Izhaja vsak Četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI UST
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE
ŠT. 772
TRST, ČETRTEK 4. DECEMBRA 1969, GORICA
LET. XVIII.
Ne se prepustitil križem rok usodi
Statistični podatki o slovenskem šolstvu na Tržaškem in Goriškem po zadnji vojni, ki jih najdemo cd časa do časa v našem tisku (s tem se ukvarja med drugimi zadnja številka nove slovenske revije »Prostor in čas«) dokazujejo, da znaša število otrok v slovenskih šolah samo še približno eno tretjino tistega števila otrok, ki so obiskovali slovenske šole takoj po vojni. Tudi o vzrokih za to se je že veliko pisalo: politični razkol med komunisti zaradi kominforma, ker je bila Vidalijevi struji sumljiva titovstva že tudi slovenska šola in ker dejansko tukajšnji italijanski komunisti sploh niso nikoli prenehali biti tudi nacionalisti nasproti svojim slovenskim tovarišem, čeprav se tega morda sami niso zavedali in se jim je zdelo samo po sebi umevno, da se ti v nacionalnem in jezikovnem pogledu podredijo; tuje delovno in sindikalno okolje, v katerem mora delati slovenski delavec in nameščenec in ki vpliva nanj raznarodovalno ali celo ustrahovalno, ker mu vzbuja skrb, da bi izgubil službo °ii da bi bil slabše plačan, če bi prevteč odkrito pokazal svoje slovenstvo, zlasti s tem, da bi dal otroke v slovensko šolo; splošni pojav asimilacije, da se manjšina prilagaja ve čini, kar ni samo naša tržaška ali goriška posebnost, ampak je to opaziti pri skoro vseh manjšinah v Evropi; in še specifičen občutek neke civilizacijske ali številčne manjvrednosti pri mnogih naših ljudeh, ki objektivno sicer ni upravičen, a vendarle obstaja in ga je le težko zdraviti, ker bi ga bilo mogoče pregnati samo z izobrazbo, a ravno taki ljudje najmanj bero slovensko oziroma sploh več ne primejo v roke slovenskega časnika ali knjige. In ker o slovenski kulturi in civilizaciji ničesar ne vedo, si predstavljajo, da je ni oziroma da je šibka in manj vredna od tuje, ter se je sramujejo. To je v bistvu isti pojav, kot pri otroku, ki se sramuje svojih staršev, ker so preprostejši ali revnejši kot starši njihovih sošolcev, čeprav nikakor niso manj vredni.
Danes že skoro nihče ne upa ceniti, kolikšna je številčno naša manjšina na Tržaškem in Goriškem, ker je očitno, da se število tistih, ki se s svojim življenjem priznavajo za Slovence, nikakor ne krije s številom tistih, ki so bili rojeni od slovenskih staršev in Slo venci dejansko so, pa si tega ne upajo ali hočejo pokazati iz prej omenjenih ali še dru-9ih razlogov. Glede na padec števila otrok v slovenskih šolah bi lahko rekli, da se dve tretjini Slovencev na Tržaškem in Goriškem danes na zunaj ne prištevata več k slovenstvu. To je dejstvo- Toda v to dejstvo se ne bi smeli vdati kar tako in ga pasivno sPrejemati, kakor da so ti ljudje tudi že dokončno izgubljeni za slovenstvo.
(dalje na 3. strani)
Od prvega januarja 1970 bodo prepustnice v maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo dovoljevale neomejeno število prehodov- Ta sklep je sprejela italijansko-jugoslovanska mešana komisija, ki je nedavno zasedala v Novi Gorici. Prepustnice so dozdaj omogočale štiri mesečne prehode, zdaj pa bodo praktično enakovredne potnim listom; kot edina formalnost bo na mejnih blokih ostalo žigosanje na jugoslovanski strani meje.
Poleg sklepa o neomejeni veljavnosti prepustnic so na zasedanju obravnavali tudi avtobusne zveze med Trstom in Gorico na eni ter Koprom in Piranom na drugi strani. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo s prepustnicami lahko izstopalo in vstopalo v Jugoslavijo tudi preko pristanišča v Umagu, kar je zlasti pomembno v poletnih mesecih, zaradi rastočega pomorskega prometa.
Razgovori so se razvijali v duhu prijateljskega sodelovanja in dobrega sosedstva, ki je zdaj značilno za odnose med obema državama.
Novost glede veljavnosti prepustnic ima nedvomno velik pomen, predvsem zaradi možnosti večjih ih tesnejših človeških stikov med prebivalstvom na obeh straneh meje, velik pa je tudi pomen na gospodarskem področju. Pomislimo samo, da je bilo zabeleženih več kot 135 milijonov prehodov v obeh smereh, odkar je stopil v veljavo videmski sporazum. Pri tem pa niso všteti prehodi s potnimi listi. Ta obsežni osebni promet je zelo povečal promet v trgovinah na obeh straneh meje. Gre za promet, ki si ga pred leti ni bilo možno niti predstavljati.
Zlasti za Trst je položaj zelo ugoden, kakor dokazuje ugodna konjunktura, ki se je najprej začela za trgovino konfekcije in obla
čil, nato za zlatarne (v Trstu prodajo zlatih izdelkov za približno 10 milijard lir na leto) in končno za trgovine nadomestnih delov za avtomobile (pri tem je zlasti pomemben stalni razvoj motorizacije v Jugoslaviji). Toda tudi na drugih področjih je pomemben delež jugoslovanskih nakupov v Trstu: lutke in igrače, dežniki, gospodinjski stroji in celo strelno orožje. V zvezi s to postavko vedo uradni podatki povedati, da je 80 odst. prodanih samokresov in 50 odst. lovskih pušk namenjenih v Jugoslavijo. Leta 1966 je bilo v Trstu prodanih tisoč samokresov in 400 pušk; leto kasneje je količina predanega strelnega orožja narasla na 1.900. Od 1.400 samokresov so jih tujci nakupili kar 1.300 in jih izvozili
Na drugi strani meje beležijo največje nakupe pri bencinskih črpalkah (89-oktanski bencin stane v Jugoslaviji 188 din, torej 94 lir, vendar je za plačila v lirah možno pogosto dobiti tudi popust). Precej denarja pustijo italijanski obmejni državljani tudi v jugoslovanskih mesnicah, kjer stane kilogram teletine približno 1.100 lir. Videmski sporazum dovoljuje namreč vsakemu posestniku prepustnic uvoz 2 kilogramov mesa na mesec. Velik obseg je zavzela tudi potrošnja italijanskih državljanov v javnih lokalih in zabaviščih na drugi strani meje ter za turistična potovanja.
Odprava omejitve štirih potovanj na mesec za lastnike obmejnih prepustnic bo zelo povečala število prehodov, pri čemer bodo zelo narasli dohodki od turizma in bencina na jugoslovanski strani in za potrošniško blago na italijanski. Omejitev uvoza brez carine bo ostala v veljavi, nadzorstvo bodo obmejni organi izvajali s carinskimi odrezki, ki jih bo vsak lastnik prepustnice imel na razpolago in jih bo smel uporabiti le štiri na mesec.
Na Hrvaškem in v Sloveniji, na področjih ob Srednjem in Gornjem Jadranu, nameravajo zgraditi turistične objekte za približno en milijon in 200 tisoč ležišč. Na misel za tak načrt za severni Jadran so prišli, potem ko so ugotovili uspeh študije za ureditev južnojadranske obale, katero so financirali Združeni narodi s posebnim skladom za razvoj.
Kar zadeva gornje predele Jadrana, so bili nekateri podatki objavljeni na nedavnem posvetu za turistično sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo, Koroško in Hrvaško v Vidmu. Jugoslovanski načrt obsega celotno obalno področje: 15 podrobnih urbanističnih načrtov za turistična naselja na Hrvaškem in v Sloveniji
zajema praktično skoro vso dalmatinsko in istrsko obalo. Vendar pa načrt vključuje tudi velika mestna središča ter zaledje, ki še vedno ni doseglo zadostnega razvoja, in za katero so značilne nezadostne infrastrukture in preobilje delovne sile.
Na meddeželnem turističnem posvetu v Vidmu so sprejeli predlog za vzporejanje pobud posameznih dežel tudi glede na načrte za jadransko obalno področje. V tem smislu je bilo sklenjeno organizirati periodične medsebojne turistične konference, vzporejati statistične analize, ustanoviti u-rade za turistično obveščanje v sosednjih deželah in organizirati meddeželne turistične trase ter kombinirane počitnice ob morju in v hribih.
Ob zasedanju mešanega odbora v Beogradu
RADIO TRST A
♦ PONDELJEK, 8. decembra ob: 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. maša. 10.00 Glasba za praznično jutro. 11.00 Marijine pesmi v izvedbi ljubljanskih bogoslovcev pod Trostovim vodstvom. 11.15 A. P. Čehov: «Kaštanka». Igra. 11.45 «Veseli Planšarji«. 12.10 Kalanova: «Pomenek s poslušavka-mi». 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 L. Can-doni: «Edip v Hirošimi*. Radijska drama. 16.55 Rošev orkester. 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin - (17.35) Jež: Italijanšči na po radiu; (17.55) Vaše čtivo. 18.15 Instrumentalni ansambli. 18.30 Zbor «A. Illersberg«. 18.50 Znane melodije. 19.10 «Kakor sonce skoz glaž gre...«, antologija marijanske ljudske lirike, prip. Beličič. 19.25 Revija orkestrov. 20.00 Športna tribuna. 20.30 Sestanek s Fansi. 21.00 A. Pao-lini: »Večer v kinu». 21.10 Romantične melodije.
