Ameriška Domovina

MO I¥1 E

Zversko mučenje ujetih zavezniških vojakov v Koreji
Komunisti so s strojnicami streljali ujetnike na tovornih avtomobilih ter jih prebadali z bajoneti.
Tokio. — pfc. Tuiy cox, 20
let stari repatriirani vojak iz Al-'toone, Ala., je povedal, kako so kitajski komunisti brezsrčno in Neusmiljeno streljali z brzostrelkami na tovorne avtomobile, nekaterih se je nahajalo okoli 800 NNaeriških ujetnikov, ki si niso Nogli pomagati in ki so bilj ve-
KJE SO
FRANCOVE
BAZE?...
AMŠPJCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
Poročilo Zdr. narodom o kmetijstvu in hrani v Jugoslaviji
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
Zakaj španski generali-sim ne da Združenim državam obljubljenih
činoma vsi pobit.
Vojak Cox je izgubil obe no-gi.
Cox se je umikal z 32. polkom T divizije skozi horde Kitajcev, kar se je zgodilo 2. dec. 1950. — Cn je bil eden izmed 20 vojakov, ki so stražili konvoj ranjencev, kateri je obstojal iz 40 tovornih
avtomobilov.
“Na vsakem truku je bilo pr-“ližno 20 ranjencev,” je rekel, ktateli smo pih prepeljati v me-s^° Hamhung, kjer je čakala na-Nje mornarica, da bi jih evaku-inala. prj tem ipa smo zašli v kitajski cestni blok, kjer nas je ^tajska premoč preobvladala.
‘Kitajci so ročno splezali na truke ter pričeli streljati z br-zostrelkami na ranjence v njih. Ranjenci so kričali, da se je sr-Ce trgalo, toda pomagati si niso ^ngli.
Cox, ki je bil takrat komaj 17 star, je bil ranjen v obe no-gi> ki sta mu jih dva njegova tovariša odrezala z žepnimi no-ker se za njegove rane ni nih-te pobrigal.
^avbinski delavci bodo dobiti dolar Povišanja na dan
^ l'votno so jim delodajalci ^ljubili po 60 centov zvi-Saitja mezde na dan.
. CLEVELAND. — Včeraj se K doznalo, da bo 40,000 stavbin-delavcev v tem okrožju, ki
••V V 4\
oponsc;
WASHINGTON. — Zdaj je poteklo že leto dni, odkar je kongres odglasoval 125.000,000 dolarjev španskemu diktatorju Fr. Francu, ki naj bi dal Združenim državam v zameno španska letalska in pomorska oporišča. — Toda kljub poročanju o pripravljenosti generala Franca za sodelovanje z Združenimi državami, mu ta denar ni bil še izročen in možno je, da utegnejo ta denar vrniti nazaj vladni blagajni.
Iz tega postopka je razvidna nova tehnika izvajanja naše zunanje politike po agentih tujih vlad.
Pod določili naše ustave imata voditi zunanjo politiko predsednik in državni department z odobritvijo senata. Toda v zadnjih letih so pričele inozemske vlade najemati tukaj odvetnike, ki i-majio vpliv na visokih mestih, da gredo potem preko glav državnega departmenta in Bele hiše. Kar je presenetljivo pri tem, je to, da so ti agenti često neverjetno uspešni, kar nam dokazuje zlasti naša zunanja politika napram Kitajski.
Tem agentom se je posrečilo izposlovati generalu Francu 125 milijonov dolarjev ob času, ko je državni department nasprotoval tej apncipriaciji, in ob času, ko nam Franco ni hotel dovoliti teh oporišč, katerih na ni — mimogrede rečeno — sploh vse doslej dovolil.
En vzrok, da gen. Franco ne sprejme naših pogojev pri pogajanjih za letalska in pomorska oporišča je v tem, ker misli, da so omenjeni agenti - advokati še vedno dovolj vplivni, da gredo lahko preko avtoritete državnega, mornariškega in letalskega departmenta.
Glavni Francov odvetnik v
Washingtonu je Charles Patrick
.	v'"'v ,	\ Clark, ki prav nič ne skriva SVO-
riPadaj0 k AFL, najbrž dobilo ..h
1/-k 1 ^    * Z 1   ^ ^ t ^	rt.
Iz poročila je razvidno, da je kmetijstvo zelo zaostalo in nerazvito.
NEW YORK. — Komisija internacionalnih strokovnjakov za kmetijstvo in prehrano, ki je po nalogu Zdr. narodov proučevala razmere v Jugoslaviji, je podala o svojih ugotovitvah sledeče poročilo:
Kmetjstvo v Jugoslaviji ni samo enostavno, ampak tudi tehnično še nerazvito. Veliko je še potrebne izboljšave zemlje in u-porabe umetnih gnojil. Semena so na splošno zelo slabe kakovosti in načini sejanja, žetve in vskladiščenja potrebujejo izpopolnitve. Govejo živino rede pred vsem radi gnoja in za delo, meso in mleko sta šele drugotnega pomena. Povprečna mlečnost krav ni višja kot 700 do 800 litrov na kravo, na leto. V nekaterih pokrajinah doseže mlečnost 2,000 litrov, drugo zopet komaj 300 litrov. Ovce, ki so najštevilnejše domače živali, se pasejo na slabih pašah, ki kažejo vsa znamenja prehude popase. Krmljenje goveda in drobnice preko zime je v glavnem krmljenje za vzdrževanje (koruzna slama, seno). V pokrajinah, kjer je mlečnost višja, krmijo asfalfo in peso. Svinje
CLEVELAND 3, O., THURSDA.Y MORNING, APRIL 30, 1953
TELOVADNI NASTOP
V TORONTU
TORONTO, Ont. — Slovensko telovadno društvo priredi v nedeljo 3. maja ob sedmih zvečer v češki dvorani svoj spomladanski telovadni nastop, katerega čisti dobiček pojde za zgraditev slovenske cerkve v Torontu.
Poleg slovenskih fantov bodo nastopila tudi češka in slovaška dekleta. Pestrost sporeda bo povečalo nekaj glasbenih točk^gdč.
Marije Foysove, ki jo bo spremljal na klavirju č. g. Rener.
Istega dne popoldne se bo vršil občni zbr telovadnega društva, na katerega so vsi člani obvezni priti.
LETO LUI —VOL. Lm
STRAHOTE V P0DSUT1H JAMAH SMRTI V KOREJI
Preživeli vojaki pripovedujejo o grozi v bunkerjih, ki jih je kitajska artilerija razbila in z zemljo zasula. - V njih se je zadušilo 67 ameriških ma-
krmijo s koruzo, slabšim žitom 1 j
Potekanje pogajanj o premirju v Koreji
Ameriški delegatje pravijo, da je bfto včeraj baje zaznamovati nekaj napredka.
MUNSAN, Koreja. — Včeraj so ameriški delegatje sporočili, da je zaznamovati nekaj napredka pri pogajanjih za premirje. Kakor kažejo vsi znaki, bi komunisti radi kako azijsko državo, v katere področje naj bi prišli oni ujetniki, ki se nočejo vrniti domov pod komunistično vlado. Katero državo imajo v mislih, niso povedali. Švice ne marajo:, dasi je vprav Švica zna-
— j- ----- na kot ena najbolj nevtralnih,
in perutnino | nepristranskih in humanih dr-
in izdelki. Ker je svinjska mast najvažnejši vir maščob> sploh, je teža zaklanega prašiča 150 do 190 kg kar redna v pokrajinah, kjer pridelujejo koruzo, dočim je drugod le po 110 do 120 kg.
_----o-----
Mačka skotila mladiče na telefonskem drogu
MIAMI, Fla. — Tukaj je neki pes zapodil mačko na vrh telefonskega droga, kjer je mačka • ne bodi lena — ročno skotila žični mreži štiri mladiče. Dva sta padla z droga ter se ubila, po ostala dva pa je šel neki de-
Dalje je gen. Harrison povedal časnikarjem, da so dali komunisti razumeti, da njihov zahtevani šestmesečni rok za obdr-žanje odpornih ujetnikov v nevtralni državi, ni njihova “zadnja beseda”. Iz tega je sklepati, da bodo v tej zahtevi popustili.
rišč pri Ložu. Zadnjih 30 let je
--------- živel v državi New York. V Cle-
lavec, ki je zaposlen z delom na veian(ju zapušča brata John Špeh telefonskih drogovih.	i in sestri Marjeto Marolt ter Ma-
------n----—	| ry Kosar. Pokojnik je učakal 71
Dva vojaka zgorela | let. Sorodnikom naše siožalje, NEW YORK. — Pri požaru v pokojniku pa večni mir!
0 1 dolar poviška svoje mezde ^a dan. Včeraj so se sestali k °zadevnim razgovorom unijski kredstavniki ter predstavniki podajalcev, ki so že prej ponu-delavcem po 60c povišanja evr*e mezde.
Originalno ponudbo 7% cent-zvišanja na uro so sprejele arn° tri izmed dvajsetih AFL
^vibinskih unij, in sicer “plas-orers,” “cement finishers” in
zvez s Francom. On je registriran pri justičnem dapartmen-tu kot agent tuje sile, kakor to zahteva zakon. Leta 1951 je prejel ta agent za svoje “usluge” od španske ambasade $103,499.55 1950 pa $108,250. Posebnih pet tisoč dolarjev leta 1950 je dobil zato, ker je “prebil led” za prvo ameriško posojilo ‘Španiji. Leta 1952 pa je dobil od Španije za svoj trud $79,500.
Kljub vsemu temu pa nam ni general Franco še dal ne pomorskih ne zračnih oporišč. . . Stri-
neki vojaški baraki v Brooklynu | Sta dva vojaka zgorela, pet pa ‘ jih je dobilo hude opekline.
■o
°Perating engineers.”
^ stale strokovne organizacije,
so ^^stav^ai0lve večino, se ni ca gama viegej0 za njegovo koz-
v0v°ljile s tem povis 0m>jjo brado totalitarci vseh branž lvec so zahtevale vec m za-1
^zile z zastojem dela oziroma , avko v ponedeljek, če ne dobe,
zahtevajo.
’ in barv.
previden in pazljiv, pa izzognil marsikateri ne-
jn 0P°ldne oblačno. Popoldne ponoči med grmenjem dežni Sl- Toplo.
Poizvedovalni fcotftek
JANEZ STEFANČIČ, 6313 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, išče svojo sorodnico, ki živi nekje v Kaliforniji. Sedaj je poročena, njeno dekliško ime je Pavla Mašek. Dclma je iz Artič-ke pri Brežicah.
EDI PIKOVNIK, Rum 74 bei Innsbruck, Austria, išče svojega strica Grechar Feliksa, ki se je zadnjič oglasil leta 1947 iz 144 Hudson St., Forest City, Pa. — Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči na naslov: Frank Grčar, 16416 Arcade Ave., Cleveland 10, Ohio
rmov.
TOKIO. — V torek se je zvedelo, da se je 67 ameriških ma-rinov zadušilo, ko je kitajska artilerija razbila njihove bunkerje na Vegas Hillu ter jih zasula z zemljo, ki je bila nasičena smodnikovega plina in dima.
Trije preživeli vojaki te groze ki so se srečno rešili iz zasutih bunkerjev 26. marca in ki se sedaj nahajajo v tukajšnji vojaški bolnišnici, so povedali svoje strahotne doživljaje.
Ti trije marini, ki so bili zdaj v zamenjavi vojnih ujetnikov o-proščeni, so: Thomas Wad d ill •iz Texasa, star 20 let; Jimmy Lacey, 19-letni marinski korporal iz Texarkane, Tex., in marin Pfc Richard L. Oven iz Buffala,
N. Y.
Waddill je dejal, da se je v njegovem bunkerju zadušilo 41 ljudi in da jih je samo šest ostalo pri življenju. V sosednjem bunkerju se je zadušilo 26-mari-nov in so štirje ostali pri življenju. V njegovem lastnem bunkerju pa so ostali samo trije živi, ko je streljanje ponehalo, je p obsula, druge je pritisnilo k rekel Waddill.	jtlem leseno tramovje v bunker-
“Hotel sem pomagati tovari- ju,” je rekel. “Jaz sem imel šrap-šem, toda slednji so ‘spali’ ”, je nel v roki in nogi in tramovje me rekel Waddill. “Slišal sem nji-!je tiščalo ob tla. Moja glava je
-- bila vsa pokrita z blatom; po velikem trudu se mi je posrečilo, da sem se sprostil ter zlezel izpod tramov. Nato sem ležal več ur na enem mestu, dokler
odprtino v bunker.
“Skozi odprtino so pričeli svetiti z električnimi svetilkami, nato pa pričeli streljati vanjo z revolverji in brzostrelkami. Jaz sem bil ranjen v prša in vrat in ena krogla mi je prebila desno nogo. Legel sem na tla, da u-mrem.”
Ko 90 prišli Kitajci v bunker, so ga odnesli iz njega in ga kmalu poslali v bolnišnico, kjer je bil deležen “prav dobrega postopanja.”
Marin Lacey je pripovedoval: “Kitajci so nas brcali, da bi u-gotovili, kdo izmed nas je še živ, nakar so pričeli zopet streljati na nas.
“Meni so prestrelili icbe nogi”, je rekel. “Pozneje, ko sem videl, da me nočejo operirati, sem sam potegnil iz nog z žepnim nožem štiri krogle.”
Vojak Oven je povedal, da je bunker, v katerem se je on nahajal, razneslo kitajsko eksplozive.
“Nekatere vojake je zemlja
hovo smrčanje in jih tresel, pa jih nisem mogel zbuditi. Ležali so drug vrh drugega kakor mrliči.”
