Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1*-
Itev. 207.
V Ljubljani, sreda 14. septembra 1938.
Leto III.
Po včerajšnjem razburjenem, nemirov in spopadov polnem dnevu:
Henlein je ustavil vse razgovore
s prasko vlado Danes - pomirjenje po ČSR
Razgovori o nemškem ultimatu odloženi
Berlin, 14. septembra. A A (DNB): Danes zjutraj je prispela iz Ascha, ki je sedež Hen-leina, naslednja vest: Henlein je proučil včeraj položaj z ostalimi zastopniki sudetsko-neinške stranke, ki so določeni za pogajanja s češkoslovaško vlado. Zaradi tega, ker se je v zadnjih 48 urah dogodilo toliko spopadov in ker zahteve sudetskih Nemcev, ki so bile sporočene, niso bile izpolnjene, je bilo ugotovljeno, da ni več pogojev za nadaljna pogajanja v smislu man-
data, ki ga je imelo zastopstvo sudetsko-nemške strane. Zato je Henlein temu zastopstvu stranke vzel mandat za pogajanja.
London, 14. septembra o. Češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk je izjavil zastopniku agencije Reuter, da je Henlein ob 0.15 zjutraj sporočil predsedniku vlade dr. Hodžu, da v sedanjih razmerah ne more nadaljevati s pogajanji za sporazum.
Berlin, 14. septembra o. Nemški krogi potrjujejo vesti, da je Henlein odvzel svoji dele-
Praga, 14. septembra, o. Po davišnjih poročilih iz odločujočih krogov se je položaj v ČSR kljub ultimatu sudetske stranke na splošno izboljšal in so nemiri po nemških pokrajinah prenehali. To dejstvo pripisujejo vladnim odločnim ukrepom, ki so odprli oči raznim hujskaškim elementom. Vlada se je sinoči sestala na sejo, ki je trajala dve uri. Na seji so se posvetovali o vseh potrebnih ukrepih in sprejeli odgovor na nemški ultimat. Besedilo odgovora sta češkoslovaška poslanika v Parizu in Londonu takoj sporočila francoski in angleški vladi, hkratu z vestjo, da vlada v	Češkoslovaški popolni rod in mir. Po seji vlade	je izšlo	kratko sporočilo, da je položaj
zadovoljiv.	Iz vladnih	krogov so ponoči prišla zagotovila,	da ho	vlada preklicala vse izredne
sklepe, odpravila vojno stanje in razpustila izredna sodišča, če bo današnji dan potekel mirno In brez spopadov.
Odgovor na ultimatum so zastopniki sudetske stranke dobili, še preden je potekel rok, ki so ga dali vladi.
Iz dobro poučenih krogov se je izvedelo, da je odgovorila voditeljem sudetskih Nemcev, da se hoče z	zastopniki	sudetske nemške stranke pogajati o	izrednih ukrepih, ki jih je izdala, če
so ti ukrepi ovira za	pogajanja. Voditelji sudetsko-nemške	stranke	naj na svoje pristaše objavijo
proglas, da se naj spoštujejo zakoni in javni red in tedaj praška vlada ne bi vedela, zakaj ne bi preklicala izredne odredbe. Vodstvo sudetske stranke še ni odgovorilo na ta predlog češkoslovaške vlade.
Praga, 14. septembra. Pogajanja o ultima-lu so bila preložena na danes zj anaki kažejo, da je tudi rešitev sudetsko-nem-
!fumu so bila preložena na danes zjutraj. Vsi
š,
škega vprašanja tudi za nekaj časa preložena.
Ob 1 ponoči še ni prispel odgovor sudetsko-nemške stranke na zadnjo spomenico, ki jo je rinesel Gvvatkin Henleinu. Snoči se GWatkm e ni vrnil v Prago. Zvedelo pa se je z druge strani, da so imeli češkoslovaški ministri svoja posvetovanja 'na Hradčanih do 1 ponoči, nato pa so odšli na svoje domove.
Danes se bodo verjetno nadaljevala pogajanja o ultimatu.
Manifestacije v Pragi
*" Praga, 14. septembra. AA. (Havas.) V nočnih Urah se je po praških ulicah razvil sprevod, ki je
gotovo štel 80.000 ljudi. Policija je prejela vojaške okrepitve iz okoliških mest. Mobilizirali so nekaj letnikov meščanske garde, ki naj bi pomagala vzdrževati red. Policija je razganjala vse skupine, ki so štele več ko pet oseb. Vse nemške hiše v Pragi so zaprte, pasebno pa tiste, ki pripadajo nemškemu poslaništvi^ Močni oddelki policije stražijo vse nemške hiše.
Angleški vo’aški odposlanec raziskuje
Praga, 14. septembra, AA. (Reuter.) Dopisnik Reuterja, ki je včeraj popoldne obiskal sudetska okraja Reichenberg in Bodenhall, pravi, da je položaj povsod očividno napet. Vesti o izrednih vladnih ukrepih so nemški krogi sprejeli kritično,
gaciji pravico, da se še nadalje pogaja s češkoslovaško vlado.
Praga, 14. septembra, o. Vsi vodilni listi čeških Nemcev »Die Zeit«, »Pressebriefe« in »Su-detendeutschen Rundschau« so začasno prenehali izhajati zaradi cenzurnih določil, ki zahtevajo od njih, da prinašajo uradne odloke vlade. Nemška stranka je dalje sklenila prestaviti svoj osrednji urad iz Prage v Heb, češ da je vsaka zveza med Prago in nemškimi pokrajinami zaradi napetega stanja nemogoča.
češkoslovaško prebivalstvo pa je zadovoljno, ker vidi v tem samo edino sredstvo za ohranitev miru.
Na letalo angleškega opazovalca Satana Pra-ta je nekdo streljal iz puške ravno tedaj, ko je letalo nad sudetskimi kraji letelo iz Cheba v Prago. Krogla je prebila strel od kabine, vendar ni bil nihče ranjen. Uvedena je preiskava.
Nemci se opravičujejo
DNB: Po posvetovanjih političnega odbora in zastopstva, ki se naj pogaja z vlado, se je izvedelo iz krogov sudetske nemške stranke, da je vodstvu odvzeta sleherna mož.nost, da bi vplivalo na sudetsko nemško prebivalstvo. To pa zaradi ukrepov češkoslovaške vlade, zaradi proglasitve obsednega stanja, posebno pa zaradi prepovedi vseh političnih shodov in sestankov ter zaradi stalne zaplembe sudetskih nemških listov. Zelo je upravičen strah, da prebivalstvo ne bo moglo več poslušati ukazov vodstva stranke, ki je dosedaj mogla jamčiti za disciplino prebivalstva, ki je sedaj zaradi spo-
Eadov zmeraj bolj vznemirjeno. Najbolj se je ati, da bi »provokaterjic izkoristili ta položaj ter začeli sistematično izrabljati incidente, kar biklahko imelo posledice, ki jih šploh ni mogoče predvideti. Zato je vodstvo Sudetske nemške stranke, zavedajoč se svoje odgovornosti zahtevalo od vlade, da se takoj ukinejo vse potrebne odredbe, da bi se tako položaj v sudetskih pokrajinah lahko normalno razvijal. Ker se položaj stalno slabša, je moralo vodstvo stranke od praške vlade zahtevati, da naj v šestih urah ukine obsedno stanje.
Včerajšnji dogodki v ČSR:
Nemiri in poulični boji v ČSR po Hitlerjevem govoru
Praga, 14. septembra, o. Kakor je bilo pričakovati, so takoj po Hitlerjevem govoru na vsem ozemlju, koder prebiVajo češki Nemci, izbruhnile silovite demonstracije in nemiri, ki so tu in tam dobili značaj pouličnih bojev med Nemci in med varnostnimi organi ter vojaštvom.
V	okolici Karlovih Varov so bile potrgane številne telefonske proge. V Loketu so tovarne ustavile delo, šole so bile zaprte, prav tako tudi trgovine. Včeraj zjutraj je okoli 4000 ljudi manifestiralo po mestnih ulicah. V Bersteinu, okraj Kadanj, se je zbralo na nekem kraju okoli 1500 ljudi. S cerkvenega stolpa je odjeknil strel, ki je zadel nekega vojaka. Drugi vojak je ubil nekega člana sudetsko-nemške stranke. V Che-bu so bile razbite vse izložbe po čeških in judovskih trgovinah. V Plani pri Marjanskih Lažnih je včeraj osem manifestantov napadlo orožnike ter razbilo okna na policijskem poslopju ter na stanovanju orožniškega poveljnika v teh pokrajinah. Orožništvo jih je razgnalo z gumijevkami. Ranjeni so bili trije orožniki in en ma-nifestant, V Friwaldu so orožniki razgnali 2000 manifestantov. Hujših incidentov tu ni bilo. V Wamsdorfu je množica 6000 ljudi priredila po Hitlerjevem govoru manifestacije pred carinarnico ter zahtevala ključe od carinske pregraje. Cariniki so jo odprli in je okoli 5000 ljudi prešlo v Nemčijo. V Haselbachu so ustavili dva tuja avtomobila. Iz prvega avtomobila sta skočila dva človeka, od katerih je eden pobegnil v bližnje polje ter ranil carinika, na katerega je izstrelil pet
Romunija ne dovoli prehoda ruski vojski
Bukarešta, 14. sept. o. Snoči je bila tu važna seja romunske vlade, na kateri so se razgovarjali
o	mednarodnem položaju ter razpravljali o razgovorih, ki jih je v Ženevi imel zunanji minister Comnen s sovjetskim zunanjim ministrom Litvi-novim. Litvinov je hotel od Romunije za vsako ceno izsiliti dovoljenje za prehod ruske vojske čez romunsko ozemlje. Skušal je to doseči s sklicevanjem na člen 16 pakta Zveze narodov, po katerem naj bi Romunija bila obvezna ta prehod dovoliti. Zahteval je, naj Romunija v ta namen določi 6 milj širok hodnik čez svoje ozemlje, po katerem bi rdeča vojska šla na češko. Vlada ni glede svojih sklepov izdala nobenega poročila, pač pa trdijo iz poučenih virov, da so vsi ministri soglasno odklonili sovjetsko zahtevo, češ da bi prehod rdeče Vojske čez romunsko ozemlje unmnnil konec neodvisne romunske države.
strelov. Tega napadalca so izsledili in zaprli, Iz drugega avtomobila v okolici vasi je skočilo več oseb, ki so začele streljati na carinike in orožnike, ki so se podali na kolesih za njimi, da jih zasledujejo. Ranjen ni bil nihče, V Nemanicah so ustavili vojaški avtomobil, iz katerega je posadka streljala. Oblastni organi so odgovorili tudi s streljanjem. Med osebami, ki so streljale na orožnike, je bil tudi predsednik občine
Miznice. V kraju Teplice Sanou je po Hitlerjevem govoru skušala množica ljudstva predreti kordon policije, ki je v dveh ulicah preprečeval dostop na mestni trg. V Sternbergu je manifestiralo okoli 5000 ljudi, v Kmovu pa okoli tisoč. V Kalnih vodah pri Trutnovi je bil ranjen šofer neke češke tvrdke. Člani sudetsko-nemške stranke so zavzeli železniško postajo v Per-setinu. Na zgradbi so razobesili zastavo s kljukastim križem. Po nalogu orožnikov je bila zgradha izpraznjena brez nadaljnjega posredovanja. V Bezdručah je skupina 1500 manifestantov izstrelila 12 nabojev na uradnika češkega sodišča Krausa. Prav tako s« streljali tudi na orožnike. Kraus je v obrambi štirikrat ustrelil s samokresom, a ni nikogar ranil. Sam pa je bil težko zadet v glavo.
Odgovor vlade na nemške nemire:
Razglasitev vojnega stanja v nemških pokrajinah
Praga, 14. sept. o. Zaradi organiziranih nemirov in spopadov, ki so včeraj začeli resno ogrožati mir, red in življenje državljanov, je vlada razglasila vojno stanje v vseh pokrajinah, kjer so izbruhnili nemiri.
Ta ukrep je bil začasno izdan že v osmih pokrajinah: Cheb, Nojdck, Prosečnice, Liket, Ka-dan, Karlove Vari, Falknof in Češki Krumbol. Vlada je pozvala prebivalstvo, naj ohrani mirno kri. Za ohranitev miru zadoščajo organi javne varnosti.
Vlada je svoj sklep takoj sporočila zastopstvu poslanske zbornice in senata kakor to določa ustava.
