Cena Din 1 Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, ponedeljek 26. septembra 1938 III. Sporazuma med Francijo in Anglijo še ni Uradno besedilo Hitlerjeve spomenice zahteva: Takojšnjo odstopitev polovice sudetskega ozemlja z vsemi vojaškimi, prometnimi in gospodar, napravami in skladišči živil in surovin Nemčiji, odpust vseh Nemcev iz vojaške službe - Plebiscit v ostalih delih ozemlja Predsednik Roosevelt brzojavno roti Hitlerja in Beneša - Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin je odletel v London - ČSR še ni odgovorila Nemčiji London, 26. sept. o. Včeraj popoldne ob 17.40 sta z letalom odpotovala iz Pariza v London predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Bonnet, da se v Londonu z angleško vlado posvetujeta glede položaja, ki je nastal po koncu pogajanja v Godesbergu, po novih nemških zahtevah in po mobilizaciji na Češkoslovaškem. Konferenca angleških in francoskih državnikov se je pričela ob 21.30. Po informacijah iz francoskega zastopstva je Chamberlain izjavil, da nemška spomenica precej presega angleško-franco-ski načrt in da dejansko pomeni zasedbo tudi onih krajev na češkoslovaškem, kjer je pod 50% nemškega prebivalstva. Spomenica dejansko zahteva, da Nemci zasedejo takoj vse češkoslovaške obmejne utrdbe. Na zahtevo s francoske strani je objavljeno tudi besedilo francosko-angleškega načrta in besedilo nemške spomenice. Obe besedili sta bili objavljeni zato, ker so se razširile vesti, da spomenica ne predstavlja ničesar drugega, kot praktično razlago angleško-francoskega načrta, ki ga je Praga že sprejela. Ob 22.15 se je sestala angleška vlada na sejo, na kateri je Chamberlain poročal o razgovorih s francoskimi državniki. Francoska ministra sta na konec vladne seje čakala kar v prednji sobi. Za tem so Chamberlain, Halifax, Daladier in Bonnet imeli novo sejo, ki je trajala do 0.30. O sejah ni izšlo nikako uradno poročilo. Predsednik francoske vlade Daladier je pri odhodu iz zunanjega ministrstva dejal časnikarjem: »Z razgovori smo zadovoljni in so potekali normalno.« Danes dopoldne se bodo razgovori med francoskimi in angleškimi državniki nadaljevali. Iz dejstva, da se razgovori danes nadaljujejo, sklepajo v poučenih krogih, da včeraj ni prišlo med Francijo in Anglijo do sporazuma glede Hitlerjevih zahtev in glede stališča, ki ga naj Francija in Anglija v novem razvoju češkoslovaškega vprašanja zavzameta. Francoska ministra sta se morala danes zjutraj še posvetovati po telefonu z ostalimi člani svoje vlade in s predsednikom republike. Nesporazum med Francijo in Anglijo se, kakor poročajo iz francoskih krogov, ne nanaša na tehnične podrobnosti, marveč na načelna in odločujoča vprašanja. Angleški ministri smatrajo Hitlerjevo spomenico sicer za pretirano, vendar pa se jim zdi primerna kot podlaga za nadaljnje razgovore. Francoski ministrski predsednik Daladier pa to stališče odklanja in hoče, da Anglija in Francija zahtevata od Nemčije, naj francosko - angleški načrt glede Češkoslovaške sprejme v prvotni obliki. Na današnji seji bodo skušali doseči glede teh različnih stališč sporazum. Uradno besedilo nemške ultimativne spomenire, ki jo je Hitler izročil predsednik« angleške vlade Chamberlainu pred odhodom iz Godesberga, je naslednje: Vedno številnejša poročila, ki prihajajo uro za uro in ki se nanašajo na spopade na sudetskem ozemlju, pričajo^ da je položaj tam postal popolnoma neznosen in nevzdržen za nemško ljudstvo. Ta položaj predstavlja nevarnost za mir v Evropi. Zaradi tega je nujno potrebno, da Češkoslovaška pristane na ločitev sudetskega ozemlja od ČSR, katero je treba izvesti takoj in brez odloga. Spomenici je priložen zemljevid, na katerem so tisti deli sudetskega ozemlja, ki jih je treba takoj odstopiti Nemčiji, pobarvani rdeče, tisti pa, kjer naj se izvede plebiscit, so pobarvani zeleno. Končna razmejitev mora odgovarjati nemškim željam. Zn pripravo plebiscita je potreben določen čas, v katerem je treba preprečiti vse nemire. Treba je ustvariti v plebiscitnem ozemlju položaj, ki bo obema strankama zagotavljal enakopravnost. Ozemlje, ki je na priloženem zemljevidu zaznamovano /. rdečo barvo, in ki je v celoti nemško, naj mirno zasedejo nemški vojaški oddelki. Ostalo ozemlje naj zasedejo češki oddelki, izvzeti od zasedbe pa so nemški jezikovni otoki, v katerih bo plebiscit nedvomno pokazal nemško večino in dni izraza nemškemu narodnemu čustvovanju. Za izvedbo tega načrta zahteva Nemčija: 1. Da se vse češke oborožene sile in policija s 1. oktobrom umaknejo iz ozemlja, ki je na zemljevidu zaznamovano z rdečo barvo in ga prepuste Nemčiji. 2. Izpraznjeno ozemlje je treba prepustiti Nemčiji v sedanjem stanju. Nemčija tam prevzame takoj vso oblast. Češkoslovaška vlada in vojska morata prepustiti nemškemu generalnemu štabu, da on določi pogoje in način za izpraznitev tega ozemlja. 