no beli naprsnik in mu ga pomazal, ga burno poljuboval, da si je moral ubožec potem lice umivati in drgniti s "coldcream-om," stopal mu je v hudobni neprevidnosti na noge, da mu je pobja-til blesteče čeveljčke in mu pohodil kurja očesa, ali pa mu je divje stiskal roko, da so siromaku kosti pokale. Stric Frasquito je torej vstopil na teraso in koj so ga vsi obsuli in so silili vanj z vprašanji, kako je v Madridu. ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. EICIH0LZ8R Trgovec z vsakovrstno železnino Forest City, Pa. Pariške modne objestnosti. Klobuki sedanje pariške mode so bolj podobni steklenicam ali kopalnim čepicam kakor pa navadnim klobukom. Takozvane skledaste toke, prevlečene s srebrnimi nitkami in okrašene z bisernimi vezeninami, poveznjene na glavo kakor kakšen šal. Tudi mogočni rumunski turbani, ki jih tudi zelo nosijo, se tesno o-primejo glave. Med najnovejšimi toaletnimi barvami omenimo predvsem bilardnozpleno, ki pride do veljave posebno na žametu. Nova barva je tako imenovana bakrenoroza. Elegantna Parižanka je na promenadi oblečena v kitajski žaket -s širokimi rokavi. Kožuhi imajo najbolj kričeče barve, smaragdnozeleno in svetlooražno. Najnovejši paj-čolani padajo po obrazu navzdol kakor kak zastor. Zelo čudno orodje je najnovejši dežnik: samo pol metra dolg, prevlečen z vinskordečo svilo, palica je lakirana z ravnotako barvo. znani tatovi. Pes je začel ti hudi lajati na Antona KlausaJ Aretirali so tri med temi tudi Klausa. Ali sodnija je končno izpustila vse tri po sedemmesečni preiskavi, ker ni bilo nikakih dokazov, na Relijevo lajanje pa se sodnija ni mogla opreti. Sedaj po štirih letih pa je bil Klaus znova aretiran in je priznal svoj zločin. "Relli" triumfira. -o- -o Izšla je LEPA KNJIŽICA Državljanski katekizem ' Polkom o državjanstvu Združenih držav, o demo- kraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji, o pravicah državljanov i. t. d. Knjižica j« pisana v angleščini m slovenščini. Ta knjižica je najboljša knjiga: I- za poduk o državnem, političnem, sodnijskem ustroip naše države, o pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah ia 0 7s*™* kar mora vedeti vsak državljan države. Zato je a. 3* najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pove vse to. za poduk za dragi papir. za poduk za one, ld so že dobili državljanski papir, da vedo. kaj to poroenja za nje. za poduk v angleščini, ker ima angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini. • za poduk v farnih Šolah v "Ctvics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 97 STRANI IN STANE SAMO 10c. Banket na čast kravi. Dosedaj so se prirejali banketi na čast različnim uglednim in zaslužnim osebam, v novejšem času pa smo prišli tako daleč, da ljudje časte na ta način tudi krave, Angleški listi poročajo, da so v mestecu Mission (angleška Kolumbija) priredili nedavno svečan banket za 300 oseb in sicer na čast — kravi. Ta srečna krava pa ni bila navadna, marveč se je odlikovala z izredno količino mleka. Dajala je namreč letno 30.886 litrov mleka. Če je to res, potem ni čudno, da so jo hoteli počastiti na poseben na-' čin. Uvoz ruskega surovega olja na Mažarsko. Mažarska je sklenila s sovjetskim poslaništvom v Berlinu pogodbo za uvoz 400 vagonov surovega olja, ki bo poslano preko Reke. Letno se porabi v mažar-skih tvornicah približno 5000 vagonov, tako da je ta ruska dobava skoraj neznatna. Zato se vrše pogajanja za nadaljni uvoz 3000 do 4000 vagonov. -o-— Poljsko trgovsko brodovje se je v zadnjem pomnožilo za 5 parnikov, od katerih so štirje r Varta, Vilno, Toulon in Niča registrirani v Gdanskem, a peti Gdynija v Gdyni. Omenjeni par-niki nosijo 500 do 1000 ton. Vilno, Toulon in Niča so spadali nekdaj k ruskemu brodovju v Črnem morju. Danes so zasidrani v grških pristaniščih. -o- Pes je imel j>rav. Pred štirimi leti so našli v Tulnu redarja Grieslecherja u-bitega. Dunajska policija je takoj iskala ubijalca. Policijski pes "Relli," katerega je vodil komisar s seboj, je prišel na pravo sled in pripeljal policijske a-gente v neko hišo, kjer je stanovalo pet mladih ljudi, ki so bili J. KOSMACH 1804 w. 22nd St. Chicago. IU. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. pokladam stenski oaoir. Naiboliše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselej na avoieea roiaka! Nova bolgarska banka. Kakor poročajo bolgarski listi, bo začela še to leto poslovati "Bolgarska mednarodna banka" z delniško glavnico 75- milijonov levov. Pri tej banki bodo imele svoj delež deloma bolgarske banke in sicer "Narodna banka" in "Zemljedelska banka," deloma inozemske banke m zasebni kapitalisti. DOLARSKI ČEKI Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči ▼ Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jib rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po 95 centov. — Od $15.00 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00 do $75 00 po $1.50. — Od $75.00 do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. p«4: *49 W. H D I M O S T Street, Obksago, HL NATIONAL OATHOLICPWELPARE COUNCIL A*e. M. W. Washington. D. C List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic u zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA ia sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem ia posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno od daste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaie tiskovine mil Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ia tmko malo aH veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago, Dl.