Po vladnem sklepu so prepovedani vsi politični in nepolitični sestanki tako v zaprtih prostorih kakor pod milim nebom. Ta prepoved se nanaša tudi na sprevode in na vse podobne prireditve. Odpovedana je tudi velika spominska slavnost ob današnji obletnici smrti pok. predsednika v Pragi.
Dalje je vlada določila nagli sod v p okrajih. Ta odlok češkoslovaške vlade je bil objavljen tekom današnjega popoldneva po radiu. Nagli sod obsega kraje Heb, Midek, Prisepnice, Lokck in Katan. V primeru potrebe se bo razširil nagli sod tudi na druge okraje. Na temelju čl. 430. kaz. zakona je bil v teh pokrajinah proglašen tudi preki sod. Za zločine javnega nasilja je predvidena smrtna kazen, ki se mora izvršiti dve uri po razglasitvi sodbe.
Edina kazen, ki jo naglo sodišče izreka, je smrtna kazen, razen pri mladoletnikih, katere obsodijo na težko ječo.
V	zvezi z mednarodnim položajem je češkoslovaška vlada sklenila prepovedati izvoz raznega blaga, ki utegne priti v poštev za narodno obrambo. Med naštetimi predmeti so platno, usnje, bombaž, juta in izdelki iz železa, jekla itd. Ti ukrepi so čisto začasnega značaja in niso izšli v uradnem listu.
Nemški ultimatum praški vladi
Praga, 14. sept. o. Zaradi nevarnega stanja, ki je nastal po Hitlerjevem govoru v ČSR, je voditelj čeških Nemcev včeraj nenadno odpotoval iz Niirnbcrga na Češkoslovaško ter takoj poklical k sebi v Heb prvake svoje stranke, ki so imeli popoldne tam konferenco, na kateri so sprejeli več sklepov kot odgovor na vladne izredne, ukrepe. Seja je trajala do 17 in po seji je bilo objavljeno: Vodstvo sudetske nemške stranke je poslalo vladi v Pragi ultimatum, ki zahteva, da vlada takoj prekliče obsedno stanje v sudetskih okrajih.
Ultimatum stavlja vladi rok 6 ur, in sicer je začel potekati ob 17.30 in poteče ob 23.30. Ultimatum zahteva, da mora vlada takoj umakniti iz sudetskih okrajev vso svojo policijo in vojaške oddelke in vsa skrb za varnost mora biti izročena županom posameznih občin.
Vodstvo sudetske stranke obenem zahteva, da mora vlada vse to, to je svoje nove odredbe, takoj objaviti po radiu. Če se to ne zgodi, tedaj sc vodstvo sudetske stranke odpoveduje odgovornostim za vse, kar se lahko zaodL
Angleška in francoska javnost ne veruje v vojno
Pariz, 14. sept. o. Francoska vlada je snoči imela sejo, ki je trajala dolgo v noč, dokler niso dobili najnovejših poročil o položaju na Češkoslovaškem, katera je zunanjemu ministru prinesel poslanik Ostiski. Na seji so se razgovarjali o nadaljnjih varnostnih ukrepih, zlasti o obrambi civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi.
London, 14. sept. o. Seja angleške vlade je sklicana za danes ob 11. Na včerajšnji seji, katere so se poleg ministrov udeležili štabni načelniki mornarice, vojske in letalstva, so se razgovarjali o vojaškem položaju Anglije v sedanji krizi.
Po zadnjih poročilih, ki so dospela v London in v Pariz, izjavljajo odločujoči angleški in francoski krogi, da stanje na Češkoslovaškem ni tako, da bi moralo priti zaradi tega do vojne.
Nemčiia zavrača vesti o delni mobilizaciji
Berlin^ 14. sept. o. Uradno poročilo nemške vlade pravi, da so neresnične vesti tujega tiska o tein, da bi bila Nemčija odredila delno mobilizacijo svoje vojske in začela pošiljati vojaške oddelke na češko mejo. Res je samo, da sc danes prično že davno določene vojaške vaje v vzhodnem delu Nemčije.. Vse vodstvo nemške vojske z generalnim štabom je odpotovalo v Tannenborg, kjer so bo danes poklonilo spominu pokojnega maršala Hindenburga na njegovem grobu.
Vesti 14. septembra
Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je
svoje potovanje v Ženevo na sejo Zveze narodov' zaradi včerajšnjih dogodkov odložil.
Hitlerjev govor so organizirano poslušali po vseh večjih italijanskih mestih in je pri tem prišlo do raznih manifestacij.
Vojno stanje v Estoniji je z odlokom predsednika republike podaljšano za eno leto. Podaljšanje utemeljujejo s potrebo, da vlada utrdi svoj položaj, in pa z nevarnim mednarodnim stanjem.
Obolelega maršala Giiringa, ki leži v Nttrn-bergu na postaji v svojem salonskem vozu, je včeraj obiskal Hitler.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je vče-raj odpotoval na daljši oddih in ribarjenje v Hyde park. Pred odhodom je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Hullom o stanju v Evropi po Hitlerjevem govoru.
Glavni odbor slovaške ljudske stranke je včeraj imel sejo v Bratislavi pod predsedstvom poslanca Tisa. Bavil se je z notranjim in zunanjim položajem Češkoslovaške ter sprejel resolucijo, v kateri opozarja vlado, naj čimprej reši slovaško vprašanje. Resolucijo z zahtevami stranke bo neslo predsedniku republike posebno odposlanstvo.
Francoski, angleški in ameriški listi razlagajo Hitlerjev govor in pravijo, da je Hitler pri vseh svojih grožnjah pustil odprta vrata za pogajanja med Čehi in Nemci. Nekateri tudi pišejo, dg pomeni ta govor kljub vsej ostrosti in bojevitosti dejansko umik Nemčije, ki si ni upala tvegati sile. Listi tudi opozarjajo na nasprotje med tonom v Beneševem in Hitlerjevem govoru. Pravijo, da ni Hitler nikjer rekel nič o vojni.
Prispevke za obrambo Indije je sklenila zvišati angleška vlada.
Kanadske delavske organizacije so na svojem zborovanju sprejele resolucijo, v kateri zahtevajo, naj Kanada začne bojkotirati v trgovini tako imenovane napadalne države.
Strašen naliv z viharjem je divjal včeraj v okolici Ovieda v nacionalistični Španiji. Uničil je vse nasade in pretrgal vse prometne zveze.
Italijansko vojaško odposlanstvo pod vodstvom generala Negrija je dopotovalo v Budimpešto, kjer se bo udeležilo jesenskih vojaških vaj madžarske vojske.
Velike vaje francoske mornarice se bodo začele sredi oktobra ob Atlantski obali. Pri njih bodo sodelovale mornarica, podmornice, letalstvo in obalna obramba.
Sklicanje angleškega parlamenta zahteva opo-zicionalna delavska stranka, kateri je pa vlada odgovorila, da ni razloga za izreden sestanek po-, slanske in visoke zbornice.
Zakon o izgonu Judov iz Italije je izšel v italijanskem uradnem listu včeraj. Po tem zakonu se morajo do 12. marca 1939 izseliti iz države vsi Judje, ki so se priselili v Italijo po 1. januarju 1919.
Predsednik poljske republike Moscicki je včeraj razpustil poslansko zbornico. Nove volitve bodo razpisane v 30 dneh in bodo določene najbrž za november.
Zadnji jasni poziv za rešitev Češkoslovaškega vprašanja je Hitlerjev govor, tako piše italijanski tisk, ki izraža upanje, da se bo to vprašanje vseeno mirno uredilo.
,tVsl 16. oktobra za din 78* s PUrNIK-om v Trst"
Zaradi tega ultimata je razburjenje še naraslo in doseglo višek v večernih urah, zlasti še, ko je prišlo sporočilo, v katerem vodstvo sudetsko-nemške stranke izjavlja, da osem točk, ki jih je Henlein postavil v Karlovih Varih, ne moro več služiti za podlago nadaljnim pogajanjem. Kot razlog za to navajajo, da se je sedaj položaj do temelja spremenil. Prav tako izjavljajo, da bi sudetske Nemce mogel zadovoljiti edinole plebiscit. Širijo se glasovi, da bo danes sestanek Henleina in dr. Beneša.
V	večernih urah je predsednik nemške socialno demokratske stranke poslanec Jaksch naslovil vsem Nemcem v ČSR poziv, naj bodo mirni, ker edino v miru bodo dobili enakopravnost, vojna pa bi jim prinesla neizogibno uničenje.
Mariborske občinske zanimivosti
, Maribor, 13. septembra.
Nocoj se je vršila na magistratu seja mariborskega mestnega sveta. Na dnevnem redu je bilo vsega 75 točk, ki pa 60 jih mestni očetje predelali in večinoma odobrili v rekordnem času dobrih treh četrt ur. Najvažnejša točka današnje seje je bila sprejem pravilnika o fondu za izvajanje regulacije v mestni občini mariborski. S tem skladom je 6torjen
prvi korak za ureditev cestnega vprašanja
v Mariboru. To vprašanje je v Mariboru posebno važno. Naše mesto ima samo nekaj tlakovanih cest, vse druge pa niso niti grajene kot ceste, temveč kot poljska pota, ki imajo gornjo plast nekoliko utrjeno z valjarjem. Sedanji in še bolj bodoči promet zahteva trdne, dobre ceste, za katere bo morala občina še veliko žrtvovati. Potrebne so v ta namen predpriprave formalnega, tehničnega in finančnega značaja. Formalna plat vprašanja je rešena z novim pravilnikom, ki ga je mestni svet soglasno odobril. Mestna občina ima za urejevanje cest tri posebne sklade, ki pa so vsi premajhni, da bi se lahko začelo delo v veliko-poteznejšem smislu. Zato se združijo vsi trije dosedanji skladi v nov sklad, ki ga bo občina dotirala iz svojih rednih proračunskih sredstev, poleg tega pa se bodo stekali vanj še drugi dohodki. Tako 6e bodo stekali vanj prispevki od parcelacij, razlastitev, komasacij in gradbenih taks, dalje 25% dohodkov od prodaje mestnih nepremičnin, dohodki raznih denarnih kazni, vsi dohodki od prodaje javne posesti, občinski kuluk, dohodki od najema občinskih zemljišč, prispevki
za izredno uporabo cest, pristojbine za priklop zasebnih kanalov, povračila posestnikov za napravo in razširjenje hodnikov ob cestah in zvez zasebnih kanalov z uličnimi kanali. Na podlagi teh dohodkov bo mestna občina najbrž najela veliko posojilo, da bo lahko uredila m tlakovala vse najvažnejše mariborske ceste v čim krajšem času. Ko bo pravilnik potrjen, bo mestna občina izdelala velikopotezen načrt za ureditev mariborskih ulic, po katerem se bodo vsa ta velika javna dela potem izvrševala.
Izpopolnitev mestnega avtobusnega parka
Druga najvažnejša točka današnje občinske seje je bil predlog za nabavo 4 novih avtobusov znamke MAN Diesel. Sedanji mestni svet se je ob nastopu svoje poslovne dobe lolil z veliko energijo sanacije najbolj pasivnega mestnega podjetja — mestnega avtobusnega prometa. Lotil se je tega težavnega problema z velikopotezno podietnostjo ter jc do sedaj nabavil 12 novih avtobusov na Dieselov pogon. Poleg teh vozov pa ima mestna občina še 7 starih avtobusov na bencinski pogon, ki so že deloma nerabni, saj so nekateri stari nad 10 let ter so prevozili že po 600.000 km. Spomladi je mestna občina nabavila 4 nove avtobuse z Dieselovimi motorji, za katere je najela posebno posojilo. Posojila pa ni izrabila, ker j« plačala avtobuse iz tekočih sredstev avtobusnega prometa. Mestna podjetja predlagajo sedaj, da se s posojilom, ki je bilo odobreno že pomladi, kupijo 4 novi avtobusi iste tipe, kakor so dosedanji. Občinski svet je predlog odobril ter bo karoserije izvršila mariborska tovarna J. Pergler.
Jesen v slovenjekonjiških brdih
Slov. Konjice, 12. septembra.
V naših brdih, hribih, hribčkih in goricah je zadihala jesen, čas radosti in veselja. Ta čas je za naše prebivalce najlepši; saj ne bo dolgo, ko bodo pridne roke, ki so skozi vse leto neutrudno delale, pričele pospravljati plodove.