Ko so potem kitajski komuni-
Iz raznih naselbin
NEW YORK. — V torek 28. aprila je nenadno umrl Jack
sti prevalili položaje, so izkopali niso Kitajci izkopali.”
nas
Peronova policija je aretirala soc. voditelja
BUENOS AIRES, Argentina. Peronova policija je aretirala v
aprna 3e nenauno umri — torek Juana Anton,ia Solari-a, Špeh, podomace štalar iz Koza- generalneg taj.nika argentinske
socialistične stranke, in 19 na-deljnih oseb. Aretacije nasprotnikov predsednika in diktatorja
Šestnajst milijonov dolarjev za izboljšavo mesta Clevelanda
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Kampanja Katoliške dobrodelnosti—
Nocoj ob 6:30 bo v veliki dvorani hotela Statler letni sestanek voditeljev kampanje Katoliške dobrodelnosti. Glavni govor bo imel sam nadškof Hoban. Radio postaja WERE bo ob 9.30 prenašala poročila s tega sestanka. Kampanja se bo začela v nedeljo 3. maja in bo trajala do nedelje 16. maja. Dosegla naj bi $845,000.
Osma obletnica—
V soboto ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Corp. Edwarda L. Strauss v spomin 8. obletnice njegove smrti.
Lahka odplačila—
Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., ima v zalogi fine miodroce. Preberite oglas trgovine v oglasnem delu lista!
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete ima v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob 1:45 uro molitve, nato: pa sejo.
Ameriška legija—
Lake Shore Post No. 273 American Legion bo v nedeljo popoldne počastila v Knausovi dvorani svoje prejšnje načelnike. Prvi načelnik je bil sedanji go-verner Ohio Frank J. Lausche, sledili so mu: John L. Mihelich, Frank Mervar, John Bukovnik, Frank Skok, Joe Mohar, August Prinčič, Joe Gornik, Henry Medved, Frank Jakšič, Albert Meglic in Allen Kingzett.
Iz bolnišnice—
Mrs. Anna Skolar z 1219 E. 169 St., se je vrnila iz bolnišnice. —■ Zahvaljuje se vsem za obiske, karte in posebno za molitve.
NAJNOVEJŠE VESTI
Jedel je točo in umrl
SAN ANTONIO, Tex. — Tri leta stari deček Ramiro Canales 15 rudarjev rešenih je tukaj umrl 10 minut nato., ko HARLAN, Ky. — V Monarh i so ga prepeljali v bolnišnico. — irudniku, ki spada Blue Diamond Drugi otroci so izjavili, da je Coal Co., so rešili 15 rudarjev, jedel teičo, debelo ko oreh, ki je ko je nastal v rudniku ogenj. padala ob času kratke nevihte.
Perona se vrše po vsej deželi.
Trije bratje obsojeni kot vohuni v Albaniji
LONDON. — V Tirani v Albaniji so bili obsojeni kot vohuni trije bratje Kenouti. Dimitr dn Spiro Kenouti sta bila obsojena na smrt, Vazilij Kenouti pa na deset let zapoka. Rečeno je, da so prodajali informacije “gr-, škim monarho-fašistom.”
Odlok je bil dosežen po Večtedenskih posvetih župana in načelnikov raznih de-partmentov.
CLEVELAND. — V torek zvečer je cevelandski župan T. A. Burke naznanil odlok, da se bo izdalo v tekočem letu $16,000,-000 za izboljšave in olepšave mesta Clevelanda.
Tozadevna odločitev je bila dosežena po številnih sejah in razpravah v zadnjih tednih med županom in ravnatelji raznih departmentov.
V tem programu je vključena izgotovitev Terminal poslopja na Hopkinsovem letališču, kar bo !stalo 5 milijonov dolarjev. Osta-jli denar se bo izdal za izboljšan-5 je predmetij, za gradnjo in pospravilo mostov, kanalizacij, pospravilo cest in pločnikov, za izboljšanje poulične razsvetljave, j za clevelandske parke, zoološki vrt, za razne rekreacijske naprave itd.
FRANCOSKI MORNARJI V BOJU S KOMUNISTI — Mornarji Francoske zveze pri svojih topovih oh priložnosti spopada z obalnimi topovi komunističnih Viet Minhovih čet v tonkinški delti v Indokini.
BOGOTA, Columbia. — Tukaj je včeraj utonilo 52 policistov in 15 mož posadke, ko se je pogreznil motorni parnik Colombia.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles, ki se je pravkar vrnil iz Pariza, je včeraj izjavil, da zapadna Evropa ni nič več slabotna sila, ki bi jo lahko porazil morebitni agresor. Rekel je tudi, da se bodo začeli evropski zavezniki kmalu na tajnem vežbati v rabi “novega taktičnega orožja.”
PANMUNJOM, Koreja. — Zavezniki so danes odklonili predlog, da bi kakšna azijska država nadzirala in upravljala one vojne ujetnike, ki se hočejo vrniti v domovino. Piedlog je nesprejemljiv, ker so vse azijske države preblizu držav, ki jih dominirajo komunisti, zato bi utegnile postati predmet komunističnega vojaškega, gospodarskega in političnega vpliva.
COLUMBUS, O. — Predlog, da bi se Cuyahoga okraju dovolilo, da ustanovi poddistrikte za nominacijo in izvolitev državnih reprezentantov, je bil včeraj popoldne poražen z enim glasom.
CLEVELAND. — Nevarnost stavke stavbinskih delavcev, ki se je imela pričeti v ponedeljek, je odstranjena, ko so delodajalci včeraj popoldne pristali, da svojo prvotno ponudbo za TVz centno zvišanje mezde zvišajo na 12y>c.
COLUMBUS. — Odbor poslanske zbornice za javno dobrodelnost je včeraj odglasoval s 13 glasoVi proti 2, da se odloži akcijo glede po senatu odobrenega predloga, da bi se javno objavilo imena oseb, ki dobivlajo državno podporo v kakšni koli obliki.
TRAVIS LETALIŠČE, Cal. — Včeraj je pristalo tukaj prvo veliko letalo, s katerim je prispelo 35 ameriških vojakov, ki so bili še pred dvema tednoma komunistični ujetniki. Na letališču so jih pričakovale godbe in navdušene množice ljudi.
i
•m
AMERiSKA DOMOVIIMA
-asa1® isaarassiA]DaDiEE3^

«*mssr—
mJXZSZ~.
6117 St. Clair Ave._____HEnderson 1-0628________Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpJ. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.	»
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
«^^>83	No. 85 Thurs., April 30, 1953
Afrika novo prizorišče mrzle vojne
Afrika je za povprečnega ameriškega Slovenca, pa tudi za povprečnega Amerikanca precej tuja dežela. Večina ve o njej le to, da so od tam prišli predniki črnih prebivalcev naše dežele. Najbolj so nam še znane afriške dežele ob Sredozemskem morju in Francoska zahodna Afrika, kjer se je v pretekli svetovni vojni boril tudi prenekateri ameriški Slovenec. V Srednjo ali Južno Afriko pa je od naših ljudi nemara le zelo redko kdo zašel.
Afrika za Azijo največja zemljina, je precej večja od Severne Amerike, to se pravi večja od Združenih držav, Kanade in Mehike skupaj. Njena površina je trikrat večja od vse Evrope s Sovjetsko Rusijo tostran Urala vred. Pri tem pa živi na tem ogromnem prostoru skoraj dve tretjini manj prebivalstva kot v Evropi ali nekaj več kot v Združenih državah Amerike. Gostota prebivalstva je torej sorazmerno zelo redka, če jo primerjamo z evropsko.
Je, pa Afrika ena izmed na rudah silno bogatih zemljin. Tam so ogromna ležišča bakrove rude, zlata in diamantov ter urana, kar je za današnjo atomsko dobo najvažnejše. Amerika dobiva dober del urana, ki ga rabi za atomsko energijo prav iz Afrike.
V pretekli svetovni vojni je bila Afrika izhodišče vojnih operacij proti Južni Evropi. Nemci so skušali držati afriške dežele ob Sredozemskem morju za vsako ceno. Ko je italijanska vojska doživela poraz, so poslali tja svojega najboljšega generala Rommela z izbranimi četami.
Za kako važno smatrajo Afriko zahodni vojaški strokovnjaki, nam pokaže najbolj velik trud Amerike za zgraditev obširnih vojaških letališč v Maroku. Zahod je še do nedavnega računal, da se bo moral v slučaju nenadnega sovjetskega napada na Zahodno Evropo umakniti v Severno Afriko in od tam potem pripraviti osvoboditev Evrope.
Sovjeti te načrte Zahoda dobro poznajo, zato mu skušajo napraviti na tem prostoru čim, več težav. Sovjetski agenti so vsepovsod. V Tunisu in Maroku ščuvajo arabske domačine proti Francozom, v Egiptu proti Angležem, ki čuvajo Sueški prekop, v Keniji vodijo njihovi agenti upor Mau Mau, v Južnoafriški uniji izrabljajo nasprotja med belim in črnim prebivalstvom. Delo sovjetskih agentov je opazno skoro na vsakem področju črnega kontinenta.
Komunistični propagandisti v Afriki nimajo pretežkega dela. Velika večina ogromne zemljine je namreč še vedno po oblastjo evropskih žrtev. Nekatere izmed njih uvajajo v svojih kolonijah napredne reforme in skušajo domačine kulturno in gospodarsko dvigniti ter jim s časom izročiti dežele v lastno upravo. Posebno zanimv je zadevni poskus Angležev v koloniji “Zlata obala.”
Zanimivo pri tem je zlasti dejstvo, da so pripravljene evropske države dati domačinom precej več svobode, kot je to všeč tamkajšnjim belim naseljencem. Tak položaj je v Tunisu in Maroku, pa tudi v Rodeziji in Njasa koloniji. Angleži bi na primer radi združili Južno in Severno Rodezijo ter deželo Njasa v eno samo upravno enoto, ki naj bi polagoma dobila samoupravo in postala dominion britanske Za-jednice narodov. Domačini, zamorci, pa se temu načrtu upirajo, ker se boje, da se bo s tem njihov položaj poslabšal. Dokler so namreč te dežele kolonije, skrbi za tamkajšnjo upravo London, kakor hitro bi pa postale samostojne, bi prevzeli vso oblast v njih beli priseljenci. Kaj bi bilo v tem slučaju s črnim domačim prebivalstvom, nam kaže posebno lepo dominion Južnoafriška unija.
Ta dežela, ki ima približno eno tretjino površine Združenih držav, ima komaj nekaj nad 12 milijonov prebivalcev. Od tega je dobra dva in pol milijona belcev, okrog pol milijona mešancev, nekaj Indijcev, ostalo so črnci. Vso oblast v deželi imajo belci. V kolikor imajo barvnopolti prebivalci volilno pravico, morajo izbrati svoje kandidate med belimi državljani. Nacionalistična stranka, katere predsednik je Malan, skuša barvnopoltim še to pravico odvzeti in jih pognati v posebne za nje določene predele dežele.
Malanova vlada teh naklepov v preteklosti ni mogla popolno izvesti, ker je vrhovno sodišče njen načrt proglasilo za protiustaven in nezakonit. Pri zadnjih volitvah pa je nacionalistična stranka okrepila svojo večino v parlamentu in je odločena svoj načrt v celoti izvesti.
Z& sredo 20. stoletja so načrti Malana in njegovih pristašev nekaj nenavadnega. Ves svet poudarja, da naj bomo vsi ljudje enaki neoziraje se na barvo kože, vere in prepriča-n;a. Združeni narodi že več let pripravljajo resolucijo, ki naj bi točno določila takozvane človečanske pravice. Celo komunistični diktator Tito je poslal na to zasedanje svoje predstavnike, čeprav doma ne pozna in ne prizna nobenih človečanskih pravic.
Mar ni torej nekaj nenavadnega in za nepoučenega človeka naravnost nerazumljivega, da se neki politik in držav-nik danes zavzema, za tako rešitev sožitja ljudi različnih polti? Več o tem jutri.

NOVINE
Zadnja srečno zbeži
Zimo 1949-50 je Nemčova družina (iz Štrigove) preživela
v	Gradci. Hoško so poslali v ljudsko školo v taborišče Spit-tal, kde o imeli slovenski be-bunci dobro vrejeno šolstvo. Oča Nemec so začnoli premiš-'Ijavati, kak i kde začnoti novo življenje v svobodnem sveti. Trbelo de nekam ven iz Evrope. Evropa je v nevarnosti, ka postane bar za nekaj časa vsa komunistična. Pisali so dr. Kreki i Ligi. Iskali so sponzora za Ameriko. Vse veselejše bi se odpravljali iz Evrope, če bi bila cela družina zbrana. Eli mladoletna Anica je od desetij let komaj dve leti prebila v vozi. Ešče dugij osem let ... Na njo so ne mogli čakati.
Velko zavupanje v dobroga Boga je v tom časi tudi Nemčevi družini bilo poplačano. Jan-uara 1950 je v Jugoslaviji bilo pomiloščenij 7,000 obsojencov. Med njimi je bila tudi Nemčova Anica. Njena pot iz voze je bila v Štrigovo, liki ne na svoj dom, nego k babici v Grabrov-niki. Domača milica je imela vsikdar edno oko na njoj.
Ne je ešče bil pozabljeno, ka je pred kratkim vujšla starejša sestra Katica. Anica je koi-ažno vložila prošnjo za službo pri Okrajnom ljudskom odbori i prošnjo, ka bi joj dali bar edno sobo v domačoj hiži. Prošnja je pa bila odbita. Nato je napravila prošnjo za službo pri O-krajnom ljudskom odbori v Ča-kovci. Komandant milice v Štrigovi je njeno prošnjo pripo-ročo. To pa zato, ka.bi se je reso iz Štrigove, ar če tudi ona zbeži, do njega na odgovor zvali.
