M**, u ia pramikoV. dailjr eieapfc Satardajra, "Sund*y» and Holkiaya. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In npravntlki prostori: mi South Lawndala Ava. Offleo of Publicatlon: 2«B7 South Lawndala A v«. Talapbona, Hockwcll 4904 ,yeah xxxl Cona liita J« |6.00 «1 CklMM, 1111 note. -J ■MtUr Januar? 1». i»U. at Um mUMn Ur th. Act oi Cuagraaa of Martsh I, MTt. C HICAGO, IIX., PETEK, 2. SEPTEMBRA (8EIT. 2). 1938 Subacrlptlon »fl.OO Y«arly STEV—NUMI1ER 173 Aecaptanca for malling at spacial rata of poataga providad for ia sactlon 1108, Act of Oet. 8, 1917, authortaad on Juna 14, 1918. iglija bi rada potegnila leriko v evropski konflikt ^meriski poslanik v Londonu konferiral z angleškim zunanjim ministrom. Nacijska gonja proti Češkoslovaški se nadaljuje. Diktator Hitler še vedno izzivi^ evropske velesile. Poročila, da bo nemški diktator zahteval preklic pogodb med Češkoslovaško, sovjetsko Rusijo in Francijo, se vzdržujejo | London. 1. sept.—Joseph P. nedv, ameriški poslanik v donu, se je sinoči oglasil v Ju angleškega zunanjega mi-Halifaxa. Namen obiska »ni bil pojasnjen, toda mnenje ivladuje, da sta na konferenci, je trajala eno uro, razprav- 0 konfliktu med Nemčijo i Češkoslovaško. | Ta obisk je bil že drugi v zad-dneh, odkar se je konflikt Nemčijo in Češkoslovaško itril. Kennedy se je pozneje 1 angleškim premierjem aberlainom, ki ga je infor- 0 razpletu nove evropske Konferenca je povzročila inja, ali bo Amerika posegla [situacijo, ki je nabita z dina-om. Govorice, da se angleška diplo-ija silno trudi, da potegne žene države v evropski kon-, »o se ponovno pričele širiti, k je tudi Jan Masaryk, Češki ik v Angliji, oglasil v ura-ameriškega poslanika. Vse , da hoče Anglija prepričati ja, da bi naredil veliko po-ako bi invadiral Češkoslo-;o, ki ima močne zaveznike, tega pa je tudi možnost ke intervencije. * *** fcriz, 1. gept. — Poročila iz ina govorijo, da bo diktator t še izzival evropske velesile da ne bo odnehal v gonji proti "»slovaški. Pariz je bil in-iran, da bo diktator sklical nje parlamenta in podal o deklaracijo. Ta bo uklju-naslednje zahteve: Sudetski Nemci V Ceškoslova-morajo dobiti popolno politič- neodvisnost. &ška vlada mora preklicati »j**ke pakte, ki jih je sklenila Francijo, Sovjetsko unijo in ijako. ®deniti mora nenapadalno po-> i Nemčijo. Ta naj sliČi Celjskemu paktu, ki ga je pija sklenila s Poljsko. Carinska pogodba med Nemči m Češkoslovaško. Ju*ri bo Hitler konferiral i »•njim minintrom Ribbentro-"n; člani vladnega sveta ter na- 1 »rmade, letalstva in mor- Uradni krogi v Parizu v tem potezo nacijske di-ki naj bi prisilila Ce-^lovaško na kolena. Da bo stala na strani češke Mike v tej kritični situaciji,' '*rJuje izjava premierja Dala-({h Pomagal Cehom v ■fcJ« nacijske invazije. 1. sept.—Vojne še ne * U teden. £ je mm-nje uradnih krogov ki V? izraža tudi v tisku. * v«ino gleda v London •ri*. kaj boata storila v slu J* nacijMkega vpada na češko Edino vprašanje je r*J; •»' »*> Hitler šel naprej In ■^•'uresničiti svoje načrte r™ c,|i J« nacijska domina * ^ntralne Evrope. Ju^ri? med rePrwtentantl » J . Nemc*v in češko vla- > prišla v novo fazo. Lord I* n' rui<"e,nlk neuradne an »Jlniih ?!iijt' »M>r*«J® V po-"»Jih. ki niso doslej prine- Domače vesti Obiski Glavni urad SNPJ in uredrtl-štvo Prosvete so 1. avgusta obiskali: George in Albina Hoer-nig iz Euclida, O., in Anton Zbašnik, gl. tajnik JSKJ iz Ely-a, Minn. Iz starega kraja Chicago. — Te dni se je iz starega kraja vrnila mrs. Jeri-na. Obiskala je svojce v Borovnici na Primorskem. Clevelandake vesti Cleveland. —- V "Žužemberku" je umrl Frank Kovačič, ki ,e nekdaj vodil gostilno in potem restavracijo in bil mnogim poznan. Umrl je po dolgi bolezni v starosti 70 let. Tukaj zapušča dva sinova, hčer, brata in več sorodnikov, v starem kraju — na Hrvaškem — pa dva brana in dve hčeri. V Clevelandu se je naselil pred 47 leti in je bil med pionirji naselbine.—V bolnišnici Lakeside se nahajata Jakob Logar iz Collinwooda in Louis Tolar st. — Frank in Ma-ry Zavlrlek sta zadnje dni postala prastari oče in mati, obenem pa sta praznovala 45-letnico zakonskega življenja. Lojalisti zasedli strategične hribe Državljani fašistične Španije pozvani domov rrupe poziva-bo odločna v >e sme nobe- tim Nemcem ' "vraiak neodviaaoet lo in F*1^ Češkoslovaške. ^■vlado. naj J*k*nJih. Dati ne In L, 'r,ce,iJ "ud«takim Nemcem ca Hendaye, Francija, 1. sept.— Španska vlada poroča, da so njene čete na fronti v južnoza-padni Španiji izvedle okupacijo strategičnih hribov pri BCnque-rencijl po pretrganju železniške zveze med mestom Castuera in Almorchon, fcapadno od Alma-dena, središča bogatih rudnikov živega srebra. Vse važne ceste tem sektorju so pod kontrolo loj al isto v. V toledski provinci so vladne čete po ljuti bitki z uporniki okupirale Robledo de Mazo, važno železniško križišče. Pari*. 1. sept. — Francoska asopisna agentura Havas po-Oča iz Burgosa, Španija, da je ašistični režim generala Fran-pozval vse državljane fašistične Španije, ki bivajo v tuje-zemstvu, naj se takoj vrnejo domov. Vsi potni listi, ki so bili izdani v zadnjih tednih, *o bili razveljavljeni. Razlogi za to akcijo niso-dmenjenl. McAdoo porazen pri primarnih volitvah VVanhington, D. C., 1. sept.— Primarne volitve v Califomiji in South Carolini so razočarale Rooaeveltovo administracijo. V Califomiji Je bil poražen senator William G. McAdoo, v South Carolini pa governer Olln D. Johnston, ki Je kandidiral za zveznega senatorja proti E. D. Smithu, sedanjemu senatorju in nasprotniku "new deala". V Ca-—■ »-rin uapehov. 8ocialisti H^orniji je bil nominlran za se-'^ '^»rske grupe p^ziva-fnatorja SheHdan Downey, ki Je v svoji kampanji obljuboval starim ljudem pokojnino ISO. Dow-ney je pristaš dr. Townaenda. voditelja znanegM penzijak#*a gibaiga. ______ Zadnje vesti BERLIN. — Diktator Hitler je zavrgel mirovne pogoje češke vlade glede končanja spora s au-detakimi Nemci. Zdaj sestavlja nove načrte in zahteve, ki bodo predložene Cešktmlovadki kot baza novih pogajanj. DUNAJ. — Nacijske avtori-tete bodo zaprle vae cerkvene in privatne*šole. Nacijska stranka bo prevzela vzgojo mladine. SANGHAJ. — Japonske so bile tepene v bitki i Kitajci. Ces 4000 Japoncev padlo v bitki na fronti ob reki Jangtse. PERPIGNAN, FRANCIJA. — Fašistični letalci bombardirali tri španrta mesta v bližini Barcelone in ubili veliko število ci* viliatov. RIM. — Fašistične avtoritete odredile isgon židov, ki so prUSli v Italijo po 1. 1919. Japonci napadajo kitajske pozicije Obrambna črta pri Juičangu pretrgana Sanghaj, 1. sept. — Japonski letalci bombardirajo kitajske postojanke ob reki Jangtse, o-krog sto milj južnozapadno od Hankova. Japonsko poročilo pravi, da je bila kitajska obrambna črta pri Juičangu pretrgana, kar je omogočilo infan-terij! t»*topništvu prodiranje proti Hankovu ob reki Jangtse. Istočasno je prišlo poročilo iz Južne Kitajske, da so japonski letalci v bitki s Kitajci nad mestom Namjungom uničili sedemnajst kitajskih letal. Vsa letala so bila angleškega in ruskega izdelka. < Kitajska poročila so v kon fliktu z japonskimi. Kitajci pravijo, da so odbili vse naskoke na svoje pozicije pri Juičangu in južno od Kiukianga in to kljub silnemu japonskemu bombardiranju iz zraka. V naskokih na kitajske pozicije pri Juičangu je bilo čez tri tisoč Japoncev ubi tih in ranjenih. Green proti formiranju delavske stranke ADF se bo držala svojih starih tradicij Atlantic C!tyf U. J., 1. sept. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je sinoči izjavil, da bi delavci izgubili silo ravnotežja, ako bi ustanovili neodvisno politično stranko. "Na podlagi izida primarnih volitev, v katerih so u-nije Ameriške delavske federacije in Odbora za industrijsko organizacijo igrale važno vlogo, lahko sklepamo, da je tradicionalna politika nestrankarstva, ki jo propagira ADF, praktična in uspešna," je dejul Green. "Situacija v tej deželi še ni zrela za formiranje neodvisne delavske stranke," je nadaljeval. "Amerika je ie vedno pretežno poljedelska dežela In kot taka še ni razvila aktualnega ekonomskega in industrijskega programa med delavci in farmarji. Neodviana politična stranka bi pomenila izolacijo delavske moči, zato j« nestrankarska politika, ki vzdržuje ravnotežje, bolj praktična in uspeš-__ „ na. Dr. Barne$ se poslovil od stalinistične lige New York.—Dr. Harry Elmer Barnes, znan pisatelj in'predavatelj, je zapustil stalinistično Ligo za "mir in demokracijo" in se pridružil Kongresu za obvarovanje Amerike pred vojnb. To je storil potem, ko je spoznal, da v Ligi ta "mir in demokracijo" ni prostora ca človeka, ki je »a mir in za demokracijo, marveč le za pristaše Stalinove diktature in križarske vojne "proti fa šizmu." Voditelji lige so Bar nesa pri njenih nedavnih demonstracijah "za mir in demokraci jo" v New Yorku tako rekoč vrgli z govorniškega odra, ko so do-znali, da bi govori! proti vbjni in za demokracijo. Tako so stali nisti izgubili enega "prijatelj skega potn4ka," katerega so hoteli izkoristiti v svoje namene, toda so šele ob dvanajsti uri dognali, da ni njih človek. Skoraj bi Jim bil zašel v zeljnik in prevrnil njih skledo "miru in demokracije." adf za tesnejše stike z evropskimi delavci Green proti generalni stavki v interesu . v miru ODKLONIL POVABI-LO NA KONGRES Atlantic City, N. J. — Kkse-kutiva Ameriške delavske federacije se je izrekla za osnovanje Čim. tesnejših stikov z organiziranim delavstvom v Evropi sa preprečenje vojne in za pospeševanje miru. Iz Greenove izjave je razvidno, da se bo federacija izrekla za splošni razoroiitveni program V interesu miru in za kampanjo "moralnega in ekonomskega" pritiska za njegovo uresničenje. Eksekutiva se je izrekla za tee* nejše stike z evropskim delavstvom potem, ko ji je Matthew WoIl predložil poročilo o evropski situaciji. On se je udeleftil zadnjega kongresa Mednarodne zveze strokovnih unij. Green je obenem tudi dal ras-umeti, da sugestija za generalno stavko v svrho preprečenje vojne, kar propagirajo levičarske unije, ne bo dobila odmeva pri federaciji. "Mi smo mnenja, naj se namesto tega store vai mogoči koraki za ohranitev miru; v tej smeri naj stori svojo nalogo delavstvo, ki ima danes več moči kakor kdaj prej." Ameriška delavska federacija bo z veseljem kooperirala s evropskim delavstvom v demokratičnih državah za razoroftitev in za "etsfcliranje kooperativnih odnošajev med vladami sveta," je rekel Green. On je tudi dal razumeti, da federacija ne bo delala nobene razlike med komuill zrnom in fašizmom v svoji kam panji za mir. Iz sličnega razloga je on tudi odklonil povabilo na udeležbo kongresa strokovnih unij Latin ske Amerike, ki se prične v Me-xico Cityju dne 5. septembra Na tem kongresu bo zastopano tudi evropsko delavstvo. 8kls pal bo o korakih proti fašlsmu In tudi glede ustanovitve delav ske federacije Latinske Amerl ke. (Dalja aa S. etru Enotna delavska fronta proti fašizmu Apel delavskih voditeljev New York. — (FP) — Francoski, španski, holandski In a-meriški delavski voditelji so se izrekli za enotno delavsko fronto proti fašizmu in vojni na banketu, ki je bil prirejen v New Yorku zunanjim gostom pred no so odpotovali v Mehiko na delavski kongres. Zunanji gostje so bili Ramon Gonsales Pena, justični minister v Španski ljudski vladi in predsednik Španske delavske sveae; Leon Jouhaua, predsed nik Francoske delavske federacije, in Edo Fimmen is Holand-ake, tajnik mednarodne sveae transportnih delavcev. David Dubinsky, predsednik krojaške unije International Ladies Gar-ment VVorkers, je predstavljal goste udeležencem. Dubinsky Je dejal, da bo prišel čaa, ko bo svetovno delavsko gibanje enotno in sdrušeno. Pohvalil je one, ki se borijo ne sa mo sa ohranitev španske repu bilke, temveč tudi sa svetovno delavsko gibanje proti fašlsmu. Pena je urgiral sodelovanje delavcev v vseh državah 8 loja llstično Španijo. "Ne smete se pritoževati potem, ako lojali stična Španija podleže," je de-Jal. "Pridružite se nam v borbi In zmagali bomo. Ves svet danes ve, da v Španiji ni samo civilna vojna, temveč vojna proti Invaziji fašizma. Španska vlada se ne bo uklonila, temveč se bo borila do zadnjega. Ona ne bo sklenila nobenega kompromisa s fa šisti." Fimmen je napovedali ,da bo prišel dan, ko bosta nacizem v Nemčiji In fašizem v Italiji pokopana. Ta dan ni več daleč. Obračun pride, ko se bodo delavci strnili v enotni fronti In strmoglavili fašistične diktatorje. Jouhaua Je dejal, "da franco-aki. narod Je že večkrat demonstriral, da zna braniti svobodo. Nikdar ne bomo dopustili, da bi se fašizem zasidral v naši državi. Fašizem Je vojna." Leutis zahteva — M mir v avtni uniji Frakcijski boj mora biti končan Waahlngton, D. C., 1. sept.— John L. I*wis, načelnik Odbora za industrijsko organizacijo, je včeraj ponovno apeliral na v konfliktu zavojevatie grup« v avtni uniji, naj čimprej vzpostavijo mir, Poslal Je telegram Homerju Martinu, predsedniku unije, v katerem pravi: "Ne morem dovolj poudariti j>otreb« kooperacije med unijo Združenih avtnih delavcev In CIO, da se frakcijski boj konča. Philip Murray In 8idney Hill-man, podnečelnika CIO, aa bo-ata udeležila saje ekaekutivnega odbora avtne unije, ki se pričnr prihodnjo sredo v Detroltu In predložila pogoje gledit vsposta vltve miru." Katoličanom se dobro godi v Nemčiji Berlin, 1. sept.—Das Schwar-zerkorpa, glaailo Hitlerjeva o-nebne straže, je objavil članek, v katerem odgovarja katoliškim škofom, ki so obdolžili nacijske avtoritete, da hočejo uničiti katoliško cerkev v Nemčiji. Članek ima naalov: "Velike laži političnega katolicizma". Ta zavrača obdolžitve In poudarja, da država ščiti In vzdržava .katoliško cerkev, zato nimajo .škofje nobenega vznika za pritožbe. NAROČNIKOM _______i V poiuMJek je Jelavafcl pra» je razgalil terorlse« jeklarskih Magnetov. (Narisal Jerger.) „ik ia Prosveta ne kztte. Železničarji se pripravljajo na stavko Voditelji odredili glasovanje o strajku ROOSEVELT POSEŽE VMES Chicago, 1. sept. — V prihodnjih par mesecih zna priti do generalne stavke železničarjev proti sn lian ju plač sa 15%,t kar zahtevajo železnice. Med obema skupinama je posredoval železniški delavski odbor, toda ni dosegel ničesar, ker ni nobena skupina pripravljena na kompromis. Zadnjo sredo je odbor po-vezal svojo culo in prepustil vprašanje železničarjem in magnetom. Voditelji ŽelezničarskMt unij so takoj odredili člansko glasovanje o stavki. V-ta namen so se zadnje dni zopet sbrali v Chi-cagu in sprejeli načrte sa enot-no proceduro. Oaomnajst unij nastopa skupno, sprevodniki (tralnmen) pa aeparatno, ker njih voditelji ne spadajo v Zve-so železničarskih voditeljev, ki funkcionira kot splošna eksekutiva. Toda sprevodniki zavsema-jo enako stališče ko druge šeles-ničarske unije In bodo tudi glasovali o stavki. Pričakuje ae, da bo glasovanje vaeh 920,000 železniških de-lavcev Izvršeno do konca septembra, nakar bo eksekutiva Ae-lesnlčarjev določila, kdaj se Ima pričeti splošna stavka. Da ae bo-do ftelezničarjl isrekll sanjo, skoraj ni nobenega dvoma, ker o kakšnem znižanju plač ne marajo nič slišati. Ko bo določen datum stavke, mora predsednik Združenih držav v smislu ŽelezuIČarskega zakona i/, lot s 1920 Imenovati po-aebno proučevalno komisijo, ki Ima le moč priporočila glede spornih vprašanj. Svoje delo mora končati v 80 dneh in v tem času železničarji ne morejo stavkati, zastavkajo pa lahko takoj potem. Do aplošne stavke bo sigurno prišlo, ako in kadar bodo železnice deflnitivno skušale Izvesti redukcijo. ! novem letu. Prihodnji kongres se bo vsekakor pečal s problemom železnic, Iz katerih J« po mnenju železničarskih voditeljev treba izprašati zvodeneli ali mrtvi kapital in podvreči avtno transportacijo zvezni kontroli, nakar bi železnice zo|>et lahko dihale. Včaalh, pred 20 leti, so železničarji zahtevali podržavljanje železnic in so v ta namen tudi Izdelali tako zvani IMumbov načrt. Hedaj pa o tej stvari ni nič slišati. Mussolini sklical sejo kabineta Rim, 1. nept.