" Klopotajoči zbori
Pri nas velja po starem ljudskem izročilu dan sv. Lovrenca, 10. avgust, za nastopni dan zgodnje jeseni, čeprav še v okviru pasjih dni tedaj najhuje pripeka vroče poletno sonce. Ta trditev pa se opira na dejstvo, da tedaj prične zoreti grozdje ali kakor pravijo ljudje ,»mecati«. Prav kmalu nato — o Velikem Šmarnu pa zabme na slemenih naših vinogradov klopotajoči zbori — klopotci, ki dado vsej pokrajini, koder se razprostirajo vinogradi, posebno značilno, svojsko lice. Prav lepo se strinja gromka in udarna pesem mogočnih varuhov zorečega grozdja s pojemajočo vročino in pestro jesensko naravo. V čarobno zlatem jesenskem soncu se zdi, da si vsa vinorodna slovenjekoniiška brda nadenejo krasni nakit, ker se nahajajo prea velikim praznikom,
pred trgatvijo
ld se bo pričela konec septembra in v začetku oktobra. Kmalu bodo vinogradniki pričeli s pripravami'.
Za poiig 2 leti robile
V Jaršah, občina Ježica, je 29. julija o polnoči izbruhnil v kozolcu posestriice-vdove Ivfln6 Semrajčeve požar, ki je vpepelil enostaven ko-. žolce, založen s .pšenico in detel jo...Kozolec, je imel 7 oken. Nevarnost je bila še za bližnja gospodarska poslopja. Škoda je bila cenjena na 10.000 din Tega požara ie bil osumljen samski delavec, 43-letni Janez Novak iz Jarš. Obremenjevale so ga različne okokiosti. Janez Novak je človek brez stalnega bivališča, bil je že kar 23 krat kaznovan, zaradi tatvine 19 krat. Novak se je vsiljeval vdovi Semrajčevi in hotel na njenem domu gospodariti. Semrajčeva pa ga je pognala. Začel je kuhati proti njej hudo jezo in zlasti še, ko je bil kaznovan zaradi neke tatvine na škodo omenjene posestnice.^
Kritični večer je tudi v šventnerjevi gostilni na Šmartinski cesti grozil: »Še nocoj bo petelin zapel! Meni ni nič, če se kje posveti.« Njegov oče ga je videl, kako se je okoli polnoči smukal okrog kozolca.
Državni tožilec dr. Leon Pompe je Janeza Novaka obtožil zločinstva požiga. Mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, ie Novaka, ki je odločno tajil krivdo in požig, obsodil zaradi zločinstva požiga na 2 leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Novak je sodbo mirno sprejel. Zagovarjal se je. da je bil kritično noč zelo razburjen in ni nič vedel, kaj dela. Ne more se spominjati na požig, ker je bil v fronti med svetovno vojno ustreljen v glavo, in je od takrat prav slabega spomina.
očistili bodo sode, prezračili kleti in jih osnažili ter uredili stiskalnice, da bo tekel čisti, sladki mošt, poznejše »rujno vince«. Letošnja trgatev bo zelo lepa. Tisti, katerim ni spomladanska pozeba huje uničila pridelka, bodo brali kot redkokdaj; če pa vzamemo povprečno, pa bo sleherni vinogradnik prišel povsem na svoj račun. Zori v teh dnevih lepo — da bi se le vse po sreči spravilo v kleti — pa bodo zadovoljno obmolknili tudi klopotci. Imamo veliko upanje, da bo letošnje leto ilo vino kaj bolj v denar, ker vlada velika
tišina v sadonotnlkfh
Lani so se skoraj vse spodnje veje dreves dotikale tal. Zato letošnjo jesen naši sadjarji ne bodo veliko iz-kupili pri sadju, kajti še tisti malenkostni del je pokvarila rja. Na boljšem bodo kmetje okrog Vitanja m Zreč, ki veljajo za najboljši sadonosni kraj v okraju. Vendar pa se tudi letos ne morejo ponašati Zaradi pomanjkanja jabolčnika bo sigurno imelo vino boljšo ceno ter so kmetje vanj stavili vie nade.
Dolenlski tramvaj ne bo ves počival
Listi so objavili vest, da 15. t. m. začno na Dolenjski cesti demontirati tračnice zaradi obnovitve vse dolenjske tramvajske proge. Kakor je javnost to novico pozdravila, tako' je pa druga vest, da bo od četrtka dalje ustavljen
Ero met (\a1dplpnjski progi, dokler ta dela ne odo končana, ztjudila precej pomislekov. Da se pa javnost ne bo razburjala po nepotrebnem, moramo takoj ugotoviti, da mestna upirava upošteva interese trgovine in obrti ter sploh vsega prebivalstva in je zato tudi sklenila, jda bo električna železnica z Mestnega trga vojjila vsaj do cerkve sv. Florijana. V četrtek, 15, t. m. prično izkopavati tračnice na progi od dolenjskega kolodvora proti mestu in bo zlito tramvaj ves dan vozil redno z Mestnega trga pa do Karlovškega mosta. V petek, 16. t. m. se bomo lahko peljali vsaj še do Samasse, prihodnje dni pa pač samo še tako daleč, do koder bodo napredovali z delom. Od dolenjskega kolodvora do florijanske cerkve bo mestna ipb-čina takoj pričela tudi z niveliranjem ceste' in preurejanjem plinovodov, vodovoda in kanalizacije, od florijanske cerkve dalje pa do Mestnega trga bo pa dela nadaljevala najbrž šele prihodnje leto v mrtvi sezoni, da bodo trgovina in obrt ter sploh vse prebivalstvo čira. manj občutili neprijetne posledice teh prepotrebnih del. V prvi vrsti se je pa mesena občina pri tej odločitvi ozirala tudi na šolsko mladino in na naše gospodinje, da jim pozimi ne bo treba gaziti po razdrtih cestah in jse bodo lahko vsaj od florijanske cerkve dalje še vedno udobno vo?ile s tramvajem nakupovat v mesto in po vseh drugih svojih opravkih, Prebivalstvo šentjakobskega okraja bo pač rtio-ralo nekoliko potrpeti, saj gre predvsem za koristi vse dolenjske strani našega mesta.
Na gimnazijah bo 5000 dijakov
Ljubljana. 14. sepl.
S ponedeljkom se je tako rekoč uradno končalo vpisovanje na ljubljanske in druge srednje šole, zlasti na gimnazije vseh tipov. Ravnatelji imajo mnogo posla, pa tudi prosvetni oddelek banske uprave, kajti na nekatere ljubljanske gimnazijske zavode je bil velikanski naval in do potrebno dijake premestiti na dru-
Se, manj obiskane zavode. Rekord je letos ob-ržala glede vpisa bežigrajska moderna gimnazija. Pa tudi humanistična gimnazija v Tomanovi ulici zaznamuje znaten dvig števila dijakov in dijakinj. Povrača se zanimanje za humanistični študij in za sistem humanističnega pouka. V naslednjem navajamo splošne statistične podatke, ki pojasnjujejo situacijo ob koncu vpisovanja na srednje šole. Bilo je vpisanih: Prva državna realna gimnazija v Vegovi ulici 485 na vseh razredih, od teh 12 dijakinj.
V prvi razred vpisanih 228.
Druga državna gimnazija na Poljanah ▼ vseh razredih 1050, od teh 24 dijakov. V prvi razred 159 dijakinj in 24 dijakov.
Tretja realna gimnazija, bežigrajska, ob Robbovi ulici, 1570, vštetih je 9 dijakinj. V prvi razred 242 dijakov in 9 dijakinj.
Državna humanistična gimnazija v Tomanovi ulici skupaj 1181, od teh 231 dijakinj. V prvi razred je bilo vpisanih 269. Na to gimnazijo je bil naval največji.
Državna ženska realna gimnazija, ki se mora boriti za učne prostore, zaznamuje tudi znaten prirastek. Gimnazija z ravnateljstvom 1 se nahaja na Resljevi cesti, več razredov pa je I name^euih na mestnem liceju ob Bleiweisovi
cesti. V ta zarod je bilo vpisanih 606 dijakinj* v prvi razred 151.
Na vse ljubljanske državne gimnazije jd bilo letos vpisanih 4892 dijakov in dijakinj. Ako računamo še privatno gimnazijo pri Uršu-linkah, je bilo letos gotovo na gimnazijah vpi-sanih do 5000 dijakov in dijakinj. Na ljubljanskih srednjih šolah, vračunši Tehnično srednjo šolo, Državno dvorazredno trgovsko šolo in. Trgovsko akademijo, pa je bilo letos vpisanih; 5834 dijakov in dijakinj.
Nova cesta v Halozah
Te dni se končujejo prva cestna dela ni
cesti Brezovec—Turški vrn—Zavrč. Kredit jo bil izplačan od ban. uprave iz bednostnega fonda cestnemu odboru v Ptuju na intervencijo g. Franca Preloga, in sicer 20.000 din. Cestna dela, ki se sedaj končujejo na tem delu nove ceste, je vodil delovodja g. Zamuda Ivan. Cesta je res krvavo potrebna in je želeti, da bi se dela nadaljevala, za kar je potreben nov kredit Delo je zelo naporno, pa tudi nevarno za ne-katere delavce, vendar so dovršili precejšen del nove ceste kljub nagajivemu vremenu. Zen limo nadaljevanja.
Velika razstava javnih del se bo vršila v Trstu ob priliki Mussolinijevega obiska in jo bo ta tudi otvoril. Predhodna dela za to raz-stavo si je v nedeljo ogledal minister za jav-na dela Cobolli-Gigli, ki je dal s svoje strani vodstvu tudi primerna navodila. Razstava pa ne bo obsegala samo del, ki jih je izvršila država, ampak tudi dela, ki jih je izvršila pokrajina, občine, razne organizacije in celo prii vatniki.
Izpred obrtnega sodišča
Kar fe ne peže, ne pihali
Ljubljana, 14, sept.
Matevž je bil skozi več let zaposlen pri prevozniku kot voznik, naposled ga je prevoznik odpustil radi nezanesljivosti in pijančevanja; hkratu je prevoznik vsem svojim nastavljencem zabičil, da ne sinejo Matevža v tem podjetju na noben način več kakorkoli si bodi zaposliti. Nekega dne je prevoznik poslal na kolodvor več delavcev z nalogom, da raztovorijo nekaj robe. Ti delavci niso bili stalni pri tem podjetju, ampak so bili najeti samo za raztovorenje te robe. Matevž se jim je kar na lepem pridružil in res pomagal pri
delu okrog štiri ure. Nato je priše! prevoznikov* nastavljenec in ko je zagledal Matevža, ga jel takoj odslovil, rekoč, da ga ni nihče najel. Ma« tevž je zahteval za opravljeno delo 20 din in ko se mu je plačilo odreklo, je tožil. Matevž je tožbo zgubil iz kratkih razlogov:
S tem, da je nekaj časa pomagal pri delti onim delavcem, ki jih je najel prevoznik, še ni! pridobil nikake pravice do plače napram prevoz-* niku, ker se je on brez poziva in brez vsakega! vzroka vmešaval v delo, tedaj ni stopil v nikak-šno službeno razmerje e prevoznikom, pa tudi brez naloga ni opravil nikašnega takšnega dela* ki bi bilo v očividno korist prevoznika.
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 14. sept.
Šolska vrata so se spet odprla
Konec je velesejma, ki je bil privabil v Ljubljano toliko ljudi, in vrvenje po Gosposvetski cesti je precej ponehata. Živahno je le še na razstavišču, kjer fazstavljalci pospravljajo svoje blago, še malo in ljudje bodona velesejmske dni popolnoma pozabili. Samo tisti, ki jim je bila sreča mila. in so dobili pri nagradnem žrebanju kakšno kolo, radio, šivalni stroj ali celo motor,, sc bodo še dqlgo spopn^j^li tega velesejma in ponosno kazali svojim znancem: »Vidiš, to sem pa jeseni na velesejmu zadel «	'■	-—■	-	 ‘!lfl
Z velesejmom vred se je pa končala tudi druga, za nekatere nič manj važna jesenska prireditev v Ljubljani: dijaški sejem. Več ni tam na Bregu živ-žava, o katerem se je neki srbski časnikar izrazil, da je edini malo podoben živahnim trgom v južnih krajih naše države. Spretni prekupčevalci so zaslužili na tem sejmu pri raznih »Špehih« naravnost lepe vsote. Tako na primer je zadnjič neki akademik svojemu tovarišu prav zaupno povedal, da je zaslužil v teh desetih dneh skoraj tri ju rje, s Čemer bo moral sedaj vse leto izhajati v Ljubljani, če hoče'nadaljevati študije. Pa to ni samo eden, precej lepo število je takih, ki so si na sejmu prislužili lepe denarce, nekateri seveda na pošten način, drugi pa spet tudi s kakšnim »goljufičenjem«. Seveda: stiska ie za denar in vsak si mora pomagati tako, kakor ve in zna ...