Anica je v Čakovci dobila službo. Za vuzem je imela dopust je bila v Grabrovniki pri babici. Na vuzemsko soboto se je tu skrma dogučala z nekom šteri je prišeo iz Gradca, ika vujde prek meje. Na Vuzem je šla nazaj v Čakovec i v pon-deljek opet redno v službo. Po-udne imajo uradniki odmor za dve uri. Anica je šla kak k obedi i se ne več vrnola. Kupila je vozni listek za vlak do Maribora, odpelala se je pa samo do Oromoža.
Tam je izstopila i šla na vlak za Lotmerk (Ljutomer). Na alomaši v Lotmerki jo je poča-kao dogučani človek, šteroga je poslao brat Tone iz Gradca. Po znamenji sta se spoznala i sta pod varstvom temne noči odrinila kre Mure na prekmurskoj strani pa gor proti Radgoni. Srečno sta prekoračila Kučnico in drugi den (v torek) pred poudnom je Anica že vsa srečna pozdravila očeta i mamo, brata in sestro v Gradci. Vsi Nemčo
vi	so bili kak po čudeži rešeni.
Oča Nemec so leta 1949 napravili prošnjo za vselitev v Argentino. Prošnja je bila naj-prle odobrena, nato je pa Argentina zaprla dveri za nada-Ijno vselitev. Vložili so prošnjo za USA. Našli so sponzora v državi New Yorki (svojo sorodnico). Drugij težav ne bilo kak to, ka je Katica ne mogla z njimi. Po določbaj ameriškoga zakona je ona prekesno prišla prek meje. Zato je zaprosila za Kanado. Kda je pa Anica prišla, je njo američka komisija vključila k družini, ar je bila ona mladoletna i tak so vsi Nemčovi meseca novembra 1950 prišli v USA zvun Katice, sfera je izda zdaj v Kanadi..
V USA so Nemčovi prišli dneva 22. dec. 1950. Leta 1951 8. jan. so se preselili v Cleveland, kde so si na Pepper Ave.
( 14821 ) kupili hižo. Vsem prijaznim Nemčevim tudi naše Novine čestitajo k velkoj
sreči, štera jij je spremljala na dugoj i tak nevarnoj poti iz su-žnosti v svobodo. Želemo ka bi vse dobrotljiva boža roka ešče nadele čuvala i bogato blagoslavljala.
CHICAGO
Smrtna kosa. Mirno, vdano v voljo božo je za vsikdar zati-sno svoje trudne oči 21. aprila Števan Žabčič, star 66 let. Ro-jenti je bio v Velkoj Polani. Zapušča žalujočo ženo Katarino, v Clevelandi pa sestro Barbaro Štager, štera je prišla na sprevod s sinom Mike-om, nadele sva?ka Mr. Štagera i več nečakinj v Clevelandi i v'stanom kraji. Pokopani je bio 24. aprila na cintor sv. Jožefa. Pokojni je spadao v tretji red sv. Frančiška, v Društvo Naj sv. I-mena, društvo sv. Ane (KSKJ) i v Zapadno slovansko zvezo.
Ponesrečo se je smrtno Frank Košar, star 37 let. Pokopani je bio 25. aprila. Zapušča ženo Mary (Gyorkos), sina Tomaža, stariše, dva brata i sestro.
Smrt. V soboto 25. aprila je vmro Marko Cecich, mož Albine (Toplak) i oča dvoje dece. Pokopani je bio v sredo 29. aprila. —- Vsem trem našim rajnim želimo večni mir i izražamo sožalje njihovim domačim.
Pozdrave domovini
Kak smo že poročali, sta se na zadnji seji Društva sv. Ane (KSKJ), to je 26. aprila, poslovila pred svojim odhodom na obisk v stari kraj Mr. in Mrs. Hozian. Majuša odpotujeta. Kak nam je šlo k srci to slovo, kak so bila naša srca napunje-na s sladkimi spofnini i sladkimi čutili do naše rodne zemlje, do kraja, kde smo preživeli zlata leta svoje mladosti. Prosili smo jiva, naj vse pozdravita,
Zlata poroka
Cleveland, O. — V ponedeljek, 27. aprila, sta obhajala Anton in Louise Koshel z 1154 E. 61. St. 50-letnico srečnega zakonskega življenja. G. Anton je doma iz vasi Luče v fari Žalna, odkoder je prišel novembra 1901 v Ameriko. Skoro ves čas je delal pri Otis Steel Co., sedaj Jones & Laughlin. Zadnjih 25 let je bil zaposlen kat nadstrojevodja. V pokoj je stopil 1. 1946.
Ga. Louise, naj ena Alojzija Sadar v vasi Klečet v Šmihelski fari pri Žužemberku, je prišla v Ameriko 1. 1902. Zlatoporočen-ca je zvezal z zakramentom sv. zakona msgr. Vitus Hribar, tedanji župnik pri sv. Vidu.,
V zakonu se je rodilo' 8 otrok, od katerh je eden umrl v zgodnji mladosti, vsi drugi pa žive v Clevelandu, le hčerka Anne si je ustvaria dom v Honolulu, T. H.
Maša v počastitev zlate pomike bo 2. maja ob 9. uri v cerkvi sv. Vida, dom bo pa odprt gostom 3. maja. Prijatelji in sorodniki vabljeni.
Mrs. Louise je članica Oltarnega društva in vabi vse članice k sv. maši..	N. N.
^ulturna ^ronika
Konggrf “Iriglaw”
Cleveland, O. — V nedeljo 3. maja ob 4. uri popoldne bo pri-redilp: pevsko društvo “Triglav” svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na Denison Ave. ■Mešan zbor bo zapel narodne in umetne slovenske pesmi. Nastopil ho tudi mešan oktet z “Luna sije” in “Meglica.” June Price nastopi v dveh solospevlh. Zapela bo arijo iz opere “Samson in Dalila” in Flajšmanovio: “Sanje.” Mešan zbor bo pel v prvem delu programa “Barčičo,” “Teče mi vodica,” koroško “Pojdem v Rute,” pri kateri poje solo Ella Samanich, Sattnerjevo “K polnočnici,’'’ Vrabčevo “Polževa ženitev,” Laharmarjevo “Kadar mlado: leto,’’ Zormanovo “Oj večer je že” ill -živahni zbor iz ■opere “Prodana nevesta.”
V drugem delu programa bo
tistij njivaj, kde smo nekda tudi mi hodili. Pozdravita naj naše ljube cerkve, pozdravita naj pola, štera do ravno te v naj-lepšem cveti, kda ta njeva tam hodila. O, kak smo spevali tisto našo naj bole prekmursko Marijino:	;
Marija, nebeška Kraljica in celega sveta Gospa . .
zbor podal nekaj novega — pev-
kda ta hodila po tistij potaj i sceno Gremo na smajno”!
Po Gorenjskem so rekli smajna žegnanjski nedelji. To je bil tako priljubljen praznik, da so ponekod praznovali tudi ponedeljek, ki so mu rekli sejmula. Na to nedeljo so prišli fantje in dekleta iz bližnjih in daljnih vasi po “bobe” (krofe). Pelo in plesalo se je vedno pozno v noč in mnogokrat je sledil temu pretep. V tej sceni« j e nanizanih kakih
Pa tisto od ljubezni do naše 22 nfodnih P“mi' « » P?*™-....	|ne druga z drugo im izražene z
'	Jigrp«. Poje se v narodni harmo-
Domov, domov v slovenski kraj, niji. Pevci in pevke bodo obleče-
mo vleče njegov krasni maj, kde rože majo lepi diš, kde ftice znajo dosta viž . .
O ti slovenski kraj si moj zemeljski raj.
Ta pesmi smo vsi znali, vsi spevali. Ešče ednok: Prijatelo-ma želemo srečno pot i prosili bomo Boga, ka bi se srečno vrnola.
Antonija Denša.
Slovenske šmarnice v Kaliforniji
Inglewood, Calif. — Vse Slovence iz južnega dela Kalifornije vabim k ' slovenskim šmarnicam v nedeljo 17. maja ob dveh popoldne v cerkev sv. Jožefa na Arrow Blvd. in Mango, Fontana. Navzcičih bo pet slovenskih
ni v narodne noše. Upam, da bo občinstvo uživalo to dejanje prav tako kakor “Kmečko svatbo” lani.
Posetite torej “Triglavovo1” prireditev!	Tone Šubelj.
Karel Mauser:
Ob razstavi slikarja Božidarja Kramolca
V soboto večer, 25. aprila, je v Kramarjevi dvoranici klub Krog priredil pregled dela slikarja Božidarja Kramolca. Kakor je bila razstava po obsegu skromna, je vendar bila pravi umetniški užitek. Res dober referat umetnostnega kritika dr. Rajka Loižarja O ameriški umet-mosti je koj na začetku sicer skromno razstavo postavil na trden temelj in ustvaril v dvoranici zares umetniško obeležje. Tudi opazke kiparja Franceta Gor-šeta so marsikomu odprle oko ob razstavljenih umetninah.
Razstava sama je bila morda malo neenotna, ker je bila čista grafika v večini in sp bile štiri oljnate slike bolj kakor privesek, ki je motil ubranost. Mnenja sem, da bi izbor same grafike močnejše učinkoval. Kljub vsemu pa je mogel sleherni pfiti na svoj račun in sredi dolgočasne monotonosti začutiti živ in nevsakdanji utrip umetnika Božidarja Kramolca. Obiskovalcev je bilo dio.>-kaj. Med drugimi je počastil razstavo s svojim obiskom tudi škof dr. Gregorij Rožman.
Božidar Kramolc je najmočnejši v suhi igli. Po naravi poet mu je blizu poetično doživljanje, ki včasih celo malce moti. Od suhe igle se mi zde najboljše Stare hiše, ki so izsek iz starega Spitala ter Grad Portia istotam. Vendar bi zavoljo zadnje mogel reči, da je slikar iskal občutje bolj v drevju kakor v starodavni ortenburški lastnini, ki skriva v Sebi veliko lepote. Tudi se mi ne zdi posrečeno, da umetnik v dveh grafikah z neko maniro upnlrabi tudi obris človeka, ki ga postavi nekam proti volji med naravno tihožitje. Vendar moram reči, da je ravno grad Portia med zelo močnimi stvarmi. Umetnik ne more zatajiti v sebi poeta in zato v svoji poetičnosti sega po motivih, ki so njemu in nemara tudi gledalcu zelo blizu. Ista poetičnost se namreč kaže tudi v ujedankah, ki se mi zde nekam slabše od suhe igle, vendar so v svoji preprostosti; ‘kljub temu vabeče in naravne. Samotna jezera in vode, od vetra razpihano in razkuzmano drevje, to je, kar
ibssSilo
Cleveland, Ohio. — Dramsko društvo “Lilija” sporoča, da nameravane akademije, posvečene našim materam ne bo, ker bo v nedeljo 10. maja Odbor za zidavo Kat. doma v Gorici pripravni Finžgarjevo dramo “Razvalina
življenja” na odru Slov. narodnega doma na St. Clair Ave.
Prijateljem in soigralcem iz New Yorka želimo v Clevelandu do«sti uspeha in prijetnih ur.
“Lilija” z največjimi simpatijami spremlja vse napore Odbora za postavitev Slov. kat. doma v Gorici in bo radi velike važno*-'sti te akcije skušala v bodoče tudi sama izvesti prireditev v korist tega doma.
Dramsko: društvo “Lilija.”
Sestanek slovenskih krščanskih delavcev
Cleveland, O. — Dne 16. mar- Vsi smo danes delavci in v krca 1953 se je vršil ob priliki kongresa Krščanske . demokratske zveze v New Ycrku tudi sesta-
nek zastopnikov Federacije kr-
duhovnikov. Vsak se še lahko jščanskih ■ delavcev za Srednjo spominja lanskih slovenskih j Evr.opo. Na tem sestanku je bil šmarnic v Con na, kamor nas jejsprejet sklep, da vsaka narodna povabil Rev. Snoj. Kako lepo i skupina organizira v večjih smo peli slovenske pesmi! V fa- skupnih naseljih svojo organiza.-
ri, kjer službuje Rev. Snoj, ni nobene slovenske družine. Veliko
umetnika privlači in navdihuje. Z mehkimi potezami zna pričarati ta skrita tihožitja, ki so sicer ljudem daleč pa kljub temu tako resnična in globoka.
Tudi z linoreziom se nam je umetnik predstavil. Tu zlasti izstopata dva ženska akta, ki sta podana s prefinjenostjo in z lagodnimi potezami v izrazito črnih ploskvah in z belimi črtami. Eden aktov je manj posrečen in spominja bolj na rimsko izkopanino. Ni slaba, toda zdi se mi, da zaostaja za ostalima dvema, zlasti za ženo na icibrežju.
Dolgo pa sem stal pred Babilonskim stolpom in pred Kompozicijami. Imaginarizem. Tako je krstil to maniro kipar Gorše. Nisem poklican, da bi mogel različna umetniška gibanja in hotenja 'analizirati, eno bi vendar rad zapisal. Ne zanikam, da je tudi v tej subtilnosti nekaj, kar more v uživalcu umetnine zbuditi gotove aactoiacije, dvomim pa zelo, da je to naravna pot umetnosti. Jaz osebno mislim, da je umetnina v harmoniji črt in krivulj, barv in tonov, v proporcu. Enega ali drugega pa v tem imaginarizmu pogrešam. Morda bi se iz gotovih črt dal napraviti vzorec, lep vzorec za naglavno ruto, za lepo preprogo. Potem moremo govoriti samo o neki de-korativnosti, ki pa se mi zdi, se že odmika od resnične umetnosti. Razmerje med dekoraterjem in umetnikom je tako kakor med umetnostjo in med kolektivno šablonskim delom. Zadnje je lahko lepo, od umetnosti je vendarle zelo daleč.