21.45 Slovenski solisti. Čelist Alojz Mordej. pri klavirju Lipovšek. Beethoven: Sonata za klavir in čelo, št. 5. 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 9. decembra 7.30 Jutranja glasba.
11.35 Slovenskie pesmi. 12.00 Bednarik: «Pratika».
12.15 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah.
17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Slovenske balade in ramance. 19.25 Antologija iz dobe svvinga. 19.45 Moški zbor «Prešeren» iz Kranja.
20.00 Šport. 20.15 Danes v deželni upravi. 20.35 Verdi: «Moč usode», opera.
♦ SREDA, 10 decembra ob: 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 12.00 Duo kitar Sabicas-Escudero. 12.10 Liki iz naše preteklosti: «Just Piščanec*. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke - (17.35) Jež: Italijanščina po radiu: (17.55) Ne vse, tora o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Pianist Claudio Gherbitz. 19.10 Rigiena in zdravje. 19.20 «Beri, beri rožmarin zeleni«.
19.35 Jazz. 20.00 Šport. 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi. 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico. 22.10 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 11. decembra ob: 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Slovenskie pesmi. 12.00 «Družinski obzornik«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli ma Radiu Trst. - (17.35) Jevnikar: Slovenščina za Slovence; (17.55) Kako in zakaj. 18.15 Umetnost,
18,30	Skladbe za klarinet in klavir. 18.50 Baxte-rjev orkester in zbor; 19.10 «Pisani balončki«; 19 40 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Jeza: Komisar Pollin ima dober nos«; Radijska drama.
♦ PETEK, 12. decembra, ob: 7.30 Jutranja glasba, 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol;
12.00 Trobentač Collins; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslu-šavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umet-nost;18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol;
18.50 Sodobni ital. skladatelji. Paolo Brezzi: Začetek krščanstva (6) »Petrovo prvenstvo«; 19.30 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20 15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 15 minut jazza.
♦ SOBOTA, 13. decembra, ob: 7.30 Jutrania elas-ba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Iz starih časov:
12.20 Za vsakogar neka); 13.30 Glasba po želiah:
14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio: 16.10 Operetne melodije: 16.40 Ansambel Boruta Lesjaka; 17.00 Vokalni kvartet. »The Sat.isfiers«:
17.20 Dialog - Cerkev v sodobnem svetu: 17.^0 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastona do koncerta; 17.45 Lepo pisanie: 18 00 Moj nrosti čas-
18.15 Umetnost; 18.30 Slovenski vokalni oktet,
18.50 Mangelsdorfov jazz ansambel; 19.10 »Slovensko planinsko društvo v Gorici«; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Teden v Italiji; 20 50 J. Tavčar »Iz ljubezni«. Radijska kriminalka:
21.35 Vabilo na ples.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik; Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
V	tržaških slovenskih krogih vlada precejšnje zanimanje za bližnje zasedanje italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora, ki se bo pričelo 15. t. m. v Beogradu. Na osnovi dobroobveščenih virov se namreč sklepa, da bodo na dnevnem redu tudi pereči šolski problemi. Eden izmed takih problemov je ustanovitev slovenske strokovne šole oziroma strokovnega zavoda v Trstu, ki ga že leta in leta zahtevamo in so ga nam že večkrat pristojne oblasti obljubile. Zdi se, da je to vprašanje stopilo v odločilno obdobje, ko kaže, da ga obe strani (Italija in Jugoslavija) ne moreta več zavlačevati v nedogled, ker bi v tem primeru omenjeni mešani odbor ne imel pokazati nobenega pomembnega uspeha za manjšine.
S stališča koristi celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji, bi bila velika narodna škoda, če bi se tudi na tem zasedanju ne sporazumeli o konkretni ustanovitvi slovenskega strokovnega zavoda, oziroma če bi se za ustanovitev le-tega morali odpovedati kaki drugi že obstoječi šoli. V mislih imamo rojansko srednjo šolo, o kateri se pritajeno šušlja, da naj bi jo ukinili v zameno za strokovno šolo.
Ne vemo, koliko te govorice držijo, vendar že dejstvo samo, da so se take govorice razširile, kaže, da pri odgovornih vladali za izvajanje Posebnega statuta ni dovolj posluha za neodpovedljive koristi in potrebe slovenske manjšine. Slovenci na Tržaškem se nikakor ne moremo odpovedati nečemu, kar nam po mednarodnih obvezah pripada ter kot italijanskim državljanom pritiče.
Slovenski strokovni zavod oziroma šolo nujno potrebujemo, da si naša mladina pri-
Osrednji odbor italijanske komunistične stranke je pred kratkim sklenil izbrisati iz strankinega članstva urednike in ustanovitelje revije »II Manifesto« (Manifest). U-krep osrednjega odbora bi ne bil toliko senzacionalen, če bi šlo za navadne člane KPI. V resnici gre za nekatere bivše člane ozrednjega odbora, državne poslance in intelektualce. Ukrep strankinega vodstva je zadel poslance Natolija, Pintorja in Capra-ro ter Rossano Rossando, dosedanjo članico osrednjega odbora, in urednika revije Vhcrija.
Revija »II Manifesto« je bila ustanovljena proti volji partijskega vodstva, vendar je bila precej razširjena tudi med partijci samimi. Skupina, ki se zbira okrog lista, nagovarja italijansko pot v socializem, povsem neodvisno od zunanje politike Sovjetske zveze. V notranji politiki pa izključuje, da bi bilo mogoče s parlamentarnimi sredstvi zgraditi v Italiji socialistično in komunistično družbo. Ostra polemika s sovjetsko politiko ter zlasti revolucionarna stališča, ki jih je revija zagovarjala v notranji politiki, so dala povod in bila vzrok, da je strankin osrednji odbor sprejel tako drastične ukrepe in dejansko »krivce« izključil iz partije.
Ta namreč vztraja na stališču, da sc v okviru KPI ne morejo izoblikovati nobene skupine, nobene struje, temveč da mora notranja razprava potekati na ravni posameznih članov ter po načelu »demokratične-
dobi potrebno strokovno kvalifikacijo, s katero si bo lahko služila kruh v tehničnih poklicih. V tem smislu so se soglasno izrekle vse politične in kulturne organizacije, ki delujejo med Slovenci. V posebni vlogi na pristojne oblasti so jasno povedale, da u-stanovitev strokovnega zavoda ne sme prejudicirati obstoja nobene sedanje šole.
članom mešanega odbora je to stališče prav gotovo znano. Zato pričakujemo, da ga bodo na sedanjem zasedanju upoštevali. Mešani odbor namreč ni bil ustanovljen zato, da bi manjšinam odvzemal, kar že imajo, temveč da bi manjšinam pomagal in jim omogočil nadaljnji razvoj.
Poleg ustanovitve novih šol bi se v okviru mešanega odbora morali sporazumeti še o drugih šolskih problemih, zlasti o pravni ureditvi službenega položaja učnega osebja na srednjih šolah, ki že 25 let na to čaka. Le tako se ne bo več dogajalo, da si bodo posamezniki prisiljeni iskati pravico z dolgotrajnimi in dragimi pritožbami.
SPREJET ZAKON O LOČITVI
V	soboto je bil zakon o »maihni ločitvi« sprejet s precejšnjo večino v poslanski zbornici, kot je bilo tudi pričakovati. Zdaj bo razpravljal o njem še senat, kjer bo odobren, če bo, z manjšo večino. Verjetno pa je. da bo le odobren tudi tam in bo postal tako veljaven.
Tudi za letošnji praznik republike v Jugoslaviji je bil velik naval na trgovine v Trstu, a manjši kot prejšnja leta, delno tudi po krivdi burje in mraza.
ga centralizma«, po katerem v stranki niso dovoljene organizirane opozicionalne skupine.
Ravnanje komunističnega osrednjega odbora so obsodile druge leve politične stranke, med njimi socialprolctarci in skrajna leva skupina v socialistični stranki.
PRVI UKREP V KORIST JUŽNIH TIROLCEV
Na Dunaju sta te dni predstavnika avstrijskega in italijanskega zunanjega ministrstva podpisala sporazum, po katerem obe vladi priznavata, da je mednarodnno sodišče v Haagu pristojno za reševanje morebitnih sporov, ki bi nastali pri tolmačenju in izvajanju De Gasperi - Gruberjevega sporazuma za Južni Tirol iz leta 1946 in sporazuma, katerega besedilo sestavlja tako imenovani »paket« in o katerem je v sredo poročal v senatu ministrski predsednik Rumor.
Sporazum, ki je bil podpisan na Dunaju, bo potrjen, ko bo italijanski parlament prvič z ustavnim zakonom priznal Južnemu Tirolu večjo avtonomijo. Ker gre za ustavni zakon, je potrebno dvojno glasovanje v p°' slanski zbornici in senatu, preden zakon p°' stanc veljaven. Kar se je zgodilo te dni na Dunaju, je prvi ukrep, ki ga predvideva tako imenovani operativni koledar. Ta namreč določa postopek, po katerem se mora uredili celotno vprašanje južnotirolske manjšine.
Drastični ukrepi VodstVa KVI
Prva maša po novem obredu
V	nedeljo smo doživeli prvo mašo po novem obredu, kot ga je določil drugi vatikanski cerkveni zbor v okviru prenovitve cerkvene liturgije, da bi jo napravil razumljivejšo in bližjo sodobnemu človeku.
Ponekod so čakali vernike, ki so prihajali iz cerkve, radiotelevizijski ali časniški repor terji, da bi zabeležili njihove prve vtise. Lahko se reče, da so bila mnenja povsod zelo deljena.