Danes se ie že skoraj na vseh srednjih šolah pričel reden pouk in nekatere ulice bodo redno vsak dan po dvakrat ali celo štirikrat spet polne vrvenja. Skoraj bodo začeli prihajati v mesto tudi akademiki in šola bo postala spet vsakdanja stvar.
Avto ga le podrl
Včeraj popoldne okrog petih so bili mestni reševalci poklicani na Šmartinsko cesto, kjer je
86
Pisal sem takole:
»Dragi tovarišči!
Moje sile so pri koncu. Moji živci so napeti do skrajne meje pod učinki življenja, ki ga živim v Sovjetski Rusiji. Ne morem več mirno gledati tega, kar Se dogaja tu. Nemogoče mi je, da bi še naprej gledal kričečo krivico, ostudno neenakost in zakoreninjeno sebičnost, ki njihove posledice opazujem sleherni dan. S srcem ne morem nič več biti pri delu.
Ozirajte se tudi, prosim, na žalostno stanje, v katerem je moja žena. Tlači jo strašna živčna bolezen, ki mi jo lahko vsak trenutek vzame. 2ena je tako vdana revolucionarka in tako zvesta, da res ne zasluži takega konca. Tako ravnanje ni vredno proletarske države.
Zahtevam, da odstranite vse ovire, ki nama branijo, da bi se vrnila v Združene države, in da nam takoj dajo potni list. Dobro in že dolgo vem, da stranka ni zadovoljna z mojim delom. Močno sumite, da ne odobravam vaše politike. Zakaj skušate to nesoglasje med mano in med vami skrivati? Imenujete me dobrega komunista, ko vendar veste, da v ničemer ne odobravam te vrste komunizma, kakršnega ste uvedli tu. Dobili ste proti meni veliko pritožb, ki trdijo, da se bavim z agitacijo proti stran-
ki med tujimi delavci. Zakaj me torej hočete obdržati tu proti moji volji? Zakaj mi ne dovolite, da bi se vrnil v domovino in tako enkrat za vselej rešil to vprašanje? Ne znam si razlagati, kaj vas ovira, da ne ugodite moji prošnji. Zahtevam, da se čimprej odločite. Veste dobro, da zunanje ministrstvo ne daje dovoljenja za pot v tujino, če temu ne pritrdi stranka. Pozivam vas torej zadnjič, zakaj resnično sem že na koncu svojih moči.«
Sele drugega februarja me je na to pismo obvestil Jefremov, tajnik naše podružnice pri stranki, naj se udeležim seje, ki bo zvečer ob osmih v pisarni O. T. K. in bodo tam razpravljali o moji zadevi. Nisem si znal razlagati, zakaj tako pozna ura, ker so sestanki ponavadi bili takoj po koncu dela. Toda ko sem šel po hod-
»iku, sem zapazil, da so voditelji tranke bili že zbrani v pisarni za dobro zaprtimi vrati, da bi se že vnaprej porazgovorili o vsem potrebnem. Uvidel sem, da se moram pripraviti na strašnejši napad, kakor pa so bili prejšnji.
Mislil sem si pa:
»Kaj morejo proti meni? Kvečjemu, da mi vržejo v obraz, da sem protirevoluicionar, kar me pa ne bo hudo zadelo, če bom pa za to poplačan z svobodo?«
Ob osmi uri in deset minut se je skrivna seja končala. Voditelji so prišli iz pisarne, da bi začeli sestanek. Navzočih je bilo kakih 'sto ljudi. Vsi so bili iz delavnice za orodje v A. T. E. Predsedoval je Polkin.
Polkin je 'bil majhen mož, ves ponosen na svojo važnost in je neprenehoma gibal. Blizu njega na odru je bila stenografinja, ki je s svojo navzočnostjo podčrtavala važnost te seje.
Polkin je začel z branjem mojega pisma. Ko je končal, je pismo obsodil kot protirevolucionarno vojno napoved stranki. Ni me nič več imenoval »tovarišča«.
Govoril je takole:
»2e tri leta imamo kar naprej težave s Smithom. Kolikokrat smo že zastonj poskušali, da bi mu s prstom pokazali težkoče, v katerih smo? Koliko smo si prizadevali, da bi ga prepričali, da je nemogoče spremeniti razmere takoj na boljše. Kolikokrat dokazali, da enakosti, ki mu je tako draga, tu ni mogoče uresničitil Smith hoče, da bi vsi ljudje imeli enake pravice, kakršne uživa on. Hoče, da bi vsi nesposobni in zaostali delavci živeli tako kakor mi, ki smo leta in leta prebili v šoli stranke. Zahteva, naj z navadnimi delavci ravnamo prav tako kakor z onimi, ki so se udeležili revolucije. S tem svojim ravnanjem Smith dokazuje, da ni vreden naklonjenosti, ki smo mu jo ska-zovali. Bili smo nespametni, da ga že prej nismo spodili iz naše skupine.
Mislimo, da bo Smith sčasoma že uvidel, da so bili njegovi nazori o enakosti nedopustni. Mi smo si prizadeli vse, da bi ga o tem prepričali. Nare-
pri nekdanji mitnici neki tovorni avtomobil podrl 44 letnega Antona Špenka iz Utika 28. Mož je zaradi hudega sunka dobil precej hude poškodbe po obrazu in so ga morali prepeljati v; bolnišnico.
Drugih posebnih nesreč nocoj ni bilo v me* stu. Ob tak in dneh in nočeh je prav za prav nal rešilni postaji kaj dolgočasno. Vendar pa imaja včasih tudi tam svojo zabavo. Tako na primer' so bili reševalci ob enih ponoči alarmirani, naj hitro pridejo po neko služkinjo, ki se ji je vnet slepič. Avtomobil je bil res takoj na cesti in! dWel j/roti stanovanju omenjene služkinje. —t Tam so jo hitro naložili in jo v velikih boleči-nah,, ki i jih je čutila v trebuhu, prepeljali « bolnišnico.
Zdravniki so bili seveda takoj pripravljeni* da jo hitro operirajo. Ko jo je pa dežurni zdrav-nik nekoliko natančneje preiskal, je začel zmajevati z glavo, kajti nikakor ni mogel ugotoviti, kaj ji je. Za slepič ni bilo pravih znakov: in vsa stvar se mu je zdela nekam sumljiva, Pobaral je že dokaj priletnega dekleta, ki jrt bilo kljub bolečinam precej odrezavo, kaj ja jedla zvečer. »Malo prežganke,« je odkrito povedala. »Hm,« se je namrdnil zdravnik, »po-* tem je pa to res čudna stvar.« »Ja veste, gospod dohtar, za prežganko sem jedla pa šer štruklje, teh je bila pa malo več,« je dopolnila1 svojo prejšnjo izpoved »A!« To je pa že nekaj drugega. Tistih štrukljev je bilo pa preccj veoi kot prežganke, kajneda?« »Jaz ne morem po-* magati, če so bili pa tako dobri!« Tako je slce* sano priznala in doktor je takoj vedel, da bo* lečin ne povzroča slepič, temveč štruklji.
Vse to je seveda med reševalci in uslužbenci v bolnišnici povzročilo precej smeha id dobre volje, ubogo služkinjo so morali pa Iel pridržati v bolnišnici, da ji izpraznijo želodec,
Razne tatvfne
V zadnjih dneh je bilo upravi ljubljanska policije prijavljenih več tatvin, od katerih je največja ona, ki jo je neznan storilec izvršil v noči na 6. september, ko je vlomil v trgovino zlatarja Borisa Bizjaka v Pražakovi ulici. Tat je odnesel več zlatnine, tako zlato zapestno uro s črnim trakom, 2 zapestni damski po.kromani uri, 7 zlatih moških in ženskih prstanov z raznimi kamni in v različnih velikostih, 2 paraj malih zlatih uhanov, tri kromaste zapestnice* zlato ovratno verižico s križcem in en par zlatih uhanov z zelenimi kamni Tako je trgovea oškodovan za 2760 dinnarjev.
Na velesejmu pa je spreten žepar izmaknil iz žepa nekega gospoda rjavo usnjato listnico, v kateri je bilo 800 din gotovine. Neznan, žepar si je privoščil na glavnem kolodvoru tudi
dili smo ga za inženirja. Uvrstili smo ga v najvišji razred za živež in za plačo. Obljubili smo mu napredovanje in dovoljenje, da bo namesto ene sobe smel imeti dve. In kako nam to vrača? S tem, da nam daje take protirevolucionarne dokaze, kakršen je ta tu!
Izprašujem, kakšen položaj je moral imeti ta Smith v Ameriki, kjer vse poginja od lakote. Naj nam vendar pove! S tem mu dajemo zadnjo možnost, da umakne prevratne trditve, neko drugo o«ebo in ji_ sunil črno usnjato de-katere vsebuje njegovo pismo. Smith! I narnico z 200 din gotovine in raznimi listinami Zdaj je na tebi, da se odločiš, ali hočeš ostati med nami ali ne. Toda povedati ti moram, da ti stranka ne more dati zahtevanega dovoljenja, zakaj tebe so k nam poslali ameriški komunisti kot člana stranke, da bi se tu za zmeraj naselil Ce bi zdaj mi to storili, bi si po pravici nakopali obsodbo komunistične Internacionale.«
Bil sem tako nervozen, da sem se bal, da ne bom kos okoliščinam. Moral sem zbrati vso svojo moč in ves pogum s tem, da sem si klical v spomin, da imam v rokah močno orožje — svojo strankarsko izkaznico.
Ko sem vstal, da bi povzel besedo, so vsi prisotni opazovali moj obraz, če bodo na njem odkrili kako znamenje kesa ali opravičevanja.
Kakor prej Polkin, tako sem zdaj tudi jaz v svojem govorjenju nalašč opuščal naslov »tovarišči«. Izjavil sem odločno:
»Vse, kar sem pisal v pismu, vzdržujem, če mi stranka ne more dati dovoljenja za vrnitev, bom torej odšel, kakor da nisem več član. Tu je moja izkaznica, vračam vam jol«
prav ob izhodu s perona, kjer je ob prihodih: vlakov precejšnja gneča, kar pride žeparjem; zelo prav.
Sikula TTelena z Galjevice pa je na policiji povedala, da ji_ je bilo še prejšnji mesec petnajstega ponoči ukradenih iz stanovanjn 600| dinarjev.
Na trgu
Današnji žvilski trg j« bil v primeru z drugimi tržnimi dnevi kaj elabo založen in je bilo med stojnicami precej praznega prostora. Branjevke so prinesle običajno zelenjavo in podobne stvari. Cene «o v zadnjem času precej stalne, le sadje, ki ga je zmerom več, se je občutno pocenilo. Nai trg so prisoele že domače breskve, ki se dobe že' od štirih dinarjev naprej. Južne breskve so obdržale še svojo visoko ceno, čeprav niso po okusu P«* nič boljše od domačih, le po zunanjosti nekoliko vabljiveiše. Vedno bolj pa se zdi, da se> dražijo gobe, ki so bile sprva po tri dinarje merica — mlade namreč —, zdaj pa vsi gobarji od prvega do zadnjega zahtevajo za enako veliko merico kar 4 dinarje, čeprav jih je na trgu ogromno.
Zahtevajte povsod naš list!
Od tu in tam
Da pomaga vinogradnikom po onih krajih, kjer grozdje zaradi izredno slabih vremenskih razmer ni moglo dovolj dozoreti, je ministrski svet predpisal uredb, po kateri se sladkor za sladitev vinskega mošta oprošča državne trošarine. Po tej uredbi se odobrava za sladitev vinskega mošta v letu 1938 nabavka sladkorja brez državne, banovinske in občinske trošarine iz državnih sladkornih tavam, in sicer največ 4 kg na vsakih 100 1 vinskega mošta. Potrdilo za nabavo sladkorja bodo izdajale pristojne finančne direkcije pad pogojem, če kmetijski referent potrdi na lastno odgovornost, da grozdje v datičnem kraju ni moglo dovolj dozoreti zaradi izredno slabih vremenskih razmer, ah dn je bilo zaradi elementarne škode prezgodaj obrano. Finančne direkcije bodo dostavljale zaradi tega vsako prošnjo prej na ministrstva in šele sna zahtevo tega se bodo izdajala dovoljenja.