Mislim, da je to samo poskus, eksperimentiranje, nek hiperm®-dernizem, ki ima izvor v bridkem spoznanju, da umetnik iod tistega, kar bi iz srca rad ustvaril ne more živeti, [človek se je tako oddaljil od umetnosti, tako ■se sam priklenil na materializem, da je pognal marsikakega umetnika v poskuse, ki jih je ponava-di prvo desetletje pokopalo. Tra-gična se mi zdi ta ugotovitev, vendar drži vsaj v odlomkih, če 'ne v celpti.
Prepričan sem, da umetnik Kramolc ne bo šel trdo po te] poti, da ne bo pustil, da bi mu paleta drsela po platnu le za desetletje. Kramolc je poklican, da ustvari nekaj, kar bo preživelo njega in ga postavilo v vrsto tistih, ki so v bridkosti i11 osemljenosti gradili stavbo slovenske likovne umetnosti. Kramolc je umetnik in kljub mladosti trdno postavlja korake med prve. Želim, da bi tako ostalo, da bi iz svojega srca ustvaril, cla bi se ne predal maniram. Njegova pot je nakazana v suhi igli, izkazana jev olju kakor je bilo, če ga sam krstim, Ovinek pred vasjp, kjer. «so barve debelo nanesene pa vendar tako zlite, da se ti zdi, da bi mogel stopiti na ti' sto pot.
To je Kramolčeva pot. Pot sl°' venskega umetnika poeta na tujem ne bo lahka. Stilizirano življenje, ki ga zahteva novi svet, nam ni blizu. Prav zato se b° slovenski umetnik mučil in kakor nekoč Cankar na Dunaju-Umetnost bo zanj kakor krizantema v gumbnici. Nosil jo bo
šoanskih načelih enotni v borbi proti najhujšemu delavskemu! toda kar je najbolj žalostno sovražniku — komunizmu. Ni-!nosil jo bo sam. Pa mesil jo bo, kaki ozkosrčni strankarski pomi- ker je naš umetnik idealist. To sleki nikomur ne morejo' ovirati !je ena «največjih postavk, ki nam udeležbe pri skupnih naporih daje zagotovilo, da bo slovenska vseh prizadetih narodov ustvari- umetnost na tujem še dolgo ži-
ti v bodoči Evropi pravični soci-jalni red. S tekočim študijem so-cijo krščanskih delavcev. Odbor- cijalne ureditve v raznih drža-
ndki oz. delegati posameznih na-,vah, predvsem pa način uveljav-1epse bo letos v fontani, ker jetrodnih delavskih organizacij naj Ijanja amerikanskih delavskih to ena naj večjih slovenskih na- (skupno z ostalimi narodnimi sku- organizacij v'državnem vodstvu selbin v Kaliforniji, Po šmarni-jpinami študirajo skupne delav-'in urejanju odnosov med delavci cah bo zborovanje in zabava v she probleme, cerkveni dvorani ter piknik v cerkvenem parku. Na razpolago bo okusen prigrizek in vsakovrstna druga okrepčila.
Pridite in povabite s seboj še
[fin delodajalci bomo morda nekoč V soboto 2. maja ob pri 9. urh doprinesli vsaj skromen delež k zv ečer bo v Slovenski pisarni, j	socijalni ureditvi Evrope
Ueveland, sestanek slovenskih i • , - ,	'	,
, ,,	,	, ,	to,	: m lastnega naroda,
krščanskih delavcev. Poleg raz-
n1 h poročil se bo izvolil odbor,
svoje slovenske pujatelje in študijski krožek in eventuelno znance.	J|0|hn Komick. Judi socijalni odsek.
Vabljeni vsi somišljeniki — tudi žene in dekleta.
vela, živela in rodila.
živela bo tudi v umetniku Božidarju Kramolcu. Eno želim zaj pisati za zaključek: bodimo vsaj še toliko pripeti na umetnost, da bomo ponosni vsaj na njih idealizem, če ga že sami nimamo.
Umetniku Kramolcu merem iskreno čestitati. Verujem, da Je njegovo ime že zapisano na straneh slovenske slikarske umetno sti. In če se bo držal prave p°^> ^bic bodočnost o njem še govorila-iTedaj bomo veseli tudi mi, ki da J. Melaher. nes njegove umetnost uživamo.
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma
med Slovenci
Silni sultan je po sklenjenem miru s kraljem Ferdinandom še trikrat udaril na Ogrsko. Nova prilika se mu je ponudila, ko je umrl njegov varovanec Ivan Zapolja in je hotel Ferdinand spraviti vso Ogrsko pod svojo oblast. Med tem, ko je Ferdinandov general Rogendorf oblegal Budo, je pridrl Soliman na Ogrsko, razbil Rogendorfovo vojsko in zavzel glavno mesto Budo, ki je poslej ostala 145 let v turški oblasti (1541). Zaman je izkušal Ferdinand leto pozneje ogrsko, stolico iztrgati Turkom iz rok. Soliman je iz-nova navalil na Ogrsko, si osvojili Pečuh, Ostrogon, Stolni Beli grad in mnogo drugih trdnjav (1543). Turki so prodirali vedno naprej. Ferdinand je iz-previdel, da mu le še mirna poravnava more rešiti del ogrskega kraljestva.. Zato se je začel zopet pogajati in 1. 1547. sklenil s sultanom premirje za pet let pod pogojem, da sme obdržati ogrske pokrajine., ki jih ima v oblasti in da plača 30.000 cekinov na leto.
Tako je bila razdeljena O-grska na tri dele. Ferdinand je imel v oblasti severozapadno Hrvaško in zapadne dele Ogrske; Turki so zasedli sredino: mesta ob obeh straneh Donave iz spodnji del ozemlja med Donavo in Tiso; Erdeljsko z vzhodnimi ogrskimi pokrajinami je ostalo Zapoljevemu sinu Ivanu Sigismundu II. Vendar meja ni bila nikjer natanko določena in turški vojaki so tudi za časa miru neovirano plenili in požigali po ogrskih vaseh. Leta 1566. nahajamo bojevitega sultana zopet na Ogrskem, da se polasti nekaterih velikih trdnjav, ki so ovirale turško prodiranje. Še le sedaj je bolehnega, a neutrudljivega starca pred mestom Sigetom, katero je branil junaški Nikolaj Zrinjski, dohitela smrt.
Med tem, ko so se te velike vojske izvojevale med velikimi rednimi armadami na obeh straneh, so divjali mali boji na meji skoraj nepretrgoma naprej. L. 1538, je dobil novi kranjski deželni glavar Nikolaj Jurišič z meje poročilo, da hoče sam sultan prihodnje leto vdreti v deželo in Ljubljano oblegati. Lahko si mislimo, kolik strah je povzročila ta novica med kranjskimi stanovi. Vsi obupani so se obrnili do kralja Ferdinanda in sosednjih Štajercev za pomoč, češ, da bodo sicer v svoji zapuščenosti prisi-
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in
barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Slovenske Plošče
ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri
NOVAK’S FURNITURE
5505 St, Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
7.	:
Re*Nu Auto Body Co.
Pop wimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Pi pravljamo body in fender]«.
Welding.	i
JOHN J. POZNIK in SIN GLenvilU 1-3830 982 East 152nd Street
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega broti revmatizmu. Vprašajte bas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Ijeni storiti sklepe, ki bodo v škodo krščanstvu. Tu se nam javlja že drugič obupna misel kranjskih deželnih stanov, da vse žrtve ne bodo nič pomagale, da bodo slednjič vendar le prisiljeni, podati se Turkom in odpasti od krščanske vere. Bojazen se k sreči ni izpolnila, a vojne priprave so se z vso marljivostjo nadaljevala. “Turško vprašanje” je bilo na dnevnem redu vseh deželnih zborov in odborniških shodov, stroški za vzdrževanje vojske na meji so bili največji in so hudo obremenjevali tako svetne kakor cerkvene stanove.
Iz zakladnic v Gradcu in Dunajskem Novem mestu so vozili topove, puške, sulice, sekire, smodnik, kroglje v Ptuj, Ljubljano in druga važnejša mesta na Hrvaškem, v Dalmaciji in Slovenski krajini. V Brežice so zazidali 3,000 goldinarjev. Bram-ba Hrvaške krajine je bila izročena baronu Erazmu Turnu, komturju nemškega viteškega reda v Avstriji. Ko e Turn 1. 1539. zaradi bolehnosti odstopil, sta prevzela povelj ništvo Sigismund Višnjegorski in ban Ke-glevič. Za prevažanje živeža, streliva in drugih vojnih potrebščin čez Muro, Savo in Dravo je kralj Ferdinand ukazal vicedomom na Štajerskem, Koroškem' in Kranjskem, naj pripravijo ladje in plave.. Tudi natančen zemljevid Kranjske, Slovenske krajine in Hrvaške je ukazal narisati.
Na večkratne opomine kranjskih stanov, da človeške nared-be ne zadostujejo, ako jih Bog ne podpira, je razposlal Ferdinand dne 20. oktobra 1541 razglas, v katerem pravi, da zavoljo hudih pregreh in nesloge v veri Bog kristjane tepe s kugo, draginjo, lakoto in posebno s turško šibo.
Da se odvrne božja jeza, u-kazuje, naj po vseh mestih, trgih in vaseh, v župnijskih in drugih cerkvah vsaj enkrat na teden ob določenem času napravljajo očitne obhode s sv. mašo in naj vsak dan ob dvanajsti uri zvone. Župnikom in propovedinikom je bilo ukazano, naj v svojih govorih vernike opomirujajo k pokori in po-boljšanju življenja, gosposke pa naj čujejo, da se ta zapoved izvrši. To zvenenje za odvrnitev turške sile se je razširjalo po vseh avstrijskih deželah in se ohranilo do današnjega dne, da-siravno je pozneje dobilo drugačen pomen. Še pred nekaterimi desetleji je bila na mnogih krajih na Slovenskem navada, da so ljudje pri “Angelovem češčenju” dostavili tudi očenaš za “odvrnitev hudega Turka.”
O malem turškem napadu či-tamo 1. 1540., ko je neka roparska četa vdrla na Kočevsko, pokončala mesto in okolico. Leta 1543., meseca septembra, so Turki plenili po Hrvaškem okoli Krupe, Ribnika, Novega grada in zašli do Metlike. Hrvaški ban Peter Keglevič in Jurij Frankopan Slunski sta jih v družbi z nekaterimi drugimi plemiči na dan sv. Jerneja (24. avgusta) napadla pri Otočcu, jih pobila in jim odvzela ves nagrabljeni plan. Dve leti pozneje so bili Turki zopet na Kranjskem in pokončali vse vasi od Kostanjevice do Krškega. Na Hrvaškem po so jim pri Vaga-tovičevem brodu precej olajšali naropano breme. Iznova jih najdemo tu v naslednjih dveh letih, ko so plenili okoli Metlike, Kočevja, Ribnice, Nadliška in Blok. Slovencem se je takrat posrečilo jih zajeti pri Vinici, jih nekaj potolči, nekaj pa ujeti.
(Dalje prihodnjič)
Cleveland Trust Savings dvignila obresti hranilnih vlog na 2 odstotka
Direktorji Cleveland Trust Co., naj večje trgovske banke v Ohio in ene največjih v tem okolju, so se odločili, da dvignejo obrestno mero vlog od 1% na 2%.
Ta nova obrestna mera bo veljala za več kot $500,000,000 denarnih vlog od 1. julija. “Mi imamo: nad 755,680 vlagateljev, velik del od njih ima pri nas hranilne vloge,” je dejal predsednik George Gund.
“Kot naj večja hranilnica med New Yorkom in San Franciscom čutimo, da je treba zaradi povečanih obresti pri posojilih in bondih dvigniti tudi obrestno mero hranilnih vlog naših vlagateljev.” Predsednik je nato nadaljeval: “V vseh 59 letih obstoja tega denarnega zavoda se je njegovo vodstvo trudilo, da bi plačalo kar mogoče večje obresti, v kolikor je bilo to v skladu konservativnim in zdravim vodstvom zavoda”
Banke zaslužijo: več z večjimi obrestmi od posojil in vlog. Obresti so se povišale vsepovsod v deželi. Newyorške trgovske banke so zvišale najnižjo obrestno mero od 3% na 31/4%, kar je najvišja obrestna mera od 1. 1934 za tovrstna posojila. Razumljivo, da bodo obresti na bolj tvegana posojila in vloge daleko višja.
Newyorške banke so postopno zviševale obrestno mero od decembra 1951. Zadnje zvišanje je bilo v zvezi z izdajo novih federalnih bondov, ki so obrestovani po 314%, kar je naj višja obrestna mera od 1. 1934.
Pred nekaj tedni so se odločile za ta korak tudi clevelandske banke. Hranilnice, ki plačujejo običajno pol odstotka višje obresti kot banke, so zvišale obresti nekatere na 2%, druge na 214% in nekatere celo na 3%.
IZ SLOVENIJE
smo seveda mnogo močnejši, kot smo bili 1. 1948. mnogo in mnogo močnejši v vsakem oziru.. . Samo nekaj bi še hotel omeniti. Želel bi, da bi imeli pri nas malo več obzirnosti do interesov naše celotne skupnosti in manj lokalnih in osebnih interesov.” Ta zadnji stavek je prav posebno zanimiv. Tito govori, da imajo ljudje preveč lokalnih in osebnih interesov. Kaj pa on sam? V času, ko vlada v vsej Jugoslaviji silna revščina in ljudje nimajo kaj deti v usta, si Titova žena kupuje v Parizu za drag denar najrazličnejše razkošne obleke in klobuke, Tito sam pa si naroča na cele vagone najboljšega francoskega šampanjca, ker za njegovo proletarsko grlo domači ni dovolj dober. Vsi pošteni socialisti bi morali zardeti ob takih dejanjih svojega voditelja!
Slovensko vinogradništvo zaostalo?