Sodeč po komentarjih ljudem ne ugaja, da je nova maša prehrupna. Vernik, ki bi se rad zamaknil v svojo notranjost, tega ne more, ker se neprestano vrstijo molitve, pri ka-terihmora glasno sodelovati. Nima več časa za zbranost, meditacijo in za lastno tiho molitev brez molitvenih obrazcev. Zdaj gre vse po obrazcih in molitvenih formulah, ki so sicer blagoglasne, a preveč neosebne-
Nadležno je ljudem tudi neprestano vstajanje. To je še posebno neprijetno starim in bolnim ljudem. Človek se ne more ubraniti vtisa, da so hoteli reformatorji napraviti mašo po novem obredu čimbolj razgibano, in da so jo nekako »zrežirali«.
Bodočnost bo pokazala, če bo to doseglo svoj namen, namreč da vernike čimbolj pritegne k sodelovanju pri maši, ali pa bo učinek ravno obraten. Ponekod v Italiji je prišlo v nedeljo do očitnih izbruhov nevolje s strani tistih, ki jim novi mašni obredi ne ugajajo.
Ne se prepustiti
(Nadalj. s 1. str.)
Razvoj v najbolj omikanem svetu kaže, da se tudi že napol potujčeni ljudje, ko dosežejo določeno stopnjo omike in prebolijo svoje komplekse, spet začenjajo zanimati za svoj izvor in za svojo prvotno narodnost. Ta pojav vidimo v Združenih državah, v Skandinaviji, v Nemčiji, Avstriji in drugod. Gotovo bo nastopil — oziroma že nastopa — tak razvoj tudi pri nas. Vendar ga ne bi smeli pasivno čakati in si ne obetati bogvekaj od njega, ker bo zajel le posameznike, ne pa maso. Zato bi ga bilo treba načrtno pospeševati, kar se pravi z drugimi besedami, da bi morali kot narod in kot manjšina storiti vse, kar moremo, da bi že danes začeli pridobivati nazaj tisto maso naših ljudi, ki so na poti v asimilacijo. To bomo mogli dosegati le s
čim višjo kvaliteto vsega našega narodnega življenja, tudi v okviru manjšine, s tem, da bomo dvigali svoj narodni ugled v svetu in pri svojih sodržavljanih druge narodnosti in jezika ter pri »asimilirancih«; pa tudi z načrtnim protiasimilacijskim in »reševalnim« delom. O tem, kaj bi morali v tem pogledu sto-roti, pa bi morali podrobneje razpravljati na posvetovanjih naših izobražencev in v političnih organizacijah. Predvsem se moramo zavedati, da spada k takemu prizadevanju tudi čimvečja gospodarska osamosvojitev in podjetnost naše manjšine.
Vse to ni lahka naloga. Toda najslabše je, ničesar storiti in se križem rok prepustiti usodi.
V	Moskvi je v sredo umrl 88-letni sovjetski maršal Vorošilov.
GLASBENA MATICA — TRST
Jubilejna sezona 1969-1970
V	soboto, 13. decembra, ob 21. uri v Kulturnem domu, ulica Petronio 4
JUBILEJNA AKADEMIJA
OB 60.OBLETNICI USTANOVITVE IN 25. OBLETNICI OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE
Sodelujejo:
Orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane
Solista:
Žarko Hrvatič — violina Aleksander Vodopivec — klavir Mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, Opčin in Trsta.
Dirigenta:
Oskar Kjuder — Boris Švara
Skladatelji: Bruch, Hačaturjan, Ota, Vodopivec.
Prodaja in rezervacija vstopnic v pisarni Glasbene Matice, ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) od 10. 12. dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
(Sodo zraven tudi Florenci?
Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur (Association inter-nationale pour la defense des langues et cul-tures menacees) bo imelo 27. in 28. decembra v Ziirichu svoj kongres, na katerem bo uredilo svoj organizacijski položaj in seznanilo javnost s svojim delovanjem; to se bo zgodilo na tiskovni konferenci, ki bo v nedeljo 28. ob 16. uri.
Predstavniki zamejskih Slovencev so se udeležili srečanj, ki jih je Mednarodno združenje sklicalo v Val cTAoste, v Beneški Sloveniji in v Canazei; dobro pa bi bilo, da bi se predstavniki slovenskih zamejskih organizacij s Tržaškega, Goriškega, iz Beneške Slovenije in s Koroške udeležili kongresa, na katerem se bo odločalo tudi o sestavi predstavniškega telesa. Prav bi nam reč bilo, da bi v tem imeli tudi Slovenci svojega človeka.
Mednarodno združenje za obrambo o groženih jezikov in kultur je organizacija, ki ni politična, vanjo se lahko vključijo po samezniki in društva, kulturne ustanove, itd.
Na kongres v Ziirichu bi bilo prav, da bi odšel kak slovenski časnikar. Na kongresu bodo govorili v francoščini in angleščini.
Kdor se kongresa misli udeležiti, naj se
Kako smo doživljali začetek druge svetovne vojne
Silovito, množično, ritmično lajanje hitler-janske mladine: »Sieg! — Heil! — Sieg! — Heil! — Sieg! — Heil!« je postalo vzor za diktature vseh vrst po Evropi. Povsod so se diktatorji trudili ali se še trudijo, da bi si vzgojim mladino, ki bi videla v diktatorju svojega vzornika in junaka ter ga občudovala in častila, če ne naravnost molila v obliki takega zanosnega, kar zamaknjenega vzklikanja- Vzklik »Sieg! — Heil!« so pač nadomestili drugi vzkliki, toda slog in duh je ostal isti. Povsod so se tudi vzgledovali po hitler-janski mladini, kar zadeva ritmično vzklikanje, čeprav niso povsod dosegli neverjetnega učinka hitlerjanskega množičnega pozdrava, ki je vplival kar hipnotično. Trdno voljo je moral imeti tisti, kogar ta zvočni, hipnotični, zanosni val ni potegnil za seboj.
Tako bučno dolgotrajno in skrajno rit-
mično vzklikanje je sledilo tudi Hitlerjevemu govoru tisti prvi dan vojne. Zdelo se je, kot da je nemška mladina presrečna, da je dočakala vojno; kot da je hrepenela po njej kot po odrešitvi ali edini veliki priložnosti, da dokaže svojo veljavo, pogum in bojevitost ter uresniči svoje ideale in cilje. Prišlo mi je na misel, kakšno hudo razočaranje čaka to mladino, in skoraj zasmilila se mi je, saj je bilo jasno, da je zapeljana.
Mislim, da so isto občutili tudi moji prijatelji. Ko je vzklikanje in petje himen ponehalo, smo tiho odšli na ulico. Skoraj nismo' spregovorili med seboj. Bili smo prepolni | vtisov in misli. Čeprav smo pričakovali, daj bo izbruhnila vojna, celo gotovi smo bili tega, nas je njen dejanski začetek vendarle pre 1 tresel.
(dalje)
javi gospodu Guiu Sobiela, Rieclenerstrasse 'l a, CH - 8304 WALL1SELLEN - Suisse. Gospod Sobiela bo tudi rezerviral sobe v hotelu, cena sobe od 22 fr. do 32 fr. na osebo.
Naslov hotela je: »Krone«, Schasshauser-strasse 1, Ziirich.
UMRL JE MIHA KREK
V	Clevelandu je umrl dr. Miha Krek, zastopnik nekdanjega slovenskega dela JRZ v zadnji predvojni vladi kraljevine v Jugoslaviji. Med vojno je bil v begunski jugoslovanski vladi v Londonu, kjer pa je bil zaradi sporov med srbskimi in hrvaškimi predstavniki in zaradi pasivnosti lastenega značaja precej odrinjen.
Po vojni je živel v Združenih državah, kjer je skušal obnoviti nekdanjo SLS in ji biti na čelu. Iluziji, da predstavlja skupinica prijateljev, ki jih je mogel zbrati okrog sebe, vso SLS in večino slovenskega naroda, mu ni dala, da bi bil presojal dogajanje bolj stvarno. Ni se mogel vdati v misel, da je bilo stare SLS konec že leta 1929, ko je bila razpuščena po šestojanuarski diktaturi in ker njeni nekdanji voditelji niso več obudili k življenju, ko se je po smrti kralja Aleksandra diktatura morala umakniti pol diktaturnemu pol parlamentarnemu režimu. Ta nagnjenost k iluzijam, zvestoba fiktivni Jugoslaviji Karadžorclževičev in nesposobnost, da bi spoznal in razumel nove politične tokove v slovenstvu in se sprijaznil s stvarnostjo, so bile krive, da je postajal dr. Miha Krek vedno bolj osamljen.
Zaradi kulta strankinih voditeljev, ki ga je gojila nekdanja SLS še iz časa dr. Janeza Evangelista Kreka (ki ni bil njegov sorodnik), dr. Šušteršiča in dr. Korošca, prav tako pa tudi njena nasledica slovenska JRZ, ni prišlo v vsem povojnem času nikoli do razščiščenja o pravem pomenu vloge strankinega voditelja, katero se je trudil igrati dr. Miha Krek, in tako bo to razčiščenje nujno sledilo zdaj po njegovi smrti. Tisti, ki so sodili dr. Kreka po njegovi politični dejavnosti oziroma pasivnosti, so bili morda prestrogi v svojih sodbah, in oni ki so mu bili blizu, so morda preveč optimistično presojali njegove sposobnosti in možnosti. Objektivno sodbo o njegovi vlogi v novejši slovenski zgodovini bo dala zgodovina.