Nezadovoljneži iz b. HSS so se začeli zbirati tudi v Sarajevu ter nameravajo ustanoviti svojo politično skupino. V ponedeljek so ti nezdovolj-neži priredili svoje zborovanje, na katerem se je zbralo precej ljudi. Pred vhadom so se postavili zvesti Mačkovi pristaši in hoteli na vsak _ način odvrniti prihajajoče, da se zborovanja ne bi udeležili. Večino udeležencev so tudi fotografirali. Vodstvo zborovanja so imeli v rokah seveda sarajevski odvetniki. Govorniki so dejali, da abstinenčna politika močno škoduje Bosancem in Hercegovcem, kajti le profesionalni politiki morejo čakati 100 let. Ti nezadovoljni ljudje hočejo sodelo-vnje z drugimi državljani. Končno so sklenili, da bodo priredili v kratkem mnago večje zborovanje,
Belgrajskl sejem je v nedeljo obiskalo nič manj kakor 24.000 ljudi. Nič čudnega, če vemo,
da je Belgrad veliko mesto, ki ima s svojo okolico krog 350.000 prebivalcev ter uživa njegov velesejem razne privilegije in posebne ugodnosti, ki ph druge podobne naprave izven Belgrada ne dobe. Velesejem ima vse paviljone zidane, a večji del prostora so vzeli reprezentativni paviljoni tujih držav, kakor Francije, Italije, Romunije, Turčije, Grčije in drugih.
Od vseh obdonavskih držav bo Jugoslavija letaš imela najboljši in največji pridelek koruze. Seveda prednjačijo pred vsemi pokrajinami Bačka, Banat, Slavonija in Srem. V ostalih sosednjh drža-vah je odličen pridelek preprečila huda suša. Na svetovnem tržišču koruze pa prevladujeta Argentina in Združene države, zlasti zadnje zaradi slabšega lanskega pridelka v Argentini.
Nad 2000 goved v okolici Subotice je zbolelo pa slinavki. Bolezen se je pojavila že pred dvema mesecem v neki vasi, odkoder se je z neverjetno naglico razširila vse naokoli. Z naglo zdravniško intervencijo ®o rešili kmalu 1000 goved. Mislijo, da Saradi bolezni v Subotici ne bo do konca leta nobenega živinskega sejma, kar pomeni velikansko škodo ne samo za govedorejce, temveč tudi za mesto samo, ki bo izgubilo velike denarje na uvoznih taksah.
V	nedeljo zvečer sta se vračala z avtomobilom iz Varaždinbrega v Zagreb zagrebška trgovca Slavnič Nikola in Turk Anton s svojima soprogama. Na poti med vasema Luzana in Putarnice je okoli 20 članov ilegalne organizacija »HrVatske fce-Ijačke zaščite«, ki so se vračali z zborovanja v Varaždinu, zaustavilo hvtomobll, nter iga napadlo s kamenjem. Napadenim se je posrečilo pobegniti do orožniške postaje v Novem Marofu, kjer so ta napad takoj prijavili. Orožniška patrola je naglo odšla na kraj napada. Pri vasi Prosečno je ista skupina napadalcev spet ustavila ta avtomobil ter <; koli in kamenjem navalila na orožnika. Napadalci se niso hoteli raziti, pač pa so poskušali ob-leoliti orožnike, ju napadali s kamenjem er ° orožnika ranili. V osebni obrambi sta orož"'^ uporabila najprej bajonete, nato pa s a streljati. Nek napadalec je bil lažje ranjen v g, ostali pa so se razbežali. Pri nadaljnem poizve vanju so aretirali še sedem napadalcev, proti Ka-terim 6e bo postopalo po zakonu,
Sadilci tobaka v Dalmaciji zahtevajo višje odkupne cene za svoj tobak ali z drugimi besedami povedano, zahtevajo naj se za kvalili-ciranje dalmatinskega tobaka uporabi ista kakovostna razpredelnica, kakor jo monopolska uprava uporablja za južnosrbski in hercegovski tobak. Pravijo, da je dalmatinski tobak vsaj iste kakovosti kakor južnosrbski, če ne celo boljši. Obenem zahtevajo tudi dovoljenje za nasaditev večjega števila stebelc, kajti večina »lalmatinskih kmetov živi izključno od tobaka.
Razbojniško tolpo, katere člani so morali priseči zvestobo svojemu poglavarju, so nedav- j no prijeli pri Sv. Barbari v Halozah. Tolpa je imela deset članov, vodil jo je pa Franc Ha-buna, ki se je pred dvajsetimi leti vrnil iz Amerike 'in se takoj lotil organiziranja roparske tolpe. Največ članov je nabral v Hrvatskem Zagorju. Član, ki se prisege ni držal, je bil strogo kaznovan ali celo ubit. Tolpa je imela v teku svojega delovanja na vesti kakih 55 velikih vlomov in tatvin.
Za obnovitev Dioklecianove palače v Splitu
je država prispevala letos pol milijona dinarjev. Že pred leti je »Društvo za stan Split« posredovalo na merodajnih mestih za povečanje podpore, vendar pa so uspeli sele sedaj h prejetim denarjem in z zasebno zbranim denarjem bo društvo odkupilo nekaj hiš, ki stoje znotraj zidovja Dioklecianove palače, ter v celoti obnovilo to tujskopromet.no tako pomembno starino. Pravijo, da bo vlada vsako leto prispevala :V ta namen nekaj stotisočev.
Ob svoj glavni dobitek bi skoraj prišla kmet Ivan Smoljanovič iz Požeških Sesvetov ter njegov tovariš brivec Jurij Morman, ki sta Mia na četrtinko zadela v državni loteriji pol milijona dinarjev. Čim sta izvedela za svojo srečo, sta najela avtomobil in se odpeljala^ v Be!grar dvignit denar. Med tem časom se je po bližnji in daljni okolici razvedelo o velikem dobitku. Na povratku sta se pa spomnila na motorni vlak in si hotela privoščiti še to zabavo To je bila tudi njuna sreča. Ko se je avtomobil brez njiju vračal v domačo vas, so začeli iz zasede padati streli, ki so razbili stekla. Roparji so se razočarani razbežali, ko so videli, da jim je žrtev in z njim vred dobitek ušel. Le srečen slučaj je torej rešil srečnima dobitnikoma denar in življenje.
Ženi, katero je dolžila zapeljevanja svojega moža, je razparala trebuh 40 letna Stana Bulič iz Splita. Počakala je 39 letno, služkinjo Lino Bolivari in ji s kuhinjskim nožem preparala trebuh. V brezupnem stanju 60 služkinjo prepeliali v bolnišnico, kjer je umrla. Btt-ličeva je pri preiskavi izavila, da je zločin .izvršila
V	prepričanju, da je Bolivarijeva zalezovala njenega moža*
Delavski dom v Celju
V nedeljo dopoldne ga bodo slovesno odprli
Celje, 14. septembra. Med velika in krasna poslopja, ki dajejo Celju še posebno lepo in privlačno eliko, moramo šteti tudi novi Delavski dom, ki stoji poleg palače Mestne elektrarne na Vrazovem trgu. V nedeljo ga bodo ob navzočnosti številnih odličnikov od- -prli in izročili svojemu velikemu namenu.
Celje ni samo turistično mesto, kamor prihaja vsako leto veliko število inozemcev in letoviščarjev, Celje je z napredkom in razvojem industrije postalo in postaja vedno bolj industrijsko, delavsko mesto, kamor prihaja na tisoče ljudi iskat kruha. Z naraščajočim številom delavstva, ki prihaja v naše Celje, se je povečala tudi skrb celjske mestne občine, kako zgraditi v Celju javno delavsko imslopje, kjer bi delavci vsaj takrat, ko pridejo iskat dela in tavajo v mrzlih nočeh po celjskih ulicah, našli toplo zavetje in prenočišče. Celj-ska mestna občina je pod vodstvom župana Alojzija Mihelčiča realizirala zamisel in dobila za gradnjo tega Doma 2 milijona brezobrestnega posojila pri Borzi dela. Najetje posojila je bilo zelo ugodno, saj se bo dolg odplačeval v obrokih v 25 letih.
Razumljivo je, da Delavski dom, kakor vse javne socialne ustanove, ne bi bil rentabilen, niti se ne bi krili najnujnejši stroški, če ne bi celjska mestna občina rešila tega perečega vprašanja tako odlično, kot ga je. Zgradila je Delavski dom in izrabila podpritličje za moderno kopališče, ki je, bilo zaradi dosedanjega starega kopališča že iz časa Marije Terezije nujno potrebno, pritličje pa bo uporabila za pisarno Javne borze dela, ki je dosedaj bila v tesnih prostorih Delavske zbornice v Razlagovi ulici.
Stavb« |e stala 2,800.000 din
Trinadstropna stavba Delavskega doma 8 5420 kub. m. zazidane prostornine, zidana z žele-žobetonskim skeletnim sistemom in železobeton-.
| skimi stropi, ki so zračno izolirani s heraklitom, . z zidovjem povečini z votlo opeko, s toplimi izolacijami, ki so izvršene s plutovino, bakreno pločevi-no in delno s lesocementom, je zahtevala 28 vagonov cementa, 3 vagone betonskega železa, 200 000 opeke, 2000 kub. m. peska in gramoza, 1200 kvad. m keramičnih ploščic za oblaganje, 2000 m cevi za instalacije, je stala 2,800.000 din.
Načrte za Delavski dom, ki ja ponos vseh čelianov, je naredil inž. arhitekt g. Novak Frane -z Murske Sobote.
Nadzorstvena dela pri gradnji norega Delavskega doma v Celju sta skrbno vodila g. inž. Jože Brodnik in inž. Pristovšek. Da bi čitateljem našega lista tem bolj ugodili, sem obiskal g. inž. Brodnika. Prav ljubeznivo me je sprejel in mi razkazoval vse poslopje od podpritličja do podstrešja.
Moderno kopališče
V	podpritličju sva si najprej ogledala 3 moderne kotle, ki bodo proizvajali 145.000 c. Tu so tudi 3 boylerji po 1.200, 2.500 in 3.500 1 vode, ki se sproti greje. Ker je vse kopališče v podpritličju, je v njem predvidena umetna ventilacija s toplo zračno kurjavo Vsi ti stroji in naprave ter delo v kopališču so stale z vodovodom 910.000 din. Kopališče ima javno kadno, pršno, parno in toplo |-35račiK> kopel. Ze vhod v podpritličje je prav čeden. Stepe vhoda so obložene z zelenimi keramičnimi ploščami. Takoj za vhodom je velika čakalnica s klopmi. Tu je tudi prostor za blagajno, kjer se bodo dobile karte za kopališče. Vse stene in tla so obložene s keramičnimi, belimi ploščami, kar nudi zelo prijazen in prijeten vtis, vkljub temu, da je celotno kopališče nameščeno v spodnjih prostorih Povsod je topla in mrzla voda, v čakalnici je posebej pitna voda s higiensko napravo. Kopališče je razdeljeno na 4 oddelke s posebnimi
hodniki. V 1 oddelku je 12 moških kabin s prhami, v 2. oddelku 7 kabin s prhami in 5 kabin s kadnimi kopelmi. Vse kabine so zelo udobno in čedno opremljene. Pri ženskih kabinah s prhami 6o posebne rosete od spodaj tako, da se dame ne zmočijo las. Seveda ne manjka tudi ročnih roset. Zaradi boljšega zračenja so vse kabine zgoraj odprte. V 3 oddelku so 4 moške kabine e kadno kopeljo. V 4. oddelku pa ie parna in topla zračna kopel. Tu je velika soba z otomani za 16 oseb. Predno bo prišel kdo v parno ali toplo zračno kopel, pride pod pršno kopel, nato polagoma v parno ali toplo zračno, kjer bo do 70 stopinj vročine. Tu bodo prišli na svoj račun revmatični. V podpritličju bo tudi frizerski in brivski salon, ki ga bo prevzel eden najboljših celiskih frizerjev. Kopališče ie najmodernejše opremljeno, vendar bodo cene kopanja še precej primerne: prhe 4 in 3 din, kadne kopeli 9 in 7 din, parne 16 in 14 din.