Z vinogradništvom se po podatkih (objavljenih v ljubljanskem časopisju preživlja v Sloveniji blizu 70,000 ljudi. Po mnenju ing. F. Adamiča, ki je omenjeno poročilo pisal, pa je slovensko vinogradništvo precej zaostalo in ne doseza evropskega povprečja. Med tem ko1 pridelajo v naših krajih na en hektar kloimaj 25 do 30 hi vina, znaša evropsko povprečje pod istimi pnirodnimi pogoji 50 hi. Pisec trdi, da je slovensko vinogradništvo v marsičem še tam, kjer je bilo pred 1000 leti. — Slovensko vinogradništvo' je bilo pred vojno na precej djobrem glasu in mislili smo, da smo v nekem oziru celo pred drugimi vinogradniki v Evropi, zlasti kar zadeva izbiro trte. Zato se človek čudi, ko bere takole poročilo v slov. časopisu.
Radijski sprejemniki
Lani so izdelali v Jugoslaviji 26,289 radijskih sprejemnikov, v kapitalističnem Zahodnem Berlinu, ki ga hočejo Sovjeti na vsak način zadušiti, pa 2.6 milijonov. Pri tem ima Jugoslavija na razpolago vse mogoče surovine in “moderno industrijo,” ki jo je
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Išče se ženska za splošno hišno delo, eden ali dva dni na teden. Pokličite YE 2-0495, na 4101 Washington Blvd., University Heights.	(86)
Delo za žensko
Delo dobi ženska za čiščenje in navadno likanje ob torkih in petkih. Mora imeti priporočila. V bližini Momtaicello in Noble Rd. Kličite naš urad, HE 1-0628.	(86)
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Zakonski par brez otrok išče 3 sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in po možnosti z garažo, na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj naj spo-roci'v naš urad. HE 1-0628.
— (85)
Hiša naprodaj
V fari sv. Vida za 2 družini. $2500 takoj. 6 lepih sob zdolej, 4 velike sobe zgorej. Blizu busa in trgovin. Plinski furnez. Polna cena $10,500. Samo na dogovorjen sestanek z Broker izključno —' MU-1-1543.	(86)
POSEBNOSTI za ta t<;den Lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa, izvrstne domače suhe klobase, sveže ščiščene kokoši po 40c funt, sveže vampe 18c funt.
Se uliudno priporoča OGRINC’S MEAT MARKET 6414 St. Clair Ave.
“Manj lokalnih in osebnih interesov
Ljubljanski dnevnik’- prina- Zgraoiiia petletka, Berlin pa sko-ša 1. aprila poročilo iz Beograda, !r,0 nj£ razen kapitalistične pod-kako so ‘povacd Tita navdušeno jetnostd in svobcide. sprejemali, ko se je po povratku
iz Anglije vozil iz Splita v Beograd. Poročilo pove samo dovolj, ker ima tudi zraven datum: Beograd, 1. aprila. Tito je povedal marsikaj v svojem precej dolgem govoru. Vprašanje je le, ali moramo njegove besede vzeti resno ali- kot prvoaprilsko šalo. Naj navedemo le nekaj stavkov: “Prepričan sem, da bodo nekega dne, ko bo doseženo ravnotežje v oborožitvi, tudi ljudje na Vzhodu pravilno razumeli to in poiskali pot, da se najde izhod iz zagate, v katero so sami zabredli. V Jugoslaviji lahko mirno* gledamo v prihodnost. Danes
Kongres OF Slovenije
Kongresu Osvobodilne fronte Slovenije, ki se bo vršil iod 25. do 27. aprila v Ljubljani, bo prisostvovalo 900 delegatov iz vseh krajev Slovenije. Na kongres bodo prišli tudi gostje iz Korotana, Trsta in goriške pokrajine. Le kaj bodo* slovenski ofarji na tem kongresu sklenili?
NI A U OGLASI
Soba se odda
Opremljena soba se odda v najem na 1007 E. 71 St. UT-1-7609.	—(86)
NAPRODAJ
ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
v poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem : soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
NAPRODAJ
V bližini cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave., hiša s 6 sobami, klet. Samo $6800.
KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030
(86)
Iščejo stanovanje
Mož in žena in 2 sina v mladih letih, nujno potrebujejo 4 do 6 sob v St. Clairski okolici. Kličite HE 1-4972.	(85)
Soba se odda
Opremljena soba, snažna in mirna se odda solidnemu moškemu. Kličite od 3. do 7. ure. Telefon EN 1-2647.	—(86)
Moikl dobijo delo
PRODUCTION
HELPERS
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
Ima nekaj del za 1. ali 2. šift. To je prilika, da se pripravite za bodočnost. Izučili bomo sposobne osebe za napredovanje v delu na uro. Morajo govoriti dobro angleško.
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
1088 Ivanhoe Road
(86)
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO G0RP.
4150 E. 56 St
(južno od Harvard)
(88)
DIEMAKERS
Za srednje In velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. C0.
1115 E. 152 St.
(86)
TAPC0
Coit Rd. tovarna
zdaj sprejema prošnje za
BENCH INSPECTORS FORGE SHOP HEATERS MATERIAL HANDLERS
DELAVCI DOKONČUJEJO RIMSKO MADON O — Delavci končujejo dela na 40 čevljev visokem bronastem kipu Matere Božje, ki bo z Monte Mario gledal na Rim, prestolnico Italije. Kip je viden z vsakega dela “večnega mesta.”
DRILL and TAP OPERATORS
ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN
MACHINE REPAIRMEN
TOOLROOM MILLING
TOOLROOM SHAPER
TOOLROOM SURFACE GRINDER
TOOLROOM LATHE HAND
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift; dobri delovni pogoji; visoka plača od ure. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Employment urad odprt od 8. zj. do 5. pop. dnevno soboto od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSOK PRODUCTS, INC.
12818 COIT RD.
(C.T.S. bus No. 36)
Iščejo stanovanje
Mlekar, žena in 3 mladoletni otroci, nujno potrebujejo 4 do 5 neopremljenih sob z najemnino do $50. Kličite pred 3. ali po 6. uri pop. HE 1-6079.
— (85)
Molki dobijo delo
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
TOOLMAKERS
Experimental work building jigs and fixtures
TOOLROOM
TURRET LATHE OPERATORS
ENGINE LATHE OPERATORS
MILLING MACHINE OPERATORS
SHAPER
OPERATORS
UNIVERSAL
GRINDERS
SURFACE . GRINDERS
TOOL AND CUTTER GRINDERS
Pridružite se k Tapco Team DANES
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Varnost
Employment uradne ure: Pondeljek, sreda, petek 8 zj. do 5 pop.
Torek in četrtek 8 zj. do 9 zv.
Soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop.
ali kličite
W. S. OLIVER za sestanek
Prosimo prinesite izkaz državljanstva
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
m
Assemblers
HI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”. Začetni plača od ure je okrog $1.74 vstevši dodatka za življenske potrebščine.
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška podpora, plačane počitnice, plačani prazniki.
Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 7 zv. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plani)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(86)
LASI
SLOVENSKI MOŠKE IVEIE
V AMERIKI
ŠT. 4
CLEVELAND 3, O., APRIL 1953
LETO II
EDINA, SAMO MOŠKA, KATOLIŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska molka
zveza v Ameriki
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1930 v državi Ohio.
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije GLAVNI ODBOR:
Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183~22nd St., Barberton, O. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O.
Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohm.
Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, O. Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 15206 Ridpath Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St Cleveland 19, Ohio.
Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 PL, Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd West Barberton, Ohio.
Drugi odbornik: JOHN LESKOVEC, 115 Smithsonian Ave., Girard, O. Tretji odbornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid, O. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio. Uradno glasilo: “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
'
Gl. predsednik pile o delu in življenju pri podružnicah
Pod vodstvom predsednika Joseph Šega in tajnika Vincent Lauterja se podružnica št. 1 v Barbertonu, Ohio pripravlja na zelo važno sejo v soboto, 9. maja. Ker je ravno 15 let od ustanovitve podružnice kakor tudi Zveze, je umestno, da se člani zberejo, da morda kaj dobrega ukrenejo za proslavo in praznovanje 15-letnice Slovenske moške zveze.
Več glavnih odbornikov se pripravlja, da pridejo kot gostje na to sejo, ker glavni odborniki bi radi nekoliko pokramljali z ustanovitelji, kateri so vse od početka skrbeli za obstoj in napredek SMZ. Slovenska moška zveza še danes s ponosom gleda na te pionirje in u-stanovitelje, kot so na primer Fred Udovich, ustanovitelj in prvi glavni predsednik, Jerry Zupec, Vincent Lauter, Joseph Sega, J. Stopar in drugi, kateri so še danes korenina organiza-
cije. Upam, da se vidimo na prihodnji seji ter da podvojimo naše bratsko prijateljstvo. Bivši glavni predsednik Anthony Budman se tudi namerava udeležiti seje v Barbertonu 9. maja.
* * *
Federacija Slovenske moške zveze je imelo redno sejo v soboto, 25. t. m. v Slovenskem domu na Holmes Ave. To je bila ena najboljših sej, kar smo jih imeli zadnjih več mesecev. Bile so volitve odbora za tekoče leto, ki so se kar povoljno izšle, tako da smo bili vsi veseli in zadovoljni, po seji smo pa še nekoliko pokramljali in seveda kakor običajno smo nekaj lepih narodnih zapeli, saj veste da, kjer sta Louis Eršte in Frank Bran-cel zraven, tam je tudi lepa pesem nato smo se razšli vsak po svojih potih.
* * *
V nedeljo popoldne in zvečer smo se poslavljali od Johna
Rožanca, (bivši glavni odbornik Slovenske moške zveze), kateri se je odpravljal na obisk v staro domovino, da vidi svoje sorodnike in znance (ako jih bo še kaj poznal). Obiskal bo svojo sestro v Ljubljani (katera je ožja prijateljica gospe Nije Natlačenove v Washington, D.C.). Tudi tukaj smo se poslavljali pozno v noč. Dragi John, upam da se kmalu, zdrav in zadovo-Ijem vrneš v sredo svojih prijateljev, članov Slovenske moške zveze. Nasvidenje John!
* * * *
Podružnica št. 8, v Euclidu je dobila kar neko novo življenje pod vodstvom novega tajnika John Jadricha. John je bil u-stanovni član in večletni predsednik pri št. 8. Podružnica ima redne seje v AJC dvorani na Recher Ave., člani se jih dobro udeležujejo. Prejšnji taj-niknblagajni Joseph Kapler je opravljal izvrstno delo pri podružnici, dokler mu je čas dopuščal, sedaj pa ima delo, ki mu ne dopušča, da bi se udejstvoval na društvenem polju, vendar je še vedno močan steber pri podružnici.
* * *
Podružnica št. 17 v Euclidu, je ena naj novejših podružnic in tudi ena najbolj aktivnih. Anton Tekavec, predsednik, in Frank Drobnick, tajnik, kakor tudi Frank Smaltz, blagajnik, to so trije delavci na društvenem polju, kot jih je težko dobiti. Sedaj delajo načrte za družabni večer ali kaj podobnega, tako da je vedno nekaj aktivnosti pri podružnici, bodisi ene ali druge vrste.
* * *
Prihodnje: Poročilo o obisku pri članih Slovenske moške zveze v Washingtonu in v Floridi.
-------o------
ženska logika .
Soprog: Jaz sem bil norec, ko sem tebe vzel.
Soproga: Tako, in sedaj nisi več?
Soprog: Ne, najin zakon me je popolnoma spametoval.
Soproga: No vidiš, zato se imaš meni zahvaliti, ako bi ne vzel mene, bi bil še vedno norec.
V šoli
Učitelj: Kaj moramo storiti, da pridemo v nebesa? Milan: Umreti moramo.
Novi uradniki Federacije
Na zadnji seji Federacije so bili izvoljeni v odbor za 1. 1953 sledeči: predsednik John Sever, podpredsednik Anton Rudman, tajnik Matt Zaman, blagajnik Martin Valetich, zapisnikar Chas. Benevol; nadzorni odbor sestavljajo: Frank Brancel, John Habe in Frank Drobnič.
—-----o-------
Ne pozabimo na Glasilo!
Na zadnji konvenciji je bila med drugim posebno ugodno sprejeta misel o ustanovitvi in rednem izdajanju Glasila. Navzoči so to zamisel pozdravili v želji in upanju, da bo to okrepilo organizacijo in ji pomagalo k napredku. Vsi delegati so bili torej mnenja, da glasilo moramo imeti.
To je zelo lepo in prav. Toda glasilo mora tudi nekdo pisati. Vsak član ima pravico, da se o-glasi in pove, kar misli, da bi koristilo kaki podružnici ali pa celi zvezi. Urednik glpsila je glavni tajnik zveze Jože Grdina. Jože je odsoten in ga po vsej verjetnosti pred koncem junija ne bo nazaj, zato se moramo vsi malo potruditi, če hočemo, da bo glasilo tudi v teh dveh mesecih izšlo. Pojdimo vsi na delo. Vsakdo naj pomaga po svoji moči in sposobnosti. Na ta način bo naše glasilo ne samo napolnjeno, ampak bo imelo tudi lepo pisano in zanimivo vsebino.
Vsaka podružnica naj se tudi pobriga, da bodo vsi njeni člani Glasilo v redu prejemali.
Vse dopise pošiljajte na naslov gl. predsednika Matt F. Intiharja, 21491 Naumann Ave., Euclid, O. Po možnosti naj bodo vsi dopisi vsaj en teden pred zadnjim četrtkom v mesecu na tem naslovu.
Charles Benevol, gl. blagajnik. ------o------
Zakaj ima Jezus tako malo prijateljev
Sveta Terezija Velika je v prikaznih večkrat prav po domače govorila z božjim Zveličarjem, katerega je ljubila s prav serafsko ljubeznijo.