\J T'/2 It S IS VI}fl --------------
Zaradi poplave 3 milijarde škode zasebnim podjetjem
Vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, prefekt Cappellini je v soboto, 29. novembra, predsedoval v vladni palači v Trstu posebni seji, ki je bila v celoti posvečena ukrepom v zvezi z izredno morsko poplavo, ki je v noči med 25. in 26. novembrom prizadela vso obalo od Milj do štivana. Seje so se poleg odposlanca ministrstva za trgovino in industrijo v Rimu udeležili župani treh prizadetih občin, predstavnika trgovinske zbornice in finančne intendance, zastopniki združenj trgovcev, obrtnikov in industrijcev, poveljnik tržaškega pristanišča ter mnogi drugi oblastniki. Po poročilu županov, zastopnikov posameznih združenj in drugih predstavnikov oblasti je bilo ugotovljeno, da je morska poplava prizadela škodo kakih 700 večjim ali manjšim podjetjem v skupnem znesku približno 3 milijard lir. Pri tem pa ni upoštevana škoda, ki je nastala pri raznih javnih napravah vzdolž celotne obale.
Na seji je bila imenovana posebna komisija, ki ji predseduje predstavnik tržaške trgovinske zbornice in katere člani so tudi župani iz Trsta, Milj in Devina-Nabrežine, z nalogo, da sprejema prijave o škodi in razdeli prvo pomoč iz sklada 100 milijonov lir, ki jih je v ta namen nakazal vladni komisar. Pomoči bodo deležna predvsem tista podjetja (obrtniki, ribiči in majhni trgovci), ki zaradi poplave ne morejo nadaljevati svojega vsakdanjega dela.
Komisija se je sestala na posebni seji v ponedeljek, 1. t. m., in sklenila, da bo trgovinska zbornica takoj pričela razdeljevati posebne obrazce, na katerih naj obrtniki, trgovci, industrijci in ribiči čimprej prijavijo škodo, ki so jo imeli zaradi poplave. Priporoča se, da se prijavljena škoda potrdi s kakršnokoli dokumentacijo, ki jo imajo oškodovanci na razpolago. Po teh prijavah bo trgovinska zbornica poskrbela, da bodo njeni strokovnjaki brezplačno ocenili nastalo škodo, kar bo služilo kasneje za prejem odškodnine in za soudeležbo pri raznih ugodnostih, ki jih bodo predvideli posebni zakonski ukrepi, katere bosta, kot je pričakovati, izdala tako osrednja vlada kot deželni odbor.
Predstavniku ministrstva za industrijo in trgovino je bilo na seji na prefekturi
priporočeno, naj v svojem poročilu ministrstvu predlaga poseben zakon za Trst, kajti elementarna nesreča je povzročila veliko škodo zlasti glede na dejstvo, da je nastala tik pred jugoslovanskim državnim praznikom, ko so trgovine bile polno založene v pričakovanju izrednega števila jugoslovanskih kupcev. Ce bi pa vlada bila proti sprejemu posebnega zakona, je nujno potrebno, da izide poseben vladni odlok, ki proglaša, da je tržaško obalo prizadela elementarna nesreča, kajti to je pogoj, da kasneje postanejo veljavni zakoni, ki med drugim predvidevajo pomoč in razne ugodnosti za oškodovance.
Prizadetim zato priporočamo, naj čimprej prijavijo škodo trgovinski zbornici, ribiči pa morajo škodo prijaviti poveljništvu tržaškega pristana, oziroma njegovima zastopnikoma v Sesljanu in Miljah.
25-LETNICA SLOVENSKE ŠOLE
Znanstveni licej » France Prešeren« v Trstu vljudno vabi starše, bivše dijake ter vse prijatelje slovenske šole na proslavo ob 25-letnici slovenske šole na Tržaškem in ob odkritju Prešernovega kipa.
Prireditev bo dne 11. decembra 1969 ob
20.30	v Kulturnem domu.
Vabila dobite v tajništvu Znanstvenega liceja, pri dijakih in v Tržaški knjigarni.
Sindikati občinskih in pokrajinskih u-službencev so proglasili tridnevno stavko po vsej državi. Stavka se je začela v sredo, 3. t. m., in se bo zaključila v petek. Občinski in pokrajinski uslužbenci protestirajo proti vladi, češ da je po hitrem postopku in tako rekoč na skrivaj dala izglasovati v finančni komisiji poslanske zbornice zakonski osnutek, ki predvideva, da se za tri leta ne smejo spreminjati dosedanji »organiki«, to je število stalnih mest v posameznih upravah, in da se hkrati za tri leta ne smejo spreminjati prejemki uslužbencev, kar pomeni, da ni dovoljeno povišanje plač.
Sindikalne organizacije trdijo, da je zakonski osnutek v kričečem nasprotju s sporazumom, ki je bil dosežen pred kratkim
Nabrežina: ŽUPANOVO POROČILO O ŠKODI ZARADI POPLAV
Na redni seji občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek, 1. t. m., je župan Legiša poročal o škodi, ki je nastala vzdolž vse morske obale ob poplavi v noči med 25. in 26. novembrom. Po prvi splošni oceni znaša škoda približno 230 milijonov lir. Najhuje je bilo prizadeto Ribiško naselje pri šti-vanu, kjer je bilo vseh 120 hiš poplavljenih in kjer so morali izseliti eno družino. Večjo škodo imajo nadalje tovarna papirja v šti-vanu, gostinska podjetja Metlikovec v Devinu in Castelreggio v Sesljanu. Občinska uprava je takoj priskočila na pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ustanovila posebne delovne skupine, ki so skrbele za odstranjevanje naplavin in tudi nudile pomoč ljudem, ki so je potrebovali.
župan je nadalje obširno poročal o ukrepih, ki so jih sprejeli na dveh posebnih sejah na prefekturi in na trgovinski zbornici, o čemer poročamo na drugem mestu. Prcbivavci Ribiškega naselja, ki so v ogromni večini begunci, bodo deležni pomoči iz posebnega sklada. Tako mu je namreč vladni komisar sporočil na že omenjeni seji.
ZA STAVKAJOČE DELAVCE
župan je dalje poročal o ukrepih za pomoč stavkajočim delavcem. Občinska u-prava je v ta namen s posebnim razglasom pozvala prizadete delavce, naj vložijo na posebnih obrazcih prošnjo za pomoč, ki se bo razdeljevala iz posebnega sklada, katerega je ustanovil občinski svet. Obrazci so na razpolago v občinskih uradih, prošnje pa se sprejemajo do 10. decembra.
v vsedržavnem merilu in ki predvideva, da se bodo tako »organiki« kot tudi prejemki uslužbencev določali avtonomno, se pravi po potrebah in po finančnih zmogljivostih posamezne krajevne uprave (občine ali pokrajine). Sporazum je hkrati predvideval druge ugodnosti, med katerimi možnost, da se uslužbenci, ki opravljajo težka dela, u-pokojijo predčasno (5 let pred predvidenim rokom), in sicer z enakimi pogoji kol tisti, ki ostanejo v službi do po zakonu predvidene starostne dobe.
Ker je o omenjenem zakonskem osnutku začela v sredo ravpravljati senatna komisija, so sindikati proglasili stavko vsedržavnega značaja. Zanimivo je, da stavkajo tudi mestni stražniki, tako da je na primer v Trstu morala urejevati promet po ulicah cestna policija.
—•—
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V soboto, 6. decembra, ob 20.30 - Obonma A
(prva sobota po premieri)
V nedeljo, 7. decembra, ob 16. uri - Okoliški
abonma
V ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri
JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
V	foyerju balkona je odprta grafična >"aZ' stava skupine ateljeja Avgusta Černigoja. RaZ' stava bo odprta do 15. decembra vsak dan 00 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter ob vsen predstavah in prireditvah v Kulturnem domu-Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do l4' ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
	tesui©		
BANCA Dl	CREDITO 1 S. P. A.	□ 1	TRIESTE
TRŽAŠKA	KREDITNA		BANKA
	D. D.		
0 L A V N 1 C A LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000			
TRST- ULICA FABIO FILZI ST.			10
TEL. ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI		NASLOV: BANKRED
Tridnevna stavka pokrajinskih in občinskih uslužbencev
ODPRTI BLOKI
Obmejna prehoda proti Solkanu in proti Šempetru sta v mesecu decembru podaljšala svoj urnik. Prehodi bodo zvečer odprti do 19.30, kakor v mesecu novembru. Tako so sklenili obmejni zastopniki spričo vedno bolj naraščajočega prometa pri Rdeči hiši.
Potreba se je pokazala še posebej ob Andrejevem sejmu v Gorici in državnem prazniku v sosedni republiki. Do 8. decembra bosta oba prehoda ostala odprta celo do .20.30.
Ostali bloki druge vrste: Mernik, Venho-vo, žeglo, Plešivo, števerjan, Podsabotin, Miren, Devetaki in Jamlje so kot po navadi odprti od 6. do 19. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so prehodi pri Števerjanu in Mirnu odprti do 22. ure.
SMRT STARE KORENINE
še to poletje smo ga srečavali po mestnih ulicah, ko se je previdno vozil na kolesu in se prijazno nasmihal vsem znancem. Ta je bil 88-letni Franc Povh, trgovski zastopnik v Gorici. Skoro neopaženo je šla mimo vseh žalostna novica, da je pred kratkim na tiho umrl.
Povh je bil skrajno nezadovoljen, če je njegovo ime kdaj le prišlo v javnost. Zdaj pa nam blagi France ne bo več zameril. Ko je še zadnjo objeko kupoval, se je šalil v trgovini, češ v tej me boste pa pokopali. Žal se je njegova slutnja uresničila.