Uradni prostori Borze dela
Pročelje in vhod je izdelan z umetnega kamna, fasada pa z žlahtnim umetnim kamnom. Do pritličja vodiio lepe stopnice. Tu bodo javni uradni prostori Borze dela, pisarne za uradništvo, šefova soba, velike ločene čakalnice za ženske in moške delodajalce. Posebno veliko je vhodno stopnišče, ki ie dolgo 10 m in pomaknjeno v stavbo, da daje velikopotezni poudarek zunanjosti; praktično zelo udobno za obiskovalce Borze dela v deževnih dneh. Prav tako sta veliki tudi čakalnici, kjer bodo lahko delavci čakali v tonlih prostorih, ne pa kakor do sedaj, ko so morali prezebati na hodnikih in pred Delavsko zbornico v Razlagovi ulici. Pisarne so okrogle oblike v sredini čakalnic, od katerih so ločene s steklenimi stenami. Ker je pisarna krog in krog obdana s čakalnicami. je dohod svetlobe usmerien od zgoraj z veliko, trikrat zastekleno železno nadsvetlobo, kar daje vsem prostorom svetel, prijeten in nepričakovano ugoden izraz.
Prvo nadstropje, kjer sta dve lepo urejeni stanovanji, ie določeno za upravitelja in hišnika.
V drugem nadstropju so skupne spalnice, ločene moški in ženski oddelek. Dohod je za moške in ženske ločen. Moški oddelek ima 22 postelj, ženski pa 15. Pri vsakem oddelku je poseben predprostor, po 3 slačilnice, umivalnica, po 2 prhi, desinfekcioner in stranišča. Tu bodo dobili prenočišča vsi oni delavci, ki potujejo skozi Celje ali iščejo delo v Celju. Vsak se bo moral popolnoma sleči svojo obleko in obuvalo, prišel bo pod tuš in desinfekcijo, nato bo dobil spalno srajco, brisačo in še copate. Prenočnina bo znašala prvi dan 5 din, vse naslednje dni 3 din. Inozemci bodo morali poleg pristojbine za policijsko prijavo plačati še 2 din.
V tretjem nadstropju je 20 sob. Dve izmed njih z 2 posteljama. Vse ostale so opremljene z železnimi posteljami, s posteljnino, vzidanimi omarami, centralno toplo vodno kurjavo in s parketnim tlom. Ker je lo£en moški in ženski oddelek, sta dve umivalnici s toplo in mrzlo vodo,
Podstrešni prostori so določeni za pralnico, sušilnico, likalnico in shrambo za perilo. Pralnica je zvezana s kopališčem in ostalimi nadstropji potom električnega dvigala, ki bo prenašalo perilo. Med pritličjem in pralnico je tudi telefonska zveza. Pralni stroji, ki so stali' 82.000 din, so najmodernejši. Posebno zanimiva je' munga na električni pogon. Ty bosta nastavljanj 2 ženski osebi, pe-
1	rica in likalica.
Delavski dom ima tudi električno uro.
Ko poročamo sicer malo obširneje o Delavskem domu, vabimo vso celjsko javnost, zlasti pa delavsko, da pride v nedeljo ob 9 dopoldne k otvoritvi novega doma, nakar 6i bo lahko od 10 do 12 ogledalo vse te zanimive notranje prostore novega Delavskega doma.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Imamo sfcer mnogo upov na priro mesto,
a sreča bo odločila v balkanskih tekmah
Balkanske igre »o še vedno predmet najživah-nejših razgovorov vseh športnih krogov. Naše zastopstvo vodi po prvem dnevu s 15 in pol pikami pred Grki. Na tak dober uspeh pač ni nihče računal in zato je bilo presenečenje tem večje. Rezultat točk prvega dne balkanskih igrer nam da v resnici slutiti, da smemo leto« računati na najboljše, da celo na zmago nad dosedaj osem let nedosegljivimi Grki.
Pred pričetkom balkanskih iger smo že poka-ali lepe izglede, ki jih imajo naši lahkoatleti, Prvi dan tekem je naše prognoze ne samo potrdil, ampak celo prekosil. Grke preseneča uspeh naših tekmovalcev, toda oni še vedno verjamejo na svoj končen uspeh, na svojo zmago. Najstarejši grški tekmovalec, 38 letni sijajni Mantikas, pravi o končnem izidu sledeče: »Vkljub dejstvu, da Jugoslavija vodi s 15 in pol točkami, računam z zmago Grčije. Prvi dan tekem je imela Jugoslavija srečo, poleg tega pa so bile na programu discipline, v katerih so jugoslovanski atleti odločno boljši; zato je tudi taka razlika v točkah. V soboto in nedeljo pa so na programu take discipline, v katerih [ smo mi. boljši. Zato tudi računamo z zmago, če*, prav z zelo majhno razliko v točkah.
Slično računajo tudi Turki, ter Romuni. Toda Romuni poudarjajo, da bodo Grkom s svojimi atleti prav v njihovih disciplinah odnesli še marsikatero točko.
Mi bomo pa skušali na podlagi stvarnih rezultatov, ki so jih dosegli letos najboljši grški, romunski in naši tekmovalci pokazati, da trditev o zmagi Jugoslavije na IX. balkanskih igrah ni prav nič smela in neupravičena.
Ker letos ne tekmujejo Bolgari, se točkuje samo pet prvih mest, ne pa šest kot lansko leto. Prvi dobi pet točk, drugi štiri itd., peti pa še vedno tttdi 1 točko.
Prognoza za soboto,
V soboto popoldne so na programu naslednje discipline: tek na 200 m, tek na 400 m preko zaprek, tek na 5000 m, skok v daljavo, met diska in balkanska štafeta (800 krat 400krat 200 krat 100 m).
V teku na 200 m nas zastopata odlični Kling in Stefanovič, junior. Naš najboljši letošnji rezultat je £3 sek., torej čas, ki je daleč preslab za zmagovalca. Grka Sakelariu in Pilavidis imata čase po 22.5 in 22.7. Romun Dejenariu 22.4. Papirnate šanse so torej minimalne. Toda zmaga Klinga in Stefanoviča na 100 m nam daje mnogo upanja. Opravičeno lahko računamo vsaj na četrto in tretje mesto.
Tek na 400 m prfcko zaprek: Pletcršek in Ehrlich 57.8 sek. Grka Sciadas in Mantikas 55 2 in 55.4, Romuna Krupka in Lapušan 57 in 58. Disciplina, pri kateri gotovo zmagajo Grki in pri kateri |. bodo močno zmanjšali razliko v točkah. Močno pa računamo na Pleterška, ki zna biti zelo nevaren in bo prav gotovo med prvimi tremi.
Tek na 500 m:	Kotnik in Krevs 15:29.1 in
16:15.1. Grka Arvanitis in Kiriakides oba 15:46,
Romuna Christea m Kiss pa 15:37.2 in 16:25. Kotnik je velik favorit, pa tudi Krevs je v svoji stari formi. Ne računamo preveč, če si lastimo prvo in tretje mesto. S tem smo tudi precej izenačili naskok, ki so ga dobili Grki pri teku na 400 m preko zaprek.
Skok v daljavo Lazarevič in Zučevič 7 m oz. 6.95 m, Grka Lamtrakis in Kapsalis 7.16 m in 7.01 m, Romuna Stoicketescu in Ciaklany 6.93 m in 6.78 m. Grk Lambrakis je nepremagljiv in skoraj moramo pustiti tudi drugo mesto. Važno bi bilo le, da sc placirata oba naša zastopnika in prineseta vsaj tri pike.
Huda reč za nas, bo tudi met diska. Kovačevič in Kleut imata letošnje rezultate okoli 44 m, Grka Syllas in Floro« po 47 m, tako kot tudi Romun Havaletz. Lahko pa tudi računamo na tri točke, dočim si bodo prva tri mesta podelili Havaletz, Syllas in Floro«. Za nas bi bilo zelo ugodno, da bi zmagal Romun Havaletz.
Skok v daljavo in met diska sta v soboto za nas najlepši točki in disciplini, v kateri bodo Grki precej dobili.
. Tem večja pa je gotovost naše fcihage v balkanski štafeti. V tej disciplini moramo zmagati in tudi lahko zmagamo.
Po teh naših računih na grobo bi vodila tudi v soboto še vedno Jugoslavija, vendar z zelo majhno razliko Pripominjamo pa, da smo Grkom za soboto najbrž pripisali več točk, kot jih bodo v resnici dobili. Vsako presenečenje bi bilo samo nam v prid. Z gotovostjo pa moramo računati, da bomo tudi v soboto vodili še pred Grki za kakih pet točk.
Pravo sliko pa dobimo, ako preračunamo še število možnih točk za nedeljo. To prognozo bomo objavili kasneje.
Vsak dan do vključno dne 9. oktobra, sprejemajo vse biljetarne Putmka prijave z,a poseben vlak v Trst, ki vozi dne 16. oktobra 1938.
Tržaški italijanski dnevnik »Piccolo« bo prenehal izhajati. Združil se bo z uradnim glasilom fašistične stranke za Julijsko Krajino s »Popolom di TriOste«, ki je vsako leto zaključil svojo poslovnb bilanco z veliko izgubo. Spremembo je povzročilo protijudovsko nastopanje italijanskih oblasti. Lastniki »Piccola« so bili tržaški judje in sicer mdbina Mever. Ti so sedaj prodali list novi skupini lastnikov, ki jo vodi glavni urednik »Piccola« Rino Alessi. Oba lista se bosta sedaj brez težav združila v en list, ki bo nosil naslov »Corriere Gutliano«.
V	Belgrad je včeraj prispel bivši francoski trgovinski minister Paul Bastid, ki ie prišel odpret posebno francosko razstavo na belgrajskem velesejmu. V svojem govoru je najprej izrekel zahvalo organizatorjem belgrajskega sejma, nato pa izrekel željo, da bi se trgovinski stiki med Jugoslavijo in Francijo še bolj poglobili.
Kraj	Barometer- I sko stanje |	Tempe- ratura v C*		p » > •- CC ■S	X O P	Veter (smer, jakost;	Pada- vine	
		• a •n-n rt >d SS	OS , >05 * 5 °i				a s	vrsta
Ljubljana	765-9	24-5	12-4	91	0	0	—	—
Maribor	765-1	210	100	90	0	0	—	—
Zagreb	765-6	240	15-0	80	8	NE,	—	—
Belgrad	764-4	24 0	121	90	10	N,	—	—
Sarajevo.	767-5	19-0	8-0	90	10	0	—	<—
Vis	754-4	22 0	14t	80	8	NNEs	—	—
Split	764-5	280	181	40	2	ENE,	—	—
Kumbor	761-7	27-0	19 0	40	0	NE,	—	—
Rab	765-0	24 0	151	60	3	NNE,	—	—
DubPovniK	762-5	26-0	151	50	0	SE,	—	—
Vremenska napoved: Nekoliko oblačno, sicer pa stanovitno in čez dan toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani
od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 9 megleno. Ob 9.40 se je megla dvignila, vendar pa se je šele ob 10.50 popolnoma zjasnilo. Do 14 je bilo večinoma jasno, nakar je pričela oblačnost naraščati. Ob 17.30 je bilo večinoma oblačno, nato pa se je polagoma zopet zjasnilo. Od 19.30 dalje v noč je bilo zopet jasno vreme.
Koledar
Danes, sreda, 14. septembra: Povišanje svetega Križa.
Četrtek, 15. septembra: Mati sedem žalosti.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčdč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta št. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta št. 78.
Zahtevajte sporede in informacije za poseben vlak v Trst, ki vozi dne 16. oktobra 1938, v vseh biljetarnah Putnika.
Čevlje kupujte le v trgovinah, kjer dobite tudi Sanoped-prašek za čevlje. Povzroči dolgotrajnost obutve in nojjavic. Velja 2 din.
Veliko naših večjih in manjših orkestrov v Ljubljani in po drugih krajih dravske banovine nujno potrebuje popolnoma izvežbanih instrumentalistov. Večina je začela vežbati inštrument jx> lastni iniciativi in pridosti, manjka pa jim pravega rednega in tudi teoretičnega pouka Najlepša prilika vsem tem, da izpopolnijo svoje znanje do primerne umetniške popolnosti^ je, ako obiskujejo inštrumentalni ondelek drž. konservatorija. Poučujejo se: čelo, kontrabas, flavt^, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta in pozavna Pogoji so zelo ugodni, učni prispevek nizek, zato vabimo k pouku na teh inštrumentih. Priglase sprejema konservatorijska pisarna, Gosposka ulica št. 8-1.