—Diktator Mussolini je sklical aejo kabineta, ki se bo med drugim bavila z židovskim problemom. Štetje Židov je bilo pravkar zaključeno in bojazen Je, da bo kabinet na svoji aeji uveljavil ukrepe proti Židom, da Jih potisne is državnih služb. To Je v aoglasju s fašističnim programoma obrambi italijanake "arijake" *eae. Kompanija hoče injunk-cijo proti uniji CIO Mllwaukee, Wi*„ 1. sept. — Naah Kelvinater Corp. ae je včeraj zatekla k federalnemu so-0|ftu. da dobi Injunkcljo proti avtni uniji, katerr člani ovirajo prernealitev at rojev iz tukajšnje tovarne v glavno tovarno v Kenofthi. Direktorji korpora-clje trdijo, da *o prisiljeni ustaviti obrat v milwauškl tovarni zaradi pomanjkanja naročil prosveta tem KNUCITUIHlOrV naselbin aamlHiM«« PROSVETA U...... An. GMm Predpotopna žival V Smithsonovenriavodu v Washin#ontJ stavljajo ta čas okostje ogromnega titan J ra, edinega, kar so jih doslej našli v Ani Ce opazuješ velikanske kosti, ki jih počJ dletom izkopavajo iz kamna, si moraš lesi žkvo predstavljati, kako je izgledala ta pJ potopna pošast Dolga je bila 36 m in visi 5 m, rep ju je meril 15 m in tehtala je ol 20 ton. T<* je bila prava živa gora in pol nanjo je moral biti strašen. 1 Ostanke tega titanozavra, največjega I stcrpnika dinozavrov, je odkril lansko poli Charlee W. Gilmore v Utahu in ta najdbi 1 znanstvenem svetu zbudila veliko presenebl kajti kamnite plasti, ki so jo skrivale, pri dajo za več milijonov let mlajši dobi, negi bila doba, o kateri so znanstveniki dotlej mnevali, da so dinozavri v njej izumrli. Ri tega pa je ameriški titanozaver zelo pod« ostankom drugih titanozavrov, ki so jih odi v Indiji, na Madagaskarju, v Franciji in Ji Ameriki, med tem ko se razne vrste dinot rov, ki so živeli raztreseni po vsem svetu, i seboj zelo razlikujejo. Znanstveniki stoje | uganko, kako se je mogla izoblikovati ena ma vrsta titanozavrov, v kateri ni najmaa razlik. To bi se dalo pojasniti deloma s tem, di ,bila razdelitev kopnin in oceanov v iga kredni dobi popolnoma drugačna nego dai nes. Tisti starodavni svet, v katerem so ii takšni nestvori, takšni kupi živega mesa, skoraj niso imeli možganov, je moral biti l zoten. > Orkan ob jasnem neba V majhnem kotu norveške obale, v Hdid fjordu, so opazovali zelo nenavaden orkai, daje norveškim znanstvenikom precej akrto-Ob 11. dopoldne je ob popolnoma jasne« bu nastal vihar, ki se je iz popolne zratm šine v minuti časa razvil do stopnje 11. vi je razkrival hiše, prekucnil neki avto, raio ribiške mreže, ki so se sušile ob bregu, iil čno prevrnil cel hlev. V fjordu samem * vihar prav tako nenadno polegel, kakor a bil pojavil. Samo zavoljo tega je bilo mof rešiti ribiče iz prevrnjenih čolnov. Pot. po teri se je pomikal vihar, se da natančno sledovati, na obe strani je ostro» emejej kilometer ali dva od HOidalsfjorda m bfloi benega viharja. ___M 1 Meteorologi, ki so jih takoj opozoril, n« ni pojav, so izjavili, da so take «w>m zevali doslej le ob določenih mestih s«^ obale. Pojavi -takšnih vetrov na Nor*« bilo sprejeti z^liko skrbjo, ker zah več smstnih »tev* Povzroča jih poyw>H kakšna nevihta v bližini al. pa ka S janje v zemlji, morda potres aH vu «« bruh. Da bi to zagonetno stvar razja"^ odilo že nekoliko najboljših norveW«n m-n logov v Httidalsf jord, kjer bodo »tur s—i preiskali. Noviee U ^Tdronta , i 1 * M « Toronto, Ont.—Na zborovanje Narodnega bratskega kongresa (National Fraternal Congrlss), ki se je vršilo v tukajšnjem hotelu Royal York od 22. do 24. avgusta, sta prilfta kot zastopnika SNPJ br. MatU PetroVich, predsednik gospodarskega odseka SNPJ, in br. V. Cainkar, predsednik SNPJ, prvi iz Clevelanda in drugi is Chicaga. Br. Petrovicha smo povabittna Ponovni odslovit ve VVindsor HeighU, W. Va —Tukajšnja Windsor PoWer House Coal Co. je odslovila okrog 300 delavcev za nedoločen čas, na njihova mesta pa je postavila stroje. S tem odlokom bodo člani tukajšnjega društva št. 407 SNPJ zelo prizadeti, ker je mnogo naših članov zgubilo delo. -Poročevalka. Stavbintke unije zagrozile * 'praznikom9 ' Rlchmond, Cal. — Svet stav-binskih unij (ADF) okraja rontra Costa je zagrozil, da bo oklical "gradbeni praznik" pri vodovodnem projektu v Central Valleyju, ako kontraktorjl ne odalove "tujih" delavcev (iz Loe Angele-s) in uposle "domači- resti s Primorskega JU prtvih od eksplozije plina n 7 avg s«? Je zfiroclil«. v Tr-L^ka>i>eca na ladji, ki slu-Jpre voz ba n a n "Ramb II." Jt jVbila v popravilu in de-jjo ravno nanovo preple- Ko hoteli nat0 na J1 jličarji zvariti železne dele, pnMo do eksplozije, ki je na -tu ubila Antona P alcona, Jo-! Kellnerja in Remigija Po-L Ruggero Ruggeri in Miri Falconetti sta umrla v re-fc,em vozu. V bolnišnici so u-I Jakob Koršič, Virgilij Ofca-Marcel Kumin. Ranjeni so ■k' Alojz Žerjal, Anton Pa-,Ivsd Klini« in Franc Krene. Domnevajo, da je eksplozija .Ji zaradi velike vročine, ki 'vplivala, da se je firnež izred-hitro sušil in da so se zaradi j prostori na ladji napolnili z jtljivimi plini, ki so nastali iz inja firneža in drugih barv. plini in pare so se pomešali z »kom in tako je nastal pravi iblni plin. Na nesrečo je po- i eksplodirala še bombola s kom, ki so jo rabili pri vare- Nesreča je zelo potrla trža-prebivalstvo. fria&ki župan Saiem je podal ostavko Tržaški listi so prinesli kratko :t, da je cav. di gr. cr. Enrico )lo Salem podal ostavko na «j položaj. Njegovo mesto je *a»no zasedel podžupan dr. eseo Marcucci. Tržaški žu-Salem je kakor znano, moral iti ostavko v zvezi z raznimi iiidovskimi odredbami in ra-itienimi ukrepi, ki so jih uvedli td kratkem v Italiji. Že od {j je imel odlikovanje viteza velikim križcem italijanske Bone. e avtobusne zveze med Italijo in Jugoslavijo Pred kratkim je bilo na tuj-•prometni konferenci sklenje-da se čimprej vzpostavi obo- frtnska avtobusna zveza Bled-i»k in Trst-Gorica-Bled. Pro-Bled-SuSak je prevzela Zveza tujski promet na Sušaku, pro-Gorica-Trst-Bled je pa pre-tk> znano podjetje F. Ribi & ii Gorice, ki je imelo za to W že prej dovoljenje. Po-Jisna vožnja se je vršila 13. t. «prihodom na Bled ob 8. zve-• Ta proga bo v obratu vsako »to « povratkom v Trst v ne-jo zvečer.. S tem bo omogoče-krajse bivanje Tržačanom in tonom na Bledu in v Ljub pni. ■M uspehi na srednjih Šolah v Trstu Poletni termin za zrelostne iz-«na srednjih ttolah v Trstu se vključil n pravo katastrofo, izvzamemo učiteljišča, je iz-v»eh kandidatov na raz-14vodih le od 3 do 5 odstotkih so celo taki dijaki, ki ,bl1' Vs« leta skozi odličnjaki ■ol 'aki oproščeni visokih šol-J*.tak<- Značilno je, da so ■Mi samo v Trstu tako kata-FMni. dočim so uspehi v Go-K<>pru in na Reki prilično ■JJ "«l*hom v drugih pokra- bil v Trnovem in Ilirski Bistrici, kjer je pregledal vojaške Čete, zlasti one, ki so v bližnji okolici na vojaških vajah, in sicer na Topolcu, v Vrbici in Dobrepo^ ko Ntroita kontrol« moke ■*a. avgusta 1938,—Nad po-™nJ<' moke je v reški pokrajini ^na stroga kontrola, odnos-r^ "Masti že v naprej določile *"»* moke, ki jih ume dobiti m l*k iHinebej. *** v snežniškem gozdu . H'«trica, avgusta,—Tvrdka ^"chini it R^ke je p^v^u '^» cestna dela v nnežniških te '*> J1** aj novih cest. ki naj- kotile tudi v druge in ."^^nenametie.- Dela «w*la uprava gc„dov princa ^^rKa-Waldenburga v II. Ijah. Tu se je v prisotnosti princa zgodila nesreča: avto, poln vojakov se je prevrnil čez nasip pod cesto. Štirje vojaki so bili na mestu mrtvi* 16 pa težko ranjenih in so jih prepeljali v tržaško bolnico.—V Trnovem je med drugim obiskal tudi novo zavetišče za matere in otroke. Upravnik posestev princa Schoenburga-Wald£nburga je povabil princa Humberta na lov-V snežniške gozdove. Princ se je vabilu odzval in se odpeljal na Mašun, toda radi slabega vremena se najbrže lova ni mogel udeležiti. Enajst oseb zastrupljenih s pokvarjenim mesom Enajst oseb iz Marezig so morali prepeljati v koprsko bolnišnico, ker so se zastrupile s pokvarjenim mesom poginulih krav. En otrok izmed teh je že umrl. Oblasti so uvedle preiskavo, ki je potrdila, da so se ljudje hranili z mesom živine, ki je poginila zaradi nalezljivih bolezni. Ugotovile so tudi, da je bila precej razpredena prodaja pokvarjenega mesa. Občina je že večkrat opozorila na nevarnost jjred prekupčevalci s pokvarjenim mesom. To delajo posebno mlekari-ce, ki prodajajo meso od hiše do hiše. V tržaško bolnico so morali prepeljati Ivana Kocijančiča, starega 33 let iz Paduca, ki ima zastrupitev. Njegovo stanje je zelo težko. Pomanjkanje vode na Pivki Št. "Peter, avgusta.—Na Pivko, in sicer v Koritnice in Jurši-če vozijo vodo s kamioni. Kot največkrat v poletnih mesecih tako tudi letos primanjkuje tod pitne vode, prav za prav ostaneta ti dve vasi popolnoma brez vode. Veljka suša ^pa ni samo na "iflvkl, ampak tudi v nekaterih predelih Istre. Nesreča ob neurju II. Bistrica, avgusta.—V Vr-bovem je koncem prejšnjega meseca udarila strela v neko stanovanjsko poslopje. Hiša je zgorela dO tal. V trenutku, ko je udarila strela v poslopje, je stala pred njim neka žena, ki se je zgrudila mrtva. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečno ženo zadela kap. fKil "Piccolo" in "Popolo" Znano je, da že skoraj 20 let konkurirata med sabo oba tržaška dnevnika "Piccolo" kot glasilo tržaških trgovskih in industrijskih krogov, ter "Popolo di Trieste" kot organ fašistične stranke za vso Julijsko Krajino. Doslej je imel "Piccolo" običajno vedno boljše informacije, kakor pa njegov tekmec. Tako je tudi v zadnjih dnevih objavil daljše poročilo o tekmovanju trgovskih izložbenih aranžerjev in o pomembnem sestanku tržaških o-brtnikov ter lepo sliko modela nove univerze v Trstu, ki jih "Popolo di Trieste" ni imel. Zaradi tega je slednji vzrojil in hudo napadel prireditelje omenje- nega tekmovanja, voditelje industrijske strokovne organizacije ter v§e ostale zastopnike pristojnih oblasti, ki so vsi po vrsti .fašisti Očital jim je, da mu kot glasilu njihove stranke niso dali o pravem času na razpolago potrebne^ gradiva. Proti takemu bojkotu, naglaša list, »e bo v bodoče boril na ta način, da bo javno obelfežil sleherno postopanje fašističnih oblastnikov in prvakov. Orniče—V Potočah je nevihta dohitel* Andreja Pegona, starega 62 let, ko je delal na polju. Poiskal si je zavetišča ped osamljenim drevesom, v katerega je udarila strela. Nesrečni Pegon je bil na mestu mrtev. Našli so ga lele drugo jutro, ko so šli delavci na delo. Gorica.—Letina bo na Primorskem dokaj slaba, posebno hudo je vplivala zadnja suša., Kmetje so ie prodajali živino, ker so se bali, da ne boiJo imeli dovolj krme. Edino tisti, ki so sejali pšenico, so na dobrem. Krompirja in fižola bo le zelo malo, ensko koruze. Tudi grozdje je začelo trpeti zaradi suše. Oljke so tudi začele odpadati. Idrija.—Ivan Tomazin, star 54 let, je na kolesu po nesreči zadel v ograjo in padel nesrečno na tla, da mu je počila lobanja. Revež je bil na licu mesta mrtev. Oblasti so ugotovile njegovo krivdo. Na istem kraju se je pripetilo več nesreč. Pred dnevi je med nevihto u-darila strela v hišo Frančiške Podobnikove, stare 43 let. Omenjena je bila zaposlena v kuhinji, ko jo je ubila strela. Ko so se domači vrnili domov, so opazili gospodinjo sedečo na stolu s strašnim izrazom na obrazu in vso črno. Strela jo je udarila v glavo in je na svoji poti napravila veliko luknjo v zidu. Pred leti ae je zgodila v bližini slična nesreča. Opatija. — Predsednik poljske republike Moscicki je v sprem stvu svoje družine odpotoval iz Opatije dne 12. avg. v Varšavo. Trst.—Delavca A. Erman in Marij Modric, oba iz trt. pred mestja, sta dobila pri delu težke opekline. Tržačani imajo letos novo nadlego. Komarska nadlega se je tako razpasla, da jo težko prenašajo v mestu in okolici. Bojazen je povzročilo tudi dejstvo, da so ugotovili med navadnimi komarji tudi "anofelese," komarje, ki povzročajo mrzlico. Zaradi tega priporočajo boj z vsemi sredstvi zoper to novo nadlego. Pod avtomobil je prišla Dvor-žak Marija, stara 60 let. Hotela je prekoračiti cesto, ko jo je po-drl avto. V bolnišnifci so ugotovili, da si je pretresla možgane in da ima lažje poškodbe na glavi. Na letoviščih v Istri je malo gostov. Cehi so izostali, enako tudi Nemci. V Portoroze, kjer je navadno nad 3,000, jih je letos le okoli 500. "Giornale ditalla" o trgovskih odnosih med Italijo in Anglijo Angleška lista "Financial News" in "Financial Times" sta prinesla vest, po kateri je angleško ministrstvo za trgovino opozorilo angleške trgovce in izvoznike, da naj oprezno postopajo pri izvrševanju in prevzemanju trgovinskih poslov z Italijo In da naj omejijo trgovinsko aktiv nost, dokler se ne sedanja situa- noiviti ^ -—~ ' ----------- -__ . .t - ■■ ran Protestantje skeptični o kapitalizmu Njih socialna poslanica za delavski praznik New York.—(FP)—Liberalni protestantje, v čijih imenu govori federalni svet Kristusovih cerkva, gledajo z velikim skepti-cizmom na obstoječi družabni sistem. Svoje socialne težnje so objavili v poslanici za delavski dan, ki bo prihodnjo nedeljo pre-čitana v stotinah cerkva. Poslanica pravi, da človeštvo živi pod težkim bremenom sedanjega Časa. Stoji pred problemi, ki se zde nerešljivi, "fte celo v deželah, kjer je mir, izčrpavata človeštvo telesno in duševno brezposelnost in podhranjevanje. V drugih deželah pa vojna vrli svoje pošastno delo in grozi tudi nas zajeti v vsej svoji brezmejni katastrofi." Protestantje ugotavljajo z zadovoljstvom raigabljanje med cerkvenjaki o socialnih problemih— brezposelnosti, distribuciji bogastva, socialni zaščiti, o pra vicah delavstva in zadružnem gi banju. Pravijo, da je dolžnost kristjanov, da gledajo kritično in stavijo na tehtnico vse ekonom ske instutlcije ter prispevajo svoj delež ta ^transformacijo iS če je potrebnoUudi za temeljito rekonstrukcijo obstoječega ekonomskega in političnega sistema." ' "Kot državljani, moramo obnoviti našo vero v demokracijo. Le demokracija garantira svobodo človeškemu duhu, razvija ka rakter in človeško individualnost s tem, da polaga odgovornosti na posameznika. ♦ Na industrijskem polju je demokrAcija, mogoča le v organiziranju delavstva za kolektivne odnošaj[e } delodajal cem. Za veliko vačltio delavstva delodajalec danes ni več posameznik, kakor na primer pred stoletjem, marveč velike kompa nije in korporacije. V takih okol ščinah ne more biti nobenega govora o pogajanjih, ako ta ne ba zirajo na kolektivni akciji, prav tako tudi ne o svobodni pogodb ako ta ni kolektivna. Delavstvo se mora torej organizirati kot pogoj za širjenje demokratičnega procesa ameriškega življenja. "Svoboda je edinstvena in nedeljiva. Mi je ne moremo imeti v eni panogi, ako jo zanikamo v drugi. V današnjem svetu je kardinalna potreba, da ima delavstvo pravico pri določanju delovnih pogojev. Pod diktaturami, pa bodisi na desnici ali levici, ne odrekajo delavstvu le pravice do svobodne: organizacije, marveč tudi svobodo govora, tiska, zborovanja in bogoslužja. cija popravi. To opozorilo angleške vlade je zelo vznemirilo italijanske politične in seveda trgovske kroge. Na to je ostro odgovoril "Giornale d'Italia" • člankom, ki ga Je spisal znani Virgi-nio Gayda, urednik omenjenega lista, in v katerem vprašuje ali se ne britanska politika razvija v nasprotnem smislu od uradno potrjenega in zaradi tega prihaja v očigledno nasprotje z načeli na katerih je Chamberlain, kakor se zdi, izgradil svoj program za politično in gn»podarsko ureditev Evrope. "Toda, kakor se zanimamo za demokracijo, tako se moramo zanimati tudi za mir. Vojna je največji sovrainik demokracije. Ako pride do vojne, tedaj bomo izgubili vse naše težko priborje-ne civilne svobodščine. Vsled tega moramo torej skupno nastopiti proti oboroževanju, kon-skripciji in industrijski mobili zaciji, prav tako tudi podpirati vse načrte za odpravo ekonomskih vzrokov vojne in za gradnjo cooperstivnega svetovnega reda." Učitelji za združenje C/0 in ADF ©Wimrngka Narofata ffaftporna Jrbnota 1457-19 Ss. Uwn*sb A?* Cfclrai* IIL GLAVNI ODBOR iivrAkvalni uusbmi VfcMMl Calnkar. »rwb«4iiUi ..................... hit a. U«n4al« Avr. ( kk«s«. IlIlMla VM.r, «|. LtMlfc ...........................MIT S l «»n4«U A**.. CMrai«. lili«** •»• Ur**«*«*. |>mm*. t«J................... MIT a U»MUU A»t., ( Mcaff*. IlIlMla Ukm Vatrtch. M.a«i»lh ..................... MIT M. A**., CktoM*. Illtnata Kllt* <;«4tM». y»>.«H*lj gtealU.................... MIT S. UwM«l« A*«.. < !»».•«.. Illln.ia J»K« ftUUfc. n^Hlti aUaiU ..................... |«|T S U«n4«U A»t.. I Mr«s*. IUImS ronraBDSBDNiMi Antfr*J VUrlrk. »rtI M4|»r«4M4*lk....................... Ml N«m*II A*«.. J*Jmi«H»«. ffc riMk ttoU*. *T««i M4»r*4M*ilfc ......................... iu. I Sik Ml.. Mil»««kM> Wt«. j«h» mter. 4r„ pnrl .....................lu. ist, »irmtem, r*. CmIIm. Crnkk. 4nui 4Utr*lni ..........IHT W. Mih < UM« l+m KlMMk. ifiji 4MrUUI .....................Iu Tw44 au U Mw»N Tarnate, Mmi f^raMuk .................M4. (ata. uoaroi>AM«ki udmkki Malh Frtraatak. »ra4aa*ilfc ............................. IU S lllat Ml.. <'I««Im4. Okla .................................. hll S. U«Ml«la Aaa,. I Utraaa, lllla.ta ijTaSl"........................................ •• UarMMa A »a.. ( hirM«. Illlnala ...........................................A»».. • M?ara. Illla.u tTTiA , '' ............................................«4«raM«i Mllla. IIL , ......................................... S Tramkall Aaa.. I klra«., III. M««* ................................................I4H S, UMUN A%*. IU.-,«. IIL rilMOTNI llhNKKi Jaku (.arta*. »ra4aa4nlk...................................... w. IIar Ml.. Hf*ln«f 1.14, III. Harklrk .......................................m 11 M«**« Aa*. UaaaUlU. Okla A.lan fcrtM..^.....................................................h.. |», Ar »a. Ki.n. r?"*^???'**.......................r*..........................»«•• !■•••»»a. r%. Jaku Tr+alJ......................................................... ||T) p NAUKOM NI OltMBKl r^iftii ............................ *• ^ Konvencija pokazala velik napredek unije Cedar Point, O. — (FP> —1 Ameriška učiteljska fečsls domov s košnje. Na ovinku Sprejeli so tudi protivojni program Cold Springs, Ark. — (KP)— Konvencija Farmarske unije v Arkanaasu je odobrila progresivni program matične organizacije Nstional Farmers Kduca-tional and Coopsrative Unlop, sprejet na njeni zadnji konvenciji v novembru. Ta program se deloma tiče poljedelskih reform in deloma političnih zahtev, Prvi del programa zahteva za farmarje produkcijske cene, odpravo diskrimjnacijske carine, konzervacijo zumlje, zavarovanje proti toči in suši, tršne kvote in "normalno žltnico." Del tega programa je bil uzakonjen v zadnjem kongresu, Izrekla se je tudi za kooperacijo z delavskimi unijami, za odpravo volilnega davka v Arkanaasu, sa starostno pokojnino, boljSe šol stvo na kmetih in za davčni sistem na podlagi zmotnosti. Konvencija Js razpravljala tu di o vprašanju vojne In sprejs-Is sntivojni program štirih točk, ki a6: Striktno snforsiranjs nev tralnostnaga zakona; ekonom »ko bojkotiranje napadalnih dr-tav; mednarodna politika, po kateri bi vlada ne bila odgovorna za lastnino In tivljenje A meričanov, ki se nahajajo v voj no zapletenih krajih; omejitev, oboroževanja samo v obrambne svrhe. Za predsednika Farmarske u-ni Je v Arkanaasu Js bil ponovno isvoljsn dr. M. K. Diekinson, ki je tudi član eksekutivs nedavno ustanovljene Arkansatke konference za soclslni in ekonomski napredek. vlak. — Te dni so potniki večernega vlaks, ki vozi v Mursko Soboto, doživeli strašen prizor na ielezniškl progi pri vasi Ka-kičan. Tam se je vlak nenadoma začel ustavljstl in sunkovito obstal. Pred losomotivo je ležal na progi neki moški, ki je z levo roko tiščal k zemlji tudi dva o-, roka, svoja otroka, pčitno je bilo, da je hotel Izvršiti samomor obema otrokoms, strojevodja pa js še pravočasno zagledsl samomorilca in vlak ustavil, »reden Js prišlo do nesreče. VI*-covodja je mota s otrokoma apravil na vlak in ga oddal v Murski Soboti deturnemu orožniku, ki je od vedel mota na o-rotnitko postajo. Tam je mot z povedal, da se pite Gabor, da jodoma iz Rakičana, da pa nl-ma |ne posestva ne stanovanja. Njegova tena dela kot sesonska delavka v Franciji ali Nemčiji, on pa a svojims otrokoma tivi od milotčlne ljudi, To ga Je spravilo v obup, da je sklenil storiti samomor In vssti s sabo v smrt s silo tudi svoja dva otroka. Zaradi tega je orotnittvo vtaknilo Gaborja v preiskovalni zapor, nadzorstvo nad otrokoma pa so prevzele oblasti. Psdlsgsl poškodbam, «r— Pred štirinajstimi dnsvi smo poročali o hudi nssrečl, ki ss Js pripetila v litijski okolici, Tsmkaj dela tsieznitka proga hud ovinek zaradi hriba Htrmol, zdaj pa Je te-lesniška uprava začela ta kame-niti hrib odstranjevati, da napravi prostora sa prelotitav progo. Pri tem delu Je l>il zsposlen tudi Frsnoe Brenčič, po rodu iz Notranjske in po poklicu tesar. Ker ps ni dobil tesarskega dels, Ims ps ttevllno druiino — sedem otrok js zaprosil sa delo pri rszkopavanju Htrmola in delo tudi dobil. H koncu julija pa J« pri razstreljevanju skal zgodila nesreča. Brsnčič se Je ADF za tesnejie stike i evropskimi delavci (Nadaljevanj« s I. strani.) Grsen Je povabilo odklonil, Čet, da so ns čelu tega gibanja "sami mednarodno znani komunisti in ekstremni levičarji." Rekel je tudi, čs bo kongres u-stanovil napovedano federacijo, da bo on otivsl Paname ritko delavsko federacijo Ur pričel z "bojem do ko,ica" proti vnak* mu poskusu, da se v delsvsko gibanje na tem kontinentu zanese komunistične doktrine. J. Hahna is Buffaia In dr. Har-ryja Utdterja, sa kongresnlk? ns splotno f* Rdno Mltchell BIik* It 8chensctedyjs In Brands Heztons. KsndldsU bo Imela di zs drtsvno zbornico, ftocisll-•ti so pretrgsli pogajsnjs z ams-ritko (nowyortko) delsvsko strsnko ss prldruženje, ko Js slednjs sklenils volilne pakte s republiksnei In demokrsti m •kupne ksndidste v nekaterih okrajih. , Vesti iz Jugoslavije Kmrtna nesreča kolesarja. — Na cesti med Blotko polko In Bločlcaml se Je dogodilo že mne-go hudih nesreč zsrsdl ostregs, nepreglednega ovinka. Ns tem nevarnem ovinku, ki ga pa oblasti nikakor nočejo |K»pravltl, se Je dogodila te dni nova Mmrtna nesreča. Kmečka sinova, brata Matijs in Ktsnko Kovačič s Hlo-čic sta se ns svojih kolenih vra Jima Je prlpeljsl nanprotl tovor ni avto JifUiu Venrterhsrja is Kočevja. Prvi kolenar, ntarejtl l/rst Mstija se gs Je srečno og ina^rs tu-^nlV mlajtl brat Htanko pa Je ns nsjotjem delu ovlnks tretčll ns-ravnost v avto in obležal takoj mrtev. S*slltče Je uvedlo prels-kavo, ds ugofovl krivdo, a tu bo težko reči, da Je kriv kdo drugI, kakor zanemarjeno skrbntvo za nfcte cente. Oče s dvema o!rokoma pod drugimi delavci vred ognil v stran, ko no sačeli prižigati mine, toda neko skalo js vrglo naravnost vanj In mu potkodovslo levo strsn prsi In drobovja. Ksr preparnlo mu je levo stran. Bren-čiča so prepeljali naglo v ljubljansko bolnišnico, kjer no ne trudili s nJim in te upali, da ns utegne retiti nmrti sarsdl svoje krepke nsture. Toda po 16 dneh hudega trpljenja Ja Brenčič podlegel. Družina — žena in nedem otrok — je ostala brez rednika. Težka nesreča sa js dogodils 13. svgunts ns pontaji v Pra-gernkem. Po nenrečusm naključju Je zsšel pod lokomotivo 38 letni premiksč Jernej Bohsk. Lokomotiva je šls čezenj s dvema vagonoma in je dobil Bohsk tako težke poškodbe, da v rnnri-bornkl bolnišnici nimajo upa-njs, dn bi Jih prenenel, Zlomljena Ims rebra, ntrto denno nogo In hude notranje poškodbe. S tir i na j »t delavcev za vtako delo S»w York. — Državne upo-slsvsinics no v juliju oskrbele dejo v privstnih induntrijsh nko-raj |0,ri brezposelnih — 14 delsvcev im vnako delo. AU sto ts iisročill te tli Mlsdlr.»lrl list prijatelju • h sorodnlko deoMrvtae? Te )e sdlnl i trajne vrednosti, U fl mal denar lahke ivojc m f duMiviaa Velika puntarija I v , vSto. DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH Bralko Kreft Iz vseh ljstin, ker nam se jih je ohranilo, dobimo jasno podobo somo o glavnem vojaškem voditelju tega upora—o Iliji Gregoriču. Matija Gubec je prešel v legendo. Ljudska povest iz Zagorja celo pravi, da ni bil premagan; odprla se je gora in skrila v svoje okrilje njegovo vojsko, ki čaka tam na dan, ki bo povrnil kmetom "staro pravdo". Za zagorskega kmeta je nam znana pripovedka o kralju Matjažu — pripovedka o kmečkem kralju Matiji Gubcu. Ce skušamo odluščiti vse legendarno z njegove osebe in če ga poleg tega primerjamo z raznimi voditelji drugih kmečkih uporov, sfevendarle lahko ustvarimo vsaj približno njegov lik. Seveda nas lahko kdo zavrne, češ tak lik spada bolj v leposlovje kot v zgodovinopisje, ,toda drznem si trditi, da v resnici Gubec ni mogel biti kdove kako drugačen, kakor ga prikazujem v svoji drami. Veren, pošten, kmečko trd, tudi trmoglav, dober govornik, fanatik kmečke pravice in borec, ki je šel kot krščanski mučenik v strašno smrt. Podobno kot Doža, Calle, Tylor, MUn-zer itd. Da je pri njem kot izrazito kmečkem govorniku prevladovala čustvena stran, o tem niti najmanj ne dvomim. Gregorič pa je bil vojak od pete do glave. Napravil je velikopotezen vojni načrt za pohod kmečke vojske. Dvakrat ali trikrat je bil od Turkov ujet, pa jim je vedno ušel. Da se ni gospoda tako hitro združila in razbila posamezne kmečke oddelke, bi se bila pod Gregoričevim vodstvom zbrala ogromna kmečka armada, ki bi ji ne bil nihče kos. Zato je bil glavni namen banskih generalov, preprečiti združitev kmečke vojske. Pun-tarji so Imeli zveze po Slavoniji, Štajerski, Kranjski in Koroški, baje so se jim hoteli priključiti še istrski kmetjl. 29. januarja 1573 je bila kmečka vojska na nogah. Razdelila se je v tri dele. Prvi se je zbral pri Suaedu, druga dva pa ata se utaborlla med Cesargradom in Zsbokom. Po Illjevem načrtu bi morsl ostati glavni del pri Stubici, da pazi na mejo in da jo obrani, Če bi vpadli Turki. Ilija je nameraval s svojim oddelkom v Brežice, kjer bi ga povečal s tamošnjimi kmeti in-ga nato razdelil na dva dela. Prvi del bi moral v Krško, da bi prodiral po dolini reke Krke v Kostanjevico in od tam v Novo mesto. Preko Metlike, kjer bi se poleg upornih kmetov morali pridružiti še Uskoki, ki so bili prav tako nezadovoljni z razmerami, v katerih so živeli, bi se ta del puntarske armade vrnil v Jastre-barsko in Samobor, kjer bi ga že čakali tamoš-nji uporniki. Na čelu drugega oddelka pa je nameraval Illja Gregorič kreniti preko Sevnico, Radeč In Laškega do Celja in se s povečano srmado vrniti preko Rogatca v Cesargrad. V Celju bi se del vojske odcepil in krenil v Ljubljano in še dalje do morja. Med potjo bi povsod odpravili vse carine in tako odprli trgovini svobodno pot do morja. Tak je bil Gregori-čev načrt, ki prav gotovo priča o njegovem atrategičnem talentu, čeprav se mu načrt ni posrečil. Precej krivde je moralo biti na Uskokih, ki se niso priključili kmečkim puntarjem. Do Krškega je šlo vse po sreči. Tam pa so se spopadli kmetje pod poveljstvom svojega atotnika Kupiniča z vojako, ki jo je vodil grof Thurn iz Kranjske. Plemiči so hoteli na vsak način preprečiti združitev kmečke vojske. Zato so se hitro spoprijeli z manjšimi oddelki, ki so doživeli poraze pri Krškem, Mokricah in Kerestincu. Ko je Gregorič bil že v Sevnici, je izvedel za krški poraz. Zato je spremenil svoj prvotni načrt. Ni šel naprej do Celja, temveč samo do Radeč, odkoder je takoj krenil proti Planini. Vrnitev k matični vojski je bila nujna. Dne 6. februarja je krenil proti Jurkloš-tru. V štajerskih krajih je med tem že zbiral nove čete Pavel Sterc. Ne dolgo po prihodu Sterčevega oddelka na Planino, je prišel iz Pil-štajna glasnik, ki je sporočil, da so vdrli Turki v deželo in da so prišli že do Kozjega. To je bila provokacija, ki je dosegla svoj namen. Pred Turki je šel strah in trepet in Sterčevi kmetje so se razbežali, Sterca pa so gospodi zvesti prebivalci zgrabili. 'Upravitelj Planine, Sibenai-cher, ga je vrgel v temnico. Ko je Ulja izvedel za dogodek na Planini, je bil neprijetno presenečen. 8 svojo vojsko se je takoj napotil na Planino, da bi osvobodil Sterca, ki je moral veljati za zelo sposobnega in odličnega puntar-skega voditelja. Kljub energičnemu nastopu Ilija ni opravil nič; porazno je vplivala na njegove vojščake vest o porazu pri Krškem, ki se je sedaj razširila po njegovem taboru. Do tedaj jo je namreč skušal prikriti. Vojsko je prevzel strah. Zato jo je Ilija naglo vodil preko Kozjega do sv. Petra pod Kunšpergom. Njegov cilj je bil, da bi se čim prej združil z Gubčevo vojsko pri Stubici. Pri Sv. Petru pa je naskočila kmečke puntarje grofovska vojska, ki so jo vodili celjski okrožni stotnik Schrattenbach, gospodar Kozja, Duep, in drugi. Slabo disciplinirana, utrujena in po raznih vesteh zbegana kmečka vojska je bila poražena. Gregorič in Gušetič sta se komaj rešila z begom. Med tem se je zbrala velika banska vojska pod poveljstvom podbana Alapiča, ki je korakala proti Štubiškim toplicam, kjer je taboril Matija Gubec. 9. februarja sta se vojski spopadli. Kljub hudi zimi in slabi opremi kmečke vojske (trpeli so zlasti radi nezadostne obleke), so se kmečki puntarji borili skrajno hrabro in odločno. Pred bitko jih je nagovoril Matija Gubec in jih bodril. Dejal jim je, da je b?lje umreti kot pa tako dalje živeti. Samo dva izhoda imajo: ali zmagajo ali pa umrejo. Štiri ure se je kmečka vojska hrabro in trdovratno upirala dobro oboroženi banski armadi. Bržkone bi tudi zmagala, da je ni na koncu napadla v bok konjenica, ki je razpršila in razredčila kmečke vrste. Sledil je strašen pokolj kmetov. Gubca in Pa-sanca so ujeli. Kmečke puntarje so pobijali kot mušice ter jih mučili na vse načine; rezali so jim nosove in ušesa, da bi se večno spominjali dni, ko so se drznili boriti za svoje pravice. Grof Keglevič In podban Alapič sta se proslavila kot rablja kmečkih množic.. Na neki hruški je viselo 16 trupel. Se 11. febr. je divjal Alapič nad kmeti. Istega dne je pisal ban Draškovič svoje znamenito pismo cesarju in kralju na Dunaj, v katerem ga je prosil za dovoljenje, da sme z razbeljeno krono okronati Matija Gubca, ker je hotel postati kmečki kralj. (V pismu pravi takole: Quendam esse ipsis, Gubecz Begum vocatum et noviter regem no-minatum, ferra eatjue candenti corona, si Mai-estatis V. S. voluntas accesserit, in alorum ex-emplum coronabimus. Starine VII. str. 212). Zgodovinarji so dokazali, da Gubec nikoH ni nameraval postati kralj, saj je bila namera kmečkih puntarjev, da postavijo svojo vlado v cesarjevem In kraljevem namenu. Vse skupaj je gospoda podtaknila Gubcu in njegovim, da bi upravičila svoja grozodejstva. Po vseh pokrajinah >ližnje Hrvaške in Kranjske je kosila smrt kmečke množice. Kri je tekla v potokih. Uskoki so plenili in požigall huje ko Turki. Ječe so napolnili s številnimi jetniki, ki so jih zasliševali t natezalnicami. Ko so ujeli še Gregoriča in Guftetiča, ki sta baje nameravala pobegniti v Turčijo, se je vojna vihra pomirila. Začela ao poslovati redna in izredna sodišča. Gregoriča je zahteval Dunaj zase. Prav tako Gušetiča. Bržkone so smatrali Gregoriča na Dunaju za bolj važnega jetnika, saj je bil vojaški vodja vsega punta in se je že pred tem proslavil v bojih s Turki. Zato jim ga je moral Zagreb odstopiti. Tako sta si Dunaj in Zagreb delila krvniški posel. Zgodovinar Sičič je lani (velikonočni številki zagrebških "Novosti") začel dokazovati, da . Gubca niso kronali z razbeljeno železno krono, temveč samo z nekoliko segreto krono. Svoj dokaz še podpira s trditvijo, da je bil namen vsake težje kazni podaljšati obsojenčevo trpljenje. Ce bi ga torej okronali z razbeljeno krono na razbeljenem prestolu, bi smrt nastopila hitro. Po njegovi trditvi so ga hoteli samo osmešiti kot kmečkega kralja, podobno kakor ao Judje v posmeh okronali Kristusa s trnovo krono. Poleg tega je bil še predpust. Kot nazemljene-ga "kralja" so ga vlekli po zagrebških ulicah na morišče, kjer ao ga razčetverili. Isto se je zgodilo s Paaancem. Za odrsko obdelavo te scene mi je bilo Sičlčevo odkritje izredno dobrodošlo, ker ne izgubi videza verjetnosti. Zato sem ga tudi postavil v peto dejanje.. (Dalj* prihodnji«.) Študentki France Horkn (Nadaljevanje in kunec) Bilo je zadnji dan pred veli-konočnim odmorom. Po odrinjeni šoli se Angela hrft odpravi v mesto v kavarno. K sreči naleti nanjo Jasna, ki je to popoldne že pripravila svoj usnjeni kovčeg, da odpotuje k staršem.' Gospodična Angela ji je mim<»grede omenila, kam je zvečer namenjena. Jasna jo Je zaprosila. ali bi amela z njo. Učiteljica je bila že pozabila, da tudi ona ni smela obiskovati kina in kavarn, ko je bila še dijakinja. Tako Je Jasna shranila svojo prtljago v garderobi in ostala. ' Noč je polagoma zajemala meato. Trgovci so pozaprli prodajalne, naMlavljenci so hiteli po ulicah vsak na svoj konec. Promenada je oživela. Med mladino ni manjkalo Jasne, ki je z drobnimi koraki stopala ob Angelini strani. Ogledovali sta al dekorativne izložbe ter ženski in posebno moški svet. Jasna je čisto dobro videla učiteljico, kako je pomežiknila s svetlikajočlmi se očmi, kadar Ju je pogledal brhek fant. Ni vedela, ali jo ta po-uživajoč pogled bil namenjen njej ali njeni spremljevalki. Toda ni bilo dvomiti, da je prizadel njo samo. Zlasti pri teh dveh študentih, ki sta se JI celo nasmejala in se takoj obrnila sa njo, je bilo to očitno. Jaana ee je zleknila v svoji drži ter za čela glasno govoriti in kriliti s rokami, kakor da ima učiteljici kaj važnega dokazati. Večkrat sta prehodili izpre-hajališče zaatraieni zadaj s štl rimi prodornimi očmi. Študenta ata «»gledovaln Jasnino vit kost, nožice. ki so imele zlato sredino oblikovsnosti, In potem pri obratu podolgovati obrazček s dolgimi trepalnicami, Privi-hani klobuček z dihom pomladi jo je delal še mikavnejšo. Nagovoriti se je |m nista upala, strahopetca ! Gospodičnama Je to fantovsko salezovanje zbujalo čut samoza-vosti in Jasni morda celo oholosti Mlado dekle je kaj kmalu prevzetno. Tudi Angela je bila svoj čas. zdaj ji je žal marsika-ke priložnosti, ki ae JI je nudila. Jasna si je že izsa poletja začela marsikaj domišljati o sebi. Ta njena domišljavost nI ostala prikrita sostanovalkam v samostanu. Niti sošolkam. V vsakem odmoru je stekla v oblačilnico in ae ogledovala v evojem priročnem ogledalu, popravljajoč si pričesko Profesor higiene Jo je večkrat myral opozoriti, naj se nikar ne češe med poukom: PBOSVgT* "KoJemina, saj niste v česalnem salonu V Toda nič ni pomagalo. Jasna se je že zavedala, marsikdo ji je to rekel, da je lepa. Imela je biti na kaj ponosna, Čeprav je morala v šoli požreti marsikatero pikro, da se s svojim znanjem pač ne more ponašati. Točno ob osmih sta Angela in Jaana sedli za mizico ob oknu velike kavarne, ne daleč od orkestra. Angela je naročila za obe. Caja z limono. Natakar jima je poatregel tudi s časopisi. Jasna si je prostor premotrila od izrezljanega stropa do zadnjih lož. Godbeniki so bili spogledljivi, a igrali so melodioz-no in kratkočasili občinstvo z vžigankami, da so marsikomu noge poskočile za ples. Kavarna se je polnila bolj in bolj, da že ni bilo dobiti sedeža. Tedaj je vstopil Jančič, Jasni n profesor francoščine. Vedno okusno oblečen, dolg in suh, z velikim ametistpm na prstu. Ni bilo nikjer prostora in plačilni mu je napravil mesto ob Angelini mizici. Jasna je vsa prebledela. Priklenila se je in pozdravila profesorja. Ta je pri-sedel in vprašal kar tako za dovoljenje, da se je mogel spustiti v pogovor. Jasna se mu je najprej opravičila, češ da je zamudila vlak in ni vedela kam drugam. Profesor se je nasmehnil, skoraj vedno mu je šlo na smeh. Toda nikoli mu ni bilo videti, kaj tiči za tem smehom. Smejal se je, če mu v šoli ni znala; in smejal se je, ako mu je vedela odgovoriti. Pri konferenci jo je pa grajal. Zato se je tega njegovega smeha skozi čiste zobe resno bala. Nocoj pa je bila nekako pomirjena in vesela, da gospod profesor ni nič rekel, ker jo je dobil v kavarni. Razgovarjali so se o marsičem. Profesor je sedel njej nasproti in se zrcalil v njenih velikih očeh. Včasi mu jih je zaprla in sramežljivo povesila. In on se je spet nasmejal. Temu nasmehu je bilo mogoče priti do dna. Profesorju je ugajala. Na svileni obleki s kratkimi rokavi JI je visel okrog vratu zlat križec, ki se je z njim v zadregi poigravala. Včasi je s prikupnim tresljajem vrgla nazaj svoje trajno skodrane lase kakor žrebioa svojo gosto grivo. Profesor je izvlekel iz žepa papirnato škatljico in jo pomolil učiteljici. "Izvolite cigareto?" Tudi jasni.' Toda ona ni vzela, ker se ni drznila. Ko bi ji ponudil kdo drugi, bi si jo zdaj dala prižgati, kakor to store mnoge dame. Angela ni bila kadilka. Mrk z lučjo je javil začetek sporeda. Nastopijo so plesalke. Nekaj točk je izzvalo ploskanje. Profesor Jančič se ni maral o-kreniti. Zrl je rajši Jasno ka kor tiste razgaljene in namazane ženske. Le redkokdaj se je zaobrnil, zlasti ob Jasninem navdušenju: "Glejte, gospod profesor I" Jasno je bilo skoraj sram, vendar se jI je zdelo kar se da lepo. Saj kaj takega še ni videla, da bi se ženska tako razkazovala ljudem. Profesor je