Pokojnik je bil rojen v Vremski dolini. Postal je trgovski pomočnik. Od leta 1922 je bil v službi pri veletrgovini Pecile kot njen zastopnik, vse do svoje smrti. Za svoje polstoletno zvesto delo je bil tudi odlikovan z zlato medaljo. Malokdo pa ve, koliko je pomagal med vojno zlasti revnim družinam. Bog
mu bodi obilen plačnik!
80-LETNICA
V	torek je obhajal svoj osemdeseti rojstni dan nadučitelj v pokoju Alfred Winkler. Slavljenec izhaja iz znane družine na Trnovski planoti, ki šteje med svoje prednike tudi deželnega glavarja Kranjske, barona Winklerja.
Naš osemdesetletnik je šel po končani osnovni šoli na slovensko učiteljišče v Koper. Tista leta so koprski učiteljiščniki s pevskim in glasbenim društvom pod vodstvom sošolca Srečka Kumarja dvigali narodno zavest po vsej tržaški okolici. Po maturi so se razšli kot vneti javni delavci na službena mesta.
Winkler je učiteljeval po Goriškem kot priljubljen vzgojitelj in tudi kot gospodarski strokovnjak. V tistih časih je bil učitelj, poleg dušnega pastirja, glavni steber vsega življenja v občini ali fari.
Po vojni se je preselil v Gorico, kjer se je udejstvoval tudi v političnem življenju. Zato je moral pretrpeti marsikatero grenko Uro v celicah in konfinacijah. Izvoljen je bil potem med prvimi slovenskimi svetovavci v goriški občinski svet, kjer se je krepko postavil za pravice svojih ljudi. Skrbno- je vzgojil tudi svojo družino, dve hčeri in tri sinove, ki zavzemajo vsi ugledne položaje.
Jubilanta srečujemo na goriških ulicah kljub osmim križem še visoko vzravnanega >n vedro nasmejanega, kar mu želimo še deset in več let.
Veselo vrvenje na
Tudi letošnji Andrejev sejem se je razvijal v stari tradicionalni obliki. Mesto je zaživelo v znamenju številnih obiskovalcev že v soboto; dotok pa je naraščal še v nedeljo in ponedeljek, ko so prihajali kar množično in z avtobusi ljudje izza meje; opaziti je bilo avtomobilske tablice celo iz Beograda. Prek mejnega prehoda pri Rdeči hiši je šlo v nedeljo več kot 62.500 ljudi; lani celo tri tisoč več. Zato so našteli pa na drugih blokih številnejše prehode. Avtomobilske vrste so bile dolge po več kilometrov, prostore za postajanje avtov so si morali iskati že precej zunaj mesta.
Kljub sejmski gneči pa smo opazili, da letos ni bilo tolikšnega hrušča, vpitja, zvonjenja in trobljenja pri vrtiljakih in stojnicah kot prejšnja leta. Vse je potekalo nekam bolj mirno, v veliko zadovoljnost zlasti meščanov v sredini mesta, ki še lani niso mogli niti spati v svojih stanovanjih.
Dobro sta bili obiskani razstavi znamk in denarja v bivšem Trgovskem domu. Odprti sta bili do včeraj zvečer, še večji obisk in celo drenj je bil na vinski razstavi in pokušcvalnici v velikih prostorih kmetijskega konzorcija. Razstavljalo je 18 vino-granikov. Na zelo okusno pripravljenih stojnicah jih je točilo svoja vina enajst, med temi po večini naši vinogradniki iz Brd.
Za pokritim trgom je vabil sejmske goste velik srečolov, bogato založen z divja-jev namreč ni bilo prostora na tem pripra-ke. Na izvoznem trgu je bila urejena razstava poljedelskih strojev, ki je prva nekoliko razburila duhove. Za vse razstavljavce strojev marveč ni bilo prostora na tem pripravnem kraju. Zato so nekateri trgovci odpeljali svoje stroje na trg svetega Antona in so kar tam brez vsakega dovoljenja uredili
Podgora MOST — JAVNA DELA
Dolgo smo Podgorci čakali na tisti mostič čez Sočo, ki ga je vsaka večja voda odnašala. Za vsake volitve sa ga nam obljubljali te in one barve svetovavci. Nazadnje smo še sami umolknili in obupali, da bi hodili po krajšnici v Gorico. Zdaj se je pa kar nenadoma vsa zadeva premaknila z mrtve točke.
Goriška občinska uprava je že oddala na dražbi dela za popravo mostu neki družbi iz Milana. Stroški bodo znašali 47 milijonov več, to je 25 odstotkov več kot je znašal prvotni proračun. Za to vsoto pa ne nameravajo mostu samo temeljito popraviti, marveč ga tudi razširiti za manjša vozila.
Obenem se je občinska uprava lotila tudi poprave in širjenja obeh glavnih podgorskih cest. To sta Attemsova ulica in ona IV. novembra. Pri tej so že podrli zid ob nekdanjem grofovskem parku, ki je stiskal glavno prometno žilo skozi Podgoro v ozko grlo. Obe cesti bosta imeli tudi utsrezno kanalizacijo in asfaltno prevlako. svojo razstavo. Končno se je vse uredilo, ker so tudi tako imeli svoje odjemalce.
Prav zadeva z odjemalci je razburila kri tudi nekaterim trgovcem na Travniku
Andrejevem sejmu
in v Raštelu. In menda tudi upravičeno. Pritožili so se, da jim sejmarji postavljajo svoje stojnice kar pred vrata trgovin ter jim odjcmljejo kupovalce. Drogerist Cocianni na Travniku je dokazoval, da je zgubil ob lanskem Andrejevem sejmu kar poldrug milijon na prodaji. Tuji sejmarji so si pa pred njegovim nosom polnili žepe.
Seveda, sejem nima več tistega pomena kot v starih časih, ko je bil shajališče dežele in mesta za nakup in prodajo. Zato so tudi gospodarski in upravni dejavniki začeli misliti, kako bi že prihodnje leto spremenili podobo tega starodavnega goriškega sejma.
ŠTUDENTOVSKI NEMIRI
Nemiri ali moderno bolj milo rečeno »gibanja« so zajela tudi nekatere goriške študente. Razburili so se dijaki na italijanskem tehničnem zavodu »Fermi« v Gorici, in sicer odsek za geometre. V izjavah, ki so jih poslali šolskim oblastem, zahtevajo drugačne usposobljenostne izpite in takoj po končani šoli vpis v uradni seznam geometrov.
Skupina teh dijakov je že v petek ponoči zasedla nekaj šolskih prostorov in tam tudi prebila noč na prinesenih žimnicah.
V	soboto zjutraj pa je dobila policija ukaz, naj skupinico spravi ven. Pa so šli kar sami in prej počistili prostore. Večina je šla seveda domov, nekateri v razrede, a z izrazom pasivnega odpora. Tudi pred slovenskimi šolami so delili letake s pozivi k solidarnosti, brez pojasnil, za kaj pravzaprav gre. Zato tudi ni bilo nikakega odziva. Značilno je, da se od več sto dijakov zavoda »Fermi« udeležuje tega »gibanja« le kakih trideset do štiriintrideset. Ti so se »gibali« tudi v ponedeljek in torek. S policijo je prišlo tudi do nekih prerivanj, ki bi bila lahko imela hujše posledice, če bi ne bilo prisotnih nekaj treznejših glav.
Doberdob ZLATA POROKA
V	nekdanjih časih so Kraševci učakali po navadi precej visoke starosti. Kraške korenine, so pravili, so bile trdne in v skalo zarite. Podobna kraška korenina je tudi naš sosed Andrej žužič, skromen in marljiv obdelovalec domače zemlje. Preživel je trdo dve vojni. Že v prvi je videl kot avstrijski vojak vse grozote v strelskih jarkih na Kraški planoti in na Oslavju.
Po vojni si je z delavno ženo Marijo u-stvaril dom in številno družino. Pa tudi med otroke je posegla kruta usoda; en sin mu je umrl v internaciji v Nemčiji. Kljub vsem težavam sta oba zakonca prišla letos do zlate poroke. Praznovala sta jo v številnem krogu sinov in hčera ter mlajšega rodu. Vsi domači in znanci jima želijo še dosti zdravja in zadovoljstva v življenju.
Okrog 200 izobražencev je priredilo na filozofski fakulteti beograjske univerze zborovanje, na katerem so obsodili nedemokratične težnje, ki se javljajo v jugoslovanski praksi. Beograjska »Politika« je zborovavce ostro napadla in jih označila za »politične premagance«.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
(Revija	„ ©gi
99
obdobje v Kocbekovem pesniškem ustvarjanju. V njem imamo Slovenci danes velikega pesnika svetovnega formata; v njegovi poeziji se prepletajo žlahtne izkušnje, izredna fantazija, globoka meditativnost in enkratna sposobnost izražanja.
Naš tržaški pesnik Marko Kravos je objavil ciklus pesmi »Ure dneva in noči«, ki so vsebinsko lepe, a jezikovno tu pa tam še prešibke, kar je škoda. Franček Rudolf je napisal novelo o mladem morilcu. Branimir Žga-njer pa je prispeval kratko novelo »Polomljena plesalka«, Tone Kuntner in Andrej Brvar so zastopani s pesmimi z jedko, hote antiestetič-no vsebino in obliko.
Zelo zanimiv je tudi esejistični del revije, v katerem gre človek seveda najprej brat razmišljanje Tarasa Kermaunerja »Cesta, politika, slovenstvo, revolucionarnost in interes«, a ostane razočaran, ker je v njem veliko oportunizma in zmedenosti.