Šola Glasbene Matice ljubljanske še vedno sprejema gojence za klavir, violino, petje in druge orkestralne inštrumente. Vpis je mogoče še vsak dan v pisarni Glasbene Matice.
Razpis gledališkega abonmaja. Sezona v drami začne v četrtek 22. t. m. Zato nujno vabimo vse interesente, da se priglasijo k podpisu abonmaja, ki se sprejema v veži dramskega gledališča do' vštevši sobote 17. I. m. dnevito od 10 db 12 in od 15 do 17. Čim prej pridete, tem lepša-dn'-boljša je še možna izbita.’-Za-tb^Vžbimo vse dosedanje in nove stalne posetnike Narodnega gledališča, da podpišejo abonma, zh katerega so izredno ugodne cene.
Prijavite se za izlet s posebnim vlakom v Trst, ki se vrši dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh biljetarnah Putnika.
Iz. Marjanskih Lažni poročajo, da so bile tam danes dopoldne ob 11 zaprte vse trgovine. Le del policije je ostal v mestu.
Zadnji dan umetnostne razstave Draga in Nandeta Vidmarja. Vso ljubitelje oblikovne umetnosti opozarjamo, da je umetnostna razstava bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu odprta samo še danes od 9 do 18. Razstavljena dela so^vzbudila toliko priznanja, da je vsekakor upoštevati to zadnjo priliko za ogled umetnin obeh slikarjev. Posebno pa opozarjamo na to razstavo dijake, za katere je izjemno nizka vstopnina.
LIubl|ansko gledališče
Opera. — Začetek ob 20.
Drama. Začetek dramske sezone v četrtek, dne 22. septembra.
Opera. Sobota, 17. septembra: Aida. Izven,
18. sept., nedelja: >Gejša«, opereta. Izvem
Izza naših meja
,V bližini Podtolmina se je ob zadnji veliki nevihti, ki je divjala po teh krajih v noči 22. t. m., utrgala zemlja na 12 krajh in zasula cesto ter tako popolnoma onemogočila preljod no tej cesti. Zaradi velike množine zemlje, ki je zasula cesto, bodo trajala dela za odstranitev do deset dni.
Na Mussolinijev obisk, ki je napovedan za 18. septembra, se Trst pripravlja z veliko vnemo. Ob tej priliki bo Mussolini tudi govoril množici na trgu »Unita«. Priprave za sprejem so zavzele že najširši obseg in se čutijo tudi
v	daljni okolici Trsta. Ker si bo Mussolini brez dvoma ogledal tudi velike tovarne in ladjedelnice, so v zadnjem času v teh tovarnah dobili delo številni delavci iz okolice Trsta in iz pokrajine. Po deželi računajo tudi s tem, da bo Mussolini napravil izlete iz Trsta ter se za vsak slučaj tudi tod pripravljajo na to, zlasti hite fašistične organizacije postavljati drogove in zastave. Za obisk so bile že pred časom pod-vzete vse varnostne mere in so bili zaprti vsi nezanesljivi elementi. Sprejem, ki ga pripravljajo, mora po napovedih presegati vse slične sprejeme, kjerkoli si bodi v Italiji, ker bo s tem Trst najbolj dokazal svoje italijanstvo in zvestobo. Mussolini bo ostal v Trstu 18. in 19. septembra.
Promet Trsta se dviga po zadnjih podatkih, ki jih je izdal statistični urad kr. Italije. Po tej statistiki je v prvih petih mesecih letošnjega letu prišlo po morju v Trst 9,530.324 kv., lani v istem času pa 8,283.909. Od tega odpade na notranji državni promet 2,496.388 k v., dočim gre ostalo v korist mednarodnega prometa. Izvoz pa je v istem času po morju znašal 4 milijone 51.079, lani pa je bil nekoliko večji in je znašal 4,515.590 kv.; od prvega je odpadlo na domači promet (,987.417 kv. Seveda ob tej priliki, vsi fašistični časopisi ostro zavračajo neugodna prerokovanja, ki so vsa napovedovala, da bo Trst po priključitvi Avstrije propadel. Vsekakor pa je tudi veselje prehitro, ker se posledice tako važnega dogodka, kakor je bila priključitev, tudi za Trst lahko pokažejo šelq kasneje,
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
»Mati — sin —	oče. — Sveta Mati,«	— obrnil se	je	k	Majiji	in
pokleknil pred Njo.	Pri motni lučki, ki	ji je gorela	ob	vznožju,	se
mu je zdelo, da jo vidi razločneje kakor kdaj prej. Gledal je vanjo naravnost in mirno.
Pozno ponoči se	je prebudil, ker ga	je zeblo. Še vedno	je slonel
ob steni, toda lučka	je ugasnila. Bilo je	temno.
Nai>ol oblečen je zlezel pod odejo in utrujen zaspal.
Ko se je zjutraj prebudil, se mu je zdelo, da sobo prvič po dolgih mesecih spet preplavlja srečna svetloba.
Na vrata je nalahko {»trkalo in prijazni glas mistra Bonnyfea-thera je vprašal:
»Antonio, fant moj, ali si že zbujen? Vstani in obleci se! Novice imam zate.«
Tri in dvajseto poglavje.
SLOVO IN NAGROBNI NAPISI
Mister Bonnyfeahter je dejal:
»Tvoja ladja je prišla, Antonio, vsaj upam tako.«
Smehljal se je, ker so njegove besede zvenele tako preroško:
»Nolte je davi sporočil sem. Prišel je amerikanski brigg. Vincenc in njegov dobri stric hočeta porabiti nevtralno zastavo in se otresti nekaj svojih gostov, ki bi najrajši potovali. Stopi z MacNabom v pristanišče in si oglej ladjo. Če bo potrebno, lahko za nocoj povabiš tudi kapitana na večerjo. Toda gledali bomo, kar se da, da ne bomo obračali pozornosti na našo hišo.
Antonio in MacNab sta naglo pozajtrkovala in odšla na nabrežje na drugem koncu notranjega pristana.
Fleten majhen brigg je bil zasidran nedaleč od brega. Antoniu je ladja ugajala: vzbujala je šibkejši in bolj ptiču podoben vtis, kakor vse ladje, kar jih je kdaj videl. Na ostrem kljunu so se mr-ščila lesena orlovska peresa v indijanski oglavnici. Zdelo se je, da izrezljana lesena podoba s kljukastim nosom hlasta za valovi. Jambori so bili	v	ostrem kotu	nagnjeni nazaj in	tako strumno opeti
z vrvmi, da	je	v jutranjem	vetru kar	brnelo.	Med jambpri je stal
obračljiv top	z	dolgo cevjo,	ki je bila	skrbno	pokrila z jadrovino.
Zdelo se je,	da	ni na krovu	žive duše.
Šla sta malo naprej in merila brigg s strokovnjaškimi pogledi. Ladijska zastava je plapolala v vetru daleč nad vodo. Na sinjem polju se je vrtel venec zvezd. Bilo je prvič, da je Antonio videl zvezdni prapor Združenih držav.
Potem pa sta zadaj, za rešilnim Čolnom, zagledala postavo, v kateri je Antonio za vse večne čase videl utelešenega duha te ladje. Tam je namreč sedela koščena ženska z docela nenavadno koničastimi ustnicami, se zložno zibala in imela izraz najgloblje spokojnosti. Pletla je iz tako debelega prediva, da si tega skoraj ni bilo mogoče predstavljati, naravnost orjaško nogavico. Pri vsaki zanki je zategnila usta prav na zunanjem koncu. Bilo je videti, kakor da bi brez glasu žvižgala.
Moža sta nekaj časja gledala, potem pa je MacNab dejal za po-skušnjo:
»Brigg, ahojl«
»Eliasi« je zaklicala ženska z raztegnjenimi samoglasniki, a ni izpustila ene same zanke. Gugala se je naprej.
»E-liask
»Takoj pridem!« je iz kajute odgovoril globok glas s tako brezmejno potrpežljivostjo, da se je motal MacNab zarežati.
Skozi okence na zadnjem koncu je iztegnil glavo mož z rdečim obrazom, železnosivo brado in mrzlimi sinjimi očmi ter pogledal, kdo kliče.
MacNab je dejal še enkrat:
»Brigg, ahoj!«
Mož je pokazal grozeč obraz in odvrnil:
»Bog ahoj!«
Zena je mirno pletla dalje. Na Antonia je to učinkovalo, kakor da je vse docela potihnilo.
MacNab je ropotal:
»če nam pošljete sem malo kakega čolnička, kapitan, potem vam bom povedal nekaj takega v uho, da se vam bo od tega ogrela mošnja.«
»Hm,« je dejal mož. »Hillyk Pokazal je glavo zamorec.
»Po gospoda!«
Potem se je obrnil k onima in dejal glasneje:
»Moštvo je na suhem. Upam, da nimate nič proti temu, da pošiljam kuharja po vaju.«
»Prav nasprotno,« je rekel Antonio, »če le dobro kuha.« Kapitan je odvrnil:
»Najboljši kuhar od tu do Bostona.« sNi res,« je pristavila žena.
Med tfem 'pa je čolniček, ki ga je veslal zamorec, plesal čez odprti kos morja.
Wampoang Providence, R. I.
sta brala, ko so veslali mimo, napis v zlatih črkah na račjem koncu ladje. Zlezli so po stopnicah, ki so visele kar v zraku in stali na krovu v svetlem toku luči.
MacNab je dejal:
»Dobro jutro, madame,«
Bil je malce preljubezniv. Segel je do klobuka.
Žena je izpustila zanko in zaklicala:
»E-lias!«
»Naj pridejo dol!« je rjovel kapitan.
Šla sta po stopnicah in se znašla v najčudovitejši kapitanski kajuti na svetu. To ni bila ne ladijska kajuta, ne pristna amerikan-ska soba, temveč oboje skupaj. Štiri ladijske omare so bile ograjene med bruna, dve izmed njih sta imeli predale na potek po holandski navadi. — Obe okrogli okenci ob strani sta bili zavešeni s precej mehkimi čipkastimi zastori. Pod vsakim od njiju je bilo videti belo popleskan počivalnik s tablicama: »Jane« in »Elias«.
V	sprednjem delu prostora pa je stala jedilna omara iz mahagonijevega lesa in zajamčeno dobrega meščanskega porekla. Bila je privezana na ladijska bruna s celo zmedo vozlov. Njene lično zavite noge, se je zdelo, da silijo navzven. Videti je bilo, da to leseno damo drže tu proti njeni volji, da se gleda iz očesa v oko s hudim volkom. Kajti poleg nje je bil postavljen trden, moški ladijski pisalnik in je ravnodušno opazoval kritično stanje nežnega pohištva nasproti. Pisalnik je bil tako natlačen z ladijskimi listinami, da je učinkoval skoraj vsiljivo. Vrh njega je v tintniku tičalo gosje pero kakor krivec na klobuku in govorilo: posel je vse.
Mož z rdečim obrazom je pogledal došleca z mirnimi očmi in dejal:
»Kapitan Elias Jorham iz Providence, nova Anglija.«
S palcem je pokazal navzgor in povedal še:
»Ona tam je moja žena, miss Jorham, rojena Putnam.«
Ker se temu ni dalo nič ugovarjati, sta se tudi MacNab in Antonio predstavila. Ni trajalo dolgo, pa sta se kapitan in MacNab dobro ujela. Zelo sta se zanimala drug za drugega ter se borila s skrbnimi sunki.
Kapitan Elias je odprl svojo omaro in vzel iz nje steklenico ruma. Prav ta trenutek pa^ kakor da bi bilo dogovorjeno, je prišla po stopnicah tudi njegova žena in s pletenjem v rokah obstala na vratih. Sesti se je branila.
Kapitan je zavzdihnil, razgovor pa je tekel naprej.. Če uro, ko se je zdelo, da so tako daleč, da bi bil kapitan kar pripravljen pe-, ljati v Havano, seveda pod pogojem, da bi se smel na kratko ustaviti še v nekaterih drugih pristaniščih, kamor je moral z blagom.
>R1nven«kl dom« izhaia rsak delavnik ob 12. Mese?na naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6'IU. Telefon 4001 do 4005. IJorava: Kopitarjeva ulica
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Rošiček.