3. Češkoslovaška vlada mora takoj rešiti vojaške obveznosti vse sudetske Nemce in dovoliti Nemcem, ki so v službi pri policiji ali v vojski, da se nemudoma vrnejo domov. 4. češkoslovaška vlada mora takoj izpustiti vse politične jetnike nemške narodnosti. 5. Nemška vlada dovoljuje, da se izvede plebiscit na tistih delih sudetskega ozemlja, ki jih bo Nemčija označila pozneje, najkasneje pa do 2?. novembra. 6. Nove meje, izvirajoče iz plebiscita, naj bi potem določila češko-nemška ali pa mednarodna komisija. 7. Plebiscit naj se izvede pod nadzorstvom mednarodne komisije. Pravico do glasovanja pri plebiscitu naj imajo vse osebe, ki so bivale na plebiscitnem ozemlju 28. oktobra (918 ali, ki so se rodile tam. Pri plebiscitu, pri katerem bodo glasovali moški in ženske, odločuje navadna večina oddanih glasov o tem, ali bo prebivalstvo prišlo pod Nemčijo ali pod češkoslovaško. Nemška in češka vojska sc bo med plebiscitom umaknila s tistih delov ozemlja, ki jih bodo prej sporazumno natančneje določili. 8. Nemška vlada zahteva, naj vse natančnejše podrobnosti za izvedbo tega predloga določi posebna češko-nemška komisija. Dodatek k spomenici vsebuje zahtevo, da mora češkoslovaška izročiti izpraznjeno sudetsko ozemlje Nemčiji, ne da bi uničila ali naredila neuporabne kakršnekoli vojaške, gospodarske ali prometne naprave. Pustiti mora na tem ozemlju tudi nedotaknjena vsa skladišča živil, živino, surovine itd. Pariz, 26. sept. o. Po razgovorih, ki jih je predsednik francoske vlade Daladier imel ponoči telefonsko z ostalimi elani francoske vlade, so danes na naglo poklicali v London načelnika francoskega generalnega štaba, generala Gamelina, ki je davi ob 8.46 odletel z letališča Le Bourget in nekaj pred 10 dospel v London. Gamelin se bo udeležil današnjih razgovorov med angleškimi in francoskimi državniki. Praga, 26. sept. o. češkoslovaška vlada je francoski in angleški vladi sporočila svoj odgovor na Hitlerjevo spomenico. Trdijo, da ta odgovor v celoti ni odklonilen, marveč bi lahko služil za nadaljna pogajanja. Nemčiji češkoslovaška vlada še ni odgovorila ničesar. Washington, 26. sept. o. Predsednik Roosevelt je Hitlerju in predsedniku Češkoslovaške dr. Benešu poslal naslednjo brzojavko: »V imenu 180 milijonov prebivalstva v Združenih državah in za blagor vsega človeštva, vas najresneje pozivam, da ne ustavite pogajanj, ki naj mirno in dostojno in blagodejno rešijo vsa sporna vprašanja.« Pariz, 26. sept. o. Vse francosko časopisje enoglasno odklanja nemško spomenico, katere uradno besedilo so danes objavili. Zlasti odklanja francosko časopisje tiste dele spomenice, ki zahteva izročitev vseh trdnjav, varnostnih naprav, skladišč in prometnih naprav v sedanjem nedotaknjenem stanju. Pred pogajanji med ČSR in Poljsko za odstopitev tešinskega ozemlja Pritadevanja dr. Beneša za sporazum s Poljaki Pariz, 26. septembra. Iz Varšave poročajo, da je češkoslovaška vlada obvestila poljsko vlado, da se je pripravljena takoj pogajati s Poljsko glede odstopitve tešinskega ozemlja. Poljski krogi to tolmačijo na ta način, da je Češkoslovaška v načelu že pristala, da odstopi Poljski one kraje, kjer je poljsko prebivalstvo v večini, češkoslovaški predsednik republike je po teh poročilih svojemu obvestilu priložil tudi pismo za predsednika poljske republike Moscickcga. Dr. Beneš se nadeja, da bosta po tem sporazumu oba slovanska naroda nastopila za skupno brambo in ohranitev miru. Po izvedeni vojaški mobilizaciji — gospodarska mobilizacija v ČSR Praga, 2(3. septembra. Praški radio je oddal ffradnff spOTočilo, ki odgovarja na obtožbe, s katerimi ee je nemško časopisje vrglo proti češkoslovaški v zvezi z mobilizacijo. To poluradno sporočilo pravi, da je bila mobilizacija osnovni varnostni ukrep v trenutku, ko milijon in pol nemškili vojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem, manevrira ob meji. Češkoslovaška se samo brani in s to obrambo služi miru. Radio zanikuje poročila iz Nemčije, da je mobilizacija izzvala zmedo na Češkoslovaškem. Ta vest je popolnoma zlagana, ker so rezervisti prispeli na svoja mesta v največjem redu. Snoči je bila Praga v temi. Dopisniki tujih listov poročajo iz Prage, da je mobilizacija potekla v popolnem redu. V Pragi so bili vsi vojaški obvezniki že v treh urah na svojih zbirališčih in v vojašnicah. Po poročilu češkoslovaškega tiskovnega urada je vlada po zakonu o narodni obrambi razglasila pripravljenost za vse češkoslovaške državljane. Določene ljudi morejo po tem proglasu zaposliti z obveznim delom. To se nanaša tudi na ženske. Meja starosti ni določena. Prosti so samo oni, ki niso stari še 17 let ali pa več kot 60 