Drugi eseji obravnavajo vprašanje novega romana, teorijo znanosti in v rubriki »Mnenja, ocene, poročila« vprašanja s področja današnje slovenske in tuje literature. Tu Herman Vogel tudi ocenjuje roman Alojza Rebula
A,
¥
.: ' p:-
• A .’■ .1’	4*1	_
Novoodkrita risba presnika Franceta Prešerna iz leta 1838, narisana po naravi
»V Sibilinem vetru« in konča z ugotovitvijo: »Najbrž ni dvoma, da je dobila sodobna slovenska proza enega svojih najboljših tekstov.*
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA RAZPISUJE NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE DELO NA TEMO:
„Kaj so pravili stari?"
Iz tega ali onega razloga, ki nam ni znan, ne pride na naš tržaški knjižni trg slovenska revija »Dialogi«, ki izhaja v Mariboru in jo izdaja založba »Obzorja«. Pač pa jo je mogoče dobiti v slovenskih knjigarnah v Celovcu. Revija ima vseslovenski značaj, celo bolj kot marsikatera revija, ki izhaja v Ljubljani, ker se rada in temeljito ukvarja s splošnimi slovenskimi problemi, tudi z zamejskimi. Urejajo jo Bruno Hartman, Slavko Kočevar, in Janez Rotar, skupaj z uredniškim svetom, katerega člani so Jože Filo, France Fornazarič, Drago Jančar, Tone Partljič, Erik Prunč, slavist s Koroškega in predsednik tamkajšnje slovenske katoliške prosvete, Branko Rudolf, Herman Vogel in Sergej Vrišer. Ti so znali dati reviji »Dialogi« tak aktualen značaj, da je danes ena naj zanimivejših slovenskih revij.
Najnovejša, novembrška številka prinaša na uvodnem mestu članek Bruna Hartmana »Jubilej ustvarjalne volje«, v katerem piše o petdesetletnici Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Sledijo pesmi Edvarda Kocbeka »Na eni struni«, »Koprnenje po ječi« in »Besede umirajo; to so presenetljivo močni in izvirni izrazi pesnikovih občutij in meditacij, razumski in vendar ne mrzli, nemelanholični in vendar nežni. Posebno pretresljiva je pesem »Koprnenje po ječi«, ki je nekaj edinstvenega v slovenski in sploh v svetovni literaturi. Starajoči se pesnik izpoveduje v njej svoje skrito obžalovanje, da ni bil nikdar v ječi, in pravi med drugim: Zamudil sem najvažnejše duhovne vaje svojega življenja, ostal sem brez dokaza o svoji pravi vrednosti, vsaka ječa je zakladnica, skrivni predal, ljubosumna mučilnica, najvažnejša stopnja krvnikove askeze, preden ga pohujša gola ženska z nožem v roki, zamudil sem slast te ljubezni kajti laže bi umrl, ko bi preštel kvadre na tleh samice in domislil presojne freske na prašnem steklu ter se skozi zidove zaziral v mejne položaje človeštva...
Slovenska literarna kritika je dozdaj v glavnem prezrla to novo, izredno in močno
V nedeljo, 30. novembra, se je razvijal v Kulturnem domu bogat pevski spored, ki ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. To je bila njihova že četrta revija, ki je dosegla prodoren uspeh.
Velika dvorana je bila na vseh prostorih popolnoma natlačena, kar dokazuje, da se ljubezen do glasbe in petja razvija med našim ljudstvom.
V začetku koncerta je govoril predsednik zveze dr. Zorko Harej o »Pomenu in vrednosti cerkvenih pevskih zborov«. Sledil je nastop 12 pevskih zborov s 300 pevci in pevkami. Zbori so po večini mešani, razen otroškega zbora »Slomšek« iz Bazovice in moškega »Fantje izpod Grmade«.
Deset zborov je bilo s Tržaškega, zbor »Rečan« je iz Ljesa v Beneški Sloveniji;
z namenom, da vzbudi zanimanje za vsa področja ljudske kulture med slovensko študirajočo mladino.
Natečaja se lahko udeležijo:
a) dijaki nižjih srednjih šol;
b) dijaki višjih srednjih šol,
c) akademiki ter absolventi višjih srednjih
šol.
Za natečaj pridejo v poštev dela z vseh področij ljudske kulture:
— opisi kmečkega dela (oranje, setev, žetev, košnja, delo v vinogradu itd.) in značilnih orodij (plug, kmečki voz itd.);
— spisi s področja živinoreje, čebelarstva, ribolova, lova itd.
— opisi obrtniškega dela, predvsem poklicev, ki izumirajo (kamnarji, perice, peki, pre-dice itd.);
nastopil je nadalje zbor iz Ukev v Kanalski dolini. To je dokaz, da zajema prosvetno življenje celotno naše etnično ozemlje.
Pri vseh zborih moramo poudariti, da jih sestavljajo skoraj na polovico mlade moči in da so zbori številni; povprečno po pet in dvajset pevcev in pevk na zbor.
O izvajanju moramo reči, da je bilo na dostojni višini. Odlikovali so se zbori iz Rojana, Bazovice in Svetega Ivana. Pozna se jim tudi dobra vaja pod spretnimi rokami. Navdušila sta poslušavce tudi oba zbora iz Kanalske doline in Beneške Slovenije ter sveži otroški glasovi iz Bazovice ob spremljavi kitar in električnih orgel.
Spored, ki je trajal dve uri in en četrt, se je naglo odvijal ob spretnih napovedih Savine Remec in Jožka Gerdola.
— opisi ljudskih (narodnih) noš;
— dela, ki obravnavajo prehrano naših Uu'
di v starih časih;
— opisi hiše in drugih poslopij, hišne opreme, življenja na kmečkem domu;
— opisi značilnih šeg in običajev v teku leta (opasila, romanja, običaji ob raznih praznikih ter važnejših kmečkih delih, raznih likofih itd.);	j
— opisi šeg, ki spremljajo važnejše dogodke v življenju (rojstvo, fantovske in dekliške družbe, poroka, smrt);
— vsa dela s področja duhovne kulture (ljudske pesmi, pravljice in pripovedke, otroške pesmi, uganke, zbadljivke, pregovori, zagovori proti boleznim in drugim nesrečam, ljudski plesi, ljudska glasba, ljudski ornamenti, ljudska verovanja in vraže, ljudsko znanje 0 naravi in pojavih o njej, vremenske napovedi, ljudsko zdravilstvo itd.).
Udeleženci natečaja lahko črpajo gradivo i^ vseh krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, podlaga naj jim bo predvsem to, kar so sami sli' šali od starejših ljudi, kar so z bistrim očesom okoli sebe opazili, o tem spraševali in zabeležili. Če je mogoče, naj bodo dela opremi)0' na tudi z risbami ali fotografijami, seveda, snov sama to zahteva. Glede zahtevnosti bo z-a a) skupino zadostoval navaden spis na dveh ah treh straneh, nekaj več znanstvenega napor® pa lahko pokažejo udeleženci b) in c) skupine.
Dela bo ocenjevala posebna komisija, ki J° imenuje Slovenska prosvetna zveza, in sicer se bodo ocenjevala dela vsake skupine posebej. Pri ocenjevanju bo odločilna vsebinska h1 ne oblikovna plat.
Prvi trije uvrščeni v vsaki skupini prejme)0 lepe nagrade tako v obliki knjig in plošč 9
(Nadaljevanje na S. strani)
IV. nastop cerkvenih zborov v Trstu
Pomemben dogodek za naše kmetijstvo
Zadnji ponedeljek so se zbrali v šem-polaju zelo številni živinorejci iz celotne tržaške pokrajine, ki so hoteli napraviti še korak naprej k ustanovitvi zadružne kraške mlekarne. Sestanka so se udeležili tudi devinsko-nabrežinski župan Legiša, zgoniški župan Guštin, predstavnik miljske občine Kiljan Ferluga ter predstavnik dolinske občine Marij Zahar. Sestanek je vodil načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorniš-tva dr. Bucco skupaj z izvedencem Taglia-ferrom in dr. Vremcem. Namen sestanka je bil pregledati dosedanje delo in spraviti to izredno pomembno pobudo v naslednjo fazo na poti k njenemu dokončnemu uresničenju.
Pripravljalni odbor iz živinorejcev, ki so jih izvolili na sestanku v Velikem Repnu letos pozimi, je opravil dobro delo. Prijave k zadružni mlekarni so bile številne in količina mleka, ki naj bi bila potrebna, da ■se pobuda uresniči, je presegla vsa pričakovanja. Občni zbor živinorejcev, ki so podprli zamisel in se prijavili k mlekarni, je torej čakal dolg dnevni red, ki bi naj uredil vse potrebno v zvezi z nadaljnjimi pripravami za ustanovitev zadružne mlekarne. Najprej je občni zbor razširil pripravljalni odbor na skupno 20 živinorejcev in sklenil, da bo razširjeni pripravljalni odbor kot zastopnik vseh živinorejcev, ki so podprli zamisel o ustanovitvi mlekarne, pripravil statut in pravilnik in vse potrebno za dokonč-no ustanovitev zadružne kraške mlekarne.
Kot druga točka dnevnega reda je bila razprava o Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva, katera naj bi vstopila v upravni odbor bodoče mlekarne. Po raztolmačenju vloge in delokroga te za deželno kmetijstvo izredno pomembne in po najsodobnejših organizacijah in strokovnih načelih delujoče ustanove, je zbor živinorejcev soglasno sklenil sprejeti njeno sodelovanje ter vstop v zadrugo. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva bo namreč anticipirala deželni denarni prispevek (80 odst. stroškov) in dala denarnemu zavodu svoje poroštveno jamstvo za dolgoročno posojilo, ki ga bo potrebno najeti za kritje preostalih stroškov. So-
delovanje Deželne ustanove za razvoj kmetijstva se ne bo omejevalo samo na finančno pomoč — drugače bi težave z denarjem utegnile zelo ovirati ustanovitev zadruge —. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva bo preko svojega predstavnika v upravnem odboru, ki bo hkrati tudi strokovnjak, konkretno sodelovala in prispevala k čim boljšemu in neoporečnemu delovanju mlekarne. Obenem pa bo ustanova nudila članom zadruge še vrsto drugih ugodnQsti, posebno glede predujmov odobrenih denarnih prispevkov, na katere morajo kmetovalci navadno čakati dolgo časa.
Dr. Bucco je nato skupno z izvedencem Tagliafcrrom in dr. Vremcem naštel in obrazložil še nekaj najvažnejših točk pravilnika, ki naj bi urejal celotno delovanje mlekarne in katerega naj bi skupno s statutom sestavil izvoljeni pripravljalni odbor.
Prisotni živinorejci so odhajali s sestanka zelo zadovoljni in s trdno voljo, da postane zadružna mlekarna eden izmed mejnikov v zgodovini tržaškega kmetijstva. Tudi predstavniki posameznih občin so z zadovoljstvom ugotavljali, tako kot vsi prisotni,
da gre za izredno pomembno pobudo, ki je naletela s strani kmetijskega nadzorništva in deželnih kmetijskih organov na vso možno pozornost in potrebno pomoč. V tem smislu so bile zaključne besede devinsko-nabrežinskega župana, ki je podčrtal pomen, ki ga ima zadružništvo na splošno za kmetijstvo in posebej za reševanje krize, v katero je zašla tržaška živinoreja, in dodal, da namen takih pobud ni samo v tem, da pomagajo skupnosti, ampak tudi posameznikom te skupnosti.
ZA VINOGRADNIKE DEVINA - NABREŽINE, ZGONI 'A IN REPENTABRA
PRIJAVITE VINO!
Trošarinski konzorcij za občine Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor obvešča vinogradnike, da morajo najkasneje do 10. decembra prijaviti trošarinskemu uradu količino med letom pridelanega vina ter količino vina, ki so ga imeli v zalogi dne 30. novembra 1969.
Prijave sprejemajo na županstvih po naslednjem redu:
na županstvu v Nabrežini, dne 6., 9. in 10. decembra od 9. do 12. ure;
na županstvu v Zgoniku, dne 6. in 9. decembra od 9. do 12. ure;
na županstvu na Repentabru, dne 10. decembra od 9. do 12. ure.
ŠE NA LUNO
V	soboto, 30. novembra, so prišli trije ameriški astronavti v vesoljsko oporišče v Houstonu. S seboj so prinesli kakih 27 kilogramov različnih kamenin in prahu z Lune. Velika skupina strokovnjakov jih sedaj skrbno proučuje, da dožene lunine sestavine. Približno enaka količina Luninega kamenja je že prej prispela v Houston.
Po srečnem in tudi za znanost zelo pomembnem poletu »Apolona 12« pa že pripravlja ameriška vesoljska zveza osem novih poletov na Luno od marca prihodnjega leta do leta 1972.
»Apolo 13« bo zletel na Luno že 12. marca 1970. še isto leto mu bosta sledila »Apolo 14« in »15«. V letu 1971 se bosta dvignili še dve vesoljski ladji. »Apolo 17« bo izkrcal na Luninem površju tudi poseben
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
Dragocena zmaga Bora v tržaškem derbyju
Tržaška odbojkarska ekipa Libertas je nudila našim fantom nepričakovan in povsem presenetljiv odpor. Kdor je predvideval, da bo-»plavi« odigrali proti someščanom le treking tekmo, se je pošteno zmotil. V ozki telo-vadnici v ul. Zandonai so tekmi lahko priso-stvovali le maloštevilni navijači. Vsem, ki so ?>orali ostati zunaj, je bilo lahko resnično 2al. Obe ekipi sta igrali zelo borbeno v prvi vrsti pa so presenetili gostitelji, ki so bili predvsem v obrambi izredno razpoloženi. Naj na krvem mestu omenimo odličnega Giacomellija, ?®lo dobro pa sta se izkazala tudi Neubauer j*1 Germani, Pri Boru so precej zatajili podajači, 5^r je imelo kot posledico, da tudi napad ni p°gel delovati z običajno učinkovitostjo. Svo-doslej najboljšo igro v letošnjem prvenstvu nudil kapetan in trener Bora Sergij Veljak,
ki
ni bil zastonj 45-krat državni reprezentant.
^•dovoljivo so opravili svojo nalogo tudi Klavsi Veljak, Plesničar in Uršič, medtem ko sta oba podajača Vodopivec in Fučka neko-lko nerazpoložena.
Značilnost Borove ekipe je, da ne igra vseh setov enako koncentrirano. Tako se v prvem in četrtem nikakor niso znašli in so ju morali prepustiti nasprotnikom, odlično pa so že od začetka udarili v petm, odločilnem nizu, čeprav so se morali pošteno spotiti preden so spravili uporne odbojkarje Libertasa na kolena. Z ozirom na to, da je Bor nastopil v gosteh, je priborjena zmaga toliko važnejša. Prihodnjo soboto igrajo naši pred domačim občinstvom proti ekipi Scaiola iz Mantove, ki so sicer nevarni in prekaljeni borci, a bi morali pred najboljšim Borom vsekakor poraženi z igrišča. Tekma bo na sporedu v telovadnici v ul. della Valle prihodnjo soboto ob 21.15.
Fabjan odlični zmagovalec
Mladi član nabrežinskega Sokola Fabjan je dosegel odličen uspeh na prvem letošnjem pokrajinskem namiznoteniškem turnirju za pionirje. Prepričljivo je zasedel prvo mesto, njegovi klubski golegi Dobrila, Radovič in Pertot pa so prav tako presenetili s tretjim, četrtim in petim mestom. S tem je Sokol slavil pravo zmagoslavje.
avto, ki bo vozil vesoljce po Luni. Leta 1972 bodo poslali proti Luni »Apolo 18«. V juliju istega leta pa bo »Apolo 19« sam pristal na Luni. Z »Apolonom 20«, ki se bo dvignil v decembru 1972, bo končano razdobje »otipavanj Lune«. Začela se bodo redna potovanja na ta planet.
„Kaj so pravili stari?"
(Nadaljevanje s 6. strani) področja slovenske ljudske kulture kot tudi v obliki tehničnih pripomočkov, brez katerih je danes delo na etnografskem področju precej težavno (magnetofon, fotoaparat itd). Poleg tega bomo njihova dela objavili v tukajšnjem periodičnem tisku. Objavili bomo tudi nagrajena dela, ki bodo primerna za objavo. Če bo to potrebno, bo dala komisija pred objavo avtorju napotke, kako naj delo popravi ali izpopolni.
Poslana dela naj bodo po možnosti natipkana v štirih izvodih, za dijake zadostuje navaden čitljiv rokopis. Označena naj bodo z naslovom in šifro, na vidnem mestu pa mora biti navedeno, v kateri skupini avtor tekmuje. Podatki o avtorju naj bodo v posebni zalepljeni kuverti, na kateri naj bo naveden naslov dela in šifra. Vsakdo lahko sodeluje z več deli, le da mora pri vsakem delu uporabiti drugo šifro. Dela morajo prispeti na SPZ - Slovenska prosvetna zveza Trst, ul. Geppa 9/II - 34132 -do 15. aprila 1970. Rezultate bomo razglasili pred koncem šolskega leta 1969/70.
Po razglasitvi rezultatov bo SPZ organizirala za udeležence natečaja ekskurzijo v Ljubljano, kjer si bodo udeleženci ogledali ustanove, ki se v Sloveniji bavijo z etnografijo in folkloristiko. Nagrajenci se bodo ekskurzije lahko udeležili zastonj, ostali pa na lastne stroške
MIKLAVŽEV SEJEM
V	Drevoredu XX. septembra je prirejen tradicionalni Miklavžev sejem. Ta predstavlja v dneh pred praznikom sv. Miklavža in še kak dan potem paradiž malih in velikih tržaških otrok, pa tudi marsikakšnega »starega«, ki uživa v veselem sejmskem vrvežu, si privošči kak res slasten pražen »bob« in je zadovoljen, da »napredek« ni požrl še te tradicije.
Miklavžev sejm v Trstu je tudi prijeten cilj mnogih obiskovalcev z onstran meje.
LETA 1970 V LURD
Slovenski duhovniki s Tržaškega in Goriškega sporočajo, da bo cilj skupnega romanja leta 1970 Lurd.
Skupno romanje bo med drugim omogočilo srečanje s Slovenci iz domovine in izse-Ijeništva ter bo hkrati 20-letnica skupnih romanj tržaških in goriških slovenskih vernikov. Romarji bodo potovali s posebnim vlakom.
Z Goriškega
IZID UČITELJSKEGA NATEČAJA
Na zadnjem učiteljskem natečaju v Gorici za stalna mesta so z uspehom položili izpite naslednji kandidati in kandidatke: Ivo Bolčina, Adrijana Dornik, Marija Mer-molja, Silvana Berlot, Virgil Cotič, Majda Zavadlav, Vanda Tomšič in Marija Rade-tič. Prvi štirje bodo bržkone že v januarju nastopili stalna mesta. Ostali pa pridejo v posebni stalež.
Vsem izražamo prisrčne čestitke z željo za dober uspeh pri vzgoji naše mladine.
Eden od velikih italijanskih dnevnikov objavlja zadnji čas vrsto člankov, v katerih o-svetljuje za današnji čas skoraj neverjetni pojav, da mnogi ljudje tudi v Italiji kratkomalo izginejo, kot da bi se razblinili v nič. Kaj takšnega bi si človek lahko predstavljal za nekdanje čase, ko še ni bil vsak človek zapisan na tolikih uradih in ti še niso imeli nadzorstva nad celotnim gibanjem prebivalstva, ker še niso obstajale tehnične možnosti za to. Zveze so bile slabe, državna in tudi druga birokracija je bila šibka, marsikdo, ki bi bil moral nadzirati javno varnost in red, ni znal niti brati, itd. Gozdovi so bili mnogo obsežnejši kot danes in po njih je b:lo zato še težje iskati skrivače in take, ki so se preživljali na nezakoniti način in so se zato skrivali.
Toda danes razpolagajo oblasti z vsakovrstnimi tehničnimi pripomočki, od radia in televizije do fotografije, časnikov, prstnih odtisov, osebnih izkaznic, anagrafskih uradov itd. In kljub temu ljudje izginjajo brez sledu. Kam? In zakaj?
To se sprašuje tudi policija in drugi, ki morajo iskati izginule. Včasih gre za moža ali ženo. ki pobegne od svojega zakonskega druga, ker je v Italiji to pač najbolj enostavno in najceneje, če hoče kdo pretrgati zakonsko zvezo, pa zakonski drug ne privoli v dejansko ločitev (zakonske možnosti, doslej, kot znano, tako ni bilo). Tak človek izgine v kak drug, po možnosti oddaljen kraj in postane »podmornica«. kot pravijo temu v Nemčiji. Izmisli si drugo ime in si preskrbi kakšne ponarejene ali ukradene dokumente ter pazi, da ne pride v stik z oblastmi, vsaj ne toliko, da bi ga mogli
rjj3 SMRT
Ko potem po četrtem letu Rudija ni bilo več v šolo — župnik je bil nanaglo umrl in tako mu je zmanjkalo podpore in vzpodbude — ga je pogrešal. Bil je vesel, ko ga je spet po nekaj mesecih spet srečal, ko se je počasi peljal na svojem starem kolesu po cesti, ki je vodila iz mesteca proti Halozam, upognjen pod nabasanim nahrbtnikom in z veliko kartonsko škatlo na prtljažniku. Mirno, skoro neprizadeto, kot da gre za dejstva, ki jih pač ni mogoče spremeniti, je povedal, da ga pošlje vaški štacunar včasih po kakšno blago v mestece, drugače pa dela po malem zdaj tu zdaj tam, kakor ravno nanese. Mati je poročena, dobila je druge otroke in očim ga grdo gleda doma, ker je pač revščina.
Potem sta se še kdaj pa kdaj videla, tudi v Mariboru, kamor se je bil preselil Rudi za delom, in kjer se je znašel tudi Tine v bogoslovju. Včasih sta se srečala na ulici in ob eni takšnih priložnosti mu je Rudi tudi dal svoj naslov.
Pravzaprav ni čudno, če želi človek, ki je imel tako malo od mladosti in kateremu tudi bodočnost ne obeta kaj boljšega kot revščino in bolezni, nekoliko preobrniti ta svet, je pomislil Tine, ir. čutil je rahlo kesanje, da je sodil še malo prej v mislih o Rudiju, da je čudak in odtujen življenju. Kakšnemu življenju? Ali je mogel ljubiti takšno življenje, kot ga je dozdaj živel, in ostati zakoreninjen v njem? Ali so bili blatni haloški bregi z raztresenimi revnimi viničarskimi kočami, po katerih so se vile ilovnate potj, v katere so se ob dežju vdirale noge do gležnjev in so kolesa vozov izorala decimetre globoke jar-
odkriti. Ženske gredo živet s kakšnim drugim moškim in se izdajajo za njegovo ženo, pa tudi moški si ustvari drugo družino.
Tako je težko odkriti pravo identiteto takih ljudi. To se zgodi šele takrat, kadar iz tega ali onega razloga padejo policiji v roke, npr. da napravijo kak zločin. Drugače pa jih seveda puste oblasti v glavnem na miru.
Dekleta izginjajo iz naveličanosti, ker ne morejo več prenašati domačih razmer, revščine, prevelike strogosti ali dolgočasja. Fantje beže včasih pred šolo ali iz želje po pustolovščinah. Toda taki še pridejo nazaj, medtem ko mnoga dekleta sploh izginejo. Navadno končajo v kaki slabi družbi, pa tudi kot žrtve seksualnih umorov, ki niso nikoli odkriti, ker pač nihče ni prijavil zločina in ne ve zanj. Starši še dolgo zaman upajo, da se bo dekle vrnilo, njeno truplo pa razpada v kakem gozdu, v prepadu, reki ali na morskem dnu.
Nekateri izginuli se pod tujim imenom klatijo po tujini, nekateri so si tam tudi ustvarili novo življenje. Toda večina izginulih ljudi je bila najbrž žrtev skritih zločinov.
O takih izginotjih poroča tudi tuj tisk. Ljudje izginjajo tudi v Nemčiji, Franciji, v Sovjetski zvezi, zlasti pa v Združenih državah. Izginotje je morda tudi ena izmed oblik protestiranja proti današnjemu življenjskemu okolju in proti dolgočasju modernega življenja, ki človeku ne da več pravega zadoščenja. To je bilo skrito v premagovanju življenjskih težav in v resničnem počitku po telesnih naporih. Tega užitka in zadoščenja pa današnja mladina, kateri je skoraj vse na krožniku prinešeno, ne pozna več.
V POMLADI
ke, res tisto, kar bi bilo moglo vzbuditi v njem ljubezen do slovenskih tradicij in do slovenske vasi, kakor jo je čutil on, ki se je v višji gimnaziji in v bogoslovju navzel humanističnega gledanja na življenje okrog sebe in ljubezni do slovenskih izročil, v čemer pa je bilo morda preveč abstraktnega, kot je ta hip občutil? In ni morda ta abstraktnost še hujša odtujenost stvarnosti kot Rudijevo iskanje boljšega v marksistični utopiji?
Toda o Aničinem življenju ni vedel nič, razen to, da je bila tudi ona doma iz Haloz.
»Kje sta se spoznala z Rudijem?« je vprašal, bolj zato, da pretrga molk, in iz simpatije do obeh kakor iz želje, da bi zvedel podrobno sti njune zgodbe.
»Tu v Mariboru.«
»Mislil sem, da se poznata morda že od doma, ker sta oba doma v Halozah.«
»Že, toda tam se nisva nikoli srečala, ker sva bila doma daleč narazen,« je rekla. »Če bi bila oba ostala tam, bi se najbrž sploh ne bila nikoli spoznala. Ali ni čudno?«
Potem mu je povedala, da je bila šiviljska pomočnica v Mariboru in da je srečala Rudija na nekem izletu delavskega društva, katerega člana sta bila oba. Njej se je zdelo to srečanje zelo romantično. Takoj sta vzljubila drug drugega in ni trajalo dolgo, pa sta se poročila.
Še nikoli ni bila tako razpoložena za pogovor. Zdelo se je, da govori in govori samo zato, da bi ji ne bilo treba misliti in da bi tako vedno spet potisnila v podzavest strah, ki je vstajal v njej. Čutil je, da se ji ne mudi domov, čeprav je bilo že pozno in so začele luči po hišah na drugi strani Drave že ugašati. Najbrž se je bala tistega, kar jo čaka doma.
Ko sta se vrnila, Rudija res še ni bilo. Vendar se je kmalu nato vrnil, si skrbno umil roke z milom, si jih obrisal v papir in tako zanesel vodo v lavorju proč ter jo izlil skozi mrežo v odtočni kanal pred hišo, četudi je bila školj' ka za splakovanje tudi v stanovanju. Potem se je slekel in si skrbno pregledal obleko, katero se je spravila Anica takoj čistit, kot da bi jo bil posebno umazal. Oba sta malo govorila, vsi trije so bili v rahli zadregi. Tine jima je voščil lahko noč in se spravil v predsobi spat. Razumel je, da je moral Rudi sodelovati pri kakšni	akciji	pisanja gesel	po	zidovih in da se boji.
da	mu je	ostalo kaj barve	na rokah ali na oble-
ki. Očitno je bila tudi Anica že vajena takega čiščenja.
Dolgo ni mogel zaspati-, morda se je bilo tudi njega prijelo nekaj njunega nemira. Razmišljal je o svoji preselitvi v Ljubljano, o življenju, ki ga čaka, o študiju na univerzi, in 0 Majdi. Bogve, ali jo bo srečal? Kdaj in kje? Kako bo ob njunem srečanju? Ali bo videla v njem spet tujca, ali pa je tudi v njej osta lep spomin na tisto srečanje na Uršlji S°ri in na tisto uro pod dežjem v gozdu? Skuša si	jo je	predstavljati,	kakršna je bila takra >
a	njena	slika se mu	je	prikazala le za hiP'
Še preden pa jo je mogel prav dojeti in ščiti iz teme njen obraz, mu je spet utonila temo. Spomnil se je na fotografijo, ki jo J bil pustil materi. Bilo mu je žal zanjo, to ft o tem ni hotel premišljevati. Preveč ga je 1,0 lelo srce.
.(dalje)
Mam izginjajo ljudje ?