Jekleni zidovi, ki naj varujejo Evropo
Niti ptič jih ne bi mogel skrivaj preleteti
Kako so Nemci vprizorili češki
gumb in pognal v tem trenutku zavzeti del utrdbe v zrak z vso posadko vred.
Do 30 metrov globoko pod topovskimi gnezdi so skriti vojaki, ki upravljajo s topovi. Tu imajo svojo postelje, kuhinjo, radio, telefon in dva rezervna topova, ki jih posebni stroji spet laltko v primeru potrebe postavijo na njihovo mesto vrli obrambne črte.
Vsako topovsko gnezdo nadzorujejo trije možje. V primeru vojne bodo ostali ti trije možje na svoji postojanki tri dni. Imeli pa bodo hrane za vsa,k primer tudi za dalj časa. V podzemski utrdbi Maginotove črte so posebni hodniki, po katerih bodo mogli vojaki z ene na drugo stran utrdbe, kjer bodo bolj nujno potrebni. Nihče tega premeščanja čet ne bo od zunaj mogel opaziti.
Tudi nepričakovan sovražni napad — nemogoč
V	vojni dostikrat prinese temu ali onemu uspeh iznenadenje. Toda, ali je takšno presenečenje na Maginotovi črti sploh mogoče? Vojaški strokovnjaki, ki so si zamislili ta nepremagljiv obrambni zid, pravijo, da ni. Nevidne oči branijo to črto več. kilometrov daleč. Ponoči gosta mreža infra-rdečih žarkov prepleta vso okolico utrdbe. Če bi se kdo približal s katerokoli strani, bi moral zadeti v to nevidno mrežo. V tem trenutku pa bi že zapeli opozorilni zvonci po vseh topovskih kopicah. Daljnogledi periskopi preže na neštetih mestih, kje se bo pojavil sovražnik. Alarmni zvonci spravijo v trenutku posadko v pripravnost Niti ptič ne bi mogel preleteti te obmejne utrdbe, da ga ne bi opazili in da ne bi že zvonili zvonci.
Kakšna Je trdnava pod zemljo
Pod zemljo je cel labirint. Za artilerijo so cele trdnjave, 30 do 50 m za njo, spojene s predori do prvih postojank. Povprečna širina Maginotove črte znaša okoli 50 km. To torej ni nikak ozek pas, ki bi ga sovražnik mogel kar tako zavzeti. Moč tega »zidu miru« je v njegovi širini. Posamezni deli zidu so tako pazljivo skriti v zemlji, da se niti sanjati ne more, odkod bo začel nenadoma streljati nanj kak top. Ob notranjem robu pasu so nazadnje še ogromne trdnjave. To so kompletne podzemske vojašnice. Do njih vodijo po več kilometrov dolgi podzemski hodniki. Približno predstavo o širini teh hodnikov človek dobi, če pomisli, da so po njih speljane dvotirne proge, po katerih električne lokomotive vozijo municijo in druge vojaške potrebščine.
Vsak del trdjave je preskrbljen s toplo in mrzlo tekočo vodo. Zračenje je skrajno izpopolnjeno. V posebnih prostorih so ogromne zaloge hrane. Če bi bila takšna trdnjava kdaj odrezana od ostalega sveta, bi mogla še kljub temu zdržati mesece in mesece, ker bi imela dovolj streliva,
»strah« ob nemško-češki meji
za vojake pa dovolj hrane. Ta hrana pa je namenjena tudi za civilno prebivalstvo, ki bi se v primeru vojne zateklo v podzemske trdnjave Maginotove črte. Vzdolž vse te črte je vse polno prostorov, v katerih bi moglo najti zavetišče po 10.000 civilistov. Tudi ta zavetišča so popolnoma varna, ker do njih ne more prodreti niti najtežja granata ali bomba.
Osvajalnih vofn ne bo več
V	primeru napada bi na mah ugasnile vse luči, le v topovskih gnezdih bi svetile male električne svetilke. Istočasno pa bi že začeli voziti posebni podzemski vlaki vedno novo strelivo. Napad bi bil brez dvoma v najkrajšem času zadušen.
Takšna je v glavnih obrisih francoska Magi-notova črta. Prav takšna pa je zgrajena tudi na nemški strni te meje, nič drugačna tudi vzdolž sovjetske in češkoslovaške meje. To je torej jekleni zid, ki varuje evropski mir. O njem je neki sloviti sodobni strateg dejal nekako takole:
»Če ne more nobena vojska prekoračiti meja druge države, je tudi vsako osvojevanje nemogoče, ker ni mogoče zavzeti tujega ozemlja. i Bombna letala res lahko bombardirajo sovražna mesta in jih pustošijo. Španija in Kitajska pa sta pokazali, da pustošenje brez zavzetja ozemlja še ne pomeni osvajanja. V bodočnosti bo torej vsako osvajanje nemogoče. In generali bodo morali dobro premisliti, preden bodo poslali cele armade nad ta obrambni zid, da se razbijejo ob njem.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 14. sept.: 12 Uverture (plošče) — 12.45 Poro-, čila — 13 Napovedi — 13.20 Sornov aram el kvartet -• 14 Napovedi — 18 Operetni napevi (plošče) — 18.40 Mia, dinska ura: Opazuj in poslušaj (g. prof. Miroslav Ad-lešič) — ID Napovedi poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Šahovski kottiček — 20 Večer lahke glasbe. Sodelujejo: Pevski jazz-kvartet, oitraiki duet (gg Kosi in Skok) in g. Roman Petrovčič (bariton solo' — 22 Napovedi, poročila 22.15 Plesna glasba (plošče).
Drugi programi
Sreda, 14. sept.: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Hni mor, 21.30 Vok. kono. — Zagreb: 22.20 Za ples — Var-iava: 21.10 Chopinove skladbe, 22 Prenos simf. kono. iz Berlina - Sofija: 22 Za plee — Praga: 20.45 Ork. gl. — liudimpeHa: 15.30 «Djamile« komična opera -i Milan: 22 Komorna gl., 22.40 Pie«, gl. — Rim: 21 Optv, reta v 3 dej. — Miinchen: 19.20 Vesel večer — Ham* burg: 20.50 Komična opera.
Mati je pripeljala Minko v muzej, kjer eta med drugim videli tudi star rimski kip, ki pa je imel roki samo do komolcev: »Vidiš, Minka, to pride od tod, če si kdo nohte grize.«
Neki angleški dnevni časopis je te dni objavil zanimiv članek o tako imenovani Maginotovi črti, .ki kot silen trdnjavski ščit oklepa vso vzhodno francosko mejo ob Nemčiji. Za članek je dala povod velika napetost zadnjega časa v Evropi, ko je vse pričakovalo, kdaj bo zaradi sudetskih Nemcev izbruhnil znova svetovni vojni požar. S tem člankom so hoteli prinesti vsaj nekaj pomirjevalnega duhu vsem tistim, ki bi bili v primeru nove vojne gotovo prvi napadeni, in bi se takorekoč v trenutku znašli na bojišču. Vsak, kdor bi ga bral, naj bi bil sveto prepričan, da ne obstoji nobena nevarnost pred nemškim napadom niti na vzhodu niti na zahodu, kajti obrambni ščit Maginotove črte tvori pas, preko katerega ne bi mogel priti živ niti en vojak. Takole je opisana ia slovita Maginotova črta:	,
Jekleni zid tvori
velikanski lok, potegnjen čez sredo Evrope
Od Dun!kerque-a ob belgijsko-francoski meji pa do Švice zdolž francoske meje se vije ta pas. Pa ne samo na zahodu. Tudi ob vzhodni nemški meji oklepa takšna jeklena črta Rusijo od severa do Črnega morja. To je zid miru, ki naj bi preprečeval vsake osvajalske težnje, zid, ki brani, da bi preko njega vdrla tuja vojska n« svoj osvajevalni pohod. Ta zid je neviden. Toda kljub tej svoji nevidnosti je spremenil velike evropske pokrajine v prave otoke. O tem obrambnem oklepu ne ve nihče drugi ničesar ikot le oni, ki so bili zaposleni pri njegovi graditvi Vojaški strokovnjaki pravijo, da je^ tako imenovana Maginotova črta najbolje zamišljena od vseh drugih obrambnih utrdb, ki jih grade z mrzlično naglico danes že skoraj ob sleherni meji. Zdi se, kakor da je to zamisel pisatelja fantastičnih ror^anov iz daljne bodočnosti. Toda to ni nikak !privid, pač pa že prava resničnost.
Vsa Maginotova črta se razteza od Dunker-que-a do švicarske meje
v daljavo 900 km
Teče preko visokih gora in se zgublja ob Ženevskem jezeru. Človek komaj zapazi ta jekleni oklep, čeprav stoji na njem. Ves je pod zemljo, le male kopice, posejane na sto metrov, redko druga od druge, čepe nad pokrajino. Iz njih pa strle strahotne cevi močnih topov, pripravljene vsak trenutek, da začno bruhati ogenj na sovražnike. Ti topovi so tako razvrščeni, in njihove cevi tako usmerjene, da ni nikjer mesta, preko katerega bi se mogel pretihotapiti sovražnik čez to črto. Niti en vojak ne bi ostal živ. V primeru vojne bi te topove polnili stroji, električna sila bi igrala vlogo strelca. Treba bi bilo le pritisniti na gumb in že bi številna topovska grla zagrmela smrtonosno pesem,
Steklene oči daljnogledov bi kukale nad zemeljsko površje.
Ljudie v teh trdnjavah so popolnoma varni
V	mirili dobi šteje posadka, ki je skrita v teh podzemskih utrdbah, 100.000 mož. Na dalja-
vi	900 km je 14.000 glavnih topovskih gnezd. Ljudje, ki nadzorujejo delo topov, so skriti globoko pod zemljo ter popolnoma varni. Do njih ne morejo prodreti krogle, granate, bombe aii strupeni plini. Tudi če bi tri najtežje granate, kar jih je do danes izmislila moderna vojna tehnika, padle na isto mesto in v istem trenutku, ne bi mogle prebiti meter debelega in z jeklom obdanega betonskega zidu.( Tudi plin ne bi mogel do posadke. Zračni pritisk je
v teli podzemskih trdnjavah precej večji kot v no sredstv< v podzemsk
jakom ni treba plinskih mask. Nobena, še tako
na površini. To enostavno sredstvo preprečuje, da bi plin prišel v podzemske rove. Zato vo
močna eksplozija, ne more poškodovati tele fonskih zvez in električnih kablov, preko katerih elektrika prenaša poročila in silo. Vsaka žica je zavarovana s pet metrov debelim zidom. In za vsak primer je napeljana še rezervna žica. Nobene nevarnosti tudi ni. da bi krogla udarila skozi odprtino za topovsko cev in da bi ubila vojaka za topom. Takšne možnosti ni, ker tudi resničnih odprtin za topovske cevi ni. Topovi se obračajo po posebnem sistemu armiranih plošč, vojaki pa ne polnijo topov sami, pač* pa jih polnijo posebni stroji. Človek jih samo nadzoruje.
§ topovi upravljajo le artilerijski častniki, ki so daleč od topov proč, na drugem koncu utrdbe ter hermetično zaprti. Pokrajino pred seboj gledajo z daljnogledi, ki prikazujejo cele panorame. Kadar častnik preceni, katero mesto je treba obsuti z granatami, pritisne na gumb ter opozori vse druge podrejene častnike na nevarno mesto. In že opravi toča granat temeljito svoj posel.
Da ne bi topovski dim kvaril vzdušja, je nad vse dobro preskrbljeno za zračenje. Topovske cevi se tudi avtomatično hlade.
Topovi morejo streljati v vseh smereh. Povrhu pa jih branijo še težke strojnice, ki so tako postavljene, da se niti enemu vojaku ni mogoče približati utrjeni črti.
Maginotovega zidu ni mogoče zavzeti
Pa so kljub temu pri graditvi računali tudi na ta primer. Če bi sovražnik zavzel en sam del utrdbe ali eno topovsko gnezdo, je vse preskrbljeno tudi za to, da se ta del takoj izključi iz celotne utrdbe 'prav tako kakor na primer izolirajo oni del ladje, skozi katerega je začela vanjo vdirati voda.Če bi se to zgodilo, bi vojak v kakih 30 km oddaljenem zaledju pritisnil na
V luči niirnberškega kongesa.