Kot prednica karmelitskega reda je imela jako veliko opravila s popravljanjem samostanov. Večkrat je morala v naj-hujši zimi potovati od samostana, kar ji je prizadelo mnogo truda, zlasti ker je bila slabot-
nega telesa in skoro vedno bolna.
Na nekem takem potovanju je prišla, bil je ravno sveti večer, v samostan, ki je bil visoko v gorovju. Gosto je snežilo in svetnica se je že veselila, da se bo malo odpočila v tihem zavetju.
Ko stopi z voza, ji spodrsne in si zlomi nogo. To ji napravi veliko hudih bolečin. V prisrčnih besedah potoži sv. Terezija božjemu Zveličarju, to nesrečo. Prikaže se ji Jezus, ves v nebeški lepoti, jo potolaži in pravi: “Glej Terezija, tako ravnam s svojimi prijatelji!” Svetnica pa odgovori Jezusu: “Gospod, zato jih imaš tudi tako malo!”
------o-------
Besede velikega moža
Dunajski koncertni orkester je prvič igral sijajno Haydnovo delo “Stvarjenje.” Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Ko so predvajali divni odlomek o stvarjenju luči, je mno-žiča izbruhnila v valovito ploskanje in dala duška svojemu navdušenju.
Priznanja ni bilo konca. Tedaj je Hayden stopil na oder ter se prijazno zahvalil. Ker odobravanje še ni utihnilo, se je verni umetnik priklonil, pokazal kvišku in dejal: “Saj prihaja vse le od zgoraj.”
Ta beseda je bila lepša in večja kot njegovo nesmrtno Stvarjenje.
Prenagljeno
Na bregu je sedela mlada žena in jokala, ter vsa objokana zrla v valove. Mimo je prišel gospod in ni si mogel kaj, da ne bi vprašal žensko po vzroku njene žalosti. Moj Bog, je vzdihnila ženska.” “Tu je moj mož utonil pri kopanju.”
Kaj na tem prostoru? je vprašal gospod in ne, da bi čakal odgovora, slekel obleko ter planil v valove, da bi tako, ako še mogoče, rešil utopljenca, čez nekaj časa je priplaval nazaj na suho ter izrazil ženski svoje obžalovanje, da ni mogel najti njenega moža. Že verjamem, pravi žena, saj je pa tudi že dva meseca, kar je tu utonil.
vlezi
“Tvoji čevlji pa strašno škrip-Ijejo!” — po neki stari pripovedi je to znamenje, da še niso plačani.
“E, kaj! Zakaj pa ne škriplje moj klobuk, moj površnik in moja obleka?”
Dober odgovor
Janez: France, prosim te, posodi mi do jutri pedeset dolarjev.
France molči.
Janez: Zakaj mi pa ne odgovoriš?
France: Veš, jaz mislim, da je bolje, ako jaz ostanem tebi dolžan odgovor, kakor pa ti meni pedeset dolarjev.
------o-----
PREGOVORI:
Bedak zna več vprašati, kakor sedem modrijanov odgovoriti.
* * *
Ako sosedova hiša gori, pazi na svojo.
* * *
Ako te jedro mika, zgrizi lupino.
* * *
Brez strahu tudi Volk v gozdu ne živi.
* * *
Krmi volka kakor hočeš; vedno bo silil v gozd.
* * *
Kdor z vragom buče sadi, jih potem tudi v glavo dobi.
*	❖	X
Brez uzde strast, gotova pro^-past.
------o-----
Moška beseda
“Snedel si besedo, ki si mi jo dal!”
“Nič ne jokaj, dragica; dam ti drugo.”
N AJ VEČ JI NEONSKI NAPIS — Ta ogromni neonsko razsvetljeni globus na vrhu neke stavbe v Tokiu na Japonskem je menda največji neonski napis na svetu. Vanj je udelanega za 50 ton raznega materiala in dela reklamo za neko konfekcijo v petih različnih barvah.
Dober odgovor
Ruska cesarica Katarina II. je povabila slovito pevko Gabrielli, da bi v par nastopih zapela nekaj pesmi. Pevka Gabrielli je pa zahtevala za teh par nastopov 5000 cekinov. Cesarica Katarina je bila vsled tako velike zahteve vsa iz sebe, pa pravi: “Take vsote ne dobi noben moj maršal.” Ponosna pevka pa odvrne cesarici. “Veličanstvo, p£|maršalom zapovejte, naj — pojo. --------------o-----
imenik podružnic Slovenske moške zveze
Spodaj so navedena imena uradnikov podružnic, katera so nam bila doslej sporočena.
PODRUŽNICA ŠT. 2
Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blagajnik Martin Valetich, zapisnikar James Stopar. Nadzorniki: James Kastelic, Joseph Perušek in Stanley Mahnich; zastopnika za Federacijo SMZ: Anton Kudman in Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj ases-ment 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik F. Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 St., tel. UT 1-8387; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Brancel, Louis Brste, Fijank Petkovšek. Zastopnik SND Frank Kuhar. Podružnica seču zvečer v SND soba št. 4, staro poslopje.
PODRUŽNICA ŠT. 6
Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik Mike Žele, tajnik-bla-gajnik Frank Mačerol, 1172 Norwood Rd., tel. UT 1-0419. Zapisnikar Primož Kogoj, nadzorniki: Leo so vsako tretjoi nedeljp popoldne Novak, A. Škerl, John Borso. Seje ob eni uri v šoli sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 8
Predsednik Frank Struna, podpredsednik Charles Chesnik, tajnik in blagajnik John F. Jadrich, 948 E. 207 St., Euclid, O., tel. IV 1-3345, zapisnikar John Kutnar. Nadzorni odbor: predsednik Louis Samsa, prvi nadzornik Rudolf Strah, drugi nadzornik Evgen R. Jadrich. Seja vsako tretjo nfedeljo ob 2. uri popoldne v Jugoslav Center na Recher Ave., Euclid, O.
PODRUŽNICA ŠT. 17
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod-preds. Anton Arko, tajnik F. Drobnick, 23001 Ivan Ave., tel. RE 1-7045, blagajnik Frank Smaltz zapisnikar Anthony Intihar. V nadzornem odboru sta: Frank Jarc in Joseph Koren* zastopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
Zadnji rokovnjač
Spisal JANKO MLAKAR
(Nadaljevanje)
Videl sem vso to čedno družbo precej natanko, ker je mesec dobro razsvetljeval ta, še precej odprt prostor.
Črez nekaj časa prereže Cok-Ija skrivaj Brtonclju vezi na rokah in nogah. Ta je pa komaj čakal tega.
Urno plane pokonci in se začne dreti na ves glas:
“Ema, zbežite; le črez moje truplo pelje pot do vas.”
Ema se je pa pobrala s čudovito naglico in jo takoj odkuri-la.
Brtoncelj je pa medtem zagrabil eno izmed gorjač in lo-putnil papeža, da je kar zapelo. Ta mu jo je takoj vrnil in nato se je vnel resen tepež.
“Ti zaljubljena krota,” kričal je Griža, “kaj, ti boš mene tepel? Smo se li tako zmenili?”
Naenkrat se pa zasliši glas: “Le držite se, smo že tu. Alo po rokovnjačih!”
In iz boste planejo trije drvarji s sekirami v rokah.
Rokovnjači so takoj spoznali, da'se je stvar začela obračati na resno.
Šoba in Coklja sta takoj izginila v gozdu kakor kafra. Tudi papež je popustil Brtonclja in jo hotel popihati. Toda izpodtak-nil se je nad korenino in padel, i Preden je mogel vstati, sta že. klečala dva drvarja na njem in kričala:
“Enega imamo že; pojdite urno lovit še druge!” Tretji je pa rekel malomarno:
“Kaj mislita, da sem padel na glavo, da bom lovil v hosti rokovnjače? Eden naj me potiplje iz zasede z nožem, da bom imel. Poglejmo raje tega tiča!”
Papež je bil velik siromak. Vsega so osuvali in odregali ter ga naposled trdo zvezali. Zatrjeval je sicer, da ni pravi rokovnjač in da naj ga puste v miru. Toda eden izmed drvar-
jev, širokopleč fant s silno debelo glavo, ga je takoj “potolažil”:
“Ako nisi rokovnjač, si pa gotovo svetnik. No, gospodje v Kamniku te bodo že spoznali, kdo si.”
Brtoncelj se pa ni prav nič zmenil zanj. Menda mu je celo privoščil. Venomer se je drl, klical Emo in ji zatrjeval, da so rokovnjači že zbežali.
Naposled jo je vendarle priklical. Prihitela je z veliko sapo in mu padla krog vratu z besedami:
“Moj rešitelj!”
Potem se je pa obrnila še k ostalim “rešiteljem,” poleg katerih je naenkrat prikazal Jurček.
Sedaj mi je bilo jasno vse, če b: tudi ne bil slišal, kaj so drvarji pripovedali Emi.
Poba jo je napadu pobrisal nazaj k drvarjem in jim povedal, da so trije možje napadli eno gospodično in dva gospoda. Jurčku še poti ni bilo treba kazati, ker so slišali strel in Br-toncljevo kričanje.
“Prišli smo ravno v pravem času,” pohvalil se je debeloglavi fant.
Ema se jim je lepo zahvalila, obljubila jim večjo nagrado za pomoč in pobožala Jurčka po licih.
Jaz s^m pa za bukvo stiskal pesti in silno rad bi mu bil pripeljal eno krog ušes za njegovo postrežljivost, če bi mu jo bil de mogel.
Drvarji so sklenili spremiti “rešene jetnike” v dolino, ter vzeti s seboj tudi papeža, da ga oddajo drugi dan v Kamniku. Vezi so mu sicer odvezali, ker bi drugače ne bil mogel hoditi; porezali so mu pa ob enem vse gumbe pri hlačah, da bi jim jo ne popihal.
“Glavan” mu je celo zapretil, da mu bo takoj pognal sekiro v glavo, če bo poskusil ubežati.
Klavrno je stopal papež navzdol sredi zmagalcev in se ves čas izpodtikal ter opotekal, ker je moral nositi hlače v rokah.
Potem, ko je odšla ta častita družba, pobral sem jo tudi jaz.
Bil sem skoraj v dnu, ko za-
slišim za seboj hitro hojo. Počakam in kmalu zagledam Cok-Ijo in Šobo; od nevarnih roparjev nista imela ničesar več na sebi.
Ko sem jima popisal bridko usodu papeža Griže, sta- se nekaj časa smejala, nekaj časa pa jezila. Sklenili smo pa, da se nikakor ne izdamo.
Seveda je bilo treba potem na vsak način papeža osvoboditi. No, to nas ni ravno posebno skrbelo, saj smo imeli pred seboj še celo noč.
Jetnika in njegovo spremstvo smo došli šele čisto v dolini. Komaj smo se zdržali smeha, ko smo' zagledali sredi s sekirami oboroženih drvarjev jadrati gospoda abiturijenta Jakoba Grižo.
Raztrgani širokokrajnik je i-mel globoko v obraz potisnjen, suknjič še vedno narobe obrnjen, hlače je pa nosil previdno v rokah. Lase je zgubil menda v boju, ostalo mu je samo še en konec brk in nekaj malega brade.
Drvarji so ga gnali naravnost
na pod, kjer je bila že pripravljena slama za naše postelje, zvezali so mu zopet noge in roke ter ga izročili Jurčku v varstvo. Potem smo pa šli vsi skupaj v hišo, v kateri smo opoldne “jedli kavo.” Pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Drvarji so se hvalili na vsa usta, kako so sekali rokovnjače, katerih število je v njihovi domišljiji naraslo že na deset.
Ema se pa ni naveličala pri-povedati, da so jo rokovnjači že hoteli obesiti, in da se ni prav nič bala.
“Zahvaliti se imam pa za življenje edino-le vam, gospod Brtoncelj,” zatrjevala je sladko in pogledala ljubeznivo “viteškega rešitelja,” da se mu je kar topilo srce.
Veselje mu je pa vendarle nekoliko grenila skrb, kaj bo z Grižo; zakaj čutil se je precej krivega njegove nesreče.
Tudi Ema ga je pogrešala. Po-praševala je Šobo in Cokljo, kam je izginil, in kje so se mudili tako dolgo.
Coklja ji je potem lagal, da so
zašli in pri tem izgubili Grižo, ki pa mora priti vsak čas za njima.
Drvarji so pa medtem pridno praznili steklenice, katere so morale vse iz torb na dan, da se je tako slavila zmaga nad ro-koiarjači. Kmalu je pošlo vino, in prišla je na vrsto slivovka.
Sedaj je pa prišel tudi najugodnejši čas, da rešimo Grižo.
Tiho se izmuznem iz hiše in grem na pod.
Slaba leščerba je razsvetljevala “zapor.” Griža je ležal zvezan na tllie-h, stražil ga je pa Jurček. Fant si je krajšal čas s tem, da je jetnika ščipal v bedra, in se prav prisrčno smejal, ko ga je ta brezuspešno skušal brcniti.
Najraje bi bil poredneža stresel za ušesa in vrgel ven; tako sem pa moral z njim celo prijazen biti.
“Jurček,” rekel sem mu, “pojdi v hišo, da dobiš kaj med zobe; bom pa jaz ostal ta čas pr; rokovnjaču.”
(Dalje prihodnjič)
1 ihi^ Zatajil sem
Loralnski kotšiek
Piše Josephine E.
se, kolikor j sede. Stari govori: “Kmalu bo 50 j “Koliko pa imate zemlje?” ga sem se mogel in odgovoril: “Da,' let, ko smo prišli 3 bratje v Av- prekinem. “Okrog 800 ha je bo!”
Slovenec sem.” “če bi to vedela, bi te ne vrgla ven, mislila pa sem, da si Nemec, za katere so pri nas vrata zaprta, zavoljo njih | g27}Q morali zapustiti domoviniO' Koncem meseca marca smo Edino za pisemsko znamko jim |...” pri teh besedah ji pritečejo
imeli v naši lepi novi cerkvi prvič birmd. Nad petdeset dečkov in deklic, pa tudi nekaj odraslih je bilo sprejetih v vojsko Kristusovih vojakov, kot je prevzviše-
p&navadi zmanjka, da bi se za- -solze po licih, hvalili za pakete, ki jih dobe iz J Od strani jo pridrsa stari. Lep Amerike. Menim, da je naš mili okrogel trebušček mu je prikle-rojak kar dobro pogruntal ... {njen z zlato verižico, picistava in Nekdo je nekje zapisal, da noša se rdečeličniku zelo poda.
ni škof Hoban naglašal. Ginljiv imajo tisti, ki dosti hodijo navad-, Oba me potegneta nazaj v hišo. in lep je bil pogled na te nove na velike “tace” ali bolje rečeno, šel sem, ali zelo nerad in narav-Kristusove vojake, ko so pribo- stopala, drugi pa ga je vprašal, nost vleči sta morala iz mene be-rakali v cerkev in zasedli prve kaj imajo tisti, ki dosti sede? sedeže poleg svojih botrov in bo- Aha, pa res, kaj neki imajo? trie. Posebna lepo je bilo tudi,| Pravijo, da so skrbi, žalost in ker so bili vsi birmanci enako'jeza najhujši sovražniki našega| oblečeni. Deklice so nosile bele{zdravja, -in da za te vrste bolezni* oblekce z rdečimi kapicami, deč- ni boljših zdravil od dobre volje ^ ki pa so imeli rdeče haljice. Naj /ter o d k r i tosrčen, dobrodušen j dobri pastir čuva nad njimi in smehljaj. Poslužujmo se torej v j jih blagoslavlja v bodočnosti!
stralijo. Takrat ni bilo ne Shep- mi pravi malomarno, partona in ne Mooroopna. Da- j Staruhi so se kar vsipale bese-leč naokoli smo bili le trije far- de iz ust. V kratkem povedano: morji, jaz in še 2 Avstralca, ko .Rodilo se jima je 9 otrok, vsi smo začeli obdelovati to, pušča-,še živijo, mlajša je stara 20 let, vo. četudi je zemlja' rodovitna, ponojčena je samo ena. Imena so bil težak začetek. Vinograd- lepa slovenska: Ivan, Tone, Mirko, Jelka, Anica, Mara, Olga, za enega sem pa pozabil ime. Uči-
ništvo mi je bilo poznano in začel sem se s tem pečati. Sreča, da sem se seznanil z nekim Fran-cozo|m, strokovnjakom za vinarstvo. Ta je bil moj učitelj. No, hvala Bogu, danes nimam tekmeca v bližini.
Doma v kolegiju se pozanimam za omenjeno družino. Povedo mi, da so tq najbolj imoviti ljudje daleč naokoli. Razlagajo mi, kako je bila hčerka oblečena pri poroki: široko krilo, obloženo z zlatniki in srebrniki, bele nogavice pod koleni z rdečim trakom podvezane, visoke črne čevlje, široka rokava bluze, preko katere je imela rdeč, žametast mo-
AVOID MORNING BACKACHE
ti se niso-hoteli, četudi niso'“za-j dere, spredaj cik-cak z modro biti” . . .”	jv-rvico prevezan.Naglavijeime-
Stari me vpraša: “Si oženjen?” j la mitri podobno pokrivalo, v “Nisem,” “Imaš dekleta?” “Ni-;rokah so ji ležali rdeči nageljni mam.” “Se boš ženil?” “Sem fa-jin rožmarin, pa dolgo rdečo ma-Italist.” “Tu ni zemlja za dobre relo je imela.” No, sem si mislil,
Avstralce . . . Zanima me le, kako bo z naša zvestobo in ljubeznijo do domovine čez nekaj let . . .?”
Velika noč je tudi že za nami. j Prvič smo obhajali prelepi praznik Vstajenja v naši novi cer-kviv ki je bila čudovito lepo ,okrašena. Med ponosnimi zelenimi palmami so se blestele krasne bele lilije in druge lepe cvetlice so krasile naše oltarje. Vse priznanje in hvalo za to prelepo 'okrasitev maramo dati našim pridnim šolskim sestram, učiteljicam, ki so v tem prave umetnice!
In naši cerkveni pevci! Oj, ko bi jih tudi vi slišali! Mogc-čno sia zadonele prelepe velikonočne pesmi: Zveličar naš, Skalovje groba. Regina coeli in pa težka skladba latinske maše. Res zaslužijo naši pevci vso pohvalo, kot tudi njih spretna organisti-nja in učiteljica Miss Mimi Pe-ruškova. Dal Bog, da bi še dolgo prepevali Bogu v čast in nam v veselje!
Ti prazniki, te prelepe pomembne in ganljive velikonočne pesmi, so marsikoga v duhu ponesle preko luže v oddaljene rojstne kraje; prav tiho smo zasanjali kako smo jih preživljali v rani mladosti doma. In zdaj? Kako le jih obhajajo naši bratje in sestre? . . .
Nekdaj, pred zadnjo vojsko je šla velikpmoična procesija in procesija Sv. Rešnjega Telesa od farne cerkve v Begunj ah gori do konca vasi, kjer se je pri Maten-čevi hiši obrnila zopet nazaj proti cerkvi. Zdaj se pa vije procesija, kot poročajo, samo po “tarnali” cesti, po takozvani Vikle-či dolini, tja do Malenških njih, kjer se obrne. Vprašamo! se zakaj tak:i? Je taka verska svoboda tam preko? Morda se pa boje, da procesija ne bi motila tistih “tavelikih” glav, ki se jih še nekaj šopiri tam po naši ubogi in razdejani Menišiji!?-, . .
Na belo nedeljo smo pa kar zares poromali tja preko v našo ljubljeno domovinjoi, kamor nas je samo za par kratkih ur popeljal naš spoštovani narodnjak Mr. Anton Grdina. On je neutrudljiv v svojem delu za narod. Koliko Svojega časa potrati, ko kaže po slovenskih naselbinah slike. Dvorana naše stare cerkve je bila kar lepo napolnjena, mi pa smo občudovali našo belo Ljubljano, Ig, Ribnico, Trst, Gorico, Sv. Vikarje, Celovec, Benečijo« itd. Vsi srno se zadovoljni razšli. Mr. Grdina nam je obljubil, da bo . Spet prišel in nam pokazal še več drugih slik, ki jih ima v svoji Veliki zalegi. Prav lepa hvala Vam, Mr. Grdina!
Pred nekaj meseci se je neki rojak vrnil iz idbiska stare domovine. Ugotovil je tole čisto resnico: V starem kraju se imajo kar fajn, je dejal. Vse je orajt, saj sem se na lastne oči Prepričal. Nekaterim gre sicer trda za jed, ampak za pijačo in Veselice imajo pa zmeraj zadosti grošev. Prirejajo koncerte, različna zborovanja, izlete na vse kraje, politizirajo in debatirajo In rešujejo ubogo zasužnjeno do. biovino. Imajo univerzo, na tisoče dohtarjev in advokatov, imajo umetniške razstave, narodno 2avest in milo slovensko pesem. Seveda imajo tudi nebotičnik in Avtobusni promet, na kratko povedani imajo “svega i svašta.”
■obilni meri teh cenenih “arcnij.” Toliko za to rajžo. Veste, ven :se mi mudi, ven v moj vrtiček. Moram .rožce posejati, pa solat-co tudi in še kaj drugega koristnega. Zdravi ostanite, pa tudi vi svdje vrteče kopljite! Dobro srečo vsem!
"Pri Siovsndh" ¥ totraliji
Dr. Janko Mikula biv. hodiški župnik na Sloven. Koroškem, poroča v čelov. Našem tedniku o svojem obisku pri našem rojaku v Avstraliji takole: “Tudi zaiinjc nedeljo sem bil okrog. Kar sem opazil nepregledne vinske nasade' in v sredi: opazim velikansko “zidanico,” ki je bila res skrbno urejena, a nasadi so bili bolj prepuščeni naravi. Podrobnosti so me pa vseeno zanimale. Nedaleč proč 'opazim lepo leseno hišo in se napotim proti njej. Do hiše bi človek pričakoval lepo asfaltirano cesto; bilo pa je blatoi in voda.
Rad bi prišel do hiše. Nekaj več sem hotel zvedeti, kakor sem videl. Preostalo mi ni drugega kakor pof, pof, pof po blatu do hiše, okrog katere je bil ne preveč negovan vrt. Na dvorišču vidim predvsem blato, 6 traktorjev, 'več tovornih avtomobilov, 3 elegantne ameriške avte in vse mogoče stroje. Vse pa je bilo blatno, da se ni razločila niti barva. Na vrtu je bil še pes: “V uh me piš!” si mislim in grem naprej do vrat. Potrkam prvič, nič, drugič, nič. Potrkam tretjič, ko zaslišim glas: “Come in . . .” Mislil sem, da to meni..,velja, toda je staruha svojo hčerko klicala. Prešerno jo marširam po hodniku v sredino hiše. Kar privihra staruha in me zmerja in žuga. Kdo mi je dovolil vstop in me nažene ven; kazala je s sproženo rolko in s stegnjenim, palcem. Resno sem se bal brce.
Od ponižanja sem bil jako jezen in prša so se mi kar krčila ter zabrundam po slovensko: “Salamensk ’tie ’ma pa hudič ta m vade . . .” “Kaj, kaj; kje, kje.? me staruha vpraša tudi po, slovensko. Rdečica me oblije in zona me obide po vsem telesu; najraje bi se v tla udrl v tistem
due to sleeping on a too-soft mattress
MORNING BACKACHE OFTEN BEGINS HERE! ...on a sagging mattress that lets your body sink into danger* ous muscle strain!
%YoiT can banish restless nights, pain-racked mornings, when you replace that worn-out, sagging mattress that lets your body sink into dangerous muscle strain! Choose the superb new Sealy Posturepedic Mattress, finer/ firmer, more resilient, exclusively ere-' ated by Sealy to support you with j**spine-on-a-line|' healthful sleeping comfort for the rest of your life!/
[ See our Sealy Firm-O-Rest t Posturepedic Now Matching Posturepedic Box ^ Spring. Also Available
PRI NAS DOBITE FINE MODROCE
OD
*16*
NAPREJ
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD
APPLIANCE i FURNITURE
EN 1-3634
6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK
Odprto zvečer
žene, si razumel?” “Sem!”
to je bila pa velika senzacija za
Izseljevanje iz Evrope
Mednarodni Cdbor za emigracijo s sedežem v Bruslju, je objavil poročilo o svojem delovanju v zadnjih enajstih mesecih. Od 80,000 lani iz Evrope odpeljanih izseljencev jih je šlo 38 tisoč v Zdr. države, 8500 v Kanado, 14,300 v Avstralijo, 12,000 v Južno Ameriko, 7200 pa v druge dežele. Nemcev je bilo med njimi 38,000, Italijanov 12,000, Avstrijcev 12,000, izseljencev iz j drugih dežel pa 21,000.
WAGENMAN’S “MASTER PAINTERS” JE “VREMENSKO PRAVILNA”
ZA SEVERNO OHIO
Kakšno svežo zunanjost bo dala nova barva vašemu domu ... in na ta način povečala vrednost vašemu posestvu. Ta odlika “profesionalcev, Wagenman MASTER PAINTERS je da se sama čisti—o-s-t-a-n-e bela leta in leta.
Narejena je v Clevelandu, da prenese Severno-ohijsko 'ekstremno temperaturo. To ni splošen izdelek za rabo na vsem prostoru od ene obale do druge, ampak prvovrstna barva, ki se ohrani boljše in iz-gleda čistejša dalj časa v Clevelandu. Samo $5.95 za galon, stane manj in daje vaši hiši trdno zaščito Wagenmanove barve za dom. Pri vaši najbližji Wagenmanovi “One Stop” trgovini.
4420 Superior Ave.
11811 Bucke37e Rd.
3877 East 131 St.
2138 Noble Road
624 Prospect Ave.
14034 St. Clair Ave.
6017 Broadway Ave.
589 East 185 St.
14709 Detroit Ave.
11819 Lorain Ave.
5864 MayfieW Rd.
13683 Lorain Ave.
4243 West 35 St. 16823 Lorain Ave. 4443 Mayfield Rd.
371 So. Main St., Akron, Ohio 641 Broadway, Lorain, Ohio 234 Broad St., Eiyria, Ohio
KJER RASTE UP NA MIR — Komunistična, stražarja varujeta vhod v taborišče pri Pan-munjomu kjer se vrše razgovori med komunisti in predstavniki Združenih narodov.
Poskusite! Boste se strinjali—
smo,
na\bo\\fcm
ERIN BREW
Je Standard!
Ali ste kejše .
poskusili današnjo Erin Brew? Glad-. . lahkejše . . . jako okusno, Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno!
Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260,
katero vam prinaša Standard Brewing Co.
J. Š. BAAR
Golobček
Vojak je imel zavidanja vreden dober spanec; komaj se je prekrižal, že je mogel sosed počenjati, kar je hotel.
Čez hip se je oglasilo njegovo šumno oddiha van j e, ki pa je kmalu prešlo v hreščeče smrčanje, kakor bi z ostro žago zarezal v trdo grčo. Toda zjutraj ob tri četrt na pet je, kakor bi odrezal, škripanje, hreščanje in žvižganje prestalo: Sochor se je prebudil, takoj vstal in v copatah prvi resno korakal v u-mivalnico; za njim so cepali dru gi, dokler zvonec ni zaključil jutrnje budnice.
Z neizmernim zaničevanjem je Souček gledal izpod pernic na vojaka, kako se suče sveže umit in vonjajoč po milu okoli svoje skrinjice, kako si natančno krtači glavo, se skrbno češe, obuva in pazljivo zapenja neskončno vrsto gumbov na talarju — on Souček — pa se medtem še preteguje, se obrača na stran, udobno počiva in se naslaja v gorkih pernicah. Ko pa vojak že po pasu sega .
“Koliko je ura?”
“Čez pet minut bo pol”
Kakor bi ga zbodel, skoči Souček pokonci. V petih minutah mora končati vse, za kar potrebuje Sochor tri četrt ure. Skoči v čevlje, talar zgrabi v naročje, v umivalnici se poškropi, na poti v kapelo oblači talar in ko se ob pol šestih oglasi zvonec v drugo, že vstopa istoča-
hujskal na nas podravnatelja in v slabo ime spravljal našo spalnico. Če se predrzneš vstati zjutraj za minuto prej, nego te pokliče zvonec, potem te zatožim, slišiš, ne spi in poslušaj, zatožim te.”
Sochor je zagodel nekaj nerazumljivega, se obrnil na stran in že mu je zaklokotalo grlo, iz nosu pa se je oglasil znani glas, kateremu so v spalnici rekli “uspavanka”, kajti privadili so se mu tako, da so po vrnitvi počitnic in praznikov zatrjevali, da so doma slabo spali, ker ni bilo vojakove “uspavanke.”
Kakor vedno je vojak tudi danes vstal pred peto uro in, ko je zvonec odpel, se je že umit, rožnat in svež vračal iz umivalnice. Pogledal je svoj obraz v okroglem zrcalu, oprezno je speljal na levo in desno z glavnikom sleherni las raz lepo, belo, od levega očesa k temenu vodečo prečko, obul si čevlje, oblekel talar in premišljeno, kakor bi jih štel, otipaval in zapenjal trde žimnate gumbe. Ko je zapel zadnjega, je segel po pas. Segel pa je v prazno. V trdi zvitek zviti pas je zginil. Sochor je hitro pogledal za skrinjico, pod postelj, otipaval žepe v talarju — toda se mu je posvetilo. Zavrtel se je, skočil k sosedni postelji, pograbil kakor s kleščami Součka za rame in zavpil: “Kje je moj pas?” “Gotovo bo čez pet minut pol
sno s spiritualom v kapelo in — zadnji čas, da vstanem. O-poklekne na edino še prazno j pr0sti, nimam časa, da bi ti ga mesto v klopi ob vojaku. Tam i	’se je odrezal sosed, se
še skrivoma hitro z žepnim mu iztrgal, skočil k nasprotni glavnikom počeše mokre lase in vrsti postelj skoraj naravnost zapenja talar. Kolarja, pasu‘in Holoubku v naročje:	“Jožko,
drugih delov svoje mondure ni- brani me, ta medved me bo raz-ti nima v spalnici. Šele* po zaj
trku se sreča z njimi v muzeju in tam končuje svojo jutranjo toaleto.
Dolgo se je dah za dnem z železno doslednostjo ponavljala slika teh dveh skrajnosti, dokler ni Součku nenadoma šinilo v glavo, da je v svojem užitku prikrajšan, moten, in začel je vrtati v Sochobja
“Poslušaj, vojak, tudi ti se moraš podvreči hišnemu redu in disciplini. To ne gre, da bi se samo pritoževal, da vrtim jezik do desetih zvečer, da ne moreš spati. Ne spodobi se, da bi razširjal o nas obrekovanja, laži, da bi nam jemal dobro ime,
trgal,” je dejal in stekel s talarjem preko ramen v umivalnico.
To jutro je vojak prvič po štirih letih prepozno prišel k ju-trnjjim molitvam, prišel je pa brez pasu. Pas je ležal lepo zvit na njegovem pultu in se mu nedolžno smehljal, ko je čemeren in razkačen prišel po zajtrku v muzej.
Približno po enem tednu se je smejali
skoraj posinjel, je za hip obsta' na pragu, biret je imel nasajen čisto na temenu, čelo je bilo nabrano v zlovešče gube, iz oči pa so mu bliskale strele.
“Gospodje, tu pa prenehajo vsi oziri,” je bruhnil takoj na pragu. “Dokler zbijate svoje nerodne šale znotraj za temi zidovi, mežim z obema očesoma, delam se, kot da ne vidim in ne slišim. Kar pa se je danes zgodilo, to ne more ostati kar tako brez vsega. Zima j stoji gruča ljudi in se smeje na vse grlo. Vse mesto bo o tem govorilo in kaj lahko pride tudi v časopise. Kaj poreče na to prevzvr šeni gospod škof? In vsega tega ste krivi vi, gospod Souček, dobro vem, edini vi ste zli duh tega letnika. Opominjam vas poslednjič, nič se ne zanašajte na to, da ste že v pastoralki.
Še enkrat — in brez usmiljenja vas odslovim, zato ker si ne bi upal naprtiti na vest odgovornosti, da bi pripustil tako lahkomiselnega človeka k ordinacijam. Sedaj veste, ravnaj te se po tem!” Vrata so se zaloputnila, v muzeju je trenutek bila še grobna tišina. Bogoslovci so poznali gospoda ravnatelja, vedeli so, da ne grozi tjav' dan. Toda kaj se je prav za prav zgodilo? Čemu ta rana huda ura?
Odgovor je pravkar prinašal sluga, ki se mu je na prstu gugal , vejlik čevelj. Podplati so bili lepo svetlo zlijkani, rjava golenica se je rdečila kakor lisica.
“Kje ste ga našli?” je takoj skočil Sochor pokoncu in se potegnil za svojo lastnino, ki jo je zjutraj v spalnici zastonj iskal.
“Stražnik me je nanj opozoril. Ko je na ulici stala gruča ljudi in so s prstom nanj kazali, je stražnik pozvonil pri vratarju in naročil, naj ga takoj odstranimo.”
Stražnik? Kje pa ga je videl?” je vprašalo več glasov hkrati.
“Saj je gospodom menda že gospod ravnatelj razložil,” se je muzal sluga, “da je visel raz okno vaše spalnice na temle motvozu skoroda nad samim prvim nadstropjem. Sreča, da se motvoz ni pretrgel, to bi moglo imeti slabe posledice.”
“Prazen strah, motvoz je ko-nopen,” je zavpil razjarjeni Souček.
“Tak je to vaše, gospod Sochor; za to najdbo bi mi lahko dali napitnino,” se je namuznil sluga. Bogoslovci pa se niso
zgodba ponovila s kolarjem, z zrcalom, — nenadoma so se med jutranjim študijem, komaj je na cerkvenem stolpu ura u-darila sedem ,vrata s sunkom odprla, v njih pa se je prikazal sam gospod ravnatelj Bled
■ *----------------------------------------------------------------------------------'------------------ -----------------^----------------------------------------------------------------------------- «

;;
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
Sochor je tožil, najbrž kar naravnost tožil Součka. To bi bilo nebratsko, to bi bilo nekaj, česar nobeden niti imenovati noče . . Simpatije muzeja so brezdvomno na Součkovi strani.
“Gospod ravnatelj ima prav, pa tudi Souček ima prav. Edino vojak nima prav. Greši. Drži naj se ure. K0 prestopa red, naj • trpi tudi kazen in naj ne teče kakor otročiček — tožit,” se glasi splošna sodba.
Dogodivščina s čevljem se je raznesla po mestu prej kakor v semenišču, toda v semenišču je bil njen učinek hvaležnejši in trajnejši. Ni bilo bogoslovca, ki bi se pri slučajnem srečanju ne ozrl Sochor ju na noge in se nasmehnil, čeprav nevede. To je vojaka strašno dražilo in snoval je maščevanje in povračilo.
“Koliko je ura?” je iz navade vprašal nekako po enem mesecu Souček iz postelje.
“Čez tri minute bo pol,” je zagodrnjal vojak in odhajal.
Kakor bi ga prožna vzmet na-mah vrgla kvišku, je Souček takoj skočil pokoncu, segel po hlače, jadrno sunil vanje obe nogi hkrati, pa je tudi takoj bolestno. zavpil svoj priljubljeni: “Čuki, ah čuki, kaj ste mi naredili!”
Tovariši, ki so že končavali
z napraviljanjem, so se zdajci ozrli na Součka in bušili v smeh. Na prvi pogled je bilo jasno, kaj se mu je zgodilo. Nekdo je ponoči skrivoma močno zavezal obe stari hlačnici, močno obnošeni in večkrat popravljeni; njunih ran in brazgotin pod talarjem ni bilo videti, da so le konci, ki so gledali izpod talarja, bili spodobni. Semeni-ški krojač Matevž je revnejšim bogoslovcem za nekaj grošev napravil iz starih talarjev take lažnive konce, ki so jih imenovali “luknje”, in jih prišil na še starejše hlače.
Ko je torej Souček v naglici sunil v dobro zavezane hlače, je predrl obe hlačnici, noge v belih copatah so prišle na na-
pačnem mestu ven in zavezana konca hlačnic sta se mu mlahavo opletala ob nogah.
“Kje naj vzamem denar za nove,” je žalostno tarnal, “tolažil sem se, da z menoj odslužijo semenišče in da jih iz hvaležnosti ohranim, za spomin, ko bi se me kdaj lotila svetna ošabnost in ničemurnost — zdaj pa!”
“Toda čak’te, čuki!,” je zagrozil proti vratom. Pa ni bilo časa ne za tarnanje ne za grožnje. Zvonec je zapel in vsi so se hitro vsuli k durim. Souček je blikovito odrtgal in vrgel proč obe “luknji”, se obul, vrgel nase talar, v umivalnici si je gredoč umil oči — in danes je on prišel prepozno v kapelo. Pri-
plazil se je vanjo tiho kakor miš: gospod spiritual je že zaključeval jutranje molitve. Sochor je klečal na svojem mestu kakor pribit, a Součku vendarle ni ušlo, kako se je vojak ško-doželjeno nasmehnil, ko se je spustil ob njem na kolena.
“Tega nisi storil ti, čuk, ampak nekdo tvojih prijateljev, pa ti veš za to,” je Souček pomislil; “no kakor jaz — tisti —” ni skončal, ker se premišljevanje že začelo.
Holoubek je sam od sebe ponudil nesrečnemu prijatlju posojilo iz “Pomoči”, kajti vedel je, da se zadolženi tovariš ne bi niti drznil prostiti za nov kredit; zavezal se je zanj, in do večera je krojač Matevž zacelil
na častitljivih hlačah obe novi rani in vse stare. Součkovi prijatelji pa so se pri “črnih uricah” ostro spoprijeli s So-cherjevimi privrženci in jim o-čitaii nerodno šalo, ki revnega tovariša ni samo občutno gmotno oškodovala, marveč bi mu mogla naprtiti še nov ukor zaradi zamujenih jutranjih molitev, kar je pri očrnjenem Součku padlo z dvojno težo na tehtnico. Iz kadilnice se je prepir prenesel na dvorišče ter se nadaljeval še v spalnici.
(Dalje prihodnjič.)
—Po sodbi zdravnikov porabijo pljuča povprečnega odraslega človeka 25 ounce kisika v 24 urah.
ODPRTO V ČETRTEK, PETEK, SOBOTO M POftEDEUElC DO 9. URE ZVEČER
OBOJESTRANSKE "REPP" VLEČNE DRAPERIJE
Primerjajte po 10.95
Prekrasne na obeh straneh!
90 inč dolge
•	Buckram podloga, zgoraj stisnjene
•	Soncu odporne dekorativne barve
Tu so razkošne draperije, ki bodo modernizirale vaš dom! Senzacionalna “Sears Day” cena pri tem izrednem nakupu. V Victorian rdeči, mint zeleni, federal zlati, chartreuse, Valley roza, dawn sivi, malibu koralni, rjavi ali beige barvi.
CARNEGIE, LORAIN AVE., PAINESVILLE, ELYRIA
Za varnost obleke, lahko na budget!
Vreče za U oblačil
99
o Do 2.98 vrednosti!
•	Močni kvalitetni	/n
plastik	^
•	36 inč Zipper
Nekatere vreče so spredaj v celoti prešite . . .nekatere imajo gosto prešite robove , . . vse iz plastika, ki se z lahkoto čisti. Na izbiro več priljubljenih barv.
CARNEGIE, LORAIN AVE.
Bsgai® nagubane Rapn iarquiseffe
40x90 inč vsaka zavesa
Primejajte po 3.49
2-66
Poživite vaše sobe pa tudi proračun po tej nizki prodajni ceni. Lepo sešite z izredno globokimi inč francoskimi gubami. Sears izdelava obljublja izredno dolgo rabo. Zelene, modre, bele, roza, rumene.
40x81 inč.................2.66
72x90 inč ................4.66
CARNEGIE, LORAIN AVE., PAINESVILLE, ELYRIA
Ileidanfierg čipkaste preproste zavese
90% Cotton, 10% Rayon
Reg. 1.39
99
C Par
“Zadovoljstvo zajamčeno ali vrnemo denar”
Krasota oken, ljubke zavese s tkanimi stranskimi robovi — 3 inč spodnji ro^ bovi. Lepo narejene s skrbno posameznostjo. Dopolnite vašo sobno dekoracijo s temi odličnimi čipkastimi zavesami. 27x81 inč. Eggshell.
CARNEGIE, LORAIN AVE., PAINESVILLE, ELYRIA
•	Carnegie pri E. 86th
•	Lorain Ave. pri W. 110th
•	95 N. Park Pl., Painesville
•	328 Broad Sl.. Elyria
PEVSKI ZBOR "TRIGLAV
priredi
KONCERT
v nedeljo 3. maja 1953 ob 4:00 pop.
v SACHSENHEIM HALL, 7001 Denison Ave.
Zabava bo pa v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
JOHN GRABNAR ORKESTER