let. V tem stanju pripravljenosti za obrambo se more zaplenitvi tudi imovina češkoslovaških državljanov za državno obrambo. Obenem se ustanavlja vrhovni gospodarski urad kot posebno ministrstvo za vse posle vojaških ustanov. Na Češkoslovaškem Se mir Praga, 26. septembra. AA. (Havas) Češkoslovaški radio je poročal: Noč od sobote na ne-doljo je potekla mirno v vsej češkoslovaški republiki, kakor tudi v obmejnih pokrajinah. Povsod je vladal mir. Zabeležen je bil dozdaj vsega samo en majhen incident v Hrutaschu, kjer so neznanci streljali z okna neke hiše na policijsko stražo. Policijska straža je nekajkrat ustrelila v smeri proti dotični hiši in mir je bil spet vzpostavljen. Na poziv Konrada Henleina, ki so ga večkrat ponovile včeraj nemške radio postaje in ki poziva sudetske Nemce k nepokornosti, se je odzvalo le nekaj mladih ekstremistov iz sudetsko-nemške stranke. V veliki večini pa so se sudetski Nemci točno odzvali ukazu za mobilizacijo. Tudi Italija bo začela z vojaškimi ukrepi, če druge države ne nehajo London, 26. sept. AA (Router) Iz Rima poročajo: Ministrski predsednik Mussolini jc iinel v Vicenzi kratek govor, ki je trajal vsega skupaj samo 7 minut. Med drugim je Mussolini dejal, da se je zdaj za Evropo začel teden pričakovanja. Poudaril je, da Italija ni podvzela nikakega vojaškega ukrepa in da naj sc nihče nikar ne čudi, Če se bo'Italija začela pripravljati v primeru, ako bodo druge države še dalje pozivale rezerviste ali zbirale pomorske sile. Zdaj ves svet prizna — je nadaljeval Mussolini — da so se delale o priliki sklepanja mirovnih pogodb napake. Kaj je treba proti temu ukreniti? Treba je popraviti ono, kar ni dobro! Varšava, 25. septembra. AA. (Hava6.) Poro. čilo, ki ga je objavila agencija Pat o načelnen pristanku Čekoslovaške na pogajanja glede teritorialnih vprašanj, je bilo objavljena tudi po poljskem radiu ob 15. V vsej državi so to poročile z zadovojjstvom sprejeli, posebno v Tješinu, kjei je bilo zadnje dni ozračje zelo napeto. Ogromna množica ljudstva se je zbrala na trgu, pela domoljubne pesmi teir vzklikala poljski vladi. Ob 15.30 so 6e ljudske množice približale obmejnemu mo,stu ter vzklikale Poljakom z druge strani. Francija in Italija nista, želeli mobilizacije v ČSR London, 26. sept. m. V angleških političnih krogih so zelo nevoljni zaradi včerajšnje uradne izjave po češkoslovaškem radiu. V njem namreč češkoslovaški uradni krogi izjavljajo, da je bila mobilizacija izvedena v smislu navodil angleške in francoske vlade. Na Angleškem pa zdaj pravijo, da njihovi odgovorni državniki niso nikdar dali takšnih navodil češkoslovaški vladi. London, 26. sept. A A. (Havas) V tukajšnjih službenih krogih izjavljajo z ozirom na trditev češkoslovaškega radia, da je vlada v ČSR odredila splošno mobilizacijo v sporazumu z velikimi državami, da ta trditev ne odgovarja povsem dejanskemu stanju. Angleška vlada izjavlja, da je obvestila češkoslovaško vlado o tem, da ne prevzema nobene odgovornosti, ali pa da bi dobesedno nasvetovala češkoslovaški vladi, naj mobilizira svojo vojsko, ne da bi jo pri tem obvestila in opozorila na posledice, ki bi jih češka mobilizacija izzvala v drugih državah. Poziv ČSR državljanom! Konsulat Československč republiky v Lublani vyzyva českoslovonske prlslušniky, nalezajici se na uzemi dravske banoviny, aby ve smyslu rozkazu o všeobecnž mobilisaci i h n e d teto vyzvy upo-sleclili a odebrali se nejkratšj cestou pfes Rumun-sko do Československe republiky. — Prujezdnt ru-munske visum lze si opatfiti v Lublani, Zahfebii nebo v Bčlehradč. Mobilisace se tyče zfiložniku všech druliu zbrani, dustojnlku, poddustojniku a mužstva do 40 roku včetne a specielnich služeb i staršich. Žadnč Vyjimky nejsou pripustili. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani poziva češkoslovaške državljane, ki se nahajajo na ozemlju dravske banovine, da se v smislu povelja o splošni'mobilizaciji takoj odpeljejo preko Romunije najkrajšim potom v Češkoslovaško republiko. Povelje o mobilizaciji se nanaša na rezerviste vseh vrst orožja — častnike, podčastnike in moštvo do 40 leta starosti, po 40 letu velja za specialno službo. Nobene izjeme niso dovoljene. Tranzitna romunska visa se lahko dobe v Ljubljani, Zagrebu odnosno v Belgradu. Spremembe v ljubljanskem občinskem svetu Bclgrad, 26. sept. m. Na podlagi § 1. zakona z dne 22. novembra 1929 o spremembi zakona z dne 6. januarja in zakona o občinskih in oblastnih samoupravah je notranji minister dr. Anton Korošec v zvezi s § 147 zakona o mestnih občinah podpisal odlok, s katerim sta razrešena svojega položaja občinska svetovalca mesta Ljubljane dr. Josip Kamušič, odvetnik iz Ljubljane in Rajko Stoje, pisarniški ravnatelj v Ljubljani. Z istim odlokom je notranji minister