SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 16 Ljubljana, petek 18. aprila 1986 Cena 500 dinarjev Leto XLIII 715. Na podlagi 5 člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 33/85) je zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 11. 2. 1986 določila prečiščeno besedilo zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji. Prečiščeno besedilo zakona o pospeševanju skladnejšega ‘‘regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji obsega: zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št 29'75), zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji : Uradni list SRS. št. 30/80) in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji iUradni list SRS. št. 33/85). St. 30-46/86 Ljubljana, dne 11. februarja 1986. Predsednik zakonodajno-pravne komisije dr. Miha Ribarič 1. r. ZAKON o pospeševa-ju skladnejšega regionalnega razvoja v Sccialističn' repu .liki Sloveniji (prečiščeno besedilo) 1. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega deta. samoupravnih interesnih skupnostih, občinah, krajevnih skupnostih ter Socialistična republika Slovenija pospešujejo skladnejši regionalni razvoj v Socialistični republiki Sloveniji ter skrbijo za postopno izravnavanje gospodarskih, socialnih in prostorskih pogojev za delo in, življenje v skladu z dolgoročnimi in srednjeročnimi plani oziroma programi družbenega razvoja ter vsako leto določeno razvojno politiko. Samoupravni nosilci družbenega razvoja še posebej skrbijo za hitrejši- razvoj na območjih, ki v stopnji razvitosti pomembneje zaostajajo, pri čemer upoštevajo pogoje in možnosti razvoja na posameznih območjih v skladu z razvojnimi interesi Socialistične republike Slovenije. I. DOLOČITEV OBMOČIJ 2. člen Za območja iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona se štejeic geografsko zaokrožena območja, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, določena s teritorialnimi mejami občin oziroma krajevnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: manj razvita območja). 3. člen Za določanje manj razvitih območij se uporabljajo naslednji kriteriji: — kriterij razvitosti proizvajalnih sil — kriterij učinkov delovanja proizvajalnih sil — kriterij razvitosti družbenega standarda. Občina se po tem zakonu šteje za manj razvito območje, če izpolnjuje kriterij razvitosti proizvajalnih sil in še enega od ostalih dveh kriterijev iz prejšnjega odstavka Po kriteriju razvitosti proizvajalnih sil 'se šteje občina za manj razvito območje, če izpolnjuje najmanj dva od naslednjih treh kazalcev: —„ da delež zaposlenih v delovno sposobnem prebivalstvu ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije; — da aktivna osnovna sredstva v družbenem sektorju na delovno sposobnega prebivalca ne presegajo 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije; — da rast prebivalstva od leta 1971 dalje ne presega 50 odstotkov povprečne rasti prebivalstva v Socialistični republiki Sloveniji. Po kriteriju učinkov delovanja proizvajalnih sil se šteje občina za manj razvito območje, če izpolnjuje najmanj dva od naslednjih treh kazalcev: — da družbeni proizvod celotnega gospodarstva na prebivalca ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike ^Slovenije; — da delež primarnega sektorja gospodarstva v družbenem proizvodu celotnega gospodarstva presega za več kot 50 odstotkov povprečje Socialistične republike Slovenije; — da promet v trgovini na drobno na prebivalca ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije Po kriteriju razvitosti družbenega standarda se šteje občina za manj razvito območje, če izpolnjuje najmanj dva od naslednjih treh kazalcev; — da delež predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih zavodih v skupnem številu predšolskih otrok ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije; — da delež študentov višjih in visokih šol v skupnem številu prebivalcev ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije; — da število zdravnikov v osnovni zdravstveal mreži na 10.000 prebivalcev ne presega 50 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije. 4. člen Za del manj razvitega geografskega območja štejejo krajevne skupnosti, kj skupaj z eno ali več manj razvitimi občinami iz prejšnjega Sena tega zakona sestavljajo zaokroženo geografsko območje. In prav tako krajevne skupnosti v zaokroženem geografskem območju, ki vključuje dele dveh ali več občin in po številu prebivalstva ali po površini presega 50 odstotkov povprečne velikosti občin v Socialistični republiki Sloveniji, s tem: — da rast prebivalstva v krajevnih skupnostih v obdobju od leta 1971 dalje ne presega 25 odstotkov povprečne rasti števila prebivalcev v Socialistični republiki Sloveniji; — da je pretežni del takega območja ali po številu prebivalcev ali po površini v občinah, ki po kriterijih in kazalcih iz prejšnjega člena tega zakona ne presegajo 75 odstotkov- povprečja Socialistične republike Slovenije. Krajevna skupnost, ki sicer ne izpolnjuje pogoja iz 1. alinee, pa je obkrožena s krajevnimi skupnostmi, ki izpolnjujejo ta pogoj, šteje za sestavni del manj razvitega geografskega območja. 5. člen Za manj razvito območje se štejejo krajevne skupnosti, ki se nahajajo pretežno v deset kilometrskem pasu ob državni meji, če rast prebivalstva v obdobju od 1971 dalje ne presega 25 odstotkov povprečne rasti števila prebivalcev Socialistične republike Slovenije in so sestavni del občine, ki izpolnjuje kriterije iz 3. člena tega zakona, s tem, da ne presega 75 odstotkov povprečja Socialistične republike Slovenije. 6. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na podlagi zadnjih razpoložljivih uradnih statističnih podatkov z odlokom ugotovi, katere občine, ki so opredeljene kot manj razvita' območja v predhodnem srednjeročnem planskem obdobju, še izpolnjujejo kriterije in kazalce iz 3. člena in katere krajevne skupnosti izpolnjujejo kriterije in kazalce iz 4. in 5. člena zakona o pospeše-vanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji. Opredelitev manj razvitih območij iz prvega odstavka tega člena velja za obdobje srednjeročnega plana družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije. Ce se na podlagi uradnih statističnih podatkov med srednjeročnim obdobiem iz prejšnjega odstavki} tega člena ugotovi, da posamezno območje po odloku iz prvega odstavka.tega člena ne izpolnjuje več.kriterijev iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije tudi pred potekom srednjeročnega obdobja z odlokom ugotovi, da se takšno območje ne šteje več za manj razvito območje. II. POSPEŠEVANJE RAZVOJA 7. člen • ' Hitrejši razvoj manj razvitih območij temelji predvsem na večjih prizadevanjih delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih in v občinah na teh območjih, opira pa se tudi na aktivnost in solidarnost delovnih ljudi v organizacijah- združenega dela in njihovih asociacij iz drugih območij Socialistične republike Slovenije v skladu z njihovimi interesi in potrebami optimalnega razvoja ter na aktivnost in solidarnost samoupravnih interesni!) skupnosti ter drugih samoupravnih skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, poslovnih bank in drugih samoupravnih nosilcev družbenega rasveja, 8. člen Zaradi usklajevanja programskih usmeritev in ' aktivnosti pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij ustanovijo občine in krajevne skupnosti na teh območjih območne skupnosti krajevnih skupnosti oziroma ustrezne skupne medobčinske organe samouprav-lanja. 9. člen Samoupravni nosilci družbenega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji opredeljujejo z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije konkretne programe, naloge in ukrepe, potrebne za skladnejši regionalni razvoj in za hitrejši razvoj manj razvitih območij v primerjavi s povprečjem Socialistične republike Slovenije. 10. člen Pospeševanje razvoja manj razvitih območij v občinah, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, je skrb samoupravnih nosilcev razvoja v teh občinah oziroma v skupnosti občin. V izjemnih in specifičnih primerih sodelujejo pri izvajanju nekaterih nalog za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v občinah iz prejšnjega 0‘dstav-ka tega člena, ki so ob državni meji, tudi ustrezni samoupravni nosilci razvoja v Socialistični republiki Sloveniji. 11. člen Samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne skupnosti na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ustvarjajo pogoje za hitrejši gospodarski razvoj ter delo in življenje delovnih ljudi na manj razvitih območjih na podlagi načel solidarnostnega združevanja sredstev ter v skladu s svojimi srednjeročnimi in letnimi programi in srednjeročnim planom družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije, pri čemer upoštevajo tudi interese narodnosti, ki žive na teh območjih. Oblikovanje sredstev za te namene zagotavljajo samoupravne interesne skupnosti- in druge samoupravne skupnosti ? ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 12. člen Gospodarska zbornica Slovenije spodbuja in povezuje razvojne- pobude organizacij združenega dela ob upoštevanju razvojnih možnosti na manj razvitih območjih ter potreb optimalnega razvoja Socialistične republike Sloveryje. 13. člen Upravljale! poslovnih bank ob upoštevanju optimalnih investicijskih kriterijev prednostno obravnavajo kredite za investitorje, ki vlagajo na manj razvitih območjih, ob ugodnejših kreditnih pogojih, določenih s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti. 14. člen Socialistična republika Slovenija sodeluje pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij iz 3., 4. in 5. člena tega zakona: — z opredeljevanjem usmeritev v okviru samoupravnega sistema družbenega planiranja, . — z ukrepi davčne politike in z drugimi ukrepi, določenimi s posebnimi predpisi, — s sofinanciranjem izdelave kompleksnih raz- vojnih programov oziroma inicialnih razvojnih načrtov na manj razvitih območjih. , 13. Člen Pri uresničevanju nalog iz 11. do 14. člena tega zakona zagotavljajo samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, gospodarske zbornice, splošna združenja, banke in Sociali- stična republika Slovenija diferencirane ukrepe, tako da so manj razvita obmejna obmo"čja in manj razvite občine, ki po kriterijih in kazalcih iz 3. člena tega zakona ne presegajo tretjino »povprečne razvitosti Socialistične republike Slovenije, deležna večjega obsega pospeševalnih ukrepov kot druga manj razvita območja. 16. člen Ma^ij razvito območje, ki po preteku srednjeročnega obdobja ne izpolnjuje več kriterijev in kazalcev iz 3., 4. in 5. člena tega zakona in območje, ki ne šteje več za manj razvito območje na podlagi tretjega odstavka 6. člena tega zakona, šteje v naslednjih treh'letih za. območje v prehodnem obdobju, v katerem se pospeševalni ukrepi iz 11. do 14. člena tega zakona postopno zmanjšujejo, pri čemer je postopno zmanjševanje pospeševalnih ukrepov manjše na tistih področjih razvoja, na katerih območje najbolj zaostaja. Obseg in vrsta urepov se določa z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije, ki opredeljuje tudi ukrepe za dokončanje objektov, začetih v obdobju, ko je območje štelo za manj razvito območje. 17. člen * Če bi izvrševanje ciljev in nfilog, opredeljenih v srednjeročnem družbenem planu in v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije bistveno zaostajalo, bo Skupščina SR Slovenije sprejela potrebne začasne odločitve oziroma ukrepe za zagotovitev uresničevanja teh nalog. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Izvršni sVet Skupščine SR Slovenije imenuje ko-mislijo, ki opravlja zadeve Socialistične republike Slovenije v zvezi z izvajanjem tega zakona. Imenuje jo izmed predstavnikov ustreznih republiških upravnih organov in predstavnikov mahj razvitih in drugih območij. Komisija zlasti: — spremlja in ' proučuje stanje ter potrebe na manj razvitih območjih, — spremlja izvajanje ukrepov na podlagi tega zakona na manj razvitih območjih ter daje pristojnim organom v republiki predloge za ukrepe za pospešen razvoj na teh območjih, — poroča o ukrepih, izvršenih na podlagi tega zakona in o stanju razmer na teh območjih najmanj enkrat letno. — odloča o sofinanciranju kompleksnih razvojnih programov in inicialnih razvojnih načrtov iz tretje alinee 14. člena tega zakona. 19. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije enkrat letno poroča o uresničevanju ciljev in nalog tega zakona ter predlaga potrebne ukrepe Skupščini SR Slovenije. 776. Na podlagi 30: člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčitvi tujih oseb (Uradni list SRS, št. 39/851 ie Zakonodajnopravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 11 2. 1986 določila prečiščeno besedilo zakona o obdavčitvi tujih .oseb. Prečiščeno besedilo zakona o obdavčitvi tujih oseb obsega: zakon o obdavčitvi tujih oseb (Uradni list SRS, št. 3/73), ki je začel veljati 8. 2. 1973 in se uporablja od 1. 1. 1973, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčitvi tujih oseb (Uradni list SRS, št. 15/83), ki je začel veljati 8. 5 1983, in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčitvi tujih oseb (Uradni list SRS, št. 39/85), ki je začel veljati 6. 12. 1986. St. 422-20/86 Ljubljana, 11. februarja 1986 Predsednik Zakonodajno-pravne komisije dr. Miha Ribarič \ ZAKON o obdavčitvi tujih oseb (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Tuji državljani, tuje zasebne pravne osebe in tuje organizacije (v nadaljnjem besedilu: tuje osebe), ki dosežejo dohodek na območju SR Slovenije, plačujejo od tako doseženega dohodka davek po določbah tega zakona, če v mednarodnem sporazumu ni drugače določeno. • Tuje osebe, ki na območju SR Slovenije dosežejo druge dohodke ali imajo oziroma pridobijo premoženje, plačajo o(l takšnih dohoclkov oziroma od takšnega premoženja davek po določbah zakona o davkih občanov in drugih predpisih. 2...člen Tuje osebe plačujejo po tem zakonu naslednje davke': 1. davek od dobička iz vlaganja sredstev v domačo organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: domača organizacija): 2. davek od dohodka iz prevozniške dejavnosti; 3. davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti. 3. člen Davek, ki ga tuje osebe plačujejo po določbah prejšnjega člena, je prihodek SR Slovenije. II DAVEK OD DOBIČKA IZ VLAGANJA SREDSTEV V DOMAČO ORGANIZACIJO 4. člen Zavezanec za davek od dobička iz vlaganja sredstev v domačo organizacijo je tuja oseba, ki na območju SR Slovenije doseže dobiček iz skupnega poslovanja. 5. člen Osnova za davek od dobička iz vlaganja sredstev v domačo organizacijo je del ostanka čistega dohodka iz skupnega poslovanja, ki pripada tuji osebi (v nadaljnjem besedilu: dobiček tuje osebe) v sorazmerju z vloženimi sredstvi ali drugimi merili, ki jih določijo sopogodbeniki. 6. člen Davčna stopnja za davek od dobička tujih oseb znaša 10 °/e. • 7. člen Če uporabi tuja oseba del dobička ali ves njegov znesek iz posameznega leta za to, da s tem poveča svoj delež sredstev, ki jih je vložila v skupno poslovanje, ali ga vloži v drugo domačo organizacijo ali pa ga naloži pri kakšni banki v SFR Jugoslaviji, se ji obračunani davek zniža v sorazmerju s tako vloženim dobičkom. .8. člen Mednarodne korporacije, ki so posebej ustanovljene za investicije v Jugoslaviji in so v njihovem kapitalu udeležene, domače organizacije in mednarodne organizacije, ki so po mednarodnih sporazumih oproščene plačevanja davka od dobička, so oproščene plačevanja davka od dobička tujih oseb po tem zakonu za tisti del dobička, ki ustreza razmerju, v kakršnem so sredstva domačih organizacij in takšnih mednarodnih organizacij udeležena v skupnih sredstvih (skladih) teh korporacij. 9. člen Osnova za davek iz dobička tujih oseb se izračuna po zaključnem računu domače organizacije, v katero je tuja oseba vložila sredstva. Domača organizacija mora v svojih poslovnih knjigah posebej izkazovati dohodek iz skupnega poslovanja s tujimi osebami. Domača organizacija mora z zaključnim računom predložiti službi družbenega knjigovodstva tudi vse druge podatke, ki imajo pomen za ugotovitev dobička tuje osebe. 10. člen Davek od dobička obračunava in v predpisanih rokih vplačuje domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe. 11. člen * Med letom mora domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, plačevati mesečne akontacije davka od dobička; te so enake eni dvanajstini davka od dobička, ugotovljenega po zaključnem računu za prejšnje leto. Če sestavlja domača organizacija med letom periodične obračune skupnega poslovanja s tujo osebo, plačuje akontacije davka od dobička po periodičnem obračunu. Če se začne v prvem letu skupno poslovanje v prvi polovici leta, mora domača organizacija v šestih mesecih od dneva začetega skupnega poslovanja sestaviti začasen obračun in po njem plačati akontacije za to dobo, nato pa do konca leta plačevati mesečne akontacije, ki so sorazmerne davku, ugotovljenem v omenjenem obračunu. Če pa se začne skupno poslovanje v drugi polovici leta, mora domača organizacija v 30 dneh po preteku leta sestaviti začasen obračun in po njem plačati akontacije za to dobo. Akontacije morajo biti vplačane v 15 dneh po izteku posameznega meseca oziroma po predložitvi obračuna službi družbenega knjigovodstva. 12. člen Domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, mora obračunati in vplačati davek od dobička od osnove, izračunane v zaključnem računu, po 5. členu tega zakona. Če so v posameznem koledarskem letu vplačane, akontacije manjše od ugotovljenega zneska davka od dobička za to leto, mora domača organizacija takrat, ko predloži službi družbenega knjigovodstva zaključni račun, vplačati razliko. Če pa so vplačane akontacije večje od ugotovljenega zneska davka od dobička po zaključnem računu, se iz več vplačanih akontacij krijejo akontacije v naslednjem letu, razen če ne zahteva domača organizacija, da se ji preveč plačani znesek vrne. 13. člen Če domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, ne obračuna in ne vplača ali ne vplača pravočasno davka od dobička tuje osebe, mora za zamujeno dobo plačati obresti po obrestni meri, ki je določena za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 14. člen Pravilnost obračunavanja in plačevanja davka od dobička kontrolira služba družbenega knjigovodstva. 15. člen Služba družbenega knjigovodstva mora v treh mesecih od prejema zaključnega računa domače organizacije, v katero so vložena sredstva tuje osebe, pre-kontrolirati, jtli je organizacija pravilno izračunala davčno osnovo in pravilno obračunala davek na dobiček. Če služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da davčna osnova in obračun davka od dobička nista pravilna, naloži z odločbo domači organizaciji, da mora v 15 dneh od vročitve odločbe vplačati premalo obračunani in vplačani davek. Odločbo iz drugega odstavka tega člena izroči služba družbenega knjigovodstva domači organizaciji in tuji osebi. 16. člen Za neplačani davek od dobička odgovarjata domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, in tuja oseba. IV člen Tuja oseba sme v 60 dneh od vročitve odločbe službe družbenega knjigovodstva uporabiti zoper njo pravna sredstva; pogoje in način določa zakon o službi družbenega knjigovodstva. III. DAVEK OD DOHODKA IZ PREVOZNIŠKE DEJAVNOSTI 18. člen Zavezanec za davek od dohodka iz prevozniške dejavnosti je tuja oseba, ki doseže dohodek z opravljanjem prevozniške dejavnosti na območju SR Slovenije, če nima svojega predstavništva v SFR Jugoslaviji. 19. člen Osnova za 'davek od dohodka iz prevozniške dejavnosti je vsak posamezni kosmati dohodek, dosežen z opravljanjem prevozniške dejavnosti. 20. člen Davek od dohodka iz prevozniške dejavnosti se plačuje po stopnji 5 8/o 21. člen Davčni zavezanci iz držav, ki jugoslovanskim prevoznikom obračunavajo davek po nižji ali višji stopnji od 5 6/o, plačujejo davek od dohodka iz prevozniške dejavnosti po stopnjah, po katerih v teh državah obračunavajo davek jugoslovanskim prevoznikom. Višjo ali nižjo stopnjo ugotovi v takem primeru Republiška uprava za družbene prihodke. 22. člen Davek od dohodka iz prevozniške dejavnosti obračuna in vplača ob vsakokratnem izplačilu računa plačnik računa za opravljeno prevozniško dejavnost. 23. člen Davek od dohodka iz prevozniške dejavnosti se r.Q plačuje, če je z mednarodnim sporazumom dogovorjena recipročnost. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKE IN POKLICNE DEJAVNOSTI 24. člen Zavezanec za davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti je tuja oseba, ki na območju SR Slovenije doseže dohodek z opravljanjem gospodarske in poklicne dejavnosti. 25. člen Davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti plačuje tuja oseba po dejanskem dohodku ali v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka IV. a) DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKE IN POKLICNE DEJAVNOSTI PO DEJANSKEM DOHODKU 26. člen Osnova za davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po dejanskem dohodku je dejansld dohodek, ki ga doseže iz gospodarske ali poklicne dejavnosti tuja oseba, ki ima predstavništvo na območju SR Slovenije, ali tuja oseba, ki nima predstavništva na območju SFR Jugoslavije, če je opravljala dejavnost nepretrgoma več kot tri mesece. 27. člen Dejanski dohodek tuje osebe se ugotovi tako, da se celotni prihodek tuje osebe, dosežen v posameznem koledarskem letu, zmanjša za materialne stroške, amortizacijo in izplačane osebne dohodke zaposlenih delavcev 28. člen Celotni prihodek tuje osebe se ugotovi po predpisih, ki urejajo ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka in .dohodka za uporabnike družbenih sredstev. 29. člen Materialni stroški se priznajo tuji qsebi po predpisih o materialnih stroških domačih organizacij. Amortizacija se priznava v znesku, ugotovljenem po minimalnih stopnjah, ki so določene za domačo organizacijo združenega dela, povečanem za znesek, obračunan po stopnjah, ki so večje od predpisanih minimalnih, vendar največ do višine 75 odstotkov amortizacije, obračunane po stopnjah, ki so s posebnim zakonom določene za amortizacijo osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev. Za osebne dohodke delavcev se štejejo denarni prejemki delavcev, predvideni v ustrezni kolektivni pogodbi, ki jo sklene tuja oseba, oziroma drugi izplačani osebni prejemki, ki se izplačujejo po tej kolektivni pogodbi 30. člen Davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje po stopnji 3,5 “/o. 31. člen Davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po dejanskem dohodku se obračuna na podlagi podatkov iz poslovnih knjig, ki jih mora tuja oseba voditi po posebnih predpisih. Tuja oseba je dolžna plačati davek do konca meseca februarja za preteklo leto. Med letom mora tuja oseba v 15 dneh po preteku vsakega trimesečja plačati akontacijo davka od dohodka, ugotovljenega na podlagi podatkov o doseženem dohodku v preteklem trimesečju. Če tuja oseba začne opravljati gospodarsko in poklicno dejavnost med letom. se ji odmeri trimesečna akontacija davka glede na predvideni obseg poslovanja in predvideni dohodek, ki bi ga lahko ustvarila vtem letu. Tuja oseba mora obračunati davek na obrazcu, ki ga predpiše Republiška uprava za družbene prihodke. 32. člen Če so v posameznem koledarskem letu vplačane akontacije manjše od ugotovljenega zneska davka od dohodka za to leto. mora tuja oseba do konca februarja vplačati razliko. Če pa so vplačane akontacije večje od ugotovljenega davka od letnega dohodka, se iz več vplačanih akontacij krijejo akontacije v naslednjem letu, razen če tuja oseba ne zahteva, da se ji preveč plačani znesek vrne. 33. člen Če tuja oseba ne obračuna' in ne vplača ali ne vplača pravočasno davka od dohodka, mora za zamujeno dobo plačati obresti po obrestni meri, ki je določena za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 34. člen Pravilnost obračunavanja in plačevanja davka od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po dejanskem dohodku kontrolira služba družbenega knjigovodstva. IV. b) DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKE IN POKLICNE DEJAVNOSTI V ODSTOTKU OD VSE-KEGA POSAMEZNEGA KOSMATEGA DOHODKA 35. člen . Davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po odbitku) plača tuja oseba, ki nima predstavništva na območju SFR Jugoslavije, če ni s tem zakonom in z zakonom o davkih občanov drugače določeno. ' 36. člen Davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po odbitku se plačuje po stopnji 5 */•. Davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po odbitku obračuna in vplača ob vsakokratnem izplačilu računa plačnik računa za opravljena dela. z V. ZASTARANJE 37. člen Pravica do obračuna davkov po tem zakonu zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba napraviti obračun. Pravica do izterjave davkov po tem zakonu, zamudnih obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati. Pravica davčnega zavezanca do vračila zneskov, ki jih je plačal na račun davkov po tem zakonu, zamudnih obresti in denarnih kazni, katerih ni bi! dolžan plačati, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem jih je plačat VI. KAZENSKE DOLOČBE 38. člen Z denarno kaznijo od 500.000 do 10,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek domača organizacija, v katero so vložena sredstva tuje osebe, če ne izkaže v svojih poslovnih knjigah posebej dohodka iz skupnega poslovanja in vseh drugih podatkov, ki imajo pomen za ugotovitev dobička tuje osebe (drugi in tretji odstavek 9. člena). Z denarno kaznijo od 80.000 do 500.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba domače organizacije, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka. . 39. člen Z denarno kaznijo od 500.000 do 10,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tuja oseba, ki ne obračuna in ne vplača davka od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po dejanskem dohodku (26. člen),'pločnik računa za. opravljen prevoz (22. člen), ki ob izplačilu tega računa ne obračuna in-ne vplača-davka od dohodka iz prevozniške dejavnosti, in plačnik računa, ki ob izplačilu računa tuji osebi ne obračuna in ne vplača davka cd dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti po odbitku za opravljena dela (36. člen). Z denarno kaznijo od 80.000 do 500.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba plačnika računa, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 40. člen Z dnem ko je začel veljati zakon o obdavčitvi tujih oseb (Uradni list StlS. št 3/73), so prenehali veljati: — 90., iSS. in 156 člen zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), — drugi odstavek 4. člena in 7. člen zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks' (Uradni list SRS, št. 7/72), — zakon o davku na dobiček tujih oseb, ki vložijo sredstva v domačo gospodarsko organizacijo za skupno poslovanje (Uradni list SFRJ, št. 31/'67 in 9/68), — odlok o določitvi posebnih prispevkov, o ugotavljanju dobička ter o kontroli obračunavanja in t*-' plačevanja davka od dobička ter posebnih prispevkov tujih izvajalcev investicijskih del v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 15/67), ki se je po 9. točki 258. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, H. 7/72) uporabljal kot republiški predpis. m. Na podlagi 202. člena in prvega odstavka 206. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), 19. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/80, 23/83 in 40/85) in 26. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke 1. člen V 1. členu odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke (Uradni list SRS, št. 30/83, 34/84, 16/85, 28/85 in 42/85) se odstotek »-73« nadomesti z odstotkom »►SO«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 440-02/83-12/7 Ljubljana, dne 9. aprila 1986. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik . Dušan Šinigoj 1. r. 778. Na podlagi drugega odstavka 134. člena zakona o deviznem poslovanju /Uradni list SFRJ, št. 66'85) in prvega odstavka 271. člena, zakona o' sistemu državne uprave in o Izvršnem -/vetu Skupščine SR Slovenije ter b republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK 0 razporeditvi deviz določenih za potrebe družbenih dejavnosti, družbenih organizacij in določenih drugih uporabnikov družbenih sredstev v SR Sloveniji v letu 1986 I. DOLOČITEV SKUPNEGA ZNESKA DEVIZ 1. člen Za potrebe družbenih dejavnosti, družbenih organizacij in določenih drugih uporabnikov družbenih sredstev v SR Sloveniji v letu. 1986 je na podlagi odloka o razporejanju deviz določenih za potrebe družbenih dejavnosti in družbenih organizacij v letu 1986 (Uradni list SFRJ — zaupno glasilo, št. 14/86) določen znesek v skupni višini 22.167.614.000 din. Celotni znesek je namenjen za odkup deviz za plačila v konvertibilnih valutah. Sredstva iz prejšnjega odstavka predstavljajo dinarsko protivrednost deviz po tečaju 264,53 din za 1 USA dolar. Znesek iz prvega odstavka tega člena se uporablja za: — uvoz surovin in repromateriaia. — uvoz opreme in rezervnih delov za domačo opremo, — neblagovna plačila v tujino. Iz zneska iz prvega odstavka tega člena se ne plačujejo obveznosti iz naslova zapadlih tujih posojil in blago, ki je po odloku o razvrščanju blaga na oblike izvoza in uvoza (Uradni list SFRJ, št. 69/85) razvrščeno na režim prostega uvoza (LB). 2. člen Z deviznimi sredstvi iz prejšnjega člena se smejo izvrševati plačila do 31. decembra 1986. IL RAZDELITEV DEVIZ 3. člen Devizna sredstva iz prvega odstavka prvega člena tega odloka se razporedijo za potrebe naslednjih področij : 1. zdravstvo 2. izobraževanje in otroško varstvo 3. raziskovalna dejavnost 4. kultura 5. telesna kultura 6. informativna dejavnost 7. drobno gospodarstvo in osebno delo 8. PTT 9. Skupnost za ceste SR Slovenije 10. komunala 11. varčevalna dejavnost LB — ZB v tujini 12. republiške blagovne rezerve 13. uvoz opreme na podlagi prijav o sklenjenih poslih uvoza iz leta 1985 14. začasno nerazporejena sredstva 4. člen O uporabi začasno nerazporejenih sredstev odloča do višine 79,359.000 din Republiški komite za mednarodno sodelovanje, nad to vrednostjo pa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Uporabniki vlagajo pismene zahtevke za dodelitev navedenih sredstev strokovni službi Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. 5. člen Pristojna narodna banka lahko sprejme reklamacijo prijave o sklenjenem poslu uvoza opreme, ki je bila potrjena v letu 1985, v breme 13. točke 3. člena tega odloka le,' če jo predhodno potrdi Republiški komite za mednarodno sodelovanje. 6. člen Republiški upravni organi, pristojni za posamezno področje, razporedijo dodeljen znesek deviz po trimesečjih na končne uporabnike in skrbijo, da se ne prekorači v 3. členu navedeni znesek. Pristojna narodna banka sprejme in potrdi prijavo a zaključnem poslu uvoza na podlagi potrdita pooblaščene banko o obremenitvi pravic do uvoza in plačevanja, ki je predhodno potrjen s strani republiškega upravnega organa pristojnega za posamezno področje oziroma od njega pooblaščenega organa. Poslovne (panke vodijo evidenco o uporabi sredstev iz 3. člena, tega odloka za posamezne koristnike in to ločeno za opremo, repromaterial in neblagovna plačila. O tem mesečno poročajo Ljubljanski banki — Združeni banki, ki dostavlja zbirno informacijo o koriščenju pravic iz ,tpga odloka Republiškemu komiteju za mednarodno sodelovanje. 7. člen Predujmi, ki so jih ■ posamezni uporabniki Iz 3. člena tega odloka uporabili v letu 1986 do uveljavitve tega odloka, se vštevajo v zneske, določene v 3. in 5. členu tega odloka. 8. člen Republiški komite za mednarodno sodelovanje spremlja globalno uresničevanje porabe sredstev in predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije morebitno prerazporeditev sredstev. , 9. člen Če se tečaj 1 USA $ 264,53 din spremeni, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije uskladi skupni dinarski znesek, tako .da ostane nespremenjen obseg deviz, določen S’ tem odlokom. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 430-01/86-50/1 Ljubljana, dne 16. aprila 1986. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. 779. Na podlagi 18. člena zakona o položaju in pooblastilih Rdečega križa Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/78) in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 123. seji dne 16. aprila 1986 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o višini in obračunavanju prispevkov, ki se plačujejo v korist Rdečega križa Slovenije *I V sklepu o višini in obračunavanju prispevkov, ki se plačujejo v korist Rdečega križa Slovenije (Uradni list SRS, št. 35/83), se v I. točki — v prvi alinei znesek 1 din nadomesti z 2 din, — v drugi alinei znesek 1;50 nadomesti s 4 din, — v tretji alinei znesek 4 din nadomesti z 8 din. II V II. točki se — v prvi alinei znesek 3 din nadomesti s 6 din, — v drugi alinei znesek 2 din nadomesti s 4 din III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urdanem listu SRS. St. 420-09/83-2/5 Ljubljana, dne 16. aprila 1936 Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Boris Frlec 1. r. din 5.886,321.560 815,000.000 3.438.890.000 132.265.000 556,893.318. 1.248,512.822 1.211,591.312 1.097,747.652 .65,762.158 868,204.655 ' 238.077.000 2.116.240.000 3.703.420.000 788,688.523 780. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za tinanciranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86) I. V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: ■ — v stolpcu 8 (Skupnost otroškega varstva SRS) stopnja 1,10 črta pri vseh občinah, — v stolpcu 10 (Občinska skupnost otroškega varstva — po delovnem mestu) pri posameznih občinah stopnje nadomestijo z novimi stopnjami, — v stolpcu 12 (Kulturna skupnost Slovenije) stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68, — v stolpcu 18 (Zbirna stopnja davkov in prispevkov po domicilu, delavcev) pri posameznih občinah zbirne stopnje nadomestijo z novimi stopnjami, — v stolpcu 19 (Zbirna stopnja davkov in prispevkov po delovnem mestu) pri posameznih občinah zbirne stopnje nadomestijo z novimi stopnjami, — v stolpcu 20 (Zbirna stopnja po domicilu za pripravnike) pri posameznih občinah zbirne stopnje nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami: Občina £ d N Občinska skupnost otroškega varstva — po delovnem mestu Zbirna stopnja davkov in prispevki — po domicilu delavcev Zbirna stopnja davkov in prispevki — po delovnem mestu Zbirna stopnja — po domicilu za pripravnike 1 2 10 13 19 20 1. Ajdovščina 2,88 13,72 16,80 12,37 2. Brežice 2,54 13,14 16,57 11,79 3. Celje 2,65 13,39 16,20 12,04 4. Cerknica 2,30 12,62 15,74 11.27 5. Črnomelj 2,40 12,33 15,70 10,98 6. Domžale 2,16 12,98 15,76 12,03 7. Dravograd 2,93 12,12 16,64 10,77 8. Gornja Radgona 2,37 13,70 15,96 12,35 12 - 10 18 19 20 9. Grosuplje 2,55 11,46 16,14 10,36 10.- Hrastnik 2,33 12,91 16,02 11,56 11. Idrija 1,97 14,98 15,32 13,63 12. Ilirska Bistrica 3,02 13,92 16,82 12,57 13. Izola 2,52 12,96 16,12 11,61 14. Jesenice 2,48 11,99 15,93 11,04 15. Kamnik 2,34 12,64 15,69 11,29 16. Kočevje 2,79 12,05 16,52 10,70 17. Koper 2,26 14,67 15,76 13,32 18. Kranj 2,29 13,74 15,84 12,54 19. Krško 2,98 15,08 16,58 13,73 20. Laško 2,23 13,63 15,65 12,28 21. Lenart 2,32 13,05 15,72 11,70 22. Lendava 2,40 11,65 15,93 10,30 23. Litija 2,38 13,09 15,98 11,74 24. Ljubljana Bežigrad 2,34 13,41 15,99 12,06 25. Ljubljana Center 2,34 13,41 15,99 12,06 26. Ljubljana Moste-Polje 2,34 13,41 15,99 12,06 27. Ljubljana Šiška 2,34 13,41 15,99 12,06 28. Ljubljana Vič-Rudnik 2,34 13,41 15,99 12,06 29. Ljutomer 2,21 13,74 15,60 12,39 30. Logatec 2,57 13,61 16,07 12,26 32. Metlika 3,27 12,68 17,17 11,33 33. Mozirje 2,73 13,78 16,33 12,43 34. Murska Sobota 2,56 12,54 16,06 11,19 35. Nova Gorica 1,99 14,57 15,38 13,22 36. Novo mesto 2,85 13,78 16,33 12,43 37. Ormož 2,50 13,48 16,04 12,13 38. Piran 2,25 13,02 15,70 12,42 39. Postojna 2,33 12,90 15,75 11,55 40. Ptuj 2,48 13,16 15,99 11,81 41. Radlje ob Drarvi 2,69 12,44 16,39 11,09 42. Radovljica 1,97 13,16 16,17 12,26 43. Ravne 2,13 13,66 15,83 12,31 44. Ribnica 2,17 13,22 15,57 11,87 45. Sevnica 2,67 13,77 16,35 12,42 46. Sežana 2,24 13,02 15,76 11,67 47. Slovenj Gradec 2,49 12,93 15,99 11,58 48. Slovenska Bistrica 2,53 12,99 16,15 11,64 49. Slovenske Konjice 2,57 13,01 15,87 11,66 50. Šentjur 2,43 12,64 15,98 11,29 51. Škofja Loka 2,17 14,05 . 15,79 12,70 52. Šmarje pri Jelšah 2,62 12,20 16,13 10,85 53. Tolmin 2,20 14,88 15,77 13,53 54. Trbovlje 2,74 12,49 16,14 11,14 55. Trebnje 2,60 14,00 16,41 12,65 « 1 2 10 18 19 20 56. Tržič 2,37 12,74 16,17 11,48 57. Velenje 2,47 13,87 16,07 12,52 58. Vrhnika 2,16 12^1 15,56 10,86 59. Zagorje 2,33 11,80 16,01 10,45 60. Žalec 2,19 12,32 15,53 10,97 61. Maribor Pesnica 2^1 13,79 15,51 12,44 62. Maribor Pobrežje 2,21 14,09 15,51 12,74 63. Maribor Rotovž 2,21 14,09 15,51 12,74 64. Maribor Ruše 2,21 14,09 15,51 12,74 65. Maribor Tabor 2,21 14,09 15,51 12,74 66. Maribor Tezno 2,21 14,09 15,51 12,74 1. Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje: — v stolpcu 9 stopnja 1,42 nadomesti s stopnjo 1,28 , — v stolpcu 10 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo 2,55 — v stolpcu 11 stopnja 5,50 nadomesti s stopnjo 5,38 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 15 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,74 — v stolpcu 16 stopnja 0,59 nadomesti s stopnjo 0,49 — v stolpcu 18 stopnja 11,55 nadomesti s stopnjo 11,46 — v stolpcu 19 stopnja 15,87 nadomesti s stopnjo 16,14 — .v stolpcu 20 stopnja 10,45 nadomesti s stopnjo 10,36. 2. Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica: e — V stolpcu 9 stopnja 1,28 nadomesti s stopnjo 1,33 — v stolpcu 10 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo 3,02 — v stolpcu 11 stopnja 6,17 nadomesti s stopnjo 6,43 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0.68 — v stolpcu 15 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo 1,45 — v stolpcu 18 stopnja 13,00 nadomesti s stopnjo 13,92 . — v stolpcu 19 stopnja 15,89 nadomesti s stopnjo 16,82 i— v stolpcu 20 stopnja 11,65 nadomesti s stopnjo 12,57 3. Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice: — v stolpcu 10 stopnja 1,11 nadomesti s stopnjo 2,48 — v stolpcu 11 stopnja 5,34 nadomesti s stopnjo 5,41 — r stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 13 stopnja 0,63 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 14 stopnja 0,63 nadomesti s stopnjo 0,53 — v stolpcu 15 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,72 — v stolpcu 16 stopnja 0,17 nadomesti s stopnjo 0,35 — v stolpcu 18 stopnja 11,91 nadomesti s stopnjo 11,99 t — v stolpcu 19 stopnja 15,48 nadomesti s stopnjo 15,93 — v stolpcu 20 stopnja 10,96 nadomesti s stopnjo 11,04. 4. Pri zaporedni številki 19 občina Krško: — v stolpcu 9 stopnja 1,66 nadomesti s stopnjo 1.58 — v stolpcu 10 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo 2,98 — v stolpcu 11 stopnja 6.06 nadomesti s stopnjo 7.08 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 13 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo 0,53 — v stolpcu 14 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,30 — v stolpcu 15 stopnja 1,39 nadomesti s stopnjo 1,51 — v stolpcu 18 stopnja 13,83 nadomesti s stopnjo 15.08 x — v stolpcu 19 stopnja 15,96 nadomesti s stopnjo 16.58 , — v stolpcu 20 stopnja 12,48 nadomesti s stopnjo 13,73. 5. Pri zaporedni številki 23 občina Litija: — v stolpcu 10 stopnja 0,91 nadomesti s stopnjo 2,38 — v stolpcu 11 stopnja 5,94 nadomesti s stopnjo 6,42 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 13 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,52 — v stolpcu 15 stopnja 0,86 nadomesti s stopnjo 0,66 — v stolpcu 16 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo 0,50 — v stolpcu 18 stopnja 12,60 nadomesti s stopnjo 13,09 — v stolpcu 19 stopnja 15,38 nadomesti s stopnjo 15,98 — v stolpcu 20 stopnja 11,25 nadomesti s stopnjo 11,74. 6. Pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer: — v stolpcu 9 stopnja 1,83 nadomesti s stopnjo 2,01 — v stolpcu 10 stopnja 0,74 nadomesti s stopnjo 2,21 — v stolpcu 11 stopnja 5,75 nadomesti s stopnjo 6,53 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 13 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,39 — v stolpcu 16 stopnja 0,39 nadomesti s stopnjo 0,29 — v stolpcu 18 stopnjo 12,56 nadomesti s stopnjo 13,74 — v škripcu 19 stopnja 15,33 nadomesti s stopnjo 15.60 — v stolpcu 20 stopnja 11,21 nadomesti s stopnjo 12,39. 7. Pri zaporedni številki 30 občina Logatec: — v stolpcu 9 stopnja 1,80 nadomesti s stopnjo 1,95 — v stolpcu 10 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo 2,57 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 18 stopnja 13,28 nadomesti s stopnjo 13.61 — v stolpcu 19 stopnja 15,70 nadomesti s stopnjo 16,07 — v stolpcu 20 stopnja 11,93 nadomesti s stopnjo 12,26. 8. Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto: — v stolpcu 9 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo 1,79 — v stolpcu 10 stopnja 1,57 nadomesti s stopnjo 2,85 — v stolpcu 11 stopnja 6,20 nadomesti s stopnjo 5,91 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 13 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo 0,61 — v stolpcu 14 stopnja 0,43 nadomesti s stopnjo 0,39 — v stolpcu 15 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo 1,05 — v stolpcu 18 stopnja 13,45 nadomesti s stopnjo 13,78 — v stolpcu 19 stopnja 16,15 nadomesti s stopnjo 16,33 — v stolpcu 20 stopnja 12,10 nadomesti s stopnjo 12,43. 9. Pri zaporedni številki 37 občina Ormož: — v stolpcd 9 stopnja 1,67 nadomesti s stopnjo 1,63 — v stolpcu 10 stopnja 0,88 nadomesti s stopnjo 2^6 — v stolpcu 11 stopnja 5,45 nadomesti s stopnjo 5,93 — v škripcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 13 stopnja 0,49 nadomesti s stopnjo 0,61 — v stolpcu 14 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo 0,40 — v stolpcu 15 stopnja 1,24 nodomesti s stopnjo 1,03 — v stolpcu 16 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,44 — v stolpcu 18 stopnja 12,88 nadomesti s stopnjo 13,48 — v stolpcu 19 stopnja 15,86 nadomesti s stopnjo 16,04 — v stolpcu 20 stopnja 11,53 nadomesti s stopnjo 1243 10. Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica: — v stolpcu 9 stopnja 1,18 nadomesti s stopnjo 1,28 — v stolpcu 10 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo 1,97 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 18 stopnja 12,88 nadomesti s stopnjo 13.16 — v stolpcu 19 stopnja 15,90 nadomesti s stopnjo 16.17 — v škripcu 20 stopnja 11,98 nadomesti s stopnjo 12,26 11. Pri zaporedni številki 43 občina Ravne: — v stolpcu 9 stopnja 1,19 nadomesti s stopnjo 1,85 — v stolpcu 10 stopnja 1,35 nadomesti s stopnjo 2,13 — v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,68 — v stolpcu 18 stopnja 12,82 nadomesti s stopnjo 13,66 — v stolpcu 19 stopnja 16,15 nadomesti s stopnjo 15,83 — v stolpcu 20 stopnja 11,47 nadomesti s stopnjo 12,31 12. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — v stolpcu 9 stopnja 0,91 nadomesti s stopnjo 1,15 2,62 0,68 12,20 16,13 10,85 II. hodka 1. 12,26 0,25 15,21 2. 11.43 0,31 14.44 3. 9,65 0,21 12,56. 4. 9,60 12,54. 5. 15,35 18,28. 6. 11,81 14,86. 7. ' 9,88 0,22 V stolpcu 10 stopnja 1,03 nadomesti s stopnjo v stolpcu 12 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo v stolpcu 18 stopnja 11,78 nadomesti s stopnjo v stolpcu 19 stopnja 15,64 nadomesti s stopnjo v stolpcu 20’'stopnja 10,43 nadomesti s stopnjo V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz do-po osnovi osebnega dohodka* se: Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje: v stolpcu 3 stopnja 12,55 nadomesti s stopnjo v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo v stolpcu 6 stopnja 15,52 nadomesti s stopnjo Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica: v stolpcu 3 stopnja 10,66 nadomesti s stopnjo v stolpcu 4 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo v stolpcu 6 stopnja 13,66 nadomesti s stopnjo Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice: v stolpcu 3 stopnja 9,46 nadomesti s stopnjo v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo v stolpcu 6 stopnja 12,46 nadomesti s stopnjo Pri zaporedni številki 19 občina Krško: v stolpcu 3 stopnja. 9,96 nadomesti s stopnjo v stolpcu 6 stopnja 12,90 nadomesti s stopnjo Pri zaporedni številki 23 občina Litija: v stolpcu 3 stopnja 14,57 nadomesti s stopnjo v stolpcu 6 stopnja 17,50 nadomesti s stopnjo Pri zaporedni številki 29 občina Ljutomer: v stolpcu 3 stopnja 11,31 nadomesti s stopnjo v stolpcu 6 stopnja 14,36 nadomesti s stopnjo Pri zaporedni številki 36 občina Novo. mesto: ■ v stolpcu 3 stopnja 10,05 nadomesti s stopnjo • v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo — v stolpcu 6 stopnja 13,00 nadomesti s stopnjo 12,80. 8. Pri zaporedni številki 37 občina Ormož: — v stolpcu 3 stopnja 10,55 nadomesti s stopnjo 11,94 — v stolpcu 6 stopnja 13,53 nadomesti s stopnjo 14,92. 9. Pri zaporedni številki 41 občina Radlje: — v stolpcu 3 stopnja 9,73 nadomesti s stopnjo 10,90 — v stolpcu 6 stopnja 12,78 nadomesti s stopnjo 13,95. ' III. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-13/84 Ljubljana, dne 11. aprila 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 781. Ustavno sodišče SR Slovenije je na predlog Sodišča združenega dela Kranj v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. in 6. točke 7. ter 2. odstavka 9. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, po opravljeni javni obravnavi dne 24. 3. 1986 ugotovilo : Določbe 3. in 6. točke 7. člena ter 2. odstavka 9. člena pravilnika c pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/83), niso v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb pravilnika. V 3. in 6. točki 7. člena je določeno, da imajo pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti tudi upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kranj in borci NOV ter kmetje borci MOV. Predlagatelj je bil mnenja, da sredstev vzajemnosti, ki so po zakonu namenjena delavcem tistih delovnih organizacij, ki začasno ne ustvarjajo dovolj čistega dohodka za planirano reševanje svojih stanovanjskih vprašanj, ni mogoče uporabljati kot stanovanjska posojila tistim kategorijam občanov, katerih stanovanjska vprašanja se po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu rešujejo v okviru solidarnostnega sklada v stanovanjski skupnosti. Po mnenju predlagatelja tudi ni v skladu z ustavo in zakonom ista omejitev porabe stanovanjskega posojila za upokojence, kot je ta določena za delavce Po 2 odstavku 9. člena pravilnika lahko posojilojemalci posojilo uporabijo za gradnjo, na- kup ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše le na območju občine Kranj in na območju stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež delovne enote, v katerih so zaposleni. Posojilo lahko uporabijo tudi izven teh območij pod pogojem, če se dnevno vozijo oziroma se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo . ali prenavljajo stanovanjsko enoto. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj v odgovoru na predlog sodišča združenega dela izpodbijano ureditev v 3. in 6. točki 7. člena pravilnika utemeljuje z določbami v samoupravnih splošnih aktih, s katerimi morajo biti v skladu določbe navedenega pravilnika. Glede določbe 2. odstavka 9. člena pravilnika pa navaja, da se ta določba primerno uporablja tudi za upokojence. Ustava SR Slovenije v 65. členu določa, da delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve ter zagotavljajo družbeno pomoč. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81, 34/83 in 1/86) podrobno ureja navedeno ustavno določbo. Po 4. členu zakona se delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti dogovarjajo o združevanju sredstev za graditev stanovanj, določajo politiko in planirajo graditev stanovanj ter zagotavljajo vzajemnost in solidarnost na tem področju. S planskimi akti stanovanjske skupnosti udeleženci določajo način reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo dela v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani), in tistih upokojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (22. člen). V organizacijah združenega dela ali delovnih skupnostih zagotavljajo delavci reševanje stanovanjskih vprašanj po načelih vzajemnosti. V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov stanovanjskih skupnosti (10., 26. in 27. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu) rešujejo po načelih vzajemnosti tudi stanovanjska vprašanja delavcev tistih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki začasno ne morejo zagotoviti dovolj čistega dohodka, da bi v skladu skupne porabe oblikovali tudi sredstva za planirani obseg stanovanjske gradnje, določen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Samoupravna pravica delaV^v v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti je, da se v skladu z 22. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti sporazumejo, da bodo poleg sredstev vzajemnosti, katerih namen združevanja in uporabe določa 27. člen navedenega zakona, združevali v stanovanjski skupnosti po namenu vzajemnosti tudi druga sredstva in da obenem samoupravno določa namen ter pogoje njihove uporabe. Na takšni samoupravni ureditvi lahko temelji tudi pravica upokojencev in invalidov, borcev NOV in kmetov-borcev NOV do stanovanjskega posojila iz sredstev vzajemnosti, združenih v ta namen. Na podlagi navedenega ustavno sodi- z šče ocenjuje, da določbe 3. in 6. točke 7. člena pravilnika niso v neskladju z ustavo m zakonom. Samoupravna pravica delavcev je tudi, da s svojimi akti določijo pogoje za uporabo sredstev, združenih v stanovanjski skupnosti. Tako so lahko določili, da se sredstva posojil lahko uporabijo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kranj in na območju stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež delovne enote, v katerih so zaposleni. Glede na to, da določba 2. odstavka 9. člena pravilnika velja za vse, ki so upravičeni do posojila iz združenih sredstev, s tako ureditvijo ni kršena nobena z ustavo in zakonom zagotovljena pravica delovnih ljudi in občanov. Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bester. Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Per-nuš, Ivan Repinc in Bojan Škrk. St.: U I 75/85-22 Ljubljana, dne 24. marca 1986 'Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 782. Na podlagi metodologije za spremljanje uresničevanja določil resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986 (Uradni list' SRS, št. 3/86) objavlja služba družbenega knjigovodstva - - PREGLED h t kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar—december 1985 in poprečnih stopenj akumulacije sposobnosti v obdobju 1983—1985 I Kazalniki delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva v SR Sloveniji po podskupinah dejavnosti za obdobje januar—december 1985 in poprečne stopnje akumulacijske sposobnosti v obdobju 1983—1985 so naslednji: (glej pregled kazalnikov na‘ straneh 1350 do 1356) II Kazalniki delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela v okviru samoupravnih sporazumov dejavnosti o -skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev' sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v obdobju januar—december 1985 in poprečne stopnje akumulacijske sposobnosti v obdobju 1983—1985 so naslednji: (glej pregled kazalnikov na strani. 1349) III Objavljene kazalnike uporabijo organizacije združenega dela za primerjanje delovnih in poslovnih rezultatov z rezultati enake oziroma sorodne dejavnosti ob razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo v letu 1986. St. 42-3/86-II Ljubljana, dne 8. aprila 1986. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva e v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1. r. 5 S S ■g 1 P i3 -O js o «! D rt I f •6 § 5 [= 5 ? I K .5 5 lil p| li: £ “ S i g l !|1 " & s 'g s s sl ii I s g - J II s ® Irt S š| ■Ie Si II s o 4 a •£ rt •” ~ t 5 | - - ■S s> > II H n tc c s: = | •/• A 121§0J>S IUIIU i -iBpa;euz z lABCjatniJd a ^apotiud tu;oiay 12 256,4 267,8 126,2 05 r—£> i—t^ CO lO C— of irf csf of i> of o to ^ r-- » 05 cc o 245,6 CO in_ r-4_ CM^ CO T-t^ ^ co^ CD^ CM CO^ CO_ CM^ of cf C** ceT cf of cm' CM*' rp' irf OD |>' CM* 00 Tjf Of-tooocOrtHotoccccrptointo —< CM CM CM CM r-i m 'Kt' CM »-H CM CM »—t CM E'- CM j •/, a njipouop a oqejod oudn^s ui a^poqop auqsso ez Aa^spajs ?aiaa !-!<”- f. '»I co^ io_ to co^ co^ in_ crf r-T [V ■^r' rr ccT in' 'T lo m m m m m 58,7 to to^ c*^ •> co oo^ od to o in co^ oo^ cm^ ccT cf to ccf r-*' co cf ■«r' of of of trT m** co' zo '^rinmi>*inccicoincoccooaDininrr */• A nxpoqop .a oppBtnuinste ez Ad^spaae japa in^ to_ o_ co rt-^ cr^ to csT «>' tjT o' o c-" m' CM —4 CM 14,8 05 00 O C3_ CD^ lO^ 02_ CC_ LO 00^ C— i—t 00^ ^ cm icf eto c-"' irf t-T v-T r-T o of r> cm’ to m*- cm »—» »-4 cn •—i »-t »sr cm r-« cm upp a — eoABiap k bu a^poqop auqaso ez e^poqop ega^si? z\ »A^spajs errapdJOdZBH 3 1 § cn 05 »-** 'T : g 968.697 997.329 869.181 783 946 855.794 773.119 1,032.550 921.734' 980.328 868.121 918 218 894.000 1 019 689 859.690 1,211 009 868.512 939.953 796.895 1,493.552 868.556 868 138 838.125 990.000 Uip A — BOABiap eu oqeJOd oudnyts u» GQ ez evpoqop zj 8A4spajs euafajodzEH 1 2 3 £ :E F? 2- 2- 1,112.158 1,146.274 993.617 885.042 1,004.671 800 535 1,168 595 1,030.206 1,151.313 976 771 1,039.540 937.929 1,104 400 951 004 1,431.598 986.785 990.628 883.708 1,775 819 954.755 971.317 941.917 1,118.290 uip A BDABiap bu 3{apoqoa ! °t « ^ ^ ” to U-5 rr t-. O QO CO in_ co_ rr^ to^ o_ in^ o to t> to v c- rp' rt-T o" -f o co irf «-f en" o cm" cn co" c-" *lt a S861—£861 ntqopqo a TA^spajs rannAoi^od tUTTuefiqBJO<3n cUyajdod s tab ijarapd a oCpeinmn^B bz BA^spaj^ i ,n 1 ^ ® o cm m ! cn_ in_ co^ cn_ o_ of CD- urf vjT crf L—-' I>r S- co tr^ co^ cm^ in co^ co i-^ cm cm^ t> !>* rp" *-T r-T O O td' rt-T rp' of cm" co" cf to" o/e A u\4spajs impiAoiscrd TOi;u9fiqBJodn onpajdod s fABCjBUIUU A >[dpoUOa : » ! ” m- -t 05 23 ^ O 05 en to rr — ex ^ ^ sssssss- 5' CC_ CO 05 CO in 1-1 CD 60 CO^ 1-^ to^ CM co_ cm" to' CM cf O to’ CO cm" Tp" o CO 1-T CM CO cf CO CM CM C- tipVCOtoVCM Biap BSauaznapz ROBZIOBgJO onAd^s S 2 ” 2 2 S 3 e ^ 3 r-l t-1 00 rti CM r— 3 c-rrnif— to^rc-CMc-incocococoo VOL— in erj V CM CM L- V O co 17 'C 43 <3 fl "S s Is P« „ S šJl :ss I- O ^ 555 ▻ — 1 ^ il 11 51 » = tn S ■S 1 d Š? a Si >s rl •" N ,0 •sl d o N O i = CD — ► S 0 ^ a u H o S •“ 1 S d s u 4: -o e I I « il c, .% C j? 5 -g g ^ Ž e S g ▻ c £ c eti 4S 11) u £ •/, A — Pl§OJ*S lUlIUIBTjaitZUI z TABCjatUTJd A 2iapoiirid itnopo •fc a oqbjoc2 oudnsis ut a^potiop 9uq3SO bz Adtspaas gaisa •jt, a ■— mipoiiop a oCpeinmnsiB bz A»)spajs ?9taa mp a — bdabpp bu a^poiiop auqaso bz Blipoiiop BgatSIO ZI BAtspajs BuafaJodzBH mp A — BDABI9P BU bqBJOd oudniis ui 9iipoqop auq9SO bz B2tpoqop Bgatsio zi BAtspajs BuapaaodZBH mp a BOABpp BU Siapouoa , »/0 A — TAl.Sp9.IS TU1IU -Aoisod iumi9CiqBJOdn oupaadod s tABCjauiiJd a oCpBinumsiB bz BAispaas •/o A S86I—8861 nCqopqo a tAispaJS iuira -Aoisod imiu9C{qBJ0dn OUD9jdOd S IABCj9LUUd A ofTDBtnuimiB bz BAispaas e/e A IA1SP9JS ituiuAOTSOd imiu -9riqu.zodn ouoajdod s {ABpauiiJd a >[9poqoa co cLr3lf3''o't>^'^rh'o''b CO f-( r-M 03 03 t—< CO 03 Ti 03 T-l ^ Or-rfCNODCNr-ICsli-« t~coir3C003t>£>i>o3C3CDq3T-ioacs)i>C3inin—'^osio^oo^oDi-fioocNC^ir-m 0-T-4^.CDir3CD C'—•rf«C003m»-CO’*,T-.COCNlf3CMG3 r-iOCD^rOir-COOlC^^ coco^-^ocothos^oc^cscmoc-oitposooooco— coiOTTTrosinoscococo CM 03 O lO CN t—i CN i—< CN CN 03 •—< CN 03 03 i”* CO 03 C*J •—i i—« lf3 —> *—1 CN CN •—• 03 CD OJ i—i t—< »—' S-2- 5 2- 2-S i 2- 2- g 5 2 ? 2- 2- 2 g 2- g v 5 5 S 5 g 2- g 2 g 2 2 2 e<^ t> 03 rr co i> t> 03 in cq cc o cq 03 r- r-« o_ 03 o> — —in cq cd od cc cm^ y3 —- os o t-T o o o o t-T in o' csf cb t-T r— C20222;2igE022m2 r—1 2”1 1 1 rM * f * 1 leiiigisiissmsiiiESiEmssiEsisemssssisisii SRSggggEggggSggS gSgg”gEgSgEKgg2g9ggEggg8gg3?jgg BSsgSŠESSS. S2S222 ^^22S2gmS2g222222222gggg E® g 8 £ E Dl CD 02 C0 CM IO C2 ^4 ID O S - S m -4 CC I CO„ e CD ID in ID cn 03 4T o | CM IC CD CO_ 02. O CM MK, CM, - » •», CM, CD, O, CM, S, C-_ Mjt Di nT 02^ CM* CO* i-T CO* dI Cm" i—T cd —i i—i O 1 OCMCMOSincOOMKIDO 1 cMCDCMinCMCDrMtDSCOO«CDCM2:-4SD; c- CD MM co O IO CD CO 02 CM CD S CO O S CD, 00 m C- M- co Dl, O, CM, t- 00, O, ~ C-, C-, CO_ CD, e lf» CM, 02, O, S, MK 00, CM, CD. S, CD, 03, MK mK t-~ mk cm" cd' o cd" co' o" oi" in — -m' co"' cm" -4' O mm « in CD — O CD r- O MK t- 02 CD O mk CD N O MK 4-4 CD CD cm o io 02 ^ ro om 02 d; -I CC CM in 02 CM mK - MK C CD MK CM 03 CM CM I 00 In, CD, mm CD, CC CM 02 O CM, O IO, IO CM, CD, O O O, in 02. 02. 02, C0, M-, m, CD, CD, -K, CD, »g E g^g 5 g 5 E g 2388 8 ' S g g £ S S S 2 2 g g £ g S S £ S K g g 8 8 2 g 8 ? 8 g 5 g CD02-KCCSD1SC3C202 — O — SCOM.MKMKin— CM02msar^ini-'M4»cMCM02M-ir-aM3CM--omcDV--ims I ^ n n E T? ,.4f.'č a- 'C o ? 2 "S 2 - > -g ■ 30 > ^ 11» =:Šl! > 'I | 9 « "g V 3 I -g JSlS^ic^aaioiioE^Si >>>>>>>>>>> .g ^ .g g .g .g s .S .g g .g 2S22E£r2E22 CUCUOi^^CLil.a.CLCUCL co co co c'" -v' rr •l* rr '■-f -i1 OOOOOOOOOOO 22 N "g g o E §iir 5211 ■lili ££0:5: 'E7 2 o u S 2 03 O a e d c 04 04 £ ? ™ Š | I " i|isr o.§ Bi S ffl £ o o E 30 'O il|« 1-1 O 'V • ^ > o ■s 2 "5 Is i i £ £ jo = "5 S E TJ 3>’ > ▻' -- 'S •= £ n2 n2 04 04 04 ul ■n S l|l > £ 2 S o a S ” ” Cu sz p-CO o £2 "E •g-d š " -5 E ■£ P 2$; 5 s jo 5i 45 E ^ - ro d E .2 pilil C> pj > > ▻' > .ti .ti .ti .ti .ti .ti E 8 8 8 8 8 CL 04 Cl< Cl« CU il 5 B S I CO G ^ x Pili c S Q _ ^ > > > > > .g .g .g .5 ‘g n2 ^ m2 n2 n2 CL« CL CU Cu CL - ra Z | ^ -S 'I ” 43 'č 8 " 2 2 CL N h Oi CU o,'D > 6» C> > > CO > '5 d 'E 'S ‘6 d £ £ £ S £ c £ d2Egg8gg8S32ESgSgg m 10 in m m to ic LOcn.ioior-r-r-^-v-*v^t^ ^r-i.-—»m-« OOOOOOOOOOOOOOOOOO 3gggm®mc:2sEg28g^gm C— [— 1-— n— t"™- 5C CO CO CC O O O) CD O ooSoooooooeooOOooo | i | S £" s s IS I g S 15 E 9 5' SS g K" 3 5* I g B 5 IEIE S g E' g 111S 11S E S 11E s- o- s- s- s- 5 g § s- s «- s- «• p- s- p p o-«- ^ ®-1 p »- E 512 E B s EI s 12 B B B B E »" E E * SiillEgBIIIsEllISEIlglllElElgE^llliglsIsElElB! ggS2g§92S§ggg9g§^3g§g2S§£gggSgg3S25gSgSggg3gg|| roSmmSšSro^Sot-SSmoStoScomascob-OiOicoc-c-c-coc-c-maicommc-c-c-omromoco ggSSSg5ggS3gS2SSSg^Sgg2gSgg22:2gS£8g2E2 5'|25gg2gSS gg2mggSgSo3°§co22gSmmNSo«ioo^miotomwior-oco^r-lmc-OL-o=mo-.Lo Sg^g3g£g?2£SS29S5;gg3Sg3gSSSgg2gS3ggg?2SgSggS|gS| g|5oSgS = ggg®S5g29grooomoac-ooroc0c=c~ocQcoo2032^mcoo=220,^9i2 SssSisisIlSšsSlISlISSiSISSSllSsliSSlisSlISsgSSS l8sPglIsII8l!IIIIIIIIIIIiII81I8IIIIIIIISIII=is S S s- s- 2 S S S 5 51 S- X- 5 3 J 2 5 S- S S 5 5 3 S $ 5 S 2 5 g 5 g g g 3 g 5 5 g S S 3 2 3 g S-S S-5 5 3 32 S S S- 2 2 2 35 33 S 5 5 2 53 3S 5 g S- 5 5 £ 5 5 5 g 3 S g 2 3 £ “ S 2 5 S- 5 ■n co » o o o to -H S5 (M «• « co 05 --- rt N ■» e„ « o a o_ os. c-_ io_ m ro tr to_ o c-„ as, t-„ g 3 3 ^ S w" 3" 3 w « 3* S «’«" S S3 S S ® 3 ® « ® ” m « « £ S 3 « S 5 ® ? S ” « § S S S S £ ” P S ”«'”c-S'i'g‘"RS,Ngm3m52rot*t',H"g2",""®g2r"2Sto',2co▻▻>" m ^ ^ > ^ ^ Ei ž" "5 N N N N N N N N N N £ N N N N N N M N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N *s S .H -O 2 2 S S 2 S S 2 2 S & S S 8 S S 2 2 g g 2 S 2 S 2 2 2 S 2 S 8 S 2 2 2 8 2 2 2 2 S 8 S | S S 2 CLCX4CLitLCl«CliQ<,lliCl in to ot n to c in m co m c<^ n rp cn m cc^ c<^ io co to to o o to to to co t> to c~ rH co to rh to i> oa ^t>T^to^Mr^or^corj^ini^r^c^coooacoNtooac^cocor^i>o^^c^toaatoOCDcq»HCoowt^to^co lO* C'' ctT to" to" cT o" in* cT csf C-" ^ to" rj^ cT to" to tcT CnT to" oT m" O* TjT ^-T —T to" Lo' lo" t)T CD to Th" TjT r--" co" r-T ccT csT cd' co ccT co' oT iDifatoiraca^^cotoirairaira^totoiDcatoto^toio^toioiotocoiDinioiDiototoiDt^iDiratotoiot-^toto« oc^^rco | otoi—oaiotoc^oa itotoca—locaat-o c- o ^ cm 1 o—'(MOoairatoCNtorrioiraco^^cDcooatotoc^—< 1 tstf-cocotoc-ooto 'tonod^^^^Mto^ai rH rH C3 to to *4< 'Cf4 r-< ^^to^r-t-^^^CO r-l r-l w-l CN —< to r-i «-4 «-4rH«-l ♦ oi>oaoai-«toOtotototototot>toiratoiJOi-irototorhoacrotorpc^^-itotoi>to*itira»H OLfatototoiotoicoaco^rototorrtotoroorhtototooiratoto^intocoto^iraor-to—'c-^t-ior-Or^cMto cotoT-«cs>toio»-oac-ocitoC-tooatoctoOtototoi-ir-t^irtricoc~otoco—4oai>«--i>totot~totooaoat^rooooat-roc0'-^oacatooaooac»oaoato r—« »—< t—« rH 1—< T-K r—. r—< ^-4 i—4 tot^o—«T-H^-4irat-Mr>tototoiDrrto»-4COr-.toOainto’^OT^a>oo—'toracotocooa^ca^cat-totob-ocoto co^ — t^-tor^oatotooooaoatocaorptoooc^-tooat-ot^^r-oi^-io—'totooat^TfCcai^tooa^tococ^*^ oatoOLOto^oincaaio—-cacO'— 10—'—»r-cctoto^toifatotor-tootoc-tototoaaio—»c^LOtorrr^r-rhrhioco to to ca ec t- o co tototocatoira*— to rji ca OJ to to to v—4 T-^ i-^ 1—4 t-coiDTrt-oacac-—• — coiraoatotocatoo-otoioaarroctiototo — cm—'O — oiocooatocoootocDOTrc-ca ootocotoooi>to-tjicD—«tototocooatoira*— aac-toO'-'Oaiccaocoi>ir>totoOi>»-40cotoiOT^toi>Tf»cOi-4 cacatocai>otootootooatotoT}ioatotototot>oaoatooatoOoacocDr-4r-iorocaoator-iocao^-ioroooco •—I •—4 r-H 1—< l-H 1-H 1—4 «—4 1—4 1—4 1—4 1—4 1—4 1—4 4 r—4 1—4 *—I 1—4 r-4 rH 1—4 1—4 ca^rcao^rt4iraco—‘Ertototocotoiototoca^t-t-toOcoc^eDtoTtiootototoi-imiracot^torfi-^t-totototo ototocoot>i—'loocooatoD— c— o.— to 00 co —4 1-4 oa co oa 1 ca o- o ca^ v-^ to ca 00 1 c-^to moa^ocorpr-^cDt^ ui" to" o t> ' ca" 10 cT o" ^ ^-T irj ira ca co c" 10 co od 00 to" to o" to" »-4" rjT o" »-4" ca" to" i-T 00 o co »-4 oa co o *-T 10 o *-T i-T cT to 1—4 co 1—• •—* to •— *-4 »-4 to cn_ to_ 1-4 1 ® o ift n 34coin:^to-rrroto—•toco — '3*tCtoiriccgjtoM»-4to.~i~ TjiTr^oc-tocc^ocD to CO CO 1-4 r-4 ■d d > o •o S a, , a n c _ > 'u £ - | ro _§ c liliji s E n E v ^ E •n "a > 'c ^ E -g > a; Oj (b -C 1 >>>>>>> N N! Ni Nj Sl N tsi - -g = .N 5 -g ra • 5 I > 5 ra, ra "a ra 2 > > -O -O "G ■- — .2: ;2 .2 2 .2 .2 "G „ .S .S .£* -£;2£28°2E22222£2i£22 ^o.-a.a.dcua.a.ci.^a-cudaa.ocia.da. q >

c S ■>=2 ... 0 . ■i) c o n "!;slc§ -§5 S° " - T « ▻ -S, O O ▻ C ■S^-g h: 1, o £ ni ^ t: 2 tj 'd t; ^7 co 73 co en en ^ —1-1 • $-4 1-4 1-4 CO > O E O O O N E o a N N . ^^?«c§?I§to-22totooSoSS o. c o2totoSoo5o5oooco 00 0000000000 - c: - o q q O o o - - - - to ^2 3 5: Cj 92 - -1 CN to to o o O O - C > ^ > 1- gl tž o "1 E 3 on s . _ o g E g mi ▻ 2 y a 5 Ct5 X/3 d) O Is > ! = !ill^iiiill!li S = s Sil NMOTNNtOKJ^CO^ ut 8 - S - u 5 “ OJ s -g S ■ . £ -o -O -o -a -U 'U -U -U U £ |Sa|a^ao||-gggg«ggg«g>a cocacCcnSScacdajcacocacocccdCTjra^^f cccc^ccccccccccc«^ c ili ds E > I =3 •£ ! = O 3: -c N. ^ o S 6J3 jz: >v> - s-5S c g 3S 3 !U ,b O 1S1 M Q Cj gdgSSoooSoo22Nggggggg«g2°22222SgggggSgg2gg2g222 - ig|ggggooooSSooSSSS3oo5oSooogoooooooggoSooooSoo 'UllgggggggSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSgSSggg CK, ^ U, O m IM r-. «> rr co cs us r-i o N (M_ in OOCQC C- co 05 M OW CO G> CD >y C5_ CO^ CO CD CC lO CD (N Irt IO ^ « 0_ CD g g S 2 S S S SPSS § 5SSS3-SSS§5SSSS§SS35gg£5S5$gggSSSSS5 o ra m CM m (N IM to o in m o; rt IM in m in to to rt_ rt rt rt 00 CD in r-_ o_ C rt 00 rt rt_ M c" c-" in ra ra = ra ra rt rt to m to c" ra ra rt to ra ra ra o « to ra rt to to ra rt rt ra rt to « ra rt rt rt rt ra == rt ra to ra ra 2§ggSsS25;SSSSPPSgS2S2S§g2?gjggS£S§SS22PgS2S|5S|| Tj05 0c0001>05c00rt-05c000000^ ggSgg5SSSK5§SSE:5gg£g£Sg.gg|S|Slg'iiSSSS|gS5g|SS|§ i^-CDCNcococ^imcccDCs*—'incNmmD-if3rf’—fOo^mcoc— tr— oi^cDcoosccoccL^cNiniocDioo — momC' 5ggP2S?3gS«togto 3'S g ^gSSSSS-SPSZ: ^'g Sg||||rt|2P||SSggK| L-»L^COwCOCOCs100050 C3CDOq50Csl005t-'~,I>‘r--|t-‘CDO»— CD05L~~*C0<—iDJCOOCOOOC-JDJCSOŽCOT-Hr-jrHrHCvi gg£g9Sgg£gSggSggg2:Sg?;gggg5gg£ggrt9S25PSSSgS!SS«S t-’tfO'^',tMc^immcocD—‘oooooo — cd— N t> Oi to, rt rt -h to cc_ cq_ ro__ to rt_ to »—T in" CO cS CC LC cT I>" CC CcT ^ —T in' IO — I-^COCCCN^Ft-iCO — O-^COO — C^C^OCCLOi—it-iCCCNCNCSI CD.-^r ro to h- c- to m o co 05 ra p> rt_ to_ rt_ in 05 to to_ cn o_ m_ o -- rt_ cn rt to_ cn rt^ 05_ cd_ cn rt_ cd_ in rt_ cn oj rt1 co ccf S to rt co"' o-" in totoostortcooirt in cortcptocctotoojtr-osototorttotortotorttotoc-ojtoojtoro to to ra 05 — — o — co to os to m to to ra rt — o cn'rt 05 in in t-_ rt o in — rt to, rt m — o-_ jr in —_ -t "l ” ” D ” 10- to" rt" ra’ S to S 2 § P S S rt" S § S S 2 P S S ra rt rt to rt o'S StortrtrtSrartS^gSSrarartSratog cocDCMior^cDr-t^—icvjor^—i-^(M(NrHco^^c^cc»H^in^'^^inDainocoinoinT}iinini>05Mr-o —• cd vi »m o o, m B c « -s S g o > O 2 c ^ > « ^.5, 0 1 M O S r! d J m.iifft.Sr- ! 111 s S n^« Sš Isiss-I! § !:• s Kiff 2 S -: u 5 -oi -r: o ^ V. v. -r, -2 9i s 43 -g § .H 2 .9 -H 8 SP ti P S ||-Š Š.-5-3"5"M2-5"5-ti^-5 S 'Šl T | | > -g 'S ~ I ll E 5 | £lS£SStiS832SS.s'sa55>5s£s££G.§Qalss ilSllillllSSISillSSiSllllilSlIlilllllliSlIllll! so eo so io eo oT d- r~" in ^ 6^ IgišlilllllSli w-4wincor-b”Ooi>eoort xr_ w co_ so c-"" cd' so co ci so ^ i-T co so i> in m O CD in CO Th_ n o_ o_ t> so n katerih je več kot noiovico. :z vrst gatov za zbor združenega dela. Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede po postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela. Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. 12. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada. Sestav komisije,' postopek in način njenega imenovanja ureja statut sklada. 13. člen Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja upravni organ pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, kot njegova strokovna služba, finančno računovodska dela pa opravlja za sklad oddelek za občo upravo in proračun občine Grosuplje. S posebnim sporazumom, ki ga skleneta sklad in upravna organa po predhodnem soglasju izvršnega sveta se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravna organa opravljata za sklad, osnovo in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Na upravni organ se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti sklada oziroma njegovih organov. 14. čien Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. 15. člen Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programskih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada. 16. člen Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa občinska skupščina. VI. VII. VI. v KONSTITUIRANJE SKLADA 17. člen Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z imenovanjem upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 13. člena tega odloka. Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom. Na podlagi ugotovitvenega sklepa iz prejšnjega odstavka in tega odloka priglasi vfris sklada v sodni register funkcionar upravnega organa iz 13. člena tega odloka. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Z dnem vpisa sklada v sodni register preneha x delom Komunalna skupnost občine Grosuplje — Samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem. Sredstva, pravice in obveznosti Komunalne skupnosti občine Grosuplje — Saloupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem se prenesejo na sklad. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-6/85 Grosuplje, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 786. Na podlagi 10. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 32/85) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84)) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Studenec S1 in S 2 1. člen S tem odlokom preneha lastninska pravica na zemljiščih na območju zazidalnega načrta Studenec Sl in S 2, kjer je opredeljena stanovanjska gradnja in je v skladu s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985 in predlogom družbenega plana za obdobje 1986— 1990. 2. člen Meja območja, za katerega se sprejema odlok, poteka po sledečih parcelah v k. o. Radohova vas: Prične se na četveromeji pare. št. 20/27, 20/34, 21/8 in 21/7, gre nato proti jugovzhodu med pare št. 21/7 in 21/8, nato med pare. št. 26/3 in 26/8, med št. 26/6 in 26/8, med št. 27/1 in 27/3, med št. 28 in 27/3, med št. 27/2 in 27/3, med št. 27/2 in 29/11, med št. 29/3 in 29/11, med št. 29/4 in 29/12 do četveromeje phre. št. 29/4, 30/1, 30/4 in 29/12. Od tod se meja območja obrne proti jugozahodu in gre po meji med pare. št. 30/4 in 29/12, med št. 30/5 in 29'16, med št. 30'6 in 29/17. med št. 30/6 in 29/32, med št. 30/7 in 29/10, med št. 30/8 in 29/1. med št. 30/9 in 29/25, med št. 30/10 in 29/26. med št. 30/11 in 29/27, med št. 30/11 in 25/1, med št. 24/5 in 25/1, med št. 24/5 in 24/12, med št. 24/2, in 24/11, nato proti jugovzhodu med pare. št. 24/2 in 24/10 do tromeje pare. št. 24/2, 631 in 24/10. Od tod se meja območia obrne proti severozahodu in teče po mejah med pare. št. 631 in 24/10, med št. 631 in 24/8 do tromeje pare. št. 631. 20/10 in 24/8. Od tod se meja območja obrne proti severovzhodu in teče po mejah med pare. št. 20/10 in 24/8, med št. 20/10 in 24/7, med št. 20/10 in 20/2, med št. 20/10 in 21/12, med št. 20/10 in 21/11, med št. 20/44 in 21/11 do četveromeje pare. št. 20/44, 20/16, 20/55 in. 21/11, nato med št. 20/16 in 20/55 do tromeje pare. št. 20/16. 20/19 in 20/55. od tod do četveromeje pare. št. 20/55. 20/19, 21/1 in 21/11, nato pa spet proti severovzhodu po meji med pare. št. 20/19 in 21/1, med št. 20/20 in 21/10, med št 20/53 In 25/2, med št. 20/54 in 21/9, med št. 20/52 in 21/9, med št 20/32 in 21/6, med št. 20/32 in 21/7 ter med št. 20/27 in 21/7, nalcar se zaključi na četveromeji pare. št. 20/27, 20/34, 21/8 in 21/7. 3. člen Lastninska pravica preneha v k. o. Radohova vas na naslednjih parcelah: Paro. št. Kultura N <8 ti Velikost m* VI. St. Po parcelaciji nastala fai 27/3 travnik 5 168 62 29/29 njiva 3 72 62 pare. št 29/1 29/29 njiva 3 547 62 pare. št. 29/1 29/30 njiva 3 554 62 pare. št 29/1 29/31 njiva 3 837 62 pare. št. 29/1 29/27 njiva 3 228 62 pare. št. 29/1 29/26 njiva 3 718 62 pare. št. 29/1 29/25 njiva 3. 740 62 pare. št 29/1 29/1 njiva 3 745 62 29/32 njiva 3 198 62 pare. št. 29/1 27/4 travnik 5 188 62 pare. št. 27/3 27/5 travnik 5 275 62 pare. št. 27/3 la^iika Steklačič Franc in Jožefa, vsak do 1/2, Siu..enec. 8, Ivančna gorica S O s <8 d S o I h a F £•5 = 8. 25/4 njiva 4 564 540 lastnik Kosec Emil, Ljubljana, Reboljeva 9 9. 29/10 stavb, s hišo \ 110 520 njiva 3 631 lastnika Steklačič Anton in Jožica, vsak do 1/2, Ivančna gorica, Studenec 8 10. 29/17 njiva 3 370 394 pare. št. 29/12 29/16 njiva 3 539 394 pare. št. 29/12 29/12 njiva 3 530 394 lastnik Steklačič Alojz, $entvid pri Stični 40 11. 24/7 travnik 3 193 326 lastnik Jakoš Anton, Ivančna gorica, Sokolska 10 12. 30/17 njiva 3 792 527 lastnik Ostanek Anton, Stična 43 b 13. 30/18 njiva 3 840 528 lastnik Ostanek Avguštin, Ivančna gorica, Cankarjeve brigade 36 14. 18/2- travnik 3 667 106 lastnik Lampret Karolina, Stična 63 29/14 njiva 3 19 416 pare. št 29/6 29/6 stavb, s hišo. 97 416 dvorišče 485 416 29/13 njiva 3 300 416 pare. št. 29/6 lastnika Steklačič Franc in , Antonija, vsak do 1/2, Ivančna gorica, Ul. Dolenjskega odreda 27 29/8 stavb, s hišo 119 438 dvorišče 123 29'7 njiva 3 367 438 29/24 njiva x 3 156 438 oarc. št. 29/15, 29/23 njiva 3 76 438 oarc. št. 29/15 29/15 njiva 3 98 438 pare. št. 29/7 lastnika Vencelj Jožica in Anton vsak do 1/2, Ivančna gorica, Ulica Dolenjskega odreda 25 29/9 njiva 3 42 516 is ms r ■ 21/5 travnik 5 21 516 3fc JO U • US 26/4 stavb s hišo 135 516 !\BS njiva 4 694 516 lastnika Kosec Silvester in Iva, vsak do 1/2, Ljubljana Gotska 13 5. 29/20 njiva 3 435 393 pare. št. 29/11 29/19 njiva 3. 167 393 pare. št 29/11 29/18 njiva . 3 205 393 pare. št. 29/11 29/11 njiva 3 271 393 pare. št. 29/3 29/21 njiva 3 229 393 oarc. št. 29/11 29-22 njiva 3 160 393 pare. št 29/11 lastnika Bedene Slavko, do Bedene Dušan, do V2, Selo 9 1/2, Brezovi dol 22, 4. člen Z dnem uveljavitve tega • odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih iz 3. člena tega odloka, zemljišča postanejo družbena lastnina, občina pa pridobi na njih pravico upravljanja. Prejšnji lastnik ima na. zemljišču pravico uporabe, dokler občinski upravni organ pristojen za premoženjskopravne zadeve ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta. 5. člen Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečalo vrednost zemljišča se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine. 6. člen Stavba, ki bo lahko po prostorskem izvedbenem načrtu ostala na stavbnem zemljišču, ki je postalo družbena "lastnina na podlagi tega odloka, se ne prenese v družbeno lastnino. Lastnik stavbe ima pravico uporabe na zemljišču in funkcionalnem zemljišču dokler stoji stavba. 7. člen 6. 26/9 stavb z de- lom hiše 30 531 njiva 4 372 531 lastnika Grilnbacher Ema in Peter, vsak do 1/2, Ljubljana,"Šišenska 38 7. 26/12 stavb, s hišo 112 532 njiva 4 793 532 lastnika Lmec Vida in Anton, vsak do 1/2, Ivančna gorica, Dolenjskega odreda 33 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-12/85 Grosuplje, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 787. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dob (Uradni list SRS, št. 8/86), statuta krajevne skupnosti Dob in izida referenduma z dne 16. marca 1986 je skupščina krajevne skupnosti Dob na seji dne 19. marca 1986 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na obmoSjn krajevne skupnosti Dob 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Dob, ki obsega naselja: Dob, Boga vas, Breg pri Dobu, Pokojnica, Škofje, Sela pri Dobu, Sad, Podboršt, Rdeči kal. Hrastov dol, Tmovica, Bučarjev kal in Male Pece. 2. člen Samoprispevek v denarju se predpisuje za financiranje modernizacije cest in komunalnih objektov po programu skupščine krajevne skupnosti, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Dob. 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1991. 4. člen Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim predvideno zbrano 39,000.000 d#i. 5. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oziroma nadomestilo osebnega dohodka in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 2 °/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali pokojnin, 2. občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, v višini 5 •/# od letne osnove za davek, 3. občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodcu*skih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic: a) 2 °/o od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek, b) 2 %> od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člena), 4. občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek v višini 5 %>, 5. občani, ki imajo nepremičnine, to je stanovanjsko hišo ali počitniško hišo na območju krajevne skupnosti Dob nimajo pa v njej stalnega prebivališča enkrat letno prispevajo: — v letu 1986 — 5.500 din — v letu 1987 — 7.000 din — v letu 1988 — 8.500 din — v letu 1989 — 18.000 din — v letu 1990 — 13.000 din — v letu 1991 — 4.000 din 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov Iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko 'dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialnb in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, določenega z zakonom. Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 7. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin. Obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma izplačevalci osebnega dohodka oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Občanom, ki s samostojnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko in poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje. Odmera in plačilo tega samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Zavezanci plačila samoprispevka iz 5. točke 5. člena tega sklepa plačujejo znesek do 15. 10. za tekoče leto na zbirni račun samoprispevka: 50130-842-009-400822 krajevna skupnost Dob. 9. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so stroco-namenska in se uporabljajo za namene iz 2. člena tega sklepa ter se zoirajo na zbirni račun samoprispevka 50130-842-009-400822 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Dob: Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke za katere zavezance je znesek plačan, višino osebnega dohodka in višino samoprispevka, ki je vplačan oziroma kdo je oproščen plačila po 8. členu tega sklepa. Kolikor je zavezancev samoprispevka več je izplačevalec dolžan poslati seznam z ustreznimi podatki krajevni skupnosti Dob. 10. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Izterjavo bo opravila Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje; 11. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu, opravlja svet krajevne skupnosti Dob, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del. Ta je najmanj enkrat letno dolžan poročati skupščini krajevne skupnosti Dob o izvajanju programa skupščine KS in o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in uprava za" družbene prihodke, plačila zavezancev iz 5. točke 5. člena tega sklepa pa svet krajevne skupnosti Dob. 12. člen Po izteku petletnega obdobja za katerega se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti .sestaviti zaključni račun zbranih in uporabljenih sredstev samoprispevka o opravljenih delih ter ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Dob. Skupščina krajevne skupnosti Dob odloča tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po izvedbi programa del, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. 13. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1983 dalje. Dob, dne 19. marca 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Dob Anton Turk 1. r. 788. POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 16. 3. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje modernizacije cest in komunalnih objektov po programu skupščine KS, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov ' na območju KS Dob Na območju krajevne skupnosti Dob so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 498 glasovalcev, 2. na dan referenduma je glasovalo 494 ali 99,2 % glasovalcev, 3. za uvedbo samoprispevka se je izreklo 380 ali 76,3 °/o glasovalcev, 4. proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 110 ali 22,1 % glasovalcev, 5. na referendumu so bile oddane 4 neveljavne glasovnice ali 0,8%, 6. glasovanja se niso udeležili 4 glasovalci ali 0,8 %. II Volilna komisija krajevne skupnosti Dob ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 8. člena zakona o referendumu'in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) v krajevni skupnosti Dob sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje modernizacije cest in komunalnih objektov po programu skupščine KS, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju KS Dob. Dob, dne 19. marca 1986. Tajnik volilne komisije KS Dob Rozi Štrus L r. Predsednik volilne komisije KS Dob Anton Turk 1. r. IDRIJA 789. Na podlagi 12. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 30/74) in 207. čiena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 3^. marca 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Idrija za leto 1986 1. člen S proračunom občine Idrija za leto 1986 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Idrija za leto 1986. 2. člen Občinski proračun za leto 1986 obsega prihodke v skupnem znesku 447,634.000 din. Prihodki se razporedijo: din — po posebnem delu proračuna v znesku 443,158.000 — za tekočo proračunsko rezervo v znesku 4,476.000 3. člen Prihodki iz drugega člena se oblikujejo: — iz virov, določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, — iz dopolnilnih sredstev republiškega proračuna, — iz odstopljenih prihodkov. Prihodki in splošen razpored prihodkov so razvidni iz bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1986, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Idrija izvršuje občinski proračun in sprejema potrebne ukrepe za — ohranitev sladnosti rasti splošne porabe v občini Idrija z določili resolucije o politiki družbenega l in gospodarskega razvoja SRS oziroma občine Idrija v letu 1986, z določili družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v letu 1986 in z določili zakona o proračunu SRS za leto 1986, — ohranitev skladnosti priliva in odliva sredstev občinskega proračuna med letom. Naloge iz prvega odstavka tega člena uresničuje izvršni svet tako, da odloča o začasni omejitvi proračunske porabe vsem uporabnikom, predvsem pa tistim, ki v času sprejema občinskega proračuna še niso verificirali svojih programov na ustreznih republiških organih v skladu s 30. členom zakona o proračunu SRS za leto 1986. 5. člen V občinskem proračunu se oblikuje tekoča proračunska rezerva v višku največ 1 % od celotnih proračunskih prihodkov. Izvršni svet SO Idrija odloča o porabi tekoče proračunske rezerve in jo usmerja za prenizko predvidene ali nepredvidene namene v proračunu za leto 1986. * 6. člen Najmanj 1 °/o od vseh realiziranih prihodkov občinskega proračuna se izloči v sredstva rezerv občine Idrija. O porabi sredstev rezerv odloča do zneska 500.000 din IS "SO Idrija, nad tem zneskom pa Skupščina občine Idrija. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov med letom najame posojila iz sredstev rezerv občine Idrija do njihove skupne višine. 8. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev v času začasnega financiranja se morajo uskladiti z občinskim proračunom za leto 1986 najkasneje do 31. marca 1986. -5 9. člen Odlok začne veljati osmi dan no objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 St. 402-21/85 Idrija, dne 31. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1986 Zap. št. Prihodki Znesek v dir Zap. št. Splošni razpored prihodkov Znesek v din i Davki od dohodka in OD delavcev 157,'988.600 i Sredstva za delo državnih organov 288,787.600 2 Prometni davki 133,830.000 2 Negospodarske investicije 24.806.000 3 Davki na dohodek od premoženja 3 Sredstva za LO in DS 8,565.000 in premoženjskih pravic ter pri- 4 Intervencije v gospodarstvo 14,803.000 hodki od drugih davkov 2,626.000 5 Družbene dejavnosti 371,527.000 4 Takse 12,396 000 6 Druge splošne potrebe 39.010 900 5 Prihodki po posebnih predpisih in 7 Sredstva za splošno komunalno ra- prihodki organov 15,027.000 bo 20,711.000 6 Prihodki od drugih DPS 111,486.800 8 Izločena sredstva 8,952.000 7 Prenesena sredstva 14,282.200 9 Drugi .odhodki - 4,671 500 Skupaj 1—7 447,634.000 Skupaj 1—9 447,634.000 790. 2. člen Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. _ 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Idrija 1. člen Tar. št. 1 Tarife komunalnih taks, ki je sestavni del odloka o komunsdnih taksah v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 11/84, 7/85) se spremeni tako, da se glasi: »Za začasno prebivanje v vseh krajih občine Idrija se plača turistična taksa dnevno: — domače goste 50 dinarjev — za tuje goste 100 dinarjev.« Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. St. '423-1/86 Idrija, dne 31. marca” 1986. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanc Brelih J. r. 791. Skupščina občine Idrija je na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 224. člena statuta občine Idrija, na svoji seji zbora združenega dela dne 19. februarja 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 19, februarja 1986 ter na seji skupščine Občinske kulturne skupnosti Idrija dne 12. marca 1986 sprejela ODLOK o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Idrija L člen Z namenom, da bi trajno 'zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih /vrednbt in naravnih znamenitosti, se deli nepremičnine kulturne dediščine na območju občine Idrija, ki imajo posebno kulturno, znanstvenozgodovinsko ali estetsko vrednost, razglasijo za kulturne in zgodovinske spomenike. Kulturni in zgodovinski spomeniki so pod posebnim, z zakonom in tem odlokom določenim družbenim varstvom. Cilji varovanja kulturnih in zgodovinskih spomenikov se uresničujejo s sprejetimi planskimi akti in varstvenimi ukrepi, določenimi s prepovedmi in omejitvami v tem odloku in zakonu. 2. člen Kulturni in zgodovinski spomeniki so arheološka naselbinska in zgodovinska območja ter arheološki, umetnostni in arhitekturni, etnološki, zgodovinski in tehnični nepremični spomeniki. Naravne znamenitosti so območja naravnih znamenitosti, naravni spomeniki, določene rastlinske posebnosti. • 3. člen Kot območja kulturnih m zgodovinskih spomenikov se razglasijo: 1 Cerkno — spomeniško območje NOB, — Brdci, spomenik 47 padlim gojencem partijske šole, — partizansko grobišče pri pokopališču, — arheološka postojanka Gradišče, — ž. c. sv. Ane, — p. c. sv. Jerneja, — hiša št. 86; 2. Idrija — historično jedro z: — p. c. sv. Trojice, — p. c. sv. Antona, — p. c. Žalostne Matere Božje, — kapela sv. Janeza Nepomuka, — grad Gewerknegg, — hiša Kosovelova št. 8 — hiša Bazoviška št. 4, — hiša Ul. Zmage št. 1, — hiša Vinka Mohoriča št. 1, — Wolfovo stopnišče št. 2 — Čibejeva hiša, — hiša Trg Svobode št. 4 — rudniški magacin, — hiša Trg Svobode št. 5 — najstarejši slovenski teater, — znamenje pri Kumru — Gorska pot št. 24, — znamenje pri Lazarju — Bazoviška št. 5, — jašek Borba, — jašek Inzaghi, — "Kamšt- — vodna črpalka, — Špirek Čermakovs peč It, — Antonijev rov — . »Selštev-. Kosovelova št. 3, — Čipkarska šola, Kosovelova 231. — Gozdarska šola. Gregorčičeva 35. — Realka, Študentovske ulica št. 16. 4. člen Kot arheološki spomeniki in območja se razglasijo: L Kladje pri Cerknem, Vrata, 2. Godovič, Jelenšek, 3. Reka, Grad in Kazarsko, 4. Sebremlje, Dolenja vas s sv. Ivanom, 5. 'Vojsko, Mrzla Rupa. , 5. člen Kot umetnostni in arhitekturni spomeniki se razglasijo: 1. Bukova — ž. c. sv. Lenarta, 2. Črni vrh — p. c. Križa, — 3. Črni vrh — ž. c. sv. Jošta, 4. Dolenji Novaki —. ž. c. sv. Tomaža apostola, 5. Godovič — ž. c. sv. Urbana, 6. Gore — ž. c. sv. Marije Magdalene, 7. Gornji Vrsnik —p. c. sv. Tomaža, 8. Jagršče — ž. c. sv. Uršule, 9. Jazne -r- p. c. sv. Nikolaja, 10. Labinje — p. c. sv. Duha, 11. Lazeč — p. c. sv. Jurija, 12. Ledine — ž. c. sv. Ahaca, 13. Ledinske Krnice — p. c. sv. Ahaca, 14. Orehek — v. c. sv. Ubalda, 15. Otalež — ž. c. sv. Katarine, 16. Planina — p. c. sv. Janeza Krstnika, 17. Police — p. c. Rojstvo Device Marije, 18. Ravne pri Cerknem — ž. c. sv. Urha, 19. Reka — p. c. sv. Kancijana, 20. Spodnja Idrija — ž. c. Device Marije vnebo-vzete, z ožjim območjem 21. Straža — p, c. sv. Spreobrnjenja sv. Pavla, 22. Sebrelje, — p. c. sv. Janeza Krstnika, 23. Sebrelje — ž. c. sv. Jurija, 24. Trebenče — p. c. sv. Jošta, 25. Vojsko — ž. c. sv. Jožefa, 26. Zakriž — p. c. sv. Andreja, 27. Zavratec — ž. c. sv. Urha. ' 6. člen Kot etnološki spomeniki se razglasijo: 1. Črni vrh — hiša št 47, 2. Dolenji Novaki — hiša št. 5. ■ 3. Gor. Kanomlja — hiša št. 43 — »Strumovci«, 4. Gor. Novaki — klet pri hiši št. 32 — »V št-« 5. Gor. Novaki — hiša št. 55 — »V Stul-«, 6. Podpleče — znamenje pod hišo št. 16, 7. Ravne pri Cerknem — hiša št. 52 — »-Za La-movjem-«, 8. Spodnja Idrija — hiša št. 74 — »Trnovše«, 9. Spodnja Idrija — hiša št. 80 — "-Kenda-*, 10. Spodnji Vrsnik — leseno znamenje pri hiši št. 2. 11. Vojsko — hiša št. 47 — "Škratovše-*, 12. Zadlog — hiša št. 26 — »Tominc-«, 13. Zavratec — gospodarsko poslopje pri hiši št. 21, 14. Črni vrh, križ pri hiši št. 53, 15. Domačija Podlanišče 13 — pri Rotovžu. 7. člen Kot tehniški spomeniki in območja se razglasijo: 1. Dolenji Novaki — vodni mlin pri hiši št. 35, 2. Dolenji Novaki — vodni mlin pri hiši št. 46, 3. Gor. Kanomlja — Dolina Ovčjaka, Kanomeljske klavže, , 4. Gorenji Novaki — mlin pri hiši št. 57 — »V Potoku-«, 5. Gorje — mlin in žaga pri domačiji št. 3. 8. člen Kot spomenik NOB in območja se razglasijo: 1. Dolenji Novaki —, Partizanska bolnica Franja, 2. Idrijski Log — Vojkova koča na Brinovem griču, 3. Vojsko — Partizanska bolnica Pavla, 4. Vojsko — Partizanska tiskarna Slovenija na Vogalcah, 5. Vojsko — Partizansko grobišče Vojščica, 6. Gorenji Vrsnik — partizansko grobišče ob cerkvi, 7. Šebrelje — partizansko grobišče ob šoli, 8. Ledine — partizansko grobišče nad vasjo, 9. Mrutni vrh —-partizansko grobišče, 10. Idršek — partizansko taborišče v Javorcah, 11. Sr. Kanomija — partizansko taborišče v 2i-rovčkovi planini, 12. Jesenica — spomenik 96. ustreljenim borcem NOV, 13. Hudo polje — spomenik SVPB Pavia, 14. Masore — spomenik padlima borcema pri Sedeju, 15. Srednja Kanomlja- — spomenik žrtvam fašizmu v Žličniku. 9. člen Kot naravne znamenitosti in območja se razglasijo: 1. Cerkljanski vrh, Zaganjalka — presihajoči izvir v Volkovi grapi pod Cerkljanskim vrhom. 2. Godovič— Kačja smreka, 3. Gor, Kanomlja — Ponor s soteskd v Klamah, 4. Gor. Kanomlja — Slap na Klavžarici, 5. Gor. Kanomlja — Izvir v bližini Sinkovčeve jame in jama nad izvirom 6. Gor. Kanomlja — Studenčkova jama ali Jama pri Studenčku, 7. Gor. Kanomlja — Vovkova jama ali Jama v podsteni, 8. Idrijska Bela — Divje jezero, 9. Idrijske Krnice — Jelenk, 10 Idrijski Log — Habečkovo brezno, 11.. 1drijski Log — Jama nad Kobilo v doVni Idrijce, 12. Porozen —- Porezen v območju občine Idrija, 13. Ravne — Ravenska jama,- 14. Spodnja-Idrija — Ukovnik, 15.. Cerkno — soteska potoka Zapoška, 16. Dolina Idrijce,« pritoki, z Idrijskimi klavžami, 17. Putrihove klavže m Belčne ali Brusove klav-že. 10. člen Kof spomenik pomembnih ljudi se razglasi:' 1. Zakojca — Bevkova domačija, hiša št. 10. li: člen Natančne oznake kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti, razglašenih s tem odlokom, navedbe lastnikov spomenikov, oziroma imetnikov pravice upravljanja, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, režim in varstvo, posamezne omejitve ter prepovedi ter razvojne usmeritve so navedene v Strokovnih osnovah za razglasitev nepremičnih kulturnih, zgodovinskih spomenikov 'ter naravnih znamenitosti Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi-Gorici, Id so sestavni del tega odloka in jih hrani oddelek za občo upravo in družbene službe. ’1 12. člen Skupščina občine mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnilo spremeniti v tem odloku opredeljeno lastnost spomenika oziroma naravne znamenitosti. Vsak predviden poseg ali raziskavo morata pristojna upravna organa za kulturo ter urejanje prostora in varstvo okolja pridobiti mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica, ki v zvezi z varstvom spomenikov opravlja strokovne naloge. 13. člen , Za nepremične kulturne spomenike veljata varstvena režima. Varstveni režim I. stopnje, ki določa: — varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti, — dovoljena dejavnost« mora služiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranji) spomenika, — kakršenkoli poseg je mogoče le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojni zavod. Varstveni režim II. stopnje, ki določa: — varovanje spomenika v avtentični pričeval-nosti, — dejavnost v okviru spomenika mora biti s spomeniškim značajem ie-tega, — za vsak poseg je potrebno soglasje pristojnega zavoda. 14. člen Za arheološke spomenike veljata varstvena režima: Varstveni režim I. stopnje, ki določa: — varovanje vseh spomeniških sestavin v neokrnjeni in izvirni obliki. — kakršenkoli poseg je mogoč ie z dovoljenjem in pdgoji, ki jih predpiše zavod. Varstveni režim II. stopnje, ki določa: — varovanje vseh pomembnejših spomeniških sestavin, — predhodna sistematična raziskava arheološkega spomenika in po potrebi ohrahitev posameznih nepremičnih sestavin, — za vsak poseg je potrebno soglasje pristojnega zavoda. 15. člen 1 Za podzemne geomorfološke naravne znamenitosti (jame. brezna) velja varstveni režim, po katerem je prepovedano: — poškodovati, uničevati ali odstranjevati sigaste tvorbe (npr. kapnike) v jamah in breznih. — izvajati zemeljska dela v ožjem območju jame ali brezna, — spreminjati vegetacijsko odejo v neposredni okolici, na površju kraških jam in brezen, — odlagati tekoče ali trde. odpadke v jame in brezna ali na površje oziroma širše območje, kar bi onesnažilo naravno znamenitost. — onesnažitev vode, ki ponikuje v jame, — loviti ali nabirati jamsko floro in favno v neznanstvene namene. — prepovedane. so vse Vrste gradenj ob vhvdih v jame in brezna 1 — povzročati vibracije ali eksplozije v bližini jame ali brezna — obiskovati jame ali brezna, ki niso urejene za turistični ogled, če gre za neznanstvene namene, — onesnaževanje voda (npr. s spuščanjem tehnoloških odpadnih voda, tekočih odpadkov, kanalizacijskih odplak' ali z odlaganjem odpadkov vseh vrst v strugo, na breg v neposredno bližino yode). — hidroenergetska izkoriščanja (npr. gradnje jezov, zbiralnih jezer, gradnja hidroenergetskih objektov ipd.), — spreminjanje naravne temperature voda in vsako spreminjanje sestave vode (npr. sprememba PH, ipd.), — spreminjanje vodnega režima, — regulacijska dela, — gradnje objektov na bregu ali neposredni bližini bregov. 16. člen Za botanične in dendrološke naravne znamenitosti velja varstveni režim, po katerem je prepovedano: — vsako poseganje, ki bi .spremenilo rastične razmere na sami lokaliteti oziroma biotopu, npr. odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnega stanja (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine talne vode, spreminjanje kislosti ali alkalnosti voda, poplavitev, zamenjava sladke vode za slano ali narobe), odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje (odlaganje odpadnih materialov ipd.), gradnje vseh vrst ter zemeljska dela, — trgati cvetje, izkopavati, nabirati, poškodovati ali lomiti rastline (zelišča, drevesa in grme), — nabirati semena ali plodove rastlin, — spreminjati kulturo rastišča, kar bi pomenilo poseg v rastiščne pogoje (npr. izkoriščanje gozda, pogozditev travnika ali pašnika, preoranje ledine ipd.), — vsako drugo poseganje na ožji lokaliteti, ki škodljivo vpliva na rastline, — izvajati takšna regulacijska ali melioracijska dela v okolici, katerih škodljive posledice bi bilo 'mogoče čutiti na ožji lokaliteti, — onesnaževati zrak s prahom aerosoli ali strupenimi plini, — sekati, obsekovati, lomiti oziroma drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesa, njihova debla, korenine in veje, — spreminjati obstoječo osončenost dreves in rastišča (npr. razgaljati krošnjo ali deblo, zasenčiti drevesa s stavbami ali napravami Ipd.), — obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine ali veje (npr. svetilke, nosilce žičn.h vodov, table, omarice, antene, razgledišča, stopnice ipd.), — zgraditi večje stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča. » 17. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka oprav--Ijajo pristojne službe Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec, in Vrhnika. 18. člen Občinski upravni organ, pristojen za kulturo izvede vpis kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka v zemljiško knjigo in po razglasitvi izda odločbo imetnikom spomenikov oziroma imetnikom pravice upravljanja ter jih seznani z režimi, varstva, posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami in z drugimi obveznostmi v zvezi s spomeniki in naravnimi znamenitostmi, ki izhajajo iz zakona o naravni in kulturni dediščini. 19. člen Za kršitev določb tega odloka so predpisane denarne kazni, in sicer: 1. za posameznike od 250 do 50.000 din, 2. za pravno osebo in za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti od 1.000 do 300.000 din, 3. za odgovorno osebo pravne osebe, od 250 do 50.000 din. 20. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spomeniškem redu v občini Idrija (Uradno glasilo, št. 8/69, z dne 29. 12. 1969). 21. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-3/82 Idrija, dne 12. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. KAMNIK 792. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78) ter 46., 47. in 91. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) na 43. seji zbora zdrhženega dela dne 27. marca 1986 in na 44., seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Kamnik ‘ za leto 1985 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kamnik za leto 1985. katerega sestavni del so 'udi sredstva, izločena na posebnih računih proračuna, sredstva za zdravstveno varstvo živalj ter sredstva rezervnega sklada občine Kamnik. I. Sredstva proračuna in izločena sredstva din — Prihodki 350,293.973.20 — Odhodki 338.482 162 20 — Presežek prihodkov nad odhodki 11,811811 00 II. Sredstva rezervnega sklada — Prihodki — Odhodki — Presežek prihodkov nad odhodki 2. člen Presežek prihodkov proračuna, posebne partije ororačuna ter podpartije »-Izvrševanje proračuna občine Kamnik za zdravstveno varstvo živali" v višini 11,811.811 din predstavlja oziroma se razporedi: dm 1. Sredstva na posebnem računu nad dovoljenim obsegom proračunske porabe 'i 373 din 5.257.541.60 1,621.000.00 3.636.541.60 2. Sredstva podpartije »Izvrševanje din proračuna občine Kamnik za zdravstveno varstvo živali 394.418 3. Sredstva na rednem računu proračuna 11,415.020 3. člen Presežek prihodkov rezervnega sklada občine Kamnik v višini 3,636.541,60 din se prenese v rezervni sklad občine za leto 1986. 4. član Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. • . , St 020-80/84-4 Kamnik, dne.27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1985 St. Vrsta prihodkov le namen porabe Po proračunu Po spremembi proračuna Doseženo 1 1 S 4 5 PRIHODKI 0 Sredstva 'prenos iz preteklega leta 4,628.464,20 4,628.464,20 4,628.464,20 i Davek od osebnega dohodka in dohodka 137,350.000,00 170,300.000,00 187,017.735,00 2 Davek od premoženja iz dohodka od premoženja 4,000.000.00 5,535.000,00 6,174.232,00 2 Prometni d a vele 112,869.535,80 • 117,023.535,80 105,731.206,00 3 Takse na promet parklarjev in kopitarjev ter komunalne takse 7,300.000,00 7,000.000,00 . 7,044.252,50 3 Upravne takse 2,750.000,00 6,594.000,00 5,926.521,50 5 Prihodki po posebnih predpisih 10,750.000,00 8,662.000,00 9,271.228,50 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 13,160.000,00 18,000.000,00 ' ’ 18,142.618,00 7 Prispevki drugih DPS 15.000,00 14.000,00 14.000,00 8 Prenos sred. iz rač. omej. splošne por. in sam. sklada za in ter. v kmet. — — 6,343.715,50 Skupaj prihodki: 292,823.000,00 337,757.000,00 350,293.973,20 SPLOŠNI RAZPORSD PRIHODKOV 01 Dejavnost organov DPS 195,842.930,00 256,652.377,50 263,045.102,70 02 Dejavnost ljudske obrambe 12,364.800,00 13,464.800.00 8.167.000,00 03 Dejavnost DPO in društev 16,460.660.00 20,095.660.00 20,810.060,00 04 Negospodarske investicije 4,585.740^00 3.271.7'63,50 2,271.754.50 08 Socialno skrbstvo 13,106.413,00 13,626.900,00 13,676.371,00 09 Zdravstveno varstvo 280.000,00 424.558,00 578.651 00 10 Komunalna dejavnost 7,339.000,00 7,175.374,00 6,786.978.5u n Dejavnost krajevnih skupnosti 9,474.740,00 11,404.445,00 11.793.914.00 16 Intervencije v gospodarstvu 7,844.400,00 ' 6,911.445,50 6,911.945,50 17 Tekoča rezerva in izločena sredstva — 350,000.00 1,142.504 00 18 Sredstva za uskladitev OD z gosp. 22.998.286,00 — — 19 Rezervrii sklad 2,526.031,00 3,446.722,00 3,297.281,00 Skupaj razpored prihodkov: 292,823.000,00 337,757.000,00 338.482.162,20 Saldo žiro računa 630-13705 11,415.020 00 Saldo žiro računa 630-613705 394.418.00 Saldo žiro računa 630-213705 2.373.00 793. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 6/86) na 43. seji zbora združenega dela dne 27. marca 1986 in na 44. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ' ODLOK o proračunu občine Kamnik za leto 1986 * 1. člen S proračunom občine Kamnik za leto 1986 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotav- lja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v letu 1986. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 510,134.811 din. Pregled prihodkov in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Sredstva nad dovoljenim obsegom proračunske porabe po proračunu za leto 1986, se bodo razporejala za namene določene z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 19,86. ■ Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka se prenašajo na posebno partijo proračuna občine. 4. člen , Sredstva komunalnih taks — turistična taksa — še odvajajo na posebni račun in uporabljajo po določilih odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik. 5. Sen Od proračunskih prihodkov se 1 •/• izloča v sredstva rezerv občine Kamnik. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom glede na gibanje prihodkov med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Kamnik ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. ‘ 7. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Odredbodajalec proračuna je predsednik izvršnega sveta. 8. člen Izvršni svet lahko zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. V primeru sprejetih omejitvenih ukrepov med letom izvršni svet s posebnim sklepom začasno omeji uporabo sredstev uporabnikom proračuna. O ukrepu iz prvega in drugega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Kamnik in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 9. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov. Ce se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neuporabljena'sredstva v tekočo proračunsko rezervo. O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti upravnih organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna v skladu z gibanjem osebnih dohodkov v združenem delu. Zagotavljanje sredstev iz prvega odstavka tega člena se vrši v dogovorjenih mejah vsebovanih v sprejetih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki se nanašajo na pridobivanje in razporejanje dohodka delovnih skupnosti upravnih organov. 11. člen Občinski' organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna se smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle 1 z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Kamnik oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka. Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo tz občinskega proračuna oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci- delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzamejo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe. 12. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja ‘ računovodstva. 13. člen Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. člen Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene. 15. člen izvršni svet je pooblaščen,' da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Kamnik do tišine 500 000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78). 16. člen Skupščina občine nadzoruje po svojem za proračun pristojnem organu ali občina ustvarja dohodke v zneskih, ki so predvideni v proračunu in v skladu s predpisi, na podlagi katerih se ustvarjajo dohodki. V cilju izvrševanja nadzora morajo uporabniki občinskega proračuna na zahtevo za proračun pristojnega upravnega organa, le-temu pošiljati svoje finančne načrte in druga poročila o izvrševanju svojih nalog. 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se za leto 1986 itako, da z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o začasnem financiranju družbenih potreb v občini Kamnik v prvem trimesečju 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85). St. 020-8/86-4 Kamnik, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov občine Kamnik za leto 1986 v 1000 din St. Prihodki Znesek Prihodki 0 Sredstva prenesena iz preteklega leta 11.812 i Davek od osebnega dohodka in dohodka 301.300 2 Davek od premoženja iz dohodkov od premoženja K560 2 Prometni davek 129.300 3 Takse za promet parklarjev' in kopitarjev ter komunalne takse 10.700 3 Upravne takse 10.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 13.263 6 Prihodki občinskih upravnih organov in drugi prihodki 25.260 Skupaj prihodki 510.135 St. Splošni razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 388.910 02 Dejavnost ljudske obrambe 23.706 03 Dejavnost DPO in društev 31.822 04 Negospodarske investicije 4.512 08 Socialno skrbstvo 21.415 09 Zdravstveno verstvo 929 10 Komunalna dejavnost 7.547 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 14.394 16 Intervencije v gospodarstvu 10.744 17 Tekoča rezerva in izločena sredstva 1.600 18 Rezervni sklad 5.156 Skupaj odhodki 510.135 794. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), x 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja. (Uradni list SRS, št 13/80) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), na 43. seji zbora združenega dela dne 27. marca 1986 in na 44. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik 1 2 1. člen S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena m poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik za leto 1986. 2. člen Za stavbna zemljišča na območju občine Kamnik se štejejo naslednja zemljišča: — za ožji gradbeni okoliš — mesto Kamnik z ožjo okolico in območje naselij Duplica, Smarca, Godič, Stranje, Podgorje, Komenda, Moste, Križ, ki jih urejata urbanistična načrta ter območja določena s prostorskimi izvedbenimi načrti, — vsi drugi kraji občine Kamnik, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča. 3. člen Poprečna gradbena cena za 1 mi stanovanjske površine na območju občine Kamnik je 79.880 din. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini: — za ožji gradbeni okoliš 0,8 V*, — za druge kraje 0,6 °/o od poprečne gradbene cene določene v prvem odstavku tega člena. Poprečni s boški komunalnega urejanja zemljišč za celotno območje občine Kamnik v smislu 2. Mena tega odloka so 15 °/o od vrednosti poprečne gradbene cene za ml stanovanjske površine. 4. člen Ko prične veljati ta odlok prenehd veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 10/85). 5. Sen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 026-77/85 Kamnik, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anten Ipavic L r. 796. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. in 4. člena zakona b komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 91. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) na 43. seji zbora združenega dela dne 27. marca' 1986 in 44. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o turistični taksi v občini Kamnik I. člen 3. člen odloka o turistični taksi v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 10/85) se spremeni tako, da se glasi: taksa začasno bivanje se plača »Turistična dnevno: ^ a) za nočitev v hotelih, penzionih in domači gostje tuji gostje b) za nočitev v kampingih, zasebnih sobah, pla ntnskih postojankah domači gostje tuji gostje gostiščih 100 din 170 din 80 din 140 din.« 2. člen 5. člen, 2. točka odloka o turistični taksi v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 10/85) se dopolni tako, da se glasi: »50-odstotni popust pri plačilu turistične takse imajo: — otroci od 7 do 15 leta starosti, — otroci in mladina na skupinskih letovanjih in šolskih ekskurzijah, — učenci srednjega usmerjenega izobraževanja in študenti do 26. leta starosti s potrdilom o rednem šolanju in — upokojenci.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. St. 020-10/85 Kamnik, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 796. Na podlagi 24., 25., 47. in 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije '(Uradni list SRS, št. 1/80), 46. in 47. člena zakona o. urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84). 52. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) in na osnovi smernic za prapravo dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 t-do leta 2000 je Skupščina občine Kamnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti • dne 27. marca 1986 sprejela SKLEP I Sprejme se dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do leta 2000. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-31/86-4 Kamnik, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. KOČEVJE 797. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34-84) je Skupščina občine Kočevje na.seji zbora združenega deda tn zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Kočevje za leto 1986 1 1. člen S proračunom občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu : občinski proračun) =e zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kočevje. 2. člen din Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1986 znašajo 325,762.101 in se razporedijo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 322,507.481 — za tekočo proračunsko rezervo 3,254.620 Pregled prihodkov in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 3. člen Od vseh tekočih prihodkov občinskega proračuna v letu 1986 se 1 %> sredstev izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna ter 1 °/» sredstva občinskih blagovnih rezerv. 4. člen Za izvrševanje občinskega prbračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Sredstva občinskega proračuna sd med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepredvidene težave, ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti" namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O tem mora obvestiti občinsko skupščino in predlagati ustrezno spremembo proračuna. 5. člen Upravni in drugi državni organi, strokovne službe in organizacije pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega programa dela za leto 1986 in v okviru razpoložljivil} sredstev. Sredstva, ki jih delavci upravnih in drugih organov, strokovnih služb in organizacij, pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, se zagotavljajo v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu v občini med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov. Uporabniki proračunskih sredstev obračunavajo amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1986 v višini razpoložljivih sredstev ter v skladu z zakonskimi določiti. 6. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz občinskega proračuna, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. T. člen Uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje del in nalog iž svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne- smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1986 razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom občinske skupščine ne določi drugače. 8. člen Prihodki, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo upravni organi ter prihodki, ki jih ustvari Temeljno sodišče Ljubljana — enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške so dohodek občinskega proračuna, razen če se s posebnim sklepom izvršnega sveta ne določi drugače. Prihodki, ki jih ustvari uprava 'za družbene prihodke pri pobiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, se lahko uporabijo za modernizacijo dela 'upravnih organov občine Kočevje in za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS. Sredstva rezerv se smejo uporabiti največ do višine 50 °/o zbranih sredstev. Izvršni svet je tudi pooblaščen, da odloča o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna. 10. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ, strokovno službo ali organizacijo oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodaj alec. 11. člen Oddelek za občo upravo občine Kočevje sprem-la pri proračunskih uporabnikih porabo sredstev, k; so jim zagotovljena iz proračuna in po potrebi predlagajo izvršnemu svetu sprejem ustreznih ukrepov. V primeru, da proračunski prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča izvršni svet o začasni omejitvi sredstev. 12. Člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta oziroma član izvršnega sveta, ki ga pooblasti izvršni svet. 13. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 14. člen Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1986, so sestavni del občinskega proračuna za leto 1986. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 400-1/86-5/1 Kočevje, dne 28. marca 1986. Predsednik ^Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1986 Vrsta prihodkov in nameni porabe Znesek 0 Prenesena sredstva 62 101 1 Davek iz osebnih dohodkov 192,000.000 2 Prometni davek 90,000 000 3 Davek na dohodek od premoženja 14,000.000 4 Takse 10,000.000 5 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki upravnih organov in drugi prihodki 19,200.000 Skupaj prihodki 325,762.101 Splošnj razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 254,493.000 02 Dejavnost ljudske obrambe 12,382.000 03 Dejavnost DPO * '19,421 000 04 Negospodarske investicije 1,368.481 05 Izvajanje delegatskega sistema in DPO v KS 5,052.000 06 Socialno in zdravstveno varstvo 21,894 000 07 Komunalna dejavnost 300.000 08 Intervencije v gospodarstvu 1,083.000 09 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 3,254.620 10 Izločena sredstva 6,514 000 Skupaj odhodki 325,762.101 798. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 195. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na se'i zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 28. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Kočevje (objavljen v SDL, št. 7/72 in Uradnem listu SRS, št. 11/82 in 1/84) se prvi odstavek tarifne številke 3 spremeni tako,- da se glasi: — za začasno bivanje turistov in potnikov v gostilnah, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah, se v občini Kočevje plačuje turistična taksa v znesku — za domače goste 70 din po osebi na dan — za tuje goste 110 din po osebi na dan. 2. člen Ta odlok začne veljati osm^ dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. St. 423-5/72-5/1 Kočevje, dne I. aprila 1986. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 799. Na podlagi 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 m 2/82) tn 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/83) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora • krajevnih skupnosti dne 28. marca 1886 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje 1. člen V odloku o ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 22/82), se 4. člen odloka spremeni tako. da se glasi: -Za izvedbe predhodno navedenih razvojnih ciljev, se v občini Kočevje uvede poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti. Plačuje se po stopnji 0.70 °/o. Plačuje in obračuna se, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni Ust SRS. št. 33/80). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 'St. 320-5/82-3/1 Kočevje, dne 1. aprila 1986. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. 800. Na podlagi 14., 33.. 37. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6'79 in 2/82) je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi pogojev za izvedbo priključkov na čistilne naprave v občini Kočevje 1 1. člen Soremeni se 4. člen odloka o določitvi pogojev za '-vedbn prikliučkov na čistilne naprave v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 10/83), tako da glasi: -Za delno kritje stroškov graditve ter vzdrževa-nie čistilnih naprav, plačujejo investitorji novih objektov namesto stroškov za graditev greznic ali individualnih čistilnih naprav, prispevek za priključek .• na javno kanalizacijo čistilne naprave, ki znaša: Vt — od uporabne stanovanjske površine v in- - dividualnih ali vrstnih hišah od povprečne gradbene cene za mJ stanovanjske površine 1,0 — od uporabne stanovanjske površine v blokovni gradnji od povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine 1,0 — od poslovnih in drugih nestanovanjskih stavb in prostorov z normalnim onesnaževanjem voda od investicijske vrednosti 1,5 —. od poslovnih in drugih nestanovanjskih stavb z nadpovprečnim onesnaževanjem voda na enoto onesnaževanja — 600 din«. 2. člen S tem odlokom se spremeni tudi 6. člen odloka, ki glasi: -Za kritje stroškov Obratovanja čistilnih naprav se uvede prispevek za čiščenje odpadnih voda, ki znaša: din — za gospodinjstva od količine ms porabe vode < 8 — za gospodarske in druge organizacije z normalnim onesnaževanjem vode od količine m3 porabe vode 12 — za gospodarske in druge organizacije z nadpovprečnim onesnaževanjem voda bo določena stopnja onesnaženosti na podlagi analitično ugotovljenih vrednosti (Uradni list SRS, št. 18/85), • a) prisotnost kemikalij nad predpisano mejo 20 b) vsebnost kovin v odpadni vodi 30 Poleg v prvem odstavku navedenega prispevka se za obratovanje čistilnih naprav zbirajo sredstva po posebnem sporazumu. Ta prispevek plačujejo uporabniki čistilnih naprav in javne kanalizacije. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 420-3/83-3/1 Kočevje, dne 1. aprila 1986. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. 801. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS. št. 37/85) ter 235. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Izvršni svet Skupščine občine pečevje na svoji 72. seji dne 26. marca 1986 sprejel ODREDBO o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe na območju občine Kočevje 1. člen Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in ostankov živalskega izvora plačujejo organizacije združenega dela in drugi posestniki ži- vali, po naslednjih tarifah za vsako žival: din — za govedo in konje 180 — za žrebeta in teleta 90 — za prašiče nad 50 kg ter ovce in kane 90 — za prašiče do 50 kg 30 — za perutnino 0.66 — za pse 350 2. člen Zavezanci poravnavajo svoje obveznosti iz 1. člena te odredbe: — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini 3. člen Tarife iz 1. člena te odredbe .obračunava in pobira: 1. občinski ali od njega pooblaščeni organ za izdajo zdravstvenih spričeval za živali — za govedo, konje, žrebeta, teleta, prašiče in perutnino; 2. veterinarska postaja — za pse. Obračunana sredstva se odvedejo na račun sredstev za zatiranje živalskih in kužnih bolezni občine Kočevje, št. 51300-630-5-10009. Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev opravlja pristojni veterinarski inšpektor. 4. člen Denarna sredstva zbrana po tej odredbi bodo služila,'za pokrivanje dela stroškov veterinarsko higienske službe in se v druge namene ne morejo uporabljati. 5. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba preneha veljati odredba o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe na območju občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 9/85). 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1986 dalje. St. 322-32/81-2/1 Kočevje, dne 26. marca 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. 302. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo ki ga na podlagi 404. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 68. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 16'83) skleneta 1. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) in 2. Delovna skupnost strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti občine' Kočevje (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost). 1 1. člen V prvem odstavku 3. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skunnostjo in delovno skupnostjo, sklenjenim 30. 12. 1977 se spremenita besedi »izvršilnega odbora« tako,, da se glasijo »njenih skupnih organov«. 2. člen V drugem odstavku 6. člena se spremenijo besede »najpozneje v 30 dneh po poteku »roka« tako, da se glasita »do roka«. 3. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »Delovna skupnost predloži v soglasje skupščini stanovanjske skupnosti pravilnik o razvidu del in nalog.« 4. člen V 17. členu se spremenita besedi »izvršilni odbor« tako, da se glasijo »odbor za samoupravo, organizacijo, in finance skupščine.« 5. člen 18. člen se spremeni tako, da se glasi: »Skupščina stanovanjske skupnosti daje delovne naloge delovni skupnosti prek vodje delovne skupnosti, ki je skupščini stanovanjske skupnosti odgovoren za svoje delo«. 6. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »Letni program dela delovne skupnosti se sprejme na zboru delavcev in predloži v soglasje odboru za samoupravo, organizacijo in finance skupščine stanovanjske skupnosti.« 7. člen V drugem odstavku 28. člena se spremenita besedi »izvršilnega odbora* tako, da se glasijo »odbora za samoupravo, organizacijo in finance skupščine«. 8. člen V 31. členu se spremenijo besede »na oglasni deski stanovanjske skupnosti, skupščine, in krajevnih skupnosti občine Kočevje« tako, da se glasijo »v Uradnem listu SRS«. Kočevje, dne 4. aprila 19C6. . 'Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje Predsednik Drago Aupič 1. r. Delovna skupnost strokovne službe Samoupravne stanovanjske • skupnosti občine Kočevje Predsednik Marjan Mrvar 1. r. 803. Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) ter 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti _občine Kočevje (Uradni list SRS. št. 16/83 in 2/85) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na svoji seji dne 4. aprila 1986 sprejel DOPOLNITEV PRAVILNIKA o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje V 24. členu pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 17/85) se za. 8. točko vstavi 9. točka, ki se glasi: ' st. točk »9. Negativno rešena prošnja upravičenca zaradi pomanjkanja sredstev p^i predhodnem natečaju 60 St. 176/86 Kočevje, dne 5. aprila 1986: Skupščina SSS občine Kočevje Predsednik Drago Aupič L r. LAŠKO 804. Skupščina občine Laško je na osnovi 35. člena zakona o financiranju splošnih ..družbenih potreb v družbenopolitičnih' skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS. št. 21-1081/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1986 sprejela ODLOK o izvršitvi proračuna za leto 1985 1 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Laško za leto 1985. katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Laško. 2. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1985 je naslednja: 1. Proračun — skupni prihodki — skupno porabljeno — presežek prihodkov za prenos v naslednje leto 2. Denarna sredstva rezervnega sklada: — skupni prihodki — skupno porabljeno — presežek prihodkov za prenos v naslednje leto 3. člen Sredstva stalne rezerve" v znesku 625.471 din se po zaključnem računu za leto 1985 prenesejo na prihodke stalne rezerve leta 1988. 4. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih namenih za leto 1985 je sestavni del odloka. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, St. 400-4/86 Laško, dne 29. marca 1986. ' Predsednik Skupščine občine Laško Franc Ltpoglavšek 1. r. din 261.875.686.50 261.352.385.50 523.301,00 4,024.741,03 3,399.000,03 625.741,00 Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov občine Laško za leto 1985 Vrsta prih. Prihodki Znesek prihodka namen Splošni razpored prihodkov Znesek odhodkov 02 Davek od osebnega dohodka 73,734.283 50 01 Dejavnost organov DPS 182,616.390,00 03 Prometni davek 107,808.211,00 02 Financiranje ljudske obrambe 4,239.000,00 04 Davki na prihodek od premože- .f ' * 03 Negospodarske investicije 9,048.000,00 n ja in premoženjskih pravic 2.974.442.50 04 Druge potrebe in intervencije v go - 05 Takse 10,916.024,00 spodarstvu 9,882.091,00 07 Prihodki po posebnih predpisih, 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 3,382.186,00 prihodki UO in drugi prihodki 18.403.162,45 06 Druge splošne družbene potrebe 5,627.850,00 08 Prihodki od drugih DPS 47,952.Q00,00 07 Druga namenska sredstva 41,876.949,00 10 Prenesena sredstva iz prejšnjega 08 Proračunska rezerva 2,617.881,00 leta 87.563,05 17 Nerazporejeni prihodki 2,062.039,50 Presežek za prenos v naslednje • » ■ t leto i 523.300,00 Skupaj splošni razpored prihod- Skupaj prihodki 261,875.686.50 kov 261,875.686,50 805. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v 'etu 1986 'U-ednl Ust SRS, št. 43/85) Je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 24. marca 1986 ?preiel .ODREDBO o preventivnih ccpljeniih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v* letu 1986 na območju občine Laško I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, k! je po predpisih verificirana za preprečevanje In zatiranje kužnih bolezni — Živinorejsko veterinarski zavod Celje, PE Laško, opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Stran 1378 Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen PE Laško je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikor je pptrebno, da so živali zaščitene. 4. člen PE Laško, ki opravlja preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o proizvajalcu, serijski in kontroln. številki cepiva, ter rezultatu cepljenja in preiskave. PE Laško mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem oove-ščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. .11. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje psov proti steklini, starih nad štiri - mesece, je treba opraviti do 30. aprila 1986. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti. v Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati. 6. člen V letu 1986 je treba tuberkulinizirati nadaljnjih 30 odstotkov vseh govedi na območju občine Laško (Vil. splošna tuberkulinizaci j a). Tuberkulinizirati je treba tudi osnovno čredo goveje živine organizacij združenega dela. 7. člen Z mlečno obročkasto preizkušnjo se mora pregledati na brucelozo krave individualnih rejcev in to enkrat letno in sicer spomladi 1986. Vzorce se jemlje na zbiralnicah mleka. S serološkim pregledom krvi se mora pregledati do 31. decembra 1968 osnovne goveje črede v obratih organizacij združenega dela. Laboratorijske preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. 8. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20 %> vseh plemenskih živali v osnovnih čredah organizacij združenega dela. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. , 9. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). 16. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce. 11 11. See Proti prašičji kugi je treba cepiti vse prašiče v gospodarstvu, ki imajo nad 10 plemenskih svinj in nad 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora. 12. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev in brojler-jev proti atipični kokošji kugi =e mora opraviti sproti po vhlevljenju kokoši skladno z obveznimi tozadevnimi navodili RVU pri vseh rejcih perutnine v občini. Akcija poteka preko celega leta v trimesečjih. Preventivno cepljenje se opravi z živo in mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. 13. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varoozo? 14. člen Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15 5 1986 preiskati krape v ribniku na Marofu, mladice krapov pa je neba preiskati do konca leta 1986 Vzorce vzame PE Laško in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. 15. člen Cepljenje in diagnostične preiskave lahko zavod opravi le 5 priznanimi biološkimi preparati, vzorce pa jemlje in odpremlj^ v skladu z navodili. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-8/86-1/2 Laško, dne 24. marca 1986 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško # Drago Košak, dipl. oec. 1. r. 806. Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS. št. 37/85) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 24. marca 1986 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterina!sko-sanitarne preglede, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za Veterinar-sko-sanitame preglede in za laboratorijske preiskave v zvezi s temi pregledi, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel 2. člen Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled klavnih živali, živalskih proizvodov in živalskih surovin iz 3. Sena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni Isit SFRJ, št. 43/76) ter 37., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), še plača pristojbina za vsako uro pregleda 2.000 dinarjev. Potne stroške,' ki nastanejo v zvezi z veterinar-sko-samtarnim pregledam, plača uporabnik neposredno izvajalcu. 3. člen Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in prvega ter drugega -.odstavka 21. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, se plača naslednja pristojbina: din 1. za kamionske in vagonske pošiljke 2.000 2. za kosovne pošiljke; za vsako začeto uro pregleda 2.000 Ce pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali, če je pregled trajal več kot eno uro. mora naročnik plačati zamudnino v višini 2.000 dinarjev za Vsako začeto uro. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preiskave, ki se opravljajo vsako leto v zvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in’ mlečnimi izdelki iz drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali, se plača pristojbina 750 din za vsako kravo molznico. Pristojbine pobere in odvede na poseben račun -rganizacija združenega dela, ki organizira odkup fiiiika. Posestniki živali, ki ne oddajajo mleka za javno potrošnjo v zbiralnico ali mlekačno, morajo poleg pristojbine plačati še stroške/ vzorčenja mleka in stroške pregleda krav na tuberkulozo. 5. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa. določenega za veterinarsko-sanitarne preglede, se plača pristojbina in zamudnina; povečana za 50 Vo. 6. člen Za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel se plača pristojbina pri izdaji zdravstvenega ^spričevala, izdaji potrdila o cepljenju in registraciji psa in sicer: din — za goveda in konje • 200 — za žrebeta, osle in teleta t 50 — za prašiče 50 — za prašiče do 50 kg ter za ovce, koze in divjad 40, — za perutnino 1 t- za čebelji panj 40 — za psa 150 Za neškodljivo odstranjevanje trupel poginjene divjadi iz lovišča plača lovska organizacija naslednjo pristojbino: din — za odstreljeno parkljasto divjad 200 — za odstreljenega divjega zajca m pernato divjad 30 7. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plača tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se opravlja veterinarsko-sanitami pregled in Izvršni svet Skupščine občine Laško. Letni pavšal se akontira mesečno v višini 1/12. 8. člen Pristojbine po tej odredbi se nakazujejo na račun št. 50710-840-019-31893 »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. Pri nakazovanju pristojbin za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel je treba navesti »pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel«, na računu pa je treba ta sredstva voditi ločeno. 9. člen Z dnem, ki začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede (Uradni list SRS, št. 19/83, 37/84 in 28/85). 10. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-10/86-1/2 Laško, dne 24. marca 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Drago Košak, dipl. oec. 1. r. LITIJA 807. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, st. 39/74) in 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Litija za. leto 1986 * - 'v t 1. člen -to" Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1986 znašajo 338,382.852 din in se razporedijo din — za splošne družbene potrebe 337,932.852 — za tekočo proračunsko rezervo 450.000 2. člen Od prihodkov proračuna za leto 1986 se izloča v sredstva rezerve občine Litija 1 •/• prihodkov. 3. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike. skladno z dotokom sredstev, če ni z odlokom ali drugim aktom SO Litija ali Izvršnega sveta SO Litija drugače določeno. 5. člen Občinski upravni orgam in drugi uporabniki sredstevobčinskega proračuna ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka ali drugega akta. Občinski upravni organi in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna občine oziroma delavci delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in‘ samoupravnih sporazu-n n v breme sredstev proračuna občine, če jim za te j nene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovne skupnosti teh organov pa lahko s pogodbo ali samoupravnim sporazumom prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe. Za izvajanje določil tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu občine je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni, organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec, vodja proračuna pa je odgovoren za zakonito uporabo ‘sredstev proračuna občine. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi razporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov in v okviru proračuna razporejenih sredstev, če bi se izkazalo, da so za posamezne podskupine zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah. ■■ 8. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da odloča 0 uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Litija do višine 100.000 din v posameznem primeru, za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suša, požar, potres in podobno). 9. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija v I. trimesečju 1986 dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1989. 10. člen Pregled in razpored, prihodkov po glavnih namenih je sestavni del tega odloka in se objavi s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/86 Litija, dne 27. marca 1986. ^ Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. Plan prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Litija za leto 1986 Vrsta prih. Prihodki znesek Glavni namen Razporeditev prihodkov Znesek Prihodki od davkov od OD Prometni davki, davki na dohodek od premoženja Takse Denarne kazni Prihodki upravnih organov Prihodki drugih DPS x — izločena sredstva — posebna partija proračuna 134,804.000 159,638.950 11,375.000 5,625.000 25,039.902 1,900.000 01 Dejavnost DPS 02 Sofinanciranje LO in OSTO 03 Dejavnost organov DPO '- 04 Negospodarske investicije 08 Sredstva za uveljav. temeljnih pravic borcev in vojaških invalidov 09 Zdravstveno varstvo 10 Sredstva za splošno komunalno porabo 11 Sredstva za KS 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva 18 Izločena sredstva: — 1 •/o v rezervni sklad — posebna partija proračuna 264,198.487 4.400.000 27,781.765 180.840 19,012.000 700.000 7,288.970 5.852.000 3.290.000 450.000 3,328.790 1.900.000 338,382.852 868. Skupščina občine Litija je po 7., 43., 50., 52. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št 18/84) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela, ODLOK o stavbnih zemljiščih v občini Litija I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen , S tem odlokom se določi višina in način zajemanja povečane vrednosti stavbnega zemljišča, stopnja in način valorizacije stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v območjih, ki jih zajemajo prostorski izvedbeni načrti, način valoriza- cije poprečnih stroškov pridobitve zemljišča v območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in družbenih vlaganj v ta zemljišča ter način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev. II. ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1 člen Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda sklad stavbnih zemljišč občine Litija (v nadaljevanju: sklad) v uporabo družbenopravnim osebam za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilno pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico. 3. člen V območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov sklada odda v uporabo za gradnjo le stavbno zemljišče, ki je urejeno v skladu z investicijskim programom urejanja stavbnih zemljišč. Stavbno zemljišče izven območij iz prejšnjega odstavka sklada lahko odda tudi neurejeno, če investitor sprejme obveznost, da ga bo sam urediL 4. člen tavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispeva k stroškom za pripravo in opremljenost stavbnega zemljišča, ki ga je dolžan plačati investitor gradnje v območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta. 5. člen Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča po prejšnjem členu zajema poprečne stroške pridobitve zemljišča na območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje. Povečana vrednost stavbnega zemljišča je valorizirana vrednost minulih vlaganj v ureditev stavbnih' zemljišč, ki se določi v investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč, sprejetim za posamezni prostorski izvedbeni načrt in se zajema v celoti ob oddaji stavbnega zemljišča v uporabo. Valorizacije minulih vlaganj iz prejšnjega odi stavka se opravi po družbeno priznanih stopnjah za vrednost stavbnega zemljišča, poprečno vrednost m2 stanovanjske površine in po revalorizacijskih stopnjah objektov in naprav. 6. člen Predvideni stroški za izračun prispevka oziroma sorazmernega dela stroškov za pripravo in za opremljanje stavbnega zemljišča za vsako tekoče leto valorizirajo na podlagi dejansko povišanih stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po podatkih pristojne statistične službe. . 7. člen O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo odloča komisija za oddajo stavbnega zemljišča, ki jo imenuje upravni odbor sklada. 8. člen Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi Javnega raznisa pogojev za oddajo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: javni razpis) ali brez javnega razpisa v primerih, ki jih določa zakon. 9. člen Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb. Javni razpis se objavi v Uradnem listu SRS ali' »Glasilu občanov- — Glasila OK SZDL Litija, vsaj 15 dni pred obravnavo in izbiro pismenih ponudb, tti jo opravi komisija. M. tiča Jami razpis moro vsebovati: — naziv in sedet sklada — katastrske podatke o stavbnem zemljišču — oceno stavbnega zemljišča — višino prispevka k stroškom za pripravo la opremljanje stavbnega zemljišča — rok in način plačila cene stavbnega zemljišča ter prispevke k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča — rok za predložitev pismenih ponudb — rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča — rok za začetek in dokončanje gradnje na stavbnem zemljišču — podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s prostorskim izvedbenim načrtom — podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča — posebne pogoje za graditev objekta na stavbnem zemljišču, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi — čas in kraj obravnave in izbira pismenih ponudb v skladu^* razpisnimi pogoji — druge pogoje, določene v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini Litija. 11. člen Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše se razen pogojev iz prejšnjega člena upoštevajo tudi stanovanjske in socialne razmere ter zdravstveno stanje ponudnikov, ki so se udeležili javnega razpisa oziroma njihovih ožjih družinskih članov tako, da imajo ob zadostitvi razpisnim pogojem prednost: — ponudniki, ki so imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja oziroma so podnajem-nilti posameznih stanovanjskih prostorov, ki se ne štejejo za stanovanje — ponudniki, ki imajo nižji mesečni osebni dohodek na družinskega člana, — ponudniki, ki imajo v skupnem gospodinjstvu večje število družinskih članov — ponudniki oziroma njegovi družinski člani, ki živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu, ki so invalidi ali bolniki s kronično boleznijo — mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki. 12. člen Prednost ponudnikov. iz prejšnjega člena, ki so se udeležili javnega razpisa zagotavljajo naslednji točkovno ovrednoteni kriteriji: I. Stanovanjske razmere 1. Imetnik stanovanjske pravice 1.1. Velikost stanovanja Zn vsakega člana skupnega gospodinjstva v stanovanju, ki po velikosti ne ustreza družbeno pri- znanemu stanovanjskemu standardu določenega števila članov iz tabele se upošteva 16 točk. e Število družinskih članov Stanovanjska površina do m* — 1 33 — 2 45 — 3 58 — 4 T6 točk 2. Ni imetnik stanovanjske pravice 26 3. Uporabnik oziroma lastnik stanovanja v objektu predvidenem za rušenje po prostorskem izvedbenem načrtu 28 II. Socialne razmere 1. Število družinskih članov — 1 oseba 2 — 2 osebi 4 — 3 osebe 6 — 4 osebe 8 — 5 oseb ali več oseb 10 2. Mlade družine z nepreskrbljenimi otroki: 8 ta kriterij se vrednoti tisti družini udeležencev, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od zakoncev ne presega starosti 30 let 3. Skupni dohodek na družinskega člana — do 30 e/» poprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem leta 10 — od 31—40 "/o poprečnega OD na zaposlenega v §>R Sloveniji v preteklem letu 8 — od 41—50 % poprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 6 III. Zdravstveno stanje — delovni invalid II. in UL kategorije 8 — kronične ali težje bolezni člana skupnega gospodinjstva 4 IV. Delovni pogoji 1. Delo pod posebnimi pogoji — delo z beneficiranim stažem 6 — delo s skrajšanim delovnim časom zaradi težavnosti dela 4 Oddaljenost lokacije za gradnjo od organizacije, kjer je ponudnik v delovnem razmerju — od 5—10 km 2 — od 10—20 km 4 — nad 20 km 6 V. Namensko varčevanje udeleženca 1. Doba varčevanja — že pretekli 2 leti varčevanja " 2 — že pretekla 3 leta varčevanja 4 — že pretekla 4 leta varčevanja 6 — pad 5"let varčevanja 8 2. Višina privarčevanih sredstev — do 4 povprečne osebne dohodke v gospodarstvu 2 — od 4—6 povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu _ 4 — od 6—8 povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu 6 — nad 8 povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu 8 Upošteva se povprečni osebni dohodek v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto. točk VI. Neuspela udeležba pri že izvedenem t javnem razpisu 6 VH. S tam k bivališča v občini Litija — s stalnim bivališčem do 2 let 5 — s stalnim bivališčem nad 2 do 5 let M — s stalnim bivališčem nad 5 do 16 let 15 — s stalnim bivališčem od 10 do 15 let 20 — s stalnim bivališčem nad 15 let 30 VIII. Zaposlitev v občini Litija — do 5 let 2 — nad 5 do 10 let 10 — nad 10 do 15 let 15 — nad 20 let 30 Občanu, ki je zaposlen v kraju, kjer namerava graditi stanovanjsko hišo pripada 20 IX. Občanu, ki je kot mlada družina pri- dobila solidarnostno stanovanje v občini Litija, pripada 15 X. Občanu, ki izprazni družbeno najemno stanovanje, pripada 10 XI. Občanu udeležencu v NOB 20 XII. Za gradnjo garaž se poleg kriterijev v točki VII. in VIII. upošteva še 1. Oddaljenost lokacije od stanovanja a) do 200 m • 20 b) nad 200 m 10 13. člen Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja'za opravljanje obrtne dejavnosti in v ta namen priložijo potrdilo pristojnega upravnega organa. Prednost pred ponudniki iz prejšnjega odstavka imajo ponudniki, ki že opravljajo obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno z družbenim dogovorom o pospeševanju družbenega gospodarstva in je za njeno opravljanje podano pozitivno mnenje Izvršnega sveta Skupščine občine Litija. 14. člen O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje predpisane in druge pogoje, določene s tem-odlokom, komisija obvesti pismeno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega razpisa. 15. člen Vsak ponudnik, ki ni bil .izbran v postopku obravnave pismenih ponudb v skladu z razpisanimi pogoji ni drugimi pogoji, določenimi s tem odlokom, ima možnost seznaniti se s ponudbo ponudnika, ki mu je bilo oddano stavbno zemljišče, ker najbolje izpolnjuje razpisane in druge pogoje. 16. člen Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa lahko vloži ugovor v osmih dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru, na upravni odbor sklada, če meni, da je z odločitvijo o izboru kršena njegova pravica. Upravni odbor sklada odloči o ugovoru v petnajstih dneh o od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, — po stopnji 3 °/o od drugih dohodkov občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic, — po stopnji 4 %> delovni ljudje in-občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — po stopnji 3 e/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 4. člen Krajevni samoprispevek plačujejo tudi lastniki nepremičnin na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče za gradnjo počitniške hišice), ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji enkrat letno v višini 10 V« od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Plačilo zapade v tekočem letu in sicer: — prva polovica do 31. maja — druga polovica do 30. septembra. 5. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, invalidnino, pokojnino,, ki ne presega , zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino, priznano po zakonu o starostnem zavaro-vanju kmetov, štipendijo in nagrade za delovno prakso ter delavci, katerim osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom v skladu z 12. členom zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, ki je določen s tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 7. člen Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območje krajevne skupnosti Dole pri Litiji veljajo določila 3. člena tega sklepa. Za delovne ljudi in občane, ki bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka pridobili nepremičnine na območju krajevne skupnosti Dole (stanovanjska hiša, počitniška hišica, zemljišče za počitniško hišico), ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Dole veljajo določila 4. člena tega sklepa. 8. člen Krajevni samoprispevek se nakazuje na posebni račun št. 50150-842-022-200822 krajevni samoprispevek KS Dole pri Litiji. 9. člen Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravlja v skladu s pristojnostmi služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke SO Litija. Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Dole pri Litiji. 10. člen Za zbiranje sredstev in uporabo krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Dole pri Litiji. 11. člen Sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana po realizaciji programa krajevnega samoprispevka, se namenijo za vzdrževanje objektov in naprav iz 1. člena tega sklepa. O uporabi več zbranih sredstev krajevnega samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti Dole pri Litiji. 12. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Dole pri Litiji, dne 28. marca 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Dole pri Litiji Mirko Vrtačnik 1. r. SSL VotHnz komisija krajevne skupnosti Dole pri Litiji je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) na seji dne 18. marca 1986 sprejela POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dole dne 16. marca 1986 Referendum je bil v nedeljo 16. marca 1986 od 7. do 19. ure. Volilna komisija je ugotovila, da je bila izvedba referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v sklada s predpisi in sklepi skupščine krajevne skupnosti Dole pri Litiji. Po izidu glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 704 glasovalnih upravičencev glasovalo »ZA-« 480 glasovalnih upravičencev oziroma 68,20 e/e. »Proti« 130 glasovalnih upravičencev ozaroma 18,50 •/«. Neveljavnih je bilo 14 glasovnic oziroma 2 %>, glasovanja pa se je vzdržalo 80 glasovalnih upravičencev oziroma 11,40 %>. Na podlagi navedenega izida glasovanja, je volilna komisija ugotovila, da ima skupščina krajevne skupnosti Dole pri Litiji v smislu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter 2. in 8. člena zakona o samoprispevku podlago za sprejem sklepa' o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dole pri Litiji. Dole pri Litiji, dne 18. marca 1986. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Dole pri Litiji Rudi Božič L r. I ___ LJUBLJANA BEŽIGRAD 822. Na podlagi 76. in 77. člena zakona o splošni ljudski obrambi ' in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 121. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za spiošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 1. člen Za spremljanje in uresničevanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se ustanovi svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (v nadaljnjem besedilu: svet). 2. člen Svet ima predsednika, podpredsednika in 15 članov. Predsednik skupščine občine je predsednik sveta. Svet sestavljajo: 1. predsednik skupščine občine 2. podpredsednik skupščine občine 3. predsednik zbora združenega dela 4. predsednik zbora krajevnih skupnosti 5. predsednik družbenopolitičnega zbora 6. podpredsednik zbora združenega dela 7. podpredsednik zbora krajevnih skupnosti 8. podpredsednik družbenopolitičnega zbora 9. predsednik izvršnega sveta 10. predsednik OK SZDL 11. sekretar sekretariata za SLO 12. komandant občinskega štaba TO 13. komandant kasarne 14. komandir milice 15. predsednik OK ZRVS 16. poveljnik štaba za civilno zaščito 17. sekretar skupščine 3. člen Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge, ki jih določa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. > 4. člen Način dela sveta se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme svet. Svet sprejme tudi program dela. O svojem delu poroča občinski skupščini. 5. člen Za svet opravlja strokovna in admlnistrativno-tehnična opravila občinski sekretariat za ljudsko obrambo. 6. člen S tem odlokom preneha veljati odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za splošno ljudsko obrambo fn družbeno samozaščito, sprejet na sejah zborov skupščine občine, dne 27. 12. 1982 in odlok o spremembi odloka o, ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sprejet na sejah zborov skupščine dne 4. 2. 1985. 7. člen Ta ‘odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad = Vlado Beznik 1. r. LJUBLJANA CENTER 823. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Urnadni list SRS, št. 2/78, 35/81, 7/84, 33/85) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 44. seji zbora združenega dela dne 27. marca 1986 in na 44. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Center za leto 1985 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Center za leto 1985, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv. 2. člen Prihodki proračuna občine Ljubljana Center, ki so bili dosežem in razporejeni po bilanci prihodkov in odhodkov za leto 1985 so naslednji: din I. Skupni prihodki so znašali od tega za: 1.236,326.694,40 — razporeditev po dovoljeni porabi — združevanje sredstev 704,396.908,90 v Ljubljani — sredstva nad' dogovorjeno ■ 237,644.000,50 porabo 294,285.785,00 Skupni odhodki so znašali 1.232,822.398,40 Presežek prihodkov nad odhodki II. Sredstva rezerv: 3,504.296,00 Prihodki 21,516.092,80 Odhodki 3,958.864,00 Presežek prihodkov nad odhodki 17,557.228,80 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 3,504.296 din še prenese kot prihodek v proračun za leto 1986. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 17,557.228,80 din se prenese kot prihodek v sredstva rezerv za leto 1986. - 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 400-3/86 Ljubljana, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. Grupa kontov Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna Prihodki kontov Razporeditev prihodkov 70 Del presežka prihodkov pre- • 40 nešen iz preteklega leta 338.938,90 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 384,207.645,00 41 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in stortev ter od 42 prometa nepremičnin in pravic 670,495.750,50 43 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih dav- 44 kov 31,463.044,50 45 75 Prihodki od taks 108,796.281,50 46 7.7 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov 47 'DPS 37,333 034.00 48 78 Prihodki od drugih DPS 3,692.000,00 48 80 Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje sredstev rezerv Drugi odhodki Tekoča proračunska rezerva Presežek prihodkov nad odhodki 258,091.324,00 60,907.000,00 6.052.000. 00 3.011.000. 00 432.362.997.00 18,278.554,50 150.404.625.00 7,040.580.50 294,521.858,40 2.152.459.00 3.504.296.00 Skupaj prihodki 1.236,326.694,40 Skupaj razporeditev dohodkov 1.236.326.694,40 LJUBLJANA MOSTE-POLJE 824. Na podlagi 88. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) in v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78, 21/82, 18/85) in zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah 1: 'člen V odloku o občinskih upravnih organih in strokovnih službah občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/82) se 9. člen spremeni tako, da glasi: Kolegijski upravni organi so: 1. občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj 2. občinski komite za družbene dejavnosti 3. občinski komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Individualni upravni organi so: • 1. občinski sekretariat za občo upravo 2. občinski sekretariat za ljudsko obrambo ' 3. občinska uprava za družbene prihodke Samostojni strokovni službi sta: 1. kadrovska služba 2. služba za proračun, finančne in skupne za- 13. člen se spremeni tako, da glasi: Občinski komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Delovno področje: — usklajuje in usmerja potrebe nosilcev planiranja na področju prostorskega planiranja v soodvisnosti s planiranjem ekonomskih, socialnih in drugih sestavin družbenega razvoja, — nudi strokovno pomoč nosilcem planiranja, — skrbi za izdelovanje prostorskih delov družbenih planov (srednjeročnih in letnih), — sodeluje pri izdelavi dolgoročnega plana, — spremlja izvajanje obveznosti v prostorskih delih planskih dokumentov in predlaga spremembe ter dopolnitve družbenih planovj — skrbi za izdelavo in vodi postopek priprave in sprejema prostorskih izvedbenih aktov, — opravlja pravne in upravne naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjskih zadev, cest in prometa ter varstva okolja, — opravlja nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje s svojega področja dela, — opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev ter zadev v zvezi z družbeno lastnino. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka dosedanji občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja nadaljuje z delom kot komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja. Svojo organizacijo in delo uskladi komite za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja s temi spremembami in dopolnitvami odloka do 15. 5. 1986. 4. člen Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/82-01 Ljubljana, dne 9. aprila 1983. Predsednik , Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. LJUTOMER 825. « Na podlagi 40. in 52.. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81, 12'83 in 6/86) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ljutomer I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev. 2. člen Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda sklad stavbnih zemljišč občine Ljutomer v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter občanom in civilno pravnim osebam za gradnje stanovanjskih hiš ali drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico. 3. člen V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim zazidalnim načrtom ali prostorsko izvedbenim načrtom, je možno dati v uporabo stavbno zemljišče komunalno urejeno. Le izjemoma je dopustno, da se določen komunalni objekt ali naprava zgradi tudi naknadno, če je to smotrno zaradi same tehnične izvedbe ali zaradi stroškov urejanja, vendar mora biti komunalni objekt ali naprava zgrajena najkasneje do roka, ko investitorjev objekt prične obratovati. O tem se upravljalec in investitor dogovorita s pogodbo. 4. člen V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je dovoljeno graditi stanovanjske ali druge objekte, če je stavbno zemljišče komunalno delno urejeno. Šteje se, da je stavbno zemljišče delno komunalno urejeno: — če so zgrajene dovozne poti s priključkom na cestno omrežje — če je urejena preskrba s pitno vodo, električno energijo in — če je zagotovljena higienska odprava odplak, tako da ne škodujejo naravnem okolju. 5. člen O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo odloča komisija za oddajo stavbnega zemljišča, katero imenuje upravni odbor sklada. Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi javnega natečaja ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo v primerih; ki jih določa 51. člen zakona o stavbnih zemljiščih. 6. člen Javni natečaj se izvede z zbiranjem pismenih ponudb. Javni natečaj se objavi na krajevno običajen način in, to 15 dni pred obravnavo in izbiro pismenih ponudb, ki jo opravi komisija. 7. člen Razpis . mora vsebovati: — naziv in sedež upravljalna stavbnega zemljišča — katastrske podatke o zemljišču — ceno stavbnega zemljišč^ za 1 m* — višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča — rok in način'plačila icene stavbnega zemljišča ter prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča — rok za predložitev pismenih ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča — v zaprtih kuvertah, z oznako »Za javni natečaj-* — rok za sklenitev pogodb o oddaji stavbnega zemljišča — podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s prostorskim izvedbenim aktom — podatke o stopnji urejenosti stavbhega zemljišča — višina varščine in rok plačila — podatke o tem, kje se bo opravil javni natečaj in ob katerem času, — druge pogoje v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini Ljutomer — podatke, ki jih mora predložiti udeleženec natečaja. 8. člen Ce se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinskih stanovanjskih hiš z javnim natečajem, se upoštevajo tudi stanovanjske in socialne razmere, zdravstveno stanje udeležencev oziroma njihovih družinskih članov in delovne razmere tako, da imajo prednost: — ponudniki, ki so Imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja oziroma niso nosilci stanovanjske pravice — ponudniki, ki imajo v skupnem gospodinjstvu večje število družinskih članov — mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki — ponudniki, ki imajo nižji mesečni OD na družinskega člana in privarčevana sredstva — ponudniki, ki so sami ali njihovi družinski člani invalidi ali bolniki s kronično boleznijo. 9. člen Udeležencem javnega natečaja se pogoji iz prejšnjega člena vrednotijo po naslednjih merilih: točke 1. Stanovanjske razmere — ni imetnik stanovanjske pravice 50 — imetnik stanovanjske pravice neprimernega stanovanja 40 — imetnik stanovanjske pravice oziroma lastnik stanovanja v objektu, predvidenem za rušenje po prostorskem izvedbenem pačrtu 10 2 3 2. Mlade družine z nepreskrbljenimi otroki 20 3. Socialne razmere: a) Skupni dohodek na družinskega člana: — do 40 e/e poprečnega OD na družinskega člana v SRS v preteklem letu 50 — od 40—50 °/o poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu 40 — od 50—60 e/» poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu t 30 bi Privarčevana sredstva: ' — namensko varčevanje udeležencev na dobo varčevanja: do 2 let 10 do 5 let 20 nad 5 let , 30 — višina privarčevanih sredstev: do 200.000 din t 10 do 500.000 din 20 nad 500.000 din 30 4. Zdravstveno stanje — invalidnost: točke I. kategorije 50 II. druge kategorije 30 — kronična bolezen 10 10. člen Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, id izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti; ali obrtno dovoljenje že imajo ali pa , so v postopku za pridobitev le-tega. Kot merila za pridobitev se smiselno uporabljajo kriteriji iz 9. člena točka 30. tega odloka. Prednost imajo ponudniki, ki že opravljajo ali bodo opravljali obrtno dejavnost kot deficitarno v občini in tisti, katerih dejavnost je opredeljena kot prioriteta v razvojnih planskih dokumentih občine. Za slednje je potrebno priložiti tudi pozitivno mnenje Komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj skupščine občine. 11. člen Vsi interesenti morajo v zaprti pismeni ponudbi priložiti tudi potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu ponudniku pa se varščina vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca. Za eno plačano varščino lahko interesentje navedejo v ponudbi tri gradbene parcele, na katerih bi želeli graditi. 12. člen V primeru enakega števila točk na osnovi meril iz 9. člena tega odloka ima prednost p^i pridobitvi stavbnega zemljišča ponudnik, ki ima večje število točk pri posameznem merilu na osnovi vrstnega reda posameznih meril. V primeru večjega števila ponudnikov za isto stavbno zemljišče se ob enakih pogojih določi prednost kot je določeno v prvem odstavku tega člena. 13. člen O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje razpisne in druge pogoje, določene s tem odlokom, obvesti razpisna koipisija pismeno vse ponudnike, iti so se udeležili javnega natečaja. Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega natečaja lahko vloži ugovor v osmih dneh od dneva, ko ie sprejel obvestilo o izboru, na upravni odbor sklada, če meni, da je z odločitvijo kršena njegova pravica. Upravni odbor sklada odloči o ugovoru v 15 dneh od dneva, ko je prejel ugovor. Ponudnik lahko odločitev upravnega odbora sklada izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru oziroma je j>reteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor. 14. člen Na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnih zemljišč skleneta uspeli ponudnik In sklad pi-m-n-pogodbo c oddaji stavbnega zemljišča. * III. KONČNE DOLOČBE 15. člen Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Ljutomer (Uradne objave pomurskih občin št. 20/78). 16. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/85 Ljutomer, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. — presežek prihodkov ciin po avtomatizmu 10,249.000 — presežek prihodkov od davkov občanov 733.999 3. člen Presežek prihodkov po avtomatizmu se prenese v prihodke proračuna za leto 1986, presežek prihodkov od davkov občanov pa se prenese v prihodke upravnega organa občine Mozirje za leto 1986 in uporabi za modernizacijo opreme. 4. člen Zaključni račun . rezervnega sklada občine Mozirje za leto 1985 izkazuje: din — prihodke 3,216.423 — odhodke 1,615.646 — presežek prihodkov 1,600.777 MOZIRJE 828. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ni 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 29/79), je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1986 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1985 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1935, katerega sestavni del sta tudi zaključni račun rezervnega sklada in sredstev posebne partije žiro računa proračuna. 2. člen Zaključni račun proračuna občine leto 1985 izkazuje: — prihodki — odhodki Mozirje za din 228,528 282 217,545.283 5. člen Zaključni račun, posebne partije žiro računa proračuna izkazuje: din — prihodke 9,362.304 — odhodke 9,337.176 — presežek prihodkov 25.128 6. člen Presežek prihodkov iz 3. in 4. člena tega odloka se prenese v prihodke rezervnega sklada občine Mozirje za leto 1936 oziroma v prihodke posebne partije žiro računa proračuna občine Mozirje za leto 1986. 7. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje je sestavni del tega odloka. , 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/86 1 Mozirje, dne 31. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov zaključnega računa proračuna občine Mozirje za leto 1985 Glavni namen Vrsta prihodka 1 Prihodki od davkov iz OD in na dohodek 2 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev in prometa nepremičnin 3 Prihodki od davka na prihodke od premoženja in premoženjskih pravic 4 Prihodek od taks 5 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov DPS In drugi prihodki 7 Prenesena sredstva iz prejšnjega leta Skupaj prihodki skupaj din 73,344 137 121,048.550 4,697 426 6,955.318 19,894.851 2.590.000 Glavni namen Skupaj din 01 Sredstva za delo upravnih organov 147,432.841 02 Negospodarske investicije 3,492.548 04 Sredstva za Intervencije v gospodarstvu 3,084.607 05 Prenesena sredstva drugim 23,546.054 06 Sredstva za družbene dejavnosti 20,602.538 07 Sredstva za splošne družbene potrebe 15,822.600 08 izločena sredstva 3,564 095 228,528.282 827. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1986 sprejela ODLOK e proračunu občine Mozirje za leto 1986 1. člen S proračunom občine Mozirje za leto 1986 se za- ' gotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Mozirje za leto 19S6. 2. člen Skupni prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1986 znašajo 331,698.000 din. Od tega: din — razporejeni prihodki 330,201 818 — tekoča proračunska rezerva 1,496.182 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto i980 se izloča 1 % prihodkov v rezervni sklad občine Mozirje. 4. člen Koristniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah finančnih sredstev in za namene, ki so jim odobrena s tem proračunom. 5. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet SO Mozirje lahko v primerih neenakomernega dotoka sredstev začasno zmanjša ali zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu raz- porejena za posamezne namene. O tem mora onve-stiti občinsko skupščino. 6. člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna obračunavajo v letu 1986 amortizacijo v višini sredstev, ki so jim bila za te namene zagotovljena v proračunu. 7. člen Izvršni svet SO Mozirje je pooblaščen, da odloča: — o uporabi tekoče proračunske rezerve — o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona; o financiranju splošnih družbenih potreb do 1,000.000 din — uporabi sredstev posebne partije žiro računa proračuna — o spremembi namena in višin; sredstev v okviru proračunskih namenov. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet SO Mozirje. Za zakonito in smotrno uporabo sredstev upravnih organov SO Mozirje je odgovoren predsednik IS SO Mozirje kot odredbodajalec in vodja knjigovodstva. 9. člen Bilanca prihodkov In splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje je sestavni del tega odloka. i 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 010-7/86 ' Mozirje, dne 31. marca 1936. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1986 Glavni namen Vrsta prihodka Skupaj Glavni din namen Odhodki 1 Prihodki od davkov iz OD in na dohodek 136,697.000 2 Prihodki od davka od prometa pro- izvodov in storitev in prometa nepremičnin 144,197.000 3 Prihodki od davka na prihod, od premoženja in premoženjskih pravic 5,394.000 4 Prihodek od taks 16,210.000 5 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov DPS in drugi prihodki 29,200.000 01 Sredstva zsr delo upravnih organov 02 Negospodarske investicije 04 Sredstva za intervencije v gospo- darstvu 05 Prenesena sredstva drugim 08 Sredstva za družbene dejavnosti 07 Sredstva za splošne družbene potrebe 08 Izločena sredstva Skupaj din 213,092.000 1,519.356 8,325.862 44,595.200 36,873.000 21,742.400 5,050.182 Skupaj prihodki 331,698.000 Skupaj odhodki 331,698.000 N® podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni Ust SRS, št. 50/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1986 sprejela ODLOK 5 spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Mozirje 1. člen V odloku o turistični taksi na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 6/81, 6/84 in 14/85) se v zadnjem odstavku 2. člena znesek 60 din nadomesti z zneskom 75 din in znesek 80 din z zneskom 150 dm. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. . St. 010-8/86 Mozirje, dne 31. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 829. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o ■ pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) drugega odstavka 40. člena zakona o nastanitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), ter 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1986 sprejela ^ ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj -in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča ter odstotku od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Mozirje za leto 1986 1. člen S tem odlokom se določa vrednost elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodajajo občanom ali civilnopravni osebi ter korist za razlaščeno stavbno zemljišče. 2. člen Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša 54.429 din. 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene določene V' drugem členu in znaša 0,7 %>. 4. člen Povprečni stroški komunalnega, urejanja zemljišč na območju občine Mozirje znašajo na dan 31. december 1985: — stroški za komunalne objekte in naprave individualne rabe 792 din za m2; — stroški za komunalne objekte in naprave skupne rabe pa 1.093 din za m2. 5. člen Z dnem, kp prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, ter odstotku od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Mozirje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 12/85). 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 010-4/86 Mozirje, dne 31. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 830. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84 in 37-1515/85) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79, 30-1490/80 in 8-421/82) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1986 sprejela < ODLOK o zazidalnem načrtu »Turistična vas v Mozirju — I. faza« 1. člen Sprejme se zazidalni načrt »Turistična vas v Mozirju — I. faza«, ki ga je pod št. naloge 5/85 v marcu 1985 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje in je sestavni del tega odloka. 2. člen Meja ureditvenega območja zazidalnega načrta poteka od izhodiščne točke pri priključku dovozne ceste na regionalno cesto Šentrupert — Logarska dolina proti zahodu po severni meji parcele št. 644/S in 630/3 k. o. Mozirje. V oddaljenosti okoli 120 m od regionalne ceste meja zavije v loku proti severu in poteka delno po vzhodnem robu parcele 630/3 in 625/5 k. o. Mozirje. Tu se obrne proti zahodu in jugu ter poteka ob severnem robu parcele št. 630/3 in vzhodnem ter južnem robu parcele 627/1 med parcelama 630/1 in 630/3 k. o. Mozirje, nato se obrne proti jugu in poteka ob zahodnem robu parcele št. 628/2, 630/3 in 623. V jugozahodnem vogalu parcele št. 623 se obrne proti vzhoju in poteka ob južnem robu parcele št. 630/3 k. o. Mozirje do jugovzhodnega vogala parcele št. 624, kjer se obrne proti severu in poteka po zahodnem robu parcele št. 624 do njenega severozahodnega vogala, kjer se obme proti vzhodu in poteka po severnem robu parcele št. 625 in 646 do regionalne ceste, kjer se obme proti severu do izhodiščne točke. Celotna površina znotraj opisane meje znaša 2,071 ha. 3. člen Funkcija območja je turistična ponudba Zg. Savinjske doline s počitniško-stanovanjskhni kapacitetami, ki obsega: — 500 ležišč v devetnajstih objektih s po 4—8 stanovanjskih enot — garsonier — zunanje bivalne in urejene zelene površine — skupne parkirne površine, dovozno • cesto m pešpoti — komunalno in energetiko infrastrukturo. 4. člen Pogoji za izrabo območja oziroma za posege v prostor znotraj ureditvenega območja so naslednji: — izgradnja dovozne ceste z rekonstruiranim sedanjim priključkom na regionalno cesto Šentrupert— Logarska dolina — usklajena priprava terena na celotnem območju za izgradnjo ceste, objektov (izkopi, nasipi), opornega zidu ob pobočju ter komunalnih vodov — obvezno je izvesti drenažo na objektih, ki bodo vkopani v pobočje — ureditev centralnega parkirišča na spodnji terasi in povezovalnih pešpoti od parkinga do objektov na zgornji terasi, do koder bo speljana le in-n vencijska servisna cesta — ureditev pešpoti na smučišče, do šole in v rekreacijski gozd — izgradnja primarnega krožnega vodovoda naselja do obstoječega rezervoarja na Povrhu II. ter izgradnja črpališča in rezervoarja nad turistično vasjo na koti 390.00 m — enotno arhitektonsko oblikovanje objektov in zunanjega prostora z zelenicami brez vrtov ob upoštevanju krajinskih značilnosti in naravnega okolja — pred dokončno realizacijo zazidalnega načrta odstraniti objekte Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje na neposrednem obrobju območja turistične vasi. 5. člen Pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov sp naslednji: — za objekte so določeni maksimalni tlorisni gabariti s situacijo zamikov in orientacijo, ki sledi plastnicam pobočja ter minimalnimi medsebojnimi odmiki objektov, — obvezen je enoten višinski gabarit objektov, — določena je enaka etažnost vseh objektov: pritličje + izzidano podstrešje, — niveleta pritličij posameznih objektov je prilagojena terenu in jo določa niveleta servisne ceste, — obvezno je enotno arhitektonsko oblikovanje objektov: dvokapne strehe s slemeni v smeri plastnic terena (SV-JZ) in strešinami v naklonu 30* (nagib pobočja nad vasjo), bel omet in les kot osnovna fasadna elementa, kritina temno rjave barve, — obvezna je enotna zunanja ureditev funkcionalnih zemljišč objektov in javnih površin, ki mora biti usklajena z naravninv okoljem, — oblikovanje elementov opreme zunanjega prostora (tlaki, klopi, ograje) mora biti enotno in v skladu s krajinskimi značilnostmi. 6. člen Drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih posegov, so. sledeči: — temelji objektov morajo biti povezani v tog armiranobetonski sistem, zadnje stene objektov pa se morajo statično ojačati, — izgradnja mešanega sistema kanalizacije z dvema skupinskima greznicama in s priključkom na zbirni kanalski kdlektor Nazarje-Mozirje, ki poteka med regionalno cesto In Savinjo, — izgradnja dovodnega vodovodnega omrežja do rezervoarja in od le tega do objektov, — izgradnja priključnega daljnovoda na obstoječi daljnovod 20 KV, izgradnjo trafo postaje ob dovozni cesti, razrednega nizkonapetostnega kabelskega elektroomrežja in javne razsvetljave. — izgradnja telefonskega kabelskega omrežja z dvemi kabelskimi razvodišči in telefonske govorilnice, — ob vhodni ploščadi pred objekti mora biti nameščena posoda za odpadke, ki se bodo odvažali na centralno odlagališče odpadkov, — ogrevanje objektov bo na trda goriva v kombinaciji z električno energijo. 7. člen Etape izvajanja zazidalnega načrta. Izvajanje zazidalnega načrta predstavlja kompleksno celovito izgradnjo Turistične vasi v eni fazi. Etapna izgradnja posameznih objektov ali drugih posameznih posegov v prostor ni dopustna. Do pričetka izvajanja zazidalnega načrta se zemljišča znotraj .opisane meje po 2. členu tega odloka uporabljajo za obstoječo kmetijsko dejavnost. 8. člen Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta so sledeče: — za izgradnjo in ureditev celotnega območja Turistične vasi — I. faza si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski upravni organ, — investitor in izvajalci so dolžni pravočasno poskrbeti za pripravo in komunalno ureditev območja ter izpolniti pogoje 3., 4., 5. in 6. člena tega odit*®. 9. člen Tolerance pri maksimalnih tlorisnih gabaritih, višinskih gabaritih in namembnostih objektov niso dopustne. Pogojev iz 5. in 6. člena tega odloka ni možno spreminjati. 10. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organom, organizacijam in skupnostim pri - pristojnem občinskem upravnem organu. 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija. 12. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sprejemu zazidalnega načrta Turistične vasi v Mozirju — I. faza (Uradni list SRS, št. 27-1238/85). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/85-86 Mozirje, dne 31. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik 1. r. 831. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 63. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. VSO, 33/80 in "2/81) in 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št 20/79, 30/80 in 8/82) na sejah zbora združenega dela, zbora -krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1986 sprejela SKLEP o sprejemu osnutka srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1986—1990 I Skupščina občine Mozirje sprejme osnutek družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1986—1990. n Osnutek družbenega plana občine Mozirje se posreduje vsem organizacijam združenega dela in drugim fM-ffnnirafijam ter skupnostim v 30 dnevno javno ra Prostorske sestavine osnutka družbenega plana občine Mozirje z grafičnimi prilogami bodo v skladu s 46. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) javno razgrnjene v sejni sobi Skupščine občine Mozirje. Javna razgrnitev traja do uskladitve, vendar ne več kot 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. IV V času javne razgrnitve bo komite za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora sprejemal pripombe in predloge na družbenoekonomski, socialni in prostorski del družbenega plana občine Mozirje za obdobje od 1986—1990. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St 30/1-1986 Mozirje, dne 31. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik L r. 832. Na podlagi 20. in 21. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje je skupščina SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje na svoji seji dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za obdobje 1986—1990 sprejet Skupščina SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za obdobje 1986— 1990 sprejet, ker je k njemu pristopila večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja. Mozirje, dne 1. aprila 1986. Predsednik skupščine SIS cestnega in komunalnega gospodarstva' občine Mozirje Karel Kopušar, dipl. inž. 1. r. 833. Na podlagi 20. in 21. člena statuta SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje ter na osnovi 13., 14., 17. in 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za obdobje 1986—1999. je skupščina SIS cestnega in komunalnega-gospodarstva občine Mozirje na svoji seji dne 28. marca 1986 spre-jeht UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev na področju komunalnega gospodarstva, združenih v okviru SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za leto 1986 I Za izvedbo programa vzdrževanja in obravnavanja komunalnih objektov in naprav skupne komunalne rabe se bodo v letu 1986 združevala namenska sredstva: — po stopnji 0,30 °/o na BOD iz dohodka OZD in DS — po stopnji 0,50 */o na BOD iz dohodka zasebnikov — po stopnji 0,70 %> iz katastrskega dohodka kmetov — po stopnji 0,35 % od odkazanega lesa po bruto prodajni ceni od lastnikov gozdov. V okviru SIS cestnega in komunalnega gospodarstva se bodo združevala sredstva za delovanje in izvajanje programov skupne komunalne rabe v krajevnih skupnostih in sicer: — po stopnji 0,25 % na BOD iz dohodka OZD in DS — po stopnji 0,40 °/o nad BOD iz dohodka zasebnikov — po stopnji 0,60 •/• iz katastrskega dohodka kmetov — po stopnji 0,30 %> od odkazanega lesa' po bruto prodajni ceni od lastnikov gozdov. Za realizacijo programa vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in gradnje regionalnih in lokalnih cest bomo zagotavljali sredstva iz naslednjih virov: — po stopnji 0,45 Ve na BOD iz dohodka OZD in DS — po stopnji 0,50 °/o na BOD iz dohodka zasebnikov — po stopnji 0,70 Ve iz katastrskega dohodka kmetov — po stopnji 0,35 °/o od odkazanega lesa po bruto prodajni ceni od lastnikov gozdov. Za udeležbo pri financiranju programov individualne komunalne rabe bomo združevali sredstva — po stopnji 0,40 Vo na BOD iz čistega dohodka OZD In DS. II Prispevek iz dohodka TOZD in delovne skupnosti obračunavajo in odvajajo izplačevalci ob izplačilu osebnega dohodka, od kmetijskih proizvajalcev, lastnikov gozdov in obrtnikov pa Uprava za družbene prihodke SO Mozirje na osnovi določenih osnov, ki so navedene v točki I. tega sklepa. Ustrezni znesek obveznosti prispevka iz čistega dohodka se bo oblikoval iz ZR tekočega leta kot obveznost za naslednje leto. URADNI LIST SRS -----a-------- m Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1986. SL5T/86 Mozirje, dne 1. aprila 1986. Predsednik skupščine SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje Karel Kopušar, dipl. inž. 1. r. 834. Na podlagi določil zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), določil družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 2/86) in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/S2) je skupščina SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje na svoji seji 28. marca 1986 sprejela SKLEP o določitvi cen komunalnih storitev 1. člen Cene komunalnih storitev v šajo: 1. Odvoz smeti: gospodinjstva gospodarstvo 2. Voda: gospodinjstva gospodarstvo 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi y Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1986 dalje. Mozirje, dne 31. marca 1986. ' Predsednik skupščine SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje Karel Kopušar, dipl. inž. 1. r. 835. Na podlagi 16. in 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje za obdobje 1986—1990 je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje dne 20. novembra 1986 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje za leto 1986 I Udeleženci, ki so sklenili samotrpravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje bodo v letu 1986 združevali v Sa- moupravni stanovanjski skupnosti občine Mozirje naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu: — po stopnji 1,5 Vo na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini — po stopnji 0,135 */o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,132 "/o na BOD iz dohodka za sanacijo, adaptacijo oziroma dograditev bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in 0,003 °/o na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA). . Skupaj 1,635 %> na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti; 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — po stopnji 2,8 °/o na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD ter 2,5 % na BOD iz dohodka za lastne potrebe delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju, — po stopnji 1,25 %> na BOD iz čistega dohodka OZD in 2 »/o na BOD iz dohodka zasebnikov za namene vzajemnosti, — po stopnji 0,13 % na BOD iz čistega dohodka za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš; 3. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: — po stopnji 0,020 0/o nepovratno na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov v manj razvith območjih SR Slovenije. Skupaj (2. in 3.) 4,20 Ve na BOD iz čistega dohodka OZD in DS ter 4,5 % na BOD iz dohodka zasebnikov za potrebe vzajemnosti. II Sredstva iz točke I tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III Ta sklep začne veljati takoj po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. St. 50/86 Mozirje, dne 1. aprila 1986. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje Janez Pustoslemšek 1. r. 836. Na podlagi 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje na svoji seji dne 20. marca 1986 sprejela SKLEP o ugotovitvi, tla je samoupravsi sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjska skupnosti občine Mozirje za obdobje 1988—1990 sprejet Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o. temeljih plana Samoupravne stancvan ;ske skupnosti občine Mozirje za obdobje 1986—1990 spre- občini Mozirje zna- 5,50 din/m2 10.00 din/m2 20.00 din/m2 45.00 din/m2 jet, ker je k njemu pristopila večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja. Mozirje, dne 1. aprila 1986. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje Janez Pustoslemšek L r. MURSKA SOBOTA 837. SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Bratonci 1. člen Za območje krajevne skupnosti Bratonci se po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 16. 3. 1986 uvede krajevni samoprispevek v denarju. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo pet let in sicer od 1. 6. 1986 do 31. 5. 1991. 3. člen Sredstva krajevnega samoprispevka bodo uporabljena za: — asfaltno prevleko vaških ulic — vzdrževanje že izgrajenih objektov, cest in poti, ki so last KS — gradnjo, vzdrževanje in opremo mrliške veže, ureditev pokopališča — gradnjo telesnokulturnega objekta, ureditev športnih površin — pokrivanje stroškov za funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti — nadaljnji razvoj telefonskih zvez. 4. člen Za izvršitev programa bo potrebno 60,000.000 din, višina zbranih sredstev s samoprispevkom bi naj prav tako znašala 60,000.000 din Sredstva, zbrana nad predvidenim zneskom se lahko uporabljajo za namene, dogovorjene v programu oziroma se prenesejo v naslednje plansko obdobje. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bratonci v naslednji višini: — 2 °/o od neto OD oziroma nadomestil iz delovnega razmerja — 2,5 »/o od katastrskega dohodka — 2 »'o od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno in drugo dejavnost — 2 °/o od pokojnin — 2 »/o od tujih pokojnin — 2 %> mesečno od povprečnega OD v SR Sloveniji občani, ki so na začasnem delu v tujini. 6. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu KS Bratonci št. 51900-842-035-8259. 7. člen Zavezanci plačila samoprispevka, ki imajo dohodek iz dveh ali več dejavnosti — virov, navedenih v 5. členu, plačujejo samoprispevek za vsak vir dohodka posebej. ’ s 8. člen Glede oprostitve plačila samoprispevka se bodo uporabljala določila 12. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 9. člen Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev bo opravljal svet KS Bratonci, ki bo o tem vsako leto poročal zboru občanov. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 6. 1986. Bratonci, dne 4. aprila 1986. Predsednik sveta KS Janez Škafar L r. SEVNICA 838. Na podlagi 35. in 44. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1985 • 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sevnica za leto 1985 katerega sestavni del je zaključni račun sredstev stalne proračunske rezerve 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: prihodke odhodke presežek prihodkov nad dohodki Presežek prihodkov nad odhodki se proračun občine za leto 1986. 3. člen Ostanek sredstev stalne proračunske znesku 4,514.591 din se prenese v korist stalne proračunske rezerve za leto 1986. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-9/86-1 Sevnica, dne 28. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. dtn 252,298.540 242,295.898 10,002.642 prenese v rezerve v 839. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS,- št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Sevnica za leto 1988, 1. člen S proračunom občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu »proračun-«) se zagotavljajo finančna sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Sevnica. 2. člen Predvideni prihodki proračuna v letu 1988 znašajo 375,717.000 din in se razporedijo: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 375,717.000 din. Pregled prihodkov in njihova razporeditev v splošnem in posebnem delu je sestavni del proračuna. 3. člen Sredstva rezerve se oblikujejo v višini 1 odstotek od od skupno doseženih prihodkov proračuna v letu 1986. 4. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Sredstva proračuna se med letom delijo enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov: Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ali če se odloči za varčnejšo ali' bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O tem mora obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo proračuna. 5. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev proračuna morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1986 in tudi ne prevzemati obveznosti za proračun naslednjih let, razen če se s posebnim aktom izvršnega sveta ali skupščine občine ne določi drugače. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o uporabi tekoče proračunske rezerve; — o uporabi sredstev' rezerve za namene iz 1. točke 39. člena' zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000 dinarjev; — o uporabi sredstev rezerve za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki proračuna neenakomerno pritekajo; — o prenosu sredstev med posameznimi skupinami proračuna; — o začasni omejitvi sredstev proračuna v primeru da prihodki ne pritekajo enakomerno. 7. člen Prihodki, ki jih upravni organi ustvarjajo s svojo dejavnostjo so prihodek proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. Prihodki, ki jih ustvari Uprava za družbene prihodke in Geodetska uprava s svojo dejavnostjo iz plačil za storitve se uporabijo za modernizacijo in racionalizacijo dela upravnih organov in za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. 8. člen Za zakonito in smotrno uporabo ter za spremljanje uporabe sredstev, ki so odobrena v proračunu je odgovorna strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta, ki po potrebi predlaga izvršnemu svetu sprejem ustreznih sklepov in ukrepov. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St 402-9/86-1 Sevnica, dne 28. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 840. Na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82), ter' 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Sevnica 1. člen V odloku o prekrških zoper javni red in mir v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 10/81) se doda nov, 7/a člen, ki se glasi: V času med 22. in 6. uro naslednjega dne je prepovedano opravljati dela oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek v naseljih in zaselkih. Zato občani in organizacije združenega dela v tem času ne smejo uporabljati zvočnih naprav /z'’oA-niki, radio, TV, glasbila), tako da motijo druge občane. Izjemoma lahko upravni organ za notranje zadeve izda dovoljenje za uporabo zvočnih in drugih naprav za proizvajanje zvoka tudi v času med 22. m P. uro naslednjega dne v primeru zabavnih programoO in drugih javnih prireditev. Ce tako narekujejo ljudski ali drugi običaii. se lahko izda dovoljenje za zvenenje v navedenem času z omejitvijo, da uporaba ne traja več kot pet minut v presledkih do ene ure.' 2. člen V prvem odstavku 9. člena se številka »lOO* nadomesti s številko »500«. 3. člen V prvem odstavku 10. člena se številka »200« nadomesti s številko »1.000«. 4. člen V prvem odstavku 11. člena se številki »od 100 do 3.000« nadomestita s številkama »500 do 15.000«. V drugem odstavku 11. člena se v prvem stavku številki »250 do 20.000« nadomestita s številkama »1.000 do 30.000, v drugem stavku pa številki »100 do 1.500« s številkama »250 do 10.000«. 5. člen V prvem odstavku 12. člena se številki »200 do 2.500« nadomestita s številkama »1.000 do 15 900«. V drugem odstavku se beseda »dokazuje« nadomesti z besedo »kaznuje«, številki »100 do 5.000« pa s številkama »500 do 30.000«. V tretjem odstavku se številki »200 do 5.000« nadomestita s številkama »250 do 25.000«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-6/86-2 Sevnica, dne 28. marca 1986. , Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 841. Na podlagi 124. in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 6-78. 25'80 in 8/82). ter 20. člen zakona o varstvu pred hrupom v narav-ne(n in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št 15-76), je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in z.bora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela , O D !. O K o spremembi :n dopolnitvi odioka o urejanju in varstvu okolja v občini Sevnica 1. člen V 17 členu odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Sevnica (Uradni Hst SRS, št. 27/76, 19/77 in 8/82), se črta 5. točka tega člena. 2. člen Črta se 19. člen odloka. 3. člen V 71. členu'odloka se črta drugi odstavek. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 363-2/86-2 Sevnica, dne 28. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 843. Na podlagi 617., 622. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni Ust SFRJ, št. 53/76) in 176., 178. ter 248. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP o dopolnitvi skiepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni'organizaciji »Slovenijales« Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Stilles Sevnica: v delovni organizatiji Stilles Sevnica delovni skupnosti skupnih služb, v delovni organizaciji Stilles Sevnica TOZD Stilno pohištvo in v delovni organizaciji ,Stii-les Sevnica TOZD Notranja oprema, vsi s sedežem v Sevnici, Savska cesta 15 1 V 6. točki sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji »Slovenijales« Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Stilles Sevnica, v delovni organizaciji Stiiies Sevnica delovni skupnosti skupnih služb, v delovni organizaciji Stilles Sevnica TOZD Stilno pohištvo in v delovni organizaciji Stilles Sevnica TOZD Notranja oprema,, vsi s sedežem v Sevnici,, Savska, cesta 15 'Uradni list SRS, št. 6/78) sc v prvem odstavku 6. pod tč. 3 Groboljšek Zdravko razreši. Pod točko 3. in 4. se imenujeta 3 Brelih Stane, inž. organizacije dela iz Idrije, Vojskarska 22 4. Beršnjak Jože, ekonomski tehnik, Ljubljana, Vodnikova 36. V drugem odstavku 6. točke sklepa se namesto Štibelj Niko imenuje: T e r a ž Stefan, dipl. inž. lesarstva iz Sevnice, Trg svobode 32. 2 Ta sklep velja tako) in se objavi v Uradnem listu SRS Zoper ta sklep o /»časnem ukrepu družbenega varstva imajo prizadeti zoper katere je Izrečen začasni ukrep, sindikat In družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahteve na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloči njegove izvršitve. St. 428-1/86-1 Sevnica, dne 28. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 843. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 207. člena statuta občine Slovenska Bisfrtca (Medobčinski uradni vestnik, št 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 41. seji zbora združenega dela dne 26. marca 1986 in 40. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1980 1. člen Skupni prihodki proračuna za leto 1986 znašajo 493,907.334 din od tega: din — za razporeditev po posebnem delu proračuna 492.363.600 — za tekočo proračunsko rezervo 1,543.734 2. člen Ce prihodki proračunskih sredstev niso doseženi v višini iz 1. člena, lahko izvršni svet začasno zmanjša znesek sredstev, ki sc v posebnem delu "proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepih . iz prejšnjega odstavka izvršni svet obvesti skupščino in predlaga spremembo odloka c proračunu. -.3. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati v breme proračuna obveznosti, ki bi presegale višino sredstev določenih v proračunu za leto 1986. 4. člen Sredstva tekoče proračunske rezerve ne smejo presegati 1 %> predvidenih proračunskih prihodkov. O razporeditvi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet s tem, da se ta sredstva lahko uporabljajo za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti oziroma zanje predvidena sredstva ne zadoščajo. e 5. člen Od prihodkov iz 1. člena odloka se v skladu s 37. členom, zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) izloča 1 °/o v sredstva rezerv občinskega proračuna. Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) do zneska 3,000.000 din za posamezen primer, vendar največ do skupnega zneska 7,500.000 din. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se zagotavljajo za delo organov in organizacij v dvanajstinah od osnove, določene s proračunom ob upoštevanju 2. člena tega odtoka. 7. člen Vsi prihodki, ki. jih dosežejo občinski upravni organi s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna. 8. člen Občinski sekretariat za oDčo upravo spremlja pri proračunskih uporabnikih uporabo sredstev, tu se jim zagotavljajo iz proračuna in po potrebi 'predlaga izvršnemu svetu sprejem potrebnih ukrepov. ti. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna za teto 1986 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1986, ki je sestavni del tega odloka 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 1/1-400-3/86 Slovenska Bistrica, dne 26. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. ek. L r. 854. Na podlagi 88./ 97., 107., 111 in 116. člena obrtnega zakona (Uradn: Ust SRS št. 1/76, 5 83 n 37 85). 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83, 42/85) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 22'81) je Skupščina občino- Slovenska Bistrica na 41 seji zbora združenega dela in 40. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1988 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja gospodarskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica 1. člen V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja gospodarskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 14/79) se črta 3. odstavek 2. člena. Na koncu 4. odstavka se za besedilom »(Uradni list SRS, št. 11/75)- črta pika in doda besedilo: »in pogoji, določeni z odlokom o urejanju kmečkega turizma v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 16/85).« 2. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prodajalne za prodajo na drobne se lahko ustanovijo v vseh naseljih na območju občine Slovenska Bistrica,- 3. člen V 5. členu se številka »5« nadomesti s številko »7-, številka »7« pa s številko »10-. 4. člen V 1. odstavku 6. člena se znesek »5.000- nadomesti z zneskom »50.000«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-020-3/86 Slovenska Bistrica, dne 26. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica £ Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r. 845. Skupščina občine Slovenska Bistrica izdaja na , osnovi 78. in 79. člena zakona o dopolnitvah in spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/86), na predlog kmetijske zemljiške skupnosti Slovenska Bistrica, na osnovi 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradn: ' sr SFRJ, št. 32/78) in sklepa Izvršnega sveta Skui: občine Slovenska Bistrica z dne 21. januarja 19GG ter sklepov zbora združenega dela in zBora krajevnih skupnosti z dne 12. februarja 1936 naslednjo ODLOČBO I. Uvede se komasacijski postopek na melioracijskem območju Pobrež. V občini Slovenska Bistrica ga tvori del katastrske občine Zg. Grušovje. Ti. Opis meje komasacijskega območja: začne na zahodu od meje med k. o. Zg. Grušovje— Sp. Grušovje, na republiški cesti Maribor—Ljubljana pare. št. 213 ter poteka po meji dveh katastrskih občin k. o. Sp. Grušovje—k. o. Zg. Grušovje, ter so zajeti južni robovi parcel 193, 187/1, 195/1, 196, 197/1, 197/2, 481, 483/1, 485 vse do melioracijskega območja obrobnega jarka, ki se obrne do občinske ceste Oplotnica—Tepanje pare. št. 1206. Od meje s kat. občinama Zg. Grušovje—Sp. Grušovje poteka komasacijska meja po občinski cesti 1206 vse do pare. št. 904/7. Po zahodni meji pare. 904/7 gre vse do južnega dela pare. 914/1, 933, 934,-938. 940/1 in 940/2, ki preide na rob iste ceste pare. 1206. Od pare. 940/2 Tepanje—Oplotnica in ceste 1206 poteka komasacijska meja po cesti do severnega roba pare. 1161/4. Od ceste pare. 1206 gre nato meja po južnem delu pare. 1161/1, 1166/1. 1170, 1171, 1174/1, 1173, 919,2, 820/3, 820/1, ki preidejo do občinske poti 1210, ter jo sekajo. Od občinske poti 1210 pa poteka komasacijska meja po novem melioracijskem jarku, ki seka zemljišče pare. 825. 826. 805/1, 790. 749, 748 do parcele 747. Naprej poteka meja po severnih robovih naslednjih parcel: 747, 746. 745. 743/1, 741, 7Š8, 737/2, 733, 733/1, kjer preseka občinsko pot pare. 1218 ter gre po vzhodnem delu parcele 732/2. Nadalje meja poteka na vzhodnem in severnem delu parcele 731/5 severni del parcele 731/4. Od zemljišča parcele 731/4 poteka meja po robu gozda — vzhodni del parcele 730, 729, severni del parcele št. 730, 728'2, 728/1, 549/2, st. p. 98, 550 in del 727/2 in seka potok zem. pare. 1229 ter gre jugovzhodno od pare. 569/1, južni del 568, 566 po severnem melioracijskem jarku. Severni melioracijski jarek poteka proti vzhodu in seka sledeče parcele: 542, 53.3, 1217, 461, 449, 251/1, 466/2, 253, 467/1, _ 265, 469/3, 470, 214/1, 211/2, 211/3, 311/1, 175, 170/1,’ 170/2, in st. p. 170 do republiške ceste pare. št. 1213 Slovenska Bistrica — Slovenske Konjice, kjer se južno spoji po cesti z mejo med k,- o. Zg. Grušovje—Sp. Grušovje. III. Komasacijsko območje Pobrež na območju občine Slovenska Bistrica zajema kmetijska zemljišča in gozdove po poročilu zemljiškoknjižnega stanja v k. o. Zg. Grušovje št. 1031/85 z dne 8. I. 1986. izmera zemljišč po lastništvu pa je sledeča: — zasebni sektor — 1,406.256 m2 — družbeni sektor — 50.172 m2 IV. Posamični pregled parcel, kultur, zemljiškoknjižnih vložkov ter površin parcel in pregled lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč s komasacijskega območja je na vpogled vsem zainteresiranim komasacijskim udeležencem pri občinskem komiteju za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica. V. Komasacija se izvede po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, ki jo je izdelal Geodetski zavod Maribor, septembra 1985. VI. Razgrnitev idejne zasnove ureditve komasacijskega območja se opravi na krajevnem uradu Oplotnica in na občinskem komiteju za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica. VII. Odločbo o uvedbi komasacijskega postopka bo občinski komite za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica vročil posameznim komasacijskim udeležencem, poleg tega pa jo mora objaviti na sedežu krajevnega urada Oplotnica' in občinskem komiteju za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica. Št. 1/1-462-3/84 Slovenska Bistrica, dne 12. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 846. Na podlagi 10. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1986 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na zemljišču na območju stanovanjske cone S 8 a ▼ k. o. RegaSca Slatina 1. člen S tem odlokom preneha lastninska pravica na zemljišču na območju stanovanjske cone S 8 a, ki je opredeljena za stanovanjsko gradnjo s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 16/84). 2. člen Meja kompleksa, za katerega se sprejema odlok, poteka po sledečih parcelah v k. o. Rogaška Slatina: Izhodiščna točka se nahaja ob cesti Celje—Rogatec, na tromeji pare. št. 1793, 1545 ter 1527; od izhodiščne .točke se meja obrne proti severo-zahodu po severozahodnih delih parcel 1545, 1543/1, 1542, 1940, 1538, 1536, nakar se obme proti sevem ter poteka po severnih delih parcel 1536, 1535/1 do ceste pare. št. P! 2. Meja se nadaljuje po' južnem in zahodnem delu parcele 995, nato po sevemozahodnem delu pare. št. 992/4, 993/4, nato po zahodnem in severnem delu pare. št. 962/1 • ter po severnem delu pare. št. 961/1, 960 in 965. Meja se nadaljuje po zahodnem in severnem delu pare. št. 966/1 ter proti severu po zahodnem delu pare. št. 968/5 in preide na občinsko cesto pare. št. 1800/1. Od tu se meja obrne proti jugu po občinski cesti 1800/1 do pare. 922 ter po njenem severnem in vzhodnem delu zopet na občinsko cesto 1800/1 ter po njej proti jugu do pare. št. 923. Od tu pa po severni in vzhodni strani pare. št. 923 do ceste Celje— Rogatec ter po njej v jugozahodni smeri do izhodiščne točke. 3. člen Lastninska pravica preneha v k. o. Rogaška Slatina na naslednjih parcelah: Zap.. Pare. št. št. Kultura l Raz. Velikost m* VL št. K. o. Lastnik Delež 1. 992/4 tr. 5 495 201 Rog. Sl. Junež Anton, Krpanova št. 8, Ro- gaška Slatina 1/3 cesta 143 Rog. SL Junež Marija, roj. Pilko, Krpa- nova 8, Rogaška Slatina Junež Zvonimir, Krpanova 8, Ro- gaška Slatina 1/3 2. 955 st. st. 97 230 Rog. SL Junež Anton, Krpanova 8, Roga- ška Slatina 1/2 gosp. posl. 47 Junež Marija, roj. Pilko, Krpa- nova 8, Rogaška Slatina 1/2 dvorišče 570 cesta 6 cesta 68 3. 992/2 pot 76 737 Rog. SL Deflak Anica, Krpanova 12, Ro- gaška Slatina 1/1 993/3 njiva 5 510 737 4. 993/2 st. stav. 102 556 Rog. SL Podgoršek Jože, Krpanova 10, Ro- gaška Slatina 1/2 gosp. posl. 16 Podgoršek Ljudmila, Krpanova 10, ■ Rogaška Slatina 1/2 dvorišče 572 5. 961/1 st. stav. 101 219 Rog. SL Belcer Kristina, Sončna ul. 9, Ro- gaška Slatina 1/1 gosp. posl. 16 ¥ * travnik 317 961/2 cesta 393 219 960 njiva 557 219 6. 962/1 stan. stav. 67 8i0 Rog. SL Letner Marija, roj. Belcer, Sonč- na ul. 9, 2/8 gosp. posl. 28 Letner Milan, Sončna ul. 9 2/8 travnik 4 503 Belcer Kristina, Sončna ul. 9 4/8 962/2 njiva 4 1514 810 7. 953 stan. stav. 100 530 Rog. SL Srimf Franc, Sončna ul. 7, Rogaška dvorišče 157 Slatina 1/1 cesta 36 »54 njiva 4 481 530 gosp. p. 14 Zap. 6t. Paro. St. Kultura Ras. Velikost m* VL št. K. o. Lastntic Delež 8. 959 njiva 4 394 386 Rog. SL Plevnik Franc, Sončna ul. 8, Ro- giaška Slatina 1/2 958 stan. st. 81 386 Plevnik Albina, roj. Sajko, Sončna gosp. posl. 18 ul. 8, Rogaška Slatina dvorišče 345 9. 955 dvorišče 297 386 Rog. SL Sajko Franc, Sončna uL 6, Roga- > ška Slatina 1/2 stan. stav. 73 gosp. posl. 53 Sajko Frančiška, roj. Kamenšek, 957 njiva 4 467 380 Sončna ul. 6, Rogaška Slatina in 10. 965 njiva 4 1481 216 Rog. Sl. Prah Ludvik, st Sončna ul. 3, Ro- 5/10 Prah Ludvik, ml. Velike Rodne 5, Rogaška Slatina 1/10 Prah Stanko, Ul. XIV. div. 54, Rogaška Slatina 1/10 / Novak Marija, roj. Prah, Ki dri- čeva 68, Rogaška Slatina 1/10 Smole Karolina, roj. Prah, Sončna uL 3, Rogaška Slatina 1/10 Golob Anica, roj. Prah, Kozjan- skega odreda 23, Rogaška Slatina 1/10 H. 946 njiva 4 255 215 Bog. SL Prah Ludvik, st.. Sončna uL 3, Ro- gaška Slatina 1/2 945/1 tr. 4 819 215 Prah Marija, roj. Drofenik, Sončna st stavba 128 id. 3, Rogaška Slatina 1/2 945/2 dvorišče 26 215 12. 966/1 trav. 4 6889 975 Rog. SL Prah Ludvik, st, Sončna ul. 3, Ro- * gaška Slatina 5/20 gosp. post 146 Prah Marija, roj. Drofenik, Sončna cesta 7 ul. 3, Rogaška Slatina 5/20 Prah Ludvik, ml., Velike Rodne 5, Rogaška Slatina 2/20 cesta 5 5 Prah Stanko, Ul. XIV. div. 54, Ro- gaška Slatina 2/20 . 966/2 njiva 4 639 975 Novak Marija, roj. Prah, Kidri- čeva 68, Rogaška Slatina 2/20 967/1 njiva 4 1093 975 Smole Karolina, roj. Prah, Sončna ul. 3, Rogaška Slatina 2/20 Golob Anica, roj. Prah, Kozjan. odr. št. 23, Rogaška Slatina 2/20 13. 936 stan. st. 116 971 Rog. SL Antolin Metka, roj. Drofenik, Ro- dvorišče 303 gaška Slatina, Tekačevo 50 1/1 cesta 24 14. 940 hlev 122 207 Rog. SL Drofenik Jože, Tekačevo 50, Roga- ška Slatina 1/2 šupa 28 Drovenik Jože, Tekačevo 50, Roga- ška Slatina 1/4 travnik 4 536 Drovenik Marija, Tekačevo 50, 930/2 njiva 4 304 307 Rogaška Slatina 1/4 15. 993/1 njiva 105 982 Zobec Vida, roj. Lisec, Nimno 1 1/2 993/4 travnik 544 982 Zobec Anton, Nimno 1 1/2 16. 937 njiva 3 215 373 Rog. SL Sverko Ivan, Sončna ul. 2, Roga- ška Slatina 1/2 dvorišče 55 Sverko Klara, roj. Pažon, Rogaška hiša 95 Slatina, Sončna ul. 2 1/2 941 dvorišče 52 373 njiva 3 505 gosp. posl., 38 Zap. št. Paro. št. Kultura Raz. Velikost m5 VI. št. K. o. Lastnik Delež K. 938 drvarnica 26 378 Bog. Sl. Pirš Jože, Sončna ul. 4, Rogaška Slatina 4/10 dvorišče 96 Pirš Marija, roj. Kovačič, Sončna ul. 4, Rogaška Slatina 4/M hiša 101 Pirš Bojan, Sončna ul. 4, Rogaška njiva 377 Slatina 2/10 18. 934 pot 369 536 Čoki Vinko, Kvedrova 5, Rogaška Slatina 1/2 933 hiša 96 520 Čoki Pavla, roj. Černoša, K vedro- dvorišče 433 va 5, Rogaška Slatina 1/2 932 njiva 4 712 830 - gosp. posl. 31 , ' 1 19. 944 njiva 4 583 525 Rog. SL Čoh Emilija, Sončna ul. 1, Rogaška Slatina 3/4 943 sadov. 3 522 525 Halužan Brigita, Sončna ul. 1, Ro- hiša 83 gaška Slatina 1/4 30. 952/1 travnik 4 497 494 Rog. a. Sajko Jakob, Ceste št. 7, Rogaška Slatina 1/2 952/2 dvorišče 74 494 Sajko Veronika, roj. Šket, Rogaška cesta 5 Slatina 1/2 stan. st. 104 21. 948/1 sadov. 3 802 206, Perkovič Rozalija, roj. Kajba, Kr- njiva 252 panova 2, Rogaška Slatina 1/1 gosp. p. 9 1541 cesta 18 206 dvorišče 10 pašnik 2 331 948/2 njiva 4 252 206 947 dvorišče 288 206. stan. st. 76 gosp. posl. 110 22. 949 dvorišče 344 523 Rog. "Sl. Poharc Bogomir, Krpanova 4, Rogaška Slatina 1/2 stan. st 115 Poharc Štefka, roj. Perkovič, Krpanova 4, Rogaška Slatina 1/2 23. 951 njiva 4 503 384 ‘Rog. Sl. Kregar Janez, Krpanova 6 Rogaška Slatina 1/2 gosp. p. 35 Kregar Veronika, roj. Fiihrer, Kr- 950 hiša 74 . 384 panova 6, Rogaška Slatina 1/2 drvarnica 18 dvorišče 114 24. 1548 njiva 3 249 212 Rog. Sl. Plemenitaš Jože, Kidričeva .87, Ro- gaška Slatina Plemenitaš Terezija, roj. Cvetko, 1/2 Kidričeva ul. 87, Rogaška Slatina 1/2 25. 1547/1 st. st. 137 923 Rog. SL Plemenitaš Jožef, st. Kidričeva 87, Rogaška Slatina 1/4 gosp. p. 133 Plemenitaš Terezija, roj. Cvetko, Kidričeva 87, Rogaška Slatina 1/4 garaža 55 Plemenitaš Jože, ml., Kidričeva 87, Rogaška Slatina 1/4 dvorišče 753 Plemenitaš Darinka, roj. Ferlič, 1547/2 gosp. p. 245 923 Kidričeva 87, Rogaška Slatina 1/4 26. 1546 sadov. 3 960 922 Rog. SL Plemenitaš Jože, Kidričeva 87, Ro- gaška Slatina 1/2 Plemenitaš Darinka, roj. Ferlič, Kidričeva 87, Rogaška Slatina 1/2 Zap. št. Paro. št. Kultura • Raz. Velikost m* VI. št. K. o. „ Lastnik Detež 27. 1545 travnik 4 216 203 Junež Stanko, Kidričeva 83, Rog. / Slatina 1/2 1544/1 njiva 1 3 390 203 Junež Jožefa, roj. Bostner, Kirki- 1543/1 hiša 48 203 čem 83, Rogaška Slatina m gosp. p. 22 hlev 40 travnik 4 1419 1542 travnik 4 679 263 28. 1544/2 trav. f 4 339 613 Rog. SL Junež Stanko, Kidričeva 85, Ro- gaška S Lahna 1/2 1543/2 njiva 3 402 613 Junež Milena, roj. Fric Ut 1543/3 dvorišče 110 613 147 . • 29. 1540 njiva 4 553 444 Verdel Fanica, Krpanova 5, Roga- cesta 10 ška Slatina ' 1/1 dvorišče 7 30 1539 cesta 2 404 Verdel Franc, Krpanova 5, Roga- ška Slatina 1/2 njiva 4 494 Verdel Albina, roj. Dreflak, Krpa- 1538 stan. st. 113 404 nova 5, Rogaška Slatina 1/2 * dvorišče 353 31. 1534 stan. st. 108 403 Rog. Sl. Lipuš Alojz, Krpanova 7, Roga- ška Slatina 1/2 garaža 38 Lipuš Marija, roj. Kregar, Roga- gosp. p. 10 ška Slatina 1/2 dvorišče 227 1535 » njiva 4 660 403 cesta 5 1536 sadov. 3 193 403 1537 njiva 4 230 403 32. 929/4 njiva 4 Rog. Sl. Bukvič Štefan, Kvedrova ul. 1, Rogaška Slatina 1/2 929/6 dvor. 179 683 Bukvič Nevenka, roj. Mikša, K ve- stan. st. 121 drova 1, Rogaška Slatina 1/2 33 929/3 trav. 4 409 684 Rog. Sl. Arhanič Mihael, Kidričeva 15, 929/5 dvor. 72 684 Rog. Slatina 1/1 stan. st. 130 34. 929/2 stan. st. 110 632 Kokot Anton, Kvedrova 2, Boga- ) ška Slatina 1/2 garaža 51 Kokot Valerija, roj. Strašek, K ve- dvorišče 445 drova 2, Rogaška Slatina 1/2 35. 930/1 njiva 4 739 954 Rog. Sl. Gjerkiš Slavko, Log 68, Rogatec 1/2 931 sadov. 1583 Gjerkiš Jožica, roj. Kobale, Log 68, 929/1 ' trav. 358 Rogatec 1/2 36. 928/5 dvor. 73 • 726 Rog. Sl. Zorin Milan, Koaara 1, Rogaška Slatina 1/2 stan. st. m Zorin Breda, roj. Cerjak, Kozatra 1, 928/7 trav. 469 726 Rogaška Slatina Ut 37. 928/3 stan. st. 101 580 Potočnik Drago, Kvedrova 2, Ro- t gaška Slatina 1/2 dvorišče 397 - Potočnik Marija, Kvedrove 2, Bo- gaška Slatina V3 38. 928/2 dvorišče 400 574 Rog. SL Krofi Stanko, Kvedrova 2, Roga- ška Slatina Ut stan. st. 102 Krofi Ljudmila, roj. Obersiti, • Kvedrova 2, Rogaška Slatina 1/2 Zap. St. Pare. št. Kultura Raz: Velikost m* VI. št. K. o. Lastnik Delež 39. 928/6 trav. 4 134 701 Rog. Sl. Furjan Slavko, Glagovnica 4, Kra- pina 1/2 928/4 trav. 4 330 701 Furjan Danica, Glagovnica 4, Kra- 927/1 trav. 4 1797 701 pina m 927/2 dvor. 101 701 stan. st. 144 40. 925/8 cesta 202 638 Furjan Cvetka, Na Livadi 6, Ro- 925/3 trav. 4 738 638 gaška Slatina in 41. 925/5 trav. 4' 238 952 Rog. Sl. Škrabi Terezija, por. Svencbir, Kozjanskega odreda 3, Rogaška Sla- tina 1/2 925/6 trav. 4 112 952 Svencbir Ferdinand, UL Kozjan. 925/10 trav. 4 417 952 odr. 3, Rogaška Slatina 1/2 925/11 trav. 4 152 '952 925/12 trav. 4 360 952 925/19 trav. 4 10 952 925/20 trav. 4 14 952 42. 928/1 cesta 258 447 Rog. SL Kozmelj Justina, roj. Verk, Ki- dričeva 76, Rogaška Slatina 1/1 43. 925/7 trav. 4 506 957 Rog. SL Belluzo-Kecur Ana, Sotelska uL, 925/15 trav. r * 26 957 Rogaška Slatina 1/1 925/16 trav. / 4 29 957 925/18 trav. 4 15 957 44. 925/2 stan. st. 104 534 Rog. SL Bendelja Angelko, Na Livadi 3, Rogaška Slatina 1/2 dvorišče 391 Bendelja Marija, roj. Cajzek, Na livadi 3, Rogaška Slatina 1/2 45. 925/1 trav. 4 666 972 Rog. SL Koražija Albin, Rogatec 179 1/2 Koražija Antonija, roj. Nežmah, Rogatec 179 1/2 46. 925/9 njiva 445 205 Belcer Helena, Kidričeva 88, Ro- 925/13 trav. 4 172 205 gaška Slatina 1/1 925/4 trav. 4 62 205 925/14 trav. 4 34 • 205 X 925/17 trav. 4 3 205' 925/21 trav. 4 273 205 925/22 trav. 4 521 205 47. 924/4 travnik 17 209 Rog. SL Plemenitaš Marija, Kidričeva 87, 924/1 cesta 33 209 Rogaška Slatina 1/1 * travnik 4 348 924/5 travnik 4 62 209 924/6 travnik 4 80 209 924/2 dvorišče 4 22 209 travnik 4 60 924/3 travnik 4 17 209 cesta 5 922 pašnik 144 209 cesta 2 923 travnik 4 615 209 cesta 115 48. 926/2 dvorišče 516 604 Sitar Alojz, Na livadi 9. Rogaška Slatina 1/2 stan. st. 105 Sitar Terezija. Na livadi 9 Ro- cesta 10 gaška Slatina 1/2 49. 926/1 cesta 5 690 Kunstek Janez. Na livadi 11. Ro- gaška Slatina 1/2 dvorišče 131 Kunstek Katarina, Na livadi 11, stan. st. 110 Rogaška Slatina 1/2 / Zap. št. Paro. št. Kultura R«. Ve^°6t VL št. K. o. Lastnik Delež 926/3 travnik 317 690 gosp. posl. 16 926/4 njiva 4 409 690 Rog. SL 50. 968/2 njiva 4 395 697 Rog. Sl. Gasparič Mara, roj. Klasič, Kidri- čeva 31, Rogaška Slatina 1/2 968/4 dvor. 316 697 Gasparič Andrija, Kidričeva 31, Ro- cesta 50 gaška Slatina 1/2 stan. st. 103 > gosp. posl. 8 51. 968/3 slan. stavba 100 796 Rog. Sl. Boroš Ivan, Ul. Talcev št. 1, Ro- gaška Slatina , 1/2 dvorišče 308 ** Boroš Ivanka, roj. Paš, Ul. Tal- 968/5 njiva 4 580 cev 1, Rogaška Slatina 1/2 52. 967/2 njiva 4 616 779 Rog. Sl. Strašek Jože, Kvedrova, Rogaška Slatina 1/2 967/4 dvor. 94 779 Strašek Miroslava, roj. Furer, stavb. 124 779 Kvedrova, Rogaška Slatifta 1/2 53. 967/3 stan. st. 109 778 Rog. SL Jus Milan, Hum na Sutli 49 1/2 dvorišče 424 Jus Slavica, roj. Bratovenski, Hum na Sutli 49 1/2 .54. 935 stan. st. 65 211 Rog. SL Prah Antonija, Kidričeva 91, Ro- gaška Slatina 1/2 gosp. posl. 21 Cmerešek Marija, Kidričeva 91, dvorišče 382. Rogaška Slatina 1/2 - 4. člen — Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastnin- 847. ska pravica na zemljišču iz 3. člena tesa odloka, zemljišče postane družbena lastnina, občina pa pridobi na njem pravico upravljanja. Prejšnji lastnik ima na zemljišču pravico' uporabe, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni List SRS, št. 18/84) in, 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 27. marca 1986 sprejel SKLEP 5. člen Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upoštevajo pri odločitvi odškodnine. 6. člen Stavba, ki bo lahko po prostorskem izvedbenem načrtu ostala na stavbnem zemljišču, k-' jd postalo družbena lastnina na podlagi tega odloka, se ne prenese v družbeno lastnino. Lastnik stavbe ima pravico uporabe na stavbišču :n funkcionalnem zemljišču, dokler stoji stavba. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta območja avtobusne postaje in poslovno-trgovskega centra v Rogaški Slatini * I Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ugotavlja, da je osnutek zazidalnega načrta v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. II Osnutek zazidalnega načrta iz prejšnjega člena se javno razgrne v prostorih komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ter krajevne skupnosti Rogaška Slatina za dobo 30 dni od dneva veljavnosti tega sklepa. St. 464-S/86-1 Šmarje pri Jelšah, dne 12. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, Inž. 1. r. III Osnutek zazidalnega načrta za območje avtobusne postaje in poslovno-trgovskega centra v Rogaški Slatini je izdelal Razvojni center Celje pod zap. št. 282/85. IV Javno se razgrne tudi osnutek odloka o zazidalnem načrtu. V Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka javne razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/86-2 Šmarje pri Jelšah, dne 27. marca 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Branko Pucelj, dipl. inž. 1. r. VRHNIKA 848. Na podlagi 8. člena zakona o samoprispevku - (Uradni list SRS, št 35/85) in 30., 31. in 33. člena statuta krajevne skupnosti Bevke je skupščina krajevne skupnosti Bevke na 4. seji dne 18. marca 1986 sprejela SKLEP o uvedbi 3. krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bevke 1. člen Za območje krajevne skupnosti Bevke se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 16. 3. 1986 uvede, 3. krajevni samoprispevek za dokončno ureditev krajevnih poti in razširitev pokopališča. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 5. 1986 do 1. 6. 1991. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Bevke: — po stopnji 1,5 •/• od neto OD iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, — po stopnji 1*5 občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti In Intelektualnih storitev od davčnih osnov, — po stopnji 5 */• delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — po stopnji 1,5 e/e osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 4. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialnovarstveno pomoč, invalidnino, pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kmečko pokojnino priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendij in nagrad za delovno prakso ter delavci, katerim osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja* materialno in socialno .varnost občana, določenega z zakonom v skladu z 12. členom zakona' o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). Zavezanci uveljavljajo oprostitev na sedežu KS Bevke. 5. člen Zavezanci • krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, ki je določen s tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 6. člen Krajevni samoprispevek se nakazuje na posebni račun, št. 50110-842-060-800822 krajevni samoprispevek KS Bevke/ 7. člen Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravlja v skladu s predpisi Služba družbenega knjigovodstva Vrhnika in občinska uprava za družbene prihodke SO Vrhnika. Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Bevke. 8. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Bevke. < 9. člen Sredstva krajevnega samoprispevka zbrana po realizaciji programa krajevnega samoprispevka se namenijo za vždrževanje objektov iz 1. člena tega sklepa. O uporabi več zbranih sredstev krajevnega samoprispevka odloča skupščina krajevne skupnosti Bevke. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Bevke, dne 5. aprila 1986. Predsednik skupščine KS Bevke' Marjan Vehar 1. r. 849. Volilna komisija krajevne skupnosti Bevke je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) na 4. tedni seji 18. marca 1986 sprejela POROČILO o Izida referenduma za uvedbo 3. krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bevke dne 16. 3. 1986 Referendum je bil v nedeljo, 16. 3. 1986 od 7. do 19. ure. Volilna komisija je ugotovila, da je bila izvedba referenduma za uvedbo 3. krajevnega samoprispevka v skladu s predpisi in sklepi skupščine KS Bevke. Po izidu glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 442 glasovalnih upravičencev glasovalo »ZA« 312 glasovalnih upravičencev oziroma 72,38 %>, -PROTI« 106 glasovalnih upravičencev oziroma 24,59 °/o, neveljavnih je bilo 13 glasovnic, iz razlogov navedenih v 21. členu citiranega zakona se volitev ni udeležilo 11 glasovalcev. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da ima skupščina krajevne skupnosti Bevke v smislu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter 2. in 8. člena zakona o samoprispevku podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bevke. Bevke, dne 6. aprila 1986. Predsednik volilne komisije KS Bevke Ivica Cesnik 1. r. ŽALEC 850. Skladno s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi In družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) • je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec na svoji 16. seji dne 1. aprila 1986 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3. 1986 povišajo za 79,4 °/o. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer: — določene do konca januarja 1985 se povečajo za 79,4 %> — določene do konca februarja 1985 se povečajo za 72,8 %> — določene do konca marca 1985 se povečajo za 66,2 % — določene do konca aprila 1985 se povečajo za 59,6 Vo — določene do konca maja 198S se povečajo za 52,9 °/o — določene do konca junija 1985 se povečajo za 46,3 «/o — določene do konca julija 1985 se povečajo za 39,7 °/o — določene do konca avgusta 1985 se povečajo za 33,1 "/o — določene do konca septembra 1985 se povečajo za 26,5 °/e — določene do konca oktobra 1985 se povečajo za 19,9 °/o — določene do konca novembra 1985 se povečajo za 13,2 °/o — določene do konca decembra 1985 se povečajo ^ za 6,6 %>. 2 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec Jerica Janežič 1. r. * • POPRAVEK • V sklepu o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Čatež ob Savi objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-604/86 z dne 31. III. 1986 se besedilo v prvem odstavku 5. člena »Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in sicer od 1. aprila 1986 do 3) maja 1991« pravilno glasi -Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, in sicer od 1. aprila 1986 do 31. marca 1991«. POPRAVEK V poročilu o izidu glasovanja na referendumu dne 16. marca 1986, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-605/86 z dne 31. III. 1986 se besedilo »predsednik Franc Mohor, 1. r.» popravi in pravilno glasi -predsednik Ludvik Hren, 1. r.«. Predsednik sveta KS Franc Mohor 1. r. POPRAVEK V samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986/90, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-411/86 z dne 28. II. 1986 se popravljajo tele napake: 10. člen: a) črta se peta točka, b) v sedmi točki se število -240.000« črta in nadomesti s številom »24.000«; 13. člen: V šesti vrsti se črta beseda -in« in nadomesti z besedo -pri«. 23. člen: V četrti vrsti prve točke se črta beseda -revalorizirajo« in nadomesti z besedo -valorizirajo«. Kočevje, dne 20. marea 1986. ' Vodja strokovne službe SSS občine Kočevje Dušan Or a/cm, dipl. inž. 1. r. t POPRAVEK V dolgoročnem planu zdravstvenega varstva SR Slovenije za obdobje 1986—2000, objavljenem v Urad-dnem listu SRS, št. 10-547/86 z dne 21. III. 1986 so tele napake: VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 775. Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja - SR Sloveniji xprečiščeno besedilo) 1337 776. Zakon o obdavčitvi tujih oseb (prečiščeno besedilo) 1339 • 1. na strani 771 v drugem odstavku (Cilj 5:) se v drugi vrstici namesto »_____kongenitalne rabeole ...« besedilo pravilno glasi >►... kongenitalne rubeole .. .•« 2. na strani 771 v drugem stolpcu v šestem odstavku (Cilj 5) se v peti vrstici namesto »... kašlja, gripe, desinterije, ...« besedilo pravilno glasi »... kašlja, gripe, disenterije, ...« 3. na strani 771, v drugem stolpcu v devetem oustavku se v prvi vrstici namesto »Cilj 5:« besedilo pravilno glasi: »Cilj 8« 4. na strani 771 v drugem stolpcu v devetem odstavku se v .tretji vrstici namesto »... vsaj za 400 obiskov na 1.000 žensk, ....« besedilo pravilno glasi »... vsaj na 400 obiskov na 1.000 žensk, .. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 777. Odlok o spr# menihi odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke 1342 778. Odlok o j^.žporeditvi deviz določenih za potrebe družbenih dejavnosti in družbenih organizacij v SR Sloveniji v letu 1986 1342 779. Sklep o spremembi sklepa o višini in obračunava- nju prispevkov, ki se plačujejo v korist Rdečega križa Slovenije 1343 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 780. Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ra področju družbenih dejavnosti za leto 1986 1344 5. na strani 772, v prvem stolpcu v 5. odstavku (Cilj 14) se v tretji vrstici namesto »... kongentalnega hipotireoizma in besedilo pravilno glasi »... kon-genitalnega hipotireoizma in ...-« 6. na strani 773 v prvem stolpcu v četrtem odstavku se v prvi vrstici namesto »Cilj 25: Za zdravstvene skupnosti v .. .■» besedilo pravilno glasi »Cilj 25: Zdravstvene 'skupnosti v SR Sloveniji .. 7. na strani 773 v prvem stolpcu v petem odstavku se v čfetrti vrstici namesto »... podatkov uporabnikov, izvajalcev medicinske in druge ...« besedilo pravilno glasi: »... podatkov uporabnikov, izvajalcev, medicinske in druge .. .« 8. na strani 773 v drugem stolpcu se v 7. alinei v točki 10 namesto: »10. proti virusnemu hepatitisu družinske člane nosilcev 4 B z Ag, zdravstvene delavce ...«, besedilo pravilno glasi: »10. proti virusnemu hepatitisu družinske člane nosilcev HB s Ag, zdravstvene delavce ...« 9. na strani 773 v drugem stolpcu v drugem odstavku se v 3. vrstici (v oklepaju) namesto: »... zoonoz (salmoneloze, eninokohoze, trihinoze .. besedilo pravilno glasi: »... zoonoz (salmoneloze, ehino-kokoze, trihinoze ...« 10. na strani 776 v drugem stolpcu v drugem odstavku se v triindvajseti vrstici namesto »... bodo tudi aktivno sprejemale zdravstveno stanje ...« besedilo pravilno glasi: »... bodo tudi aktivno spremljale zdravstveno stanje ...■•< Vodja tajništva za zdravstvo Malči Žitnik 1. r. POPRAVEK V sklepu n uvedbi 1. krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Hotič, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-616/86 z dne 31. III. 1986 se v 5. členu v šesti vrsti črta beseda »najvišje .. .« Predsednik skupščine KS Hotič Tine Penčur L r. USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 781. Odločba o ugotovitvi, da nekatere določbe pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iž sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, niso v neskladju z ustavo in zakonom 1347 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 782. Pregled kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizaciji združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar-december 1985 in poprečnih stopenj, akumulacijske sposobnosti v obdobju 1983—1985 1348 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 783. Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev (Brežice) 1356 784. Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1986 1357 785. Odlok c ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Grosuplje) 1359 ,786. Odlok o prenehan;u lastninske pravice na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko .hi drugačno kompleksno graditev n.t območju zazidalnega načrta Studenec S t in S 2 (Grosuplje' - 1360 787. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Dob (Grosuplje) 1362 788. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS Dob (Grosup.je) 1363 789. Odlok o proračunu občine Idrija za leto 1986 1363 790. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Idrija 1364 791. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spo- menikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Idrija 1364 792. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1985 1367 793. Odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1986 1368 794. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj In poprečnih strošk-h komun ilnega urejanja stavbnega zemlji-^ šča v občini Kamnik . 1370 795. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o turistični taksi v občini Kamnik 1370 796. Sklep o sprejemu dolgoročnega plana občine Kamnik 1371 797. Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1986 1371 798. Odlok o spremembi odloka o komunalnih "taksah v občini Kočevje 1372 799. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi samou- pravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje 1373 800. Odlok o spremembi odloka o določitvi pogojev za izvedbo priključkov na čistilne naprave v občini Kočevje 1373 Str »ti 801. Odredba o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe na območju občine Kočevje 1373 802. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnit- vah samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo (Kočevje) 1374 803. Dopolnitev pravilnika o pogojih in merilih za prido- bitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje 1374 804. Odlok o izvršitvi proračuna za leto 1985 (Laško) 1375 805. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v *elu 1986 na območju občine. Laško 1375 806. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenja za promet z ‘mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel (Laško) 1376 807. Odlok o proračunu občine Litija za leto 1986 1377 808. Odlok o stavbnih zemljiščih v občini Litija 1378 809. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Litija 1381 810. Sklep o potrditvi programa nalog za finančni načrt (Lilija) 1382 811. Sklep o soglasju k statutu (Litija) 1382 812. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1986 (Litija) 1383 813. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen Samoupravni sporazum o temeljih plana OZS .Litija ' 1381 814. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum 6 temeljih plana OIS Litija 1384 815. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana OSOV Litija • 1385 816. Sklep o ugotovitvi, da ie sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana OKS Litija 1385 817. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana OTKS Litija 1385 S18. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana OSSS Litija 1385 819. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih piana ORS Litija 1385 820. Sklep c uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dole pri Litid 1386 821. Poročilo o izidu referenduma v KS Dole pri Litiji 1387 822. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za splošno ljudsko, obrambo in družbeno samozaščito (Ljubljana Bežigrad) 823. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljub- ljana Center za leto 1985 1387 824. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ob- činskih uprrvnih organi 3 in strokovnih službah (Ljubljana Moste-Polje) 1388 825. Odlok o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ljutomer 1389 826. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za lete 1985 1391 827. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1986 1392 828. Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Mozirje 1392 829. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in po- prečnib stroških komunalnega urejanja stavbnega zemllišča ter odstotku od not rečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Mozirje za leto 1586 1393 Stran . Stran 830. Odlok o zazidalnem načrtu »Turistična vas v Mozirju — I. faza<' 1393 831. Sklep o sprejemu osnutka srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1986—1990 1394 832. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za obdobje 1986—1990 sprejet 1395 833. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sred- stev na področju komunalnega gospodarstva, združenih v okviru SIS cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje za leto 1986 1395 834. Sklep o določitvi cen komunalnih storitev (Mozirje) * 1394? 835. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in \Tzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Mo- zirje za leto 1986 1396 836. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje za obdobje 1986—1990 sprejet 1396 837. Sklep o uvedbi kraievmega samoprispevka za območje KS Bratonci (Murska* Sobota) 1397 838. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Sev- "nica za leto 1985 " 1397 839. Odlok o proračunu občine Sevnica za lete 1986 1398 840. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni -ed in mir v občini Sevnica 1398 841. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju in varfrtvu okolja v občini Sevnica 1399 842. Sklep o dopolnitvi sklepa o začasnena ukrepu druž- benega varstva v DO »Slovenijales« Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Stilles Sevnica 1399 843. Odlok o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1986 k- 1400 844. Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja gospodarskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica 1400 845. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka (Slovenska Bistrica) 1401 846. Odlok o prenehanju lastninske pravice i^a zemljišču na območju stanovanjske cone S 8 a v k. o. Rogaška Slatina (Šmarje pri Jelšah) 1401 847. Sklep o javni zazgrnitvi osnutka zazidalnega načrta območja avtobusne postaje in poslovno-trgovskega centra v Rog> ški Slatini (Šmarje pri Jelšah) 1407 848. Sklep o uvedbi 3. krajevnega samoprispevka na območju KS Bevke (Vrhnika) 1408 849. Poročilo o izidu referenduma v KS Bevke (Vrhnika) 1408 850. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Žalec) 1409 — Popravek dolgoročnega plana zdravstvenega varstva ^ SR Slovenije za obdobje 1986—2000 1409 — Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka za območje KS Čatež pri Sivi (Brežice) * 1409 — Popravek poročila o izidu referenduma v KS Čatež pri Savi (Brežice) 1409 — Popravek samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Kočevje 1409 — Popravek sklepa o uvedb; 1 krajevnega samoprispevka na območju KS Hotič (L!tij&) liM Komentar obligacijskih razmerij (184) r- veliki komentar k zakonu a obligacijskih razmerjih, L in II. knjiga (1984), III. knjiga (1986) To je pravzaprav močno razširjena izdaja knjige »Obligacijska razmerja- — komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih iz leta 1978 V novem velikem komentarju sc sedaj vsebinske združene poprej tri samostojne publikacije (Obligacijska razmerja iz l 1978 Obligacije iz L 1976 in Kontrakti in reparacije iz L 1973) in tako obdelan celotni razvoj teorije in judikature kolikor na njiju temelji tudi novi zakon o obligacijskih razmerjih. V tem novem komentarju je avtor prof dr Stojan Cigoj predvsem žele! dati prerez današnjega stanja jugoslovanskega obligacijsko-pravnega sistema, kakor tudi prikazati nadaljnji razvoj in današnje stanje primerjalnega prava. Vsaka pomembnejša obligacijskopravna institucija je prikazana tudi glede na posebnosti, ki se kažejo v primerjalnem pravu, m tudi posebnosti našega pravnega sistema v primerjavi z drugimi, ki se kažejo na mejnih področjih, kjer se stikata pravo obligacijskih razmerjih in prave združenega dela. V velikem komentarju je avtor najprej skušaj osvetliti smisel vsakega pravila, ki je bilo sprejete v našem zakonu nato sledi takoj prikaz misli pravila z razlago, ki jc dajeta domača in tuja teorija, s prikazom predvsem domače judikature, skratka čimbolj jasen pogled v teorijo doma in po svetu ter kako se razvija domača in primerjalna sodna praksa Komentar je razdeljen na štiri knjige, prvi dve obsegata splošni del zakona, nadaljnji dve pa posebni del zakona. Stvarno kazalo bo za vse štiri knjige na koncu četrte knjige. Tamkaj bc tudi popis literature Za lažjo orientacije pa ima vsaka knjiga vsebinsko kazalo tiste snovi, ki se obravnava v njej. Prve tri knjige, ki obsegajo 2.112 strani sc že izšle, zadnja pa izide spomladi 1986. Knjige so trdo vezane. Cena je za sedaj določena le za prve tri knjige in kolikor jih boste naročili, vas bomo uvrstili med naročnike celotne izdaje Delo je bilo leta 1985 nagrajeno z Nagrado Uradnega lista SFRJ za najboljše delo s področja pravnih znanosti. — prva knjiga: 2.500 din 012467 — druga knjiga: 2.200 din 012475 — tretja knjiga: 5.500 din 013005 CZ URADNI USI SRS Ildaja Časopisni ^avod Uradni ilst S Rti — DlreKtor m odgovorni urednik Pete* J uren — nstes tiskarna Tone TomSlt vsi v £fabljanl — Naročnina *a teto 1986 1500 din. Inozemstvo 9006 din — Reklamacije se upoStevaio ie mesec dni do Izidu vsake Številke - Uredništvo 1* uprava Ljubljana. Kardeljeva 1$ — Poštni nredal 379'vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, Sef računovodstva «4 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 —. 2lro_ ra*un 50100-603-40323 - Ooroščenr oautBta davim po ■menju Bepebtitke«* komiteja za informiranje št. 23-86