menil, da mu je takšnale neokusnost zoprna. Potlej se je Jasna malo-dane bala zameriti profesorju, zato je zrla na oder le zbočki. Zabavala se je pa prav od srca, ko je glumač s svojimi burkami počenjal nemogoče reči: govoril je iz trebuha, posnemal glasove raznih živali, s prlvihanimi rokavi je Čudodelno pomnožil robček v brez števila pestrobarvnih rutic, ki so mu slednjič zaplahu-tale v rokah kot narodna troboj-nica. Za Jasno je bil ta mož ču-dodelnik. NI in ni mogla verjeti, da bi bil rokohitrec. Priredili so plesišče. Godba je zasvirala tango. Nekaj parov se ji je vdalo. Jasna se je še bolj razvedrila. Zahotelo se ji je tudi plesa. Toda tu je gospod profesor. Oh. da je prav sem moral prizijaliti! Gospodično Angelo je povprašal. ali zna plesati^ Zal ni znala. Ze često je to svojo nevednost obžalovala. Včasi je sicer poizkusila, a to je bilo v vaški krčmi. Tu je vse kaj drugega Valčka, ki jI malo gre. sploh ni-so igrali, angleškega pa ni zna-; la. To je bilo za profesorja Jan-člča kakor nalašč. Angela mu zaradi svoje male postave ni bi-1 la všeč in prestara se mu je zde-, la. V njej ni bilo pravega življe-j SPJEAKlNe OF SAF€TY DtfiNevmuto i »ttoTTfeRS V £5&L2S2«J Tako me prodira, da t Pred njegovimi očmi " V tej rept denj pri popravnem , iltt- ! ni.uP**I° »rce. N Ji Je in j» izbral lekcijo Ti K N crw SV -rut swnt ano cm Ht^orcvc^ nja. To je kipelo tem bujne je v Jasni. Kar na zunaj se ji poznalo. Nemirno se je presedala in se pritajeno pozibavala v taktu. Profesorju je razodela, kako so jih sestre v samostanu učile v predpustu plesati. Profesorju ni bilo neznano, da so se celo pred uro vadile plesati v razredu. Jasna je bila zmerom med njimi. Profesor jo je še prekinil z vprašanjem, kdaj odhaja njen vlak. Cisto sta z učiteljico Angelo pozabili na to. Kdo bi se pa domislil? Po polnoči se je kavarna po malem izpraznila. Tedaj je profesor Jančič prosil svojo učenko za ples. Zdelo se mu je varneje. Najbolj na varnem se je pa počutila Jasna. Z njo je plesal sam profesor. Ta se je zagovarjal sam pred sabo, češ da ji mora izpolniti njeno skrivno upa nje. Pri plesu se je Jasna dobro obnesla. Držala se je z glavo pokonci, mehka v rokah in gibih, da je bilo veselje z njo plesati. To je priznal sam profesor, ki se je udeležil že mnogih plesnih tečajev. Profesor je preizkušal njeno okretnost, dokler niso godci pospravili svojih glasbil. Jasna je plesala prvič, in to s svojim profesorjem. Poslovili so se pri Angelinem začasnem stanovanju. Po velikonočnih počitnicah se je kmalu razcvetel maj. Jasna je bila vsa nesrečna ob knjigi. Profesorji so se kosali v sitnosti. U£iti se je morala za popravni izpit iz francoščine. Prav v tem predmetu se ga je najmanj nadejala. Zaupala je profesorju, ki je bil taty sladek tisti večer, preden je odšla na počitnice. Zato se tudi ni tako pripravljala zanj, kakor v drugih predmetih, kjer ji je pretila nevarnost. Gospod profesor se je nekaj izgovarjal, češ da ji hoče samo dobro, da ga ne bo polomila pri mali maturi v njegovem predmetu. A kljub temu je bila nad njim razočarana. Njeno prvo razočaranje nad moškim. V šoli je bil ves čas pouka tja do petnajstega majnika hu- do sirov. Kričal je nadnjo, če se je zmotila v čitanju, vedno jo je imel pred tablo in jo izpra-ševal vse do potankosti, kakor da jo je namenoma mučil. Naslajal se je ob njenih solzah. A ni ga mogla omehčati. Naravnost užival je, ko je drhtela od strahu pred njim. Zdelo se ji je, da postopa z njo tako kruto, ker se ji drugače ne more približati. Kakor da se maščuje nad njo s tem svojim večnim izpraševanjem in zdaj jo je pritegnil nase še s popravno izkušnjo. "Morda me pa ljubi?" si je iz-kui^la Jasna včasih domišljati. najmanj znala. S svojim, B cajočmn.očmi ji Je\?e brže v dušo. Kako bi 7 prav to zadati, kar je kom, njegovo pomočjo «pravi£? paj? Ko je čakala na usij je tresla kakor šiba na Z obljubila majski Kraljici no svečo. Profesor jo Je stil k mali maturi. In kako bi se še enkrat rad z oje saj drugačnega sestanki ni upal napovedati, ji je fc pravni izpit v jeseni. Jasna bi bila storila vse pokleknila bi bila predenj' profesor je bil neizprosen.' jo je pač rad, a ona ga je za govo ljubezen zasovražila. Iz zdravniške sobe "Tristo viagov," — w zdravnik, "že tri mesece zdravim za zlatenico, danea pa poveste, da ste Kitajec1*' * Nova služkinji ". . . in pri jedi, Micka, rajte od leve, prazne krofa pa jemljite z mize z desne, ste razumeli?" "Sem, milostljiva gospa, — ali ste tako praznoverni! SLOVENSKA NARODNA tDUf NA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in k ao list Prosveta ta koristi, Ur trebno agitacij« ■▼ejik drsk« Članstva in sa propagand« H dc). Nikakor pa ae u propi dragih podpornih orgtnlueij. kn orgnnizncijn ima običaju i glasilo. Torej sgitatoričai naznanila drugih podpornik efj in njih društev naj m ae »ril Prosveta. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETC Po sklepa 11. redn« konvencijo ao lahko naroči na list Prosute ta prifttej« eden, dva, tri,.štiri ali pst Osnov is en« družine k eni sar* ni ni. Ust Pronvotn stan« ca vso enako, is člane sli nečlane $6M ono letno naročnino. Ker pa člani i« plačajo pri asesmentb $1M tednik, s« Jim to priitejo k naročnini. Torej sedaj ni viroVa, reči,* Jo list predrag ss člane S.N.P.J. List Prosveta je vala^astntas D gotov« Jo t maki družini nekdo, ki U rad čltal list vaaMdsa. C«sa tista ProsT«ts J«: Za Zdrvi, držav« in Kanade. $4.40 Za Cieero In Ckleago j«.. V» 1 tednik fai..............4J4 1 tednik in..............** S tednika in............. 1.44 I tednika in........ t tednik« In............. 2-40 I tednike in........ 4 tednik« in.............1M 4 tednik« in.............** 5 tednikov In............ ali S tednikov in............** Za Evropo )«. .............tt.Of Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsote denarjs sli M<"0 Drder v pismu b si naročite Pr««veto, list, ki je raia lartnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bW fl« SNPJ, ali U s« preseli pvo« od družine in bo sshhsval ian> itoJ w tednik, bod« moral tisti Slan is dotičns družine, ki j* take .1^ naročena na dnevnik Protveto, te takoj naznaniti uprarniim tt* in obenom doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega o« i m, tedaj mora upravniitvo znižati datum ss to moto naročniku. Lil 1* PROSVETA, SNPJ, 1467 So. Lavndale Aro, Chicago, VL Priloženo pošiljam naročnino za Ust Proavete vzete 9...... 1) .......................................CL drsUfs Nustev .................................................... Ustavite tednik In i« pripišite k moji naročnini od sledeči! i** moje družine: .. ft drsitvs It....... I).......................................... .v ....Čl drnltvs It....... I)................................ ........... 4) ....................CL društva It....... ................i........... ...................................... .........Dr žara ,Cl društva It- M«sto ......................... Nov asrofelk.................esroiaik. i,11 rff i---------------- SPOMIN NA STARO DOMOVINO "Naši K H raji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7!/2 inčev Ta kraana zbirka, vas ntane samo $ J SVA D A V VSAKI 8LOVES8KI DOM ^ij^jrialfia^"^ v Ameriki!, 7 knjigarniJ^Olaik' Naroddjj dobite t vsakovrstne' slovtn*«, naših priznanih pisatelje* ^Caaktrj«, Tavčarja^ Jarčifc, Preglja, Kmetov., M Uči nekega, itd^V zalogi ^ prevode del gvetovnozninih moj»tr°*i Oo»podartke,fgospodinjske in P<» knjige^. Igre, pesmi/tem^. Ljobitelji lepe knjige naj * cenik knjig, ki jik imamo v lAlo?1- 'GLAS VttODV (D«jkN. ) 2|« Illk MrtH