dr. Anton Korošec sprejel ostavko, ki sta jo podala na svoj položaj občinska svetovalca iz Ljubljane Rudolf Smersu, pravni referent OUZD, Franc Černe, gostilničar v Ljubljani in Josip Černe, posestnik iz Ljubljane. Za nove občinske svetovalce so pa postavljeni: dr. Anton Milavec, predsednik Pok. zavoda v Ljubljani, Filip Logar, tesarski pomočnik v Mostah, Franc Dovč, železniški uradnik v Stožicah, Franc Jemec, delavec tobačne tovarne v Ljubljani in Julij Slapšak, nadučitelj v pok. Naročajte in širite Slovenski dom! Sestanek katoliškega krožka v Ženevi Veliko pozornost je vzbudilo predavanje, ki ga je imel jugoslovanski zastopnik dr. Andrej Gosar Ženeva, 24. septembra. AA. Kakor vsako leto je tudi letos v Ženevi letni sestanek katoliškega krožka, katerega se je udeležilo veliko število najuglednejših osebnosti katol. sveta v Ženevi kakor tudi številna zastopstva 19. skupščine Zveze narodov. Na letošnjem sestanku Katoliškega krožka je bil navzoč tudi naš stalni delegat pri Zvezi narodov opolnomačeni minister dr. Ivo Subotič z vsemi člani naše delegacije. Letošnji sestanek je začel predsednik Katoliškega krožka v Ženevi Makenzi, ki je najprej opravičil odsotnost škofa msgr. Bessona, nato pa poudaril, da je v tem trenutku treba moliti za sv. očeta papeža Pija XI., ki je steber miru in reda na svetu. Z najtoplejšimi besedami je škof Bcsson predstavil dva letošnja govornika na tem sestanku, grofa Cartona deVuillar-da in dr. Andreja Gosarja. Grof Carton de Vuillard je imel zatem zanimiv govor, v kute-' rem je naglašal tragične trenutke, ki jih preživlja Evropa, nato pa dejal, da morajo katoliki v tem kaosu gledati na luč, ki sveti iz Birna. V dobi neštetih osi in fiihrerjev mora ostati za katoličane vsega sveta edini voditelj sv. oče papež Pij XI., ki je te dni dal ponovno dokaza o svoji veliki modrosti. Carton de Vuillard je analiziral posebne izjave sv. očeta, njegove govore, ki so bili namenjeni beguncem iz vsega sveta, delavcem in intelektualcem. Poudaril je, da vsebina teh govorov predstavlja celo doktrino za vse katoličane. Onsodil je boljševizem, v totalitarnih državah pa nacizem in fašizem ter označil te doktrine kot protikrščan-ske in protikatoliške. Katoliki morajo ostati zvesti doktrini individualnosti in ljudske osebnosti. Avtoriteta je potrebna, totalitarizem pa pomeni nepriznanje avtoritete. Pri vsem tem je treba težiti za tem, da se dosežejo srednje možnosti proti vsem ekstremistom. Na tem sestanku je imel zelo zanimkv govor tudi zastopnik Jugoslavije dr. Andrej Gosar. To je bilo nenavadno uspelo predavanje o odnosih katoličanov do današnjih razmer. Dr. Gosar je poudaril, da mora biti vloga današnjih katoličanov v skladu s socialnimi potrebami kolektivnega življenja in družabnega reda. Svoj govor je dr. Gosar končal v filozofskem stilu in poudaril, da morajo sodobni katoličani zastaviti vse svoje napore in vse svoje sile zn uresničitev kraljestva božjega na zemlji. Poudaril je, da je v tem oziru vloga sodobnega krščanstva gotovo revolucionarna v najboljšem in najkonstruktivnejšem smislu te besede in da bodo moderni katoličani uresničili Kristusov ideal na zemlji. Predavunje dr. Gosarja so vsi navzoči zelo toplo sprejeli, izzvalo pa je na sestanku katoliškega cer.kla živahno debato, v kateri so vsi priznali temu strokovnjaku, kako zanimivo gleda na katoliško vprašanje. Današnje katoliško časopisje objavlja poročilo o letošnjem sestanku katoliškega krožka. Nekateri časopisi objavljajo v celoti tudi govor dr. Gosarja zaradi njegove izredne važnosti in zaradi velikega zanimanja, ki ga je vzbudil v Ženevi. Zverinski umor 73 letnega starčka Ropar ga je s kolom pobil na tla ter mu odnesel nekaj tisoč din Maribor, 26. sept. V nedeljo, 25. septembra zvečer je izvršil Silvester Kranjc iz Žerjava v občini Črna pri Prevaljah roparski umor nad 73 letnim prevžitkarjem Petrom Korosom blizu njegovega stanovanja v gozdu pri vasi Volinjak v občini Prevalje. Roparski morilec je izvršil zločin na ta način, da je starčka s kolom in kamenjem pobil na tla. Pre- bil mu je lobanjo tako, da je nesrečni starček kmalu po Tem napadu nanj izdihnil. Brezvestni morilec je odnesel starčku nekaj tisoč dinarjev gotovine. Morilec Silvester Kranjc je bil takoj potem aretiran. Svojega zločina ne prizna, čeprav so mu ga vrli orožniki neizpodbitno dokazali. Preiskavo so našli pri morilcu nekaj čez 2000 din gotovine. Podrobnosti o zločinu bomo objavili v prihodnji številki. Zaklad za avtomobilskimi žarometi Ponesrečen poskus tihotapstva nemških mark v Nemčijo Maribor, 25. septembra. Na meji bo tihotapstvo vse veke cvetelo. Spretni ljudje vedno najdejo predmete, katere se izplača tihotapiti. S saharinom in vžigalniki se bavijo le tihotapci manjšega kalibra. Oni, ki hočejo veliko zaslužiti ter razpolagajo z znatnim kapitalom, se vržejo raje na bolj donosen posel z valutami. — V Nemčiji je strogo prepovedano prenašati marke in tuje valute iz države v inozemstvo. Kljub temu pa se nemški denar tihotapi na vse mogoče načine. V Mariboru je vedno na razpolago precejšnja količina nemških mark po znatno nižji ceni, kakor znaša oficielni tečaj. Te marke kupujejo najraje tihotapci, ki jih spravljajo zopet skrivaj čez mejo v Nemčijo, kjer plačujejo z njimi saharin in drugo tihotapsko robo, ki jo potem zopet spravljajo v Jugoslavijo. Nemci pa seveda tak način tihotapstva strogo pobijajo, ker bi radi imeli za svoj saharin devize, ne pa zopet svoje lastne marke. Zaradi tega zadnje čase zelo strogo pregledujejo potnike, ki so namenjeni iz Maribora v njihovo državo. Včasih se jim posreči dober lov, kakor kaže to primerčki se je pripetil včeraj v Špilju. Na mejo se je pripeljal neki mariborski avto, v katerem je bil samo šofer. Hotel se je peljati dalje v Nemčijo. Nemški obmejni organi so morali nekaj vohati, ker so začeli avto na veliko presenečenje šoferja lemeljti preiskovati. Čisto so ga skoraj razstavili in to delo se jim je tudi izplačalo. Za žarometi avtomobila je bilo namreč skritih 140.000 nemških mark, kar predstavlja v našem denarju vrednost skoraj 2 milijonov dinarjev. Denar so šoferju zaplenili, avto so mu zopet sestavili ter ga obrnili nazaj proti naši meji. Žalosten se je šofer vračal nazaj v Maribor, olajšan za lepo vsoto, ki pa najbrž ni bila njegova last. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 26. septembra. Čeprav je v soboto kazalo, da se bo vreme za nedeljo poslabšalo, je bil včerajšnji dan vendarle še kar lep in velika množica Ljubljančanov je tudi včeraj odšla iz mesta na razne izlete. V mestu se ni zgodilo nič posebnega. Precej živahna pa je bila promenada, kjer so se sprehajali po večini mladi ljudje in debatirali o politiki. Videti pa je, da zadnja uredba notranjega ministra precej zaleže in ni bilo nikjer prav nobenih nemirov. Marsikdo je izrabil včerajšnji dan tudi zato, da je obiskal razstavo kipov Borisa Kalina v Jakopičevem paviljonu. Da je ta razstava res nekaj posebnega, dokazuje veliko število obiskovalcev. Včeraj dopoldne je bilo na razstavi toliko obiskovalcev, da je bila v paviljonu prava gneia. Huda nesreča na Celovški cesti Včeraj popoldne okrog štirih se je zgodila precej huda prometna nesreča, katere žrtev je 34-letni natakar Feliks Kocbek, ki stanuje na Vodnikovi cesti 17. Ta je ob tem času privozil po cesti z motornim kolesom. V prikolici je imel neko damo. Nasproti pa je privozil neki taksi, ki se je zadel v Kocbekov motocikel s tako silo, da je Kocbeka vrglo z motorja na tla in je dobil pri padcu hude poškodbe. Njegova spremljevalka je imela srečo in se ji ni nič zgodilo. Poklicali so reševalni avto, ki je poškodovanega Kocbeka prepeljal v bolnišnico. Podobna nesreča se je primerila tudi posestniku Janezu Roparju s Črnuč, ki se je popoldne odpravil s svojim motornim kolesom proti Kamniku. Za njim je privozil po cesti neki avtomobil, ki se je zadel v Roparjevo vozilo in ga nekaj časa vlekel s seboj. Pri tem je dobil llopar hude poškodbe. Tudi njega so prepeljali z reševalnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. S tem pa prometnih nesreč včeraj še ni bilo konec. Že proti večeru so bili reševalci spet na cesti. Poškodovala se je namreč delavka Marija Knaflič, ki si je pred kratkim kupila kolo in se peljala proti Dobrovi. Ker pa se še ni znala dobro voziti, se je precej krepko zaletela v neki zid. Pri tem je dobila precej hude notranje poškodbe. Druge nesreče Na svojevrsten način se je včeraj ponesrečil tudi pleskarski pomočnik Rajko Renko iz Spodnje Hrušice. Ko se je mudil v neki gostilni na Fužinah, je zagledal na vrtu gugalnico in zahotelo se mu je, da bi se nekoliko poguncal. Imel pa je smolo. Komaj je stopil na gugalnico, je že padel z nje in dobil precej hude poškodbe po vratu, prepeljati v bolnišnico. Prav tako jo je na vsem lepem in po nedolžnem skupil tudi posestnikov sin Jože Japelj iz Iške vasi. Medtem, ko je sedel^ v neki gostilni, je med fanti nastal prepir in začeli so se tepsti. Japelj je hotel miriti, v splošnem pretepu pa ga je nekdo z nožem .sunil v levo pleče. Fant je mislil, da ni to nič hudega in pričakoval je, da se bo kar doma pozdravil. Čez noč pa se mu jo stanje poslabšalo in morali so ca nrepeliati v bolnišnico. Tvrdka I. C. Mayer se Je preselila Nova Mayerjeva hiša je zdaj že popolnoma dodelana in tvrdka sama, ki se je nameravala preseliti v nove moderne lokale šele g 1. oktobrom, se je že v soboto začela preseljevati s svojim blagom iz Kresije v nove prostore. Preseljevanje jp trajalo včeraj ves dan in danes je nova trgovina v glavnem že urejena. Mariborski umetniki so zborovali Iz policijske torbe Včeraj je policija prijela 36 letnega delavca Delača Ivana iz Gradaca pri Črnomlju. Ta človek je zadnjič prišel v neko ljubljansko gostilno in gredoč sunil nekemu moškemu žepno uro. Potem je še nekaj časa pil, ker pa ni imel denarja, da bi natakarici poravnal račun, ji je enostavno zastavil za zapitek ukradeno uro. Mož se bo moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. Policijski organi pa so včeraj prijeli tudi nekega Franceta Žagarja, 31 letnega delavca brez posla, ki je bil že dvajsetkrat kaznovan zaradi različnih prestopkov. Ta je ukradel včeraj popoldne iz nekega hleva nekaj kosov moške obleke. Tudi Žagar bo izročen sodišču, kjer bo prejel zaradi svojih dolgih prstov primerno kazen. Maribor, 25. septembra. Danes popoldne je bil izredni občni zbor Umetniškega kluba v Mariboru. V zgornji dvorani hotela Orel se je zbralo lepo število mariborskih kulturnih delavcev, ki so se pod vodstvom predsednika kluba odvetnika dr. Maksa Šnuderfa ha vili s perečimi kulturnimi vprašanji obdravske prestolice. V glavnem je bila razprava o prireditvi letošnjega II. mariborskega kulturnega tedna Izredni občni zbor je sklenil, da bo umetnostni teden od 4. do 10. decembra t. 1.. V programu so: 1. umetnostna razstava; 2. literarni večer; 3. uprizoritev izvirne slovenske drame v gledališču, če hi pa žiriji, ki je bila za to določena, ne ugajala nobena, bo gledališče uprizorilo drugo slovensko dramo; 4. koncertni večer, če pa ne bi bil v tem času mogoč, bo umetniški klub priredil ta večer ob priliki poslovilnega koncerta, ki ga bo imel bivši ravnatelj Glasbene Matice Marij Kozina v zvezi s Fil-kušnim Rudo konec januarja ali v začetku februar jia (939. Nagrade se bodo razdelile za vsako stroko po dve: ena po 2000 din, druga po IOOO din. Dela, ki bodo predložena žiriji, morajo biti še neobjavljena in še neigrann. 7,a literarna dela razen drame je čas do 4. novem- bra, za dramo do 15. oktobra, za upodabljajoče umetnine pa do 1. novembra. Termin ne bo podaljšan. Žirije: za literarna dela: dr. Anton Dolar, prof. Gustav Šilih, prof. Lino Legiša. Za slikarska in kiparska dela: Radrvoj Rehar, dr. Fr. Šijanec in Fr. Ks. Kos. Za gledališče: veletrgovec Franjo Majer, Radivoj Rehar, dr. Vladimir Kralj. Za glasbena dela: ravnatelj Bajde. dr. Roman Klasinc, prof. Gregor Zafošnik. Za zgradbo novega gledališča Druga točka današnjega občnega zbora je biio vprašanje gledališča. Ustanovitev društva za zgradbo gledališča ni nikaka utopija, ampak ima realno podlago. Novo gledališko poslopje v Mariboru je nujno potrebno. Zato se je ustanovil odbor, ki bo dal vzpodbudo delu za novo poslopje in pripravil ustanovitev društva. V ta odbor so bili določeni sledeči gospodje: Predsednik dr. Radovan Brenčič, odborniki: dr. Ivan Dornik, dr. Makso Šnude.rl, dr. Vladimir Kralj, prof .Karel Jirak in kot tajnica gdč, Cer in šele. Ta odbor bo na svojih sestankih razmišljal o denarnih sredstvih, ki bi bila m to potrebna in pripravil vse bodočemu društvu za ustanovitev novega gledališkega poslopja v Mariboru. Razstava fotografske umetnosti v Mariboru Maribor, 25. septembra. V veliki unionski dvorani je bila včeraj dopoldne otvorjena razstava fotografske umetnosti, ki vzbuja sedaj med Mariborčani in okoličani upravičeno pozornost. Take razstave v Mariboru namreč še nikoli nismo imeli: sodeluje pri njej 23 držav vsega sveta s 189 razstavijalci in 273 slikami. Otvoritev razstave se je izvršila včeraj z kratko slovesnostjo. Zbralo se je poleg članov mariborskega fotokluba precej občinstva. Tako zastopnik mariborskega župana magistratni ravnatelj Rodošek, zastopnik okrajnega glavarja politični uradnik dr. BrunŠek, ravnatelj gimnazije v pokoju dr. .los. Tominšek. S krajšim nagovorom, v katerem je očrtal stremljenje mariborskega fotokluba, je otvoril razstavo njegov podpredsednik inž. arh. Vičič. Razstava, ki jo imamo sedaj v Ma- boljše slike, ki predstavljao višek sodobnO svetovne fotografske umetnosti. Razstavljene so čudovite umetnine v vseh niansah fotografske tehnike, kakor jo obvladajo le redki mojstri na svetu. Med temi velikimi umetniki se dostojno uvrščajo tudi nekateri Mariborčani ter dokazujejo, da je mariborski fotoklub v kratki dobi svojega delovanja izvršil že plodovito, uspeha polno nalogo ter je odgojil nekaj mnogo obetajočih talentov. Posrečena je zelo tudi tehnična ureditev razstavo, ki je izvršena po načrtu inž. arh. Vičiča. Prvič je tu uporabljen nov način razstavljanja slik, ki so nameščene na posebnem podstavku v primerni višini ter v poševni legi tako da je^ ogled slik zelo olajšan. Razstava vzbuja, kakor že uvodoma poudarjeno, upravieno zanimanje ter priporočamo vsakomur, da si jo ogleda, ker mu ne bo žal. Odprta bo do 3. oktobra Gotovo ho razstava veliko riboru, je rezultat skrbne izbire velike fotoama-terske razstave, ki so jo imeli v Ljubljani na I doprinesla, da se bo zanimanje za fotografsko letošnjem velesejmu. Za Maribor so izbrali le naj- * umetnost med mariborskimi amaterji dvignilo. Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 26. septembra. Mali kazenski senat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Rajko Lederhas kot predsednik ter sodnika gg. Ivan Brelih in Fran Gorečan, ki je začasno dodeljen kazenskemu senatu, ker je bil g. Fran Kovač imenovan za apelacijskega sodnika in je premeščen k apelaciji v Ljubljani, kjer je prevzel kazenski referat, je te dni obravnaval razne tatinske zadeve in poskušen samomor odnosno poskušen umor ljubice. Po ponesrečenem samomoru pred oltar Mali senat jo kratko obravnaval 5 * zadevo poskušenega umora ljubice in poskušenega samomora. Bilo je 12. aprila letos popoldne. Tam v gozdu Močilniku pri Domžalah so ljudje, ki so šli po državni cesti, začuli dva ostra strela. Prihiteli so na kraj strelov in opazili dve figuri, neko nezavestno dekle in nekega krepkega mladeniča. O stvari smo že svoj čas poročali. Kovaški pomočnik, krepki Lojze Debeljak, rojen 25. maja 1917. v Zalogu pri D. M. v Polju se je strastno in do peta zaljubil v služkinjo Pepco Juvančičevo, ki je bila zaposlena pri policijski menzi na Bleiweisovi cesti. Oba sta se spoznala lansko pomlad. Sprva se je Pepca nekoliko branila vljudnostnega kavalirja. Pozneje pa se je med obema razvilo prav prijateljsko razmerje. Vmes pa je posegla neka ženska, kuharica v omenjeni menzi, ki je začela intrigirati in hujskati. Oba sta bila razburjena. Začela sta snovati načrt, da gresta skupno v smrt. Nekoč sta se že napotila v Litijo, da bi tam izvršila samomor odnosno, da bi Lojze ustrelil svojo izvoljenko, nato pa še sam sebe. Ta načrt sta opustila. Omenjenega dne popoldne sta najela avto-taksi, ki ju je odpeljal proti Domžalam. Šoferja je pri Močilniku plačal Lojze. Zmanjkalo pa mu je denarja in je ostanek plačala Pepca. Nato sta šla v gozd. Opravila sta hitro. Lojze je ustrelil Pepco v glavo, nato pa je še sam sebi pognal kroglo v glavo. Pepca je omedlela, Lojze pa je ostal pri zavesti. Orožniki v Domžalah so odredili, da sta bila oba prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Ostala sta pri življenju. Pepca še ni popolnoma ozdravela. Krogla ji še vedno tiči v glavi. Pred samomorom sta se dala še fotografirati in sta pisala tudi na policijsko menzo. Lojze je bil obsojen po omenjenem paragrafu na 5 mesecev navadnega zapora, pogojno za 3 leta. Plačati pa ima OIJZD za stroške zdravljenja 492 dinarjev. Oba Lojze in Pepca sta bila s sodbo zadovoljna. Po nedolžnem obsofen Pravi tal na 2 leti in 6 mesecev Mali .kazenski senat je to dni obravnaval prav značilno in zanimivo zadevo. Redki so primeri, da bi bil kdo .pred sodniki po nedolžnem obsojen zaradi kake vlominc in druge tatvine. V kriminalni literaturi so pač dostikrat navedene velike justične pomote, ko so bili ljudje celo po nedolžnem jiistif.ioirani na osnovi kake lažne izpovedbe »n intrige. To se je n. pr. primerilo med svetovno vojno v Petro-varadinu in v Dalmaciji. Tam v Pet rova rad in u je bila po nedolžnem ustreljena zaradi vohunstva neka učiteljica, kor se je pojavil neki vojak, ki jo je po krivici ovadil. Ko so dognali njeno nedolžnost, je vojaška godiva zaigrala na njenem grobu: »Gott erhalte!« Ndki ugleden Dalmatinec je prav tako postal žrtev justične pomote. Tudi njemu je avstrijska sol-dateska zaigrala omenjeno »cesarsko« pesem. Ponoči 2t. junija lani so neznani tatovi odnesli graščaku Antonu Apfalter.nu na Križu pri Komendi 4 velike gonilne jermene v vrednosti 2000 din. Te tatvine je bil osumljen, aretiran in zaradi nje obsojen lani pred ljubljanskim okrožnim sodiščem Janez Koželj iz Križa pri Komendi. Pred senatom je tatvino odločno tajil in zatrjeval, da je nedolžen. Nič ni pomagalo, kajti pred orožniki je bil priznal tatvino. Sedaj je Koželj sodnikom pojasnil, kako jo prišlo do tega priznanja. Orožniki so nanj 11 riti sik ali in uporabljali različna sredstva, da so iz njega iztisnili priznanje. Koželj je prestal kazen 3 mesecev zapora. V ljubljanskih sodnih zaporih se je Koželj seznanil s tatom Antonom Pestotnikom, doma iz Tuhinjske doline. Pogovor, kakor je to običajno med kaznjenci, je nanesel tudi na Koželjevo zadevo. Pestotnik mu je tajinstveno zaupal, da on dobro ve, kdo je pravi tat jermenov. Povedal mu je tudi, da bo že ob priliki njemu vse pojasnil. Letos v marcu je prišel Pestotnik na Koželjev dom v Križ, lepo sta se pozdravila Ln Pestotnik mu je pošepetal na uho: »Imam ti nekaj povedati, toda n« samem.« Zaupal mu je, da je od sedlarja Cibaška v Mostah pri Kamniku izvedel, da mu je jermena prodal Irance Urankar, star vlomilec. Jermena so bila last omenjene graščine. Koželj je takoj pohitel k orožnikom in zadevo prijavil. Uvedene poizvedbe so naposled ugotovile Koželjevo nedolžnost. Pred malim senatom sta se zaradi tatvine jermenov in še drugih manjših tatvin morala zagovarjati Anton Pestotnik in Franc Urankar, star tat, ki je bil že 14krat kaznovan, doma iz Kostanja pri Tuhinju. Pred senatom sta krivdo zvračaila drug na drugega. France Urankar je bil obsojen na 2 leti in (i mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. V kazen sc Urankarju, ki je bil že lani obsojen zaradi drugih tatvin, všteje zapor od 5. julija 1937. Anton Pestotnik je bil le zaradi tatvine, kolesa obsojen na 7 mesecev strosreirn zanora in v izeubo častnih dr- Izgubijen je bil zadnjo soboto proti večeru na cesti od Wolfove ulice preko Ceste 29. oktobra do Vrtače moški telovnik temne barve. Najditelj naj ga odda proti nagradi v Levstikovi ulici št. 27. f,Važna razsodba za vlagatelje koževske Mestne hranilnice" V smislu člena 26. odst. 2. zakona o tifku nas prosi podpisana Mestna hranilnica v Kočevju v likvidaciji, cije ime je v zvezi z njenim delovanjem omenjeno v članku, ki smo ga objavili v listu »Slovenski dom« št. 209 z dne 16. septembra 1938 na strani 3 v drugem in tretjem stolpcu pod naslovom: »Važna razsodba za vlagatelje kočevske Mestne hranilnice«, da priobčimo glede na ta članek sledeči popravek: Ni res, da je ravno izbris 15-milijonske hipoteke po v sodbi okrožnega sodišča v Novem mestu omenjenih tožencih v pravni stvari tožečih strank Štimec Frančiška/delavka v Turkah pri Kuželju ob Kolpi, Tanke Magdalene, služkinje v Cvišlerjih pri Kočevju in Hutter Janeza, prevžit-karja v Livoldu pri Kočevju proti toženim strankam dr. Romu Rihardu, odvetniku, Ganslmayer,ju Robertu, trgovcu in posestniku, Betrianiju Božidarju, bivšemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, Erkcrju Rajmundu, jioseslniku in gostilničarju in Kressetu Alojziju, posestniku in veletrgovcu zaradi izplačila Štimec Frančiški 13.662 din, Tanke Magdaleni 13.868.55 din in Hutter Janezu 48.705 din, vrglo Mestno hranilnico v likvidacijo in s tem vlagateljem prizadejalo nepopravljivo škodo. Res je namreč: 1. da izbris 15 milijonske hipoteke ni povzročil Mestni hranilnici nobene škode in ni imel za posledico njene likvidacije, ker je postala zaradi od Velikega župana ljubljanske oblasti odobrenega izbrisa te na nezakonit način ustanovljene hipoteke nepremična imovina »Premoženjske uprave« povsem bremenprosta in je samo tako mogla služiti sanaciji Mestne hranilnice v Kočevju, katera se je započela, ko so bili zgoraj omenjeni toženci še člani ravnateljstva Mestne hranilnice v Kočevju, odnosno ko je bil g. Kresse Alojzij še načelnik »Premoženjske uprave« in za katero je »Premoženjska uprava« žrtvovala sko-taj ves les iz svojih gozdov in podpisala zadolžnico za 2 milijona din v korist Mestne hranilnice ter je povrh tega sklenila prevzeti za Mestno hranilnico jamstvo za nadaljnih 5 mili j. din, vse to zgolj v sanacijske svrhe; 2. da je bila nepopravljiva škoda prizadejana Mestni hranilnici že pred izbrisom 15 milijonske hipoteke b tem, da so člani ravnateljstva v letih 1923—1927. med njimi dr. Sajovic Ivan, Ilc Josip, Tomitsch Eduard in dr. Maurer Vilko naložili čez 7 milij._ din pri Merkantilni banki v Kočevju, od tega čez 4 mili j. din protištatutarno in brez sklepa ravnateljstva in je šla vsa ta naložba v celoti v izgubo, nadalje ria so protištatutarno sklenili v svrho sanacije Merkantilne banke in tvrdke A. Kajfež konzorcialne pogodbe, ki so stale Mestno hranilnico v Kočevju nadaljnih 8 milij. din. Ni res, da je vlagateljem prizadejana škoda nepopravljiva, res je namreč, da bodo vlagatelji prišli po sanacijskem načrtu do popolnega plačila svojih vlog brez tveganih tožba.« žavljanskih pravic za 3 leta. Sedlar Cibašek. ki je od Urankarja kupil jermena, pa zaradi nakupu sumljivega blaga na 2 meseca strogega zapora in 300 din denarne kazni, pogojno za 3 leta. Urankar je godrnjajoč kazen sprejel. Kdo bo po nedolžnem ob soj cin emu Koželju povrnil škodo? Od tu in tam S kraljevim ukazom so imenovani: za docenta v VII. skupini na univerzi v Ljubljani dr. Anton Ocvirk, suplent 1. realne gimnazije v Ljubljani, in sicer za stolico »Zgodovina starih in modernih književnostim; za stolico »Splošna zgodovina starega in srednjega veka s pomožnimi zgodovinskimi znanostmi in novega vekam dr. Franc Zvvitter, profesor realne gimnazije v Kočevju; na medicinski fakulteti za izrednega profesorja v 4-1 za stolico fiziologije dr. Albin Seliškar, docent iste fakultete; na tehniški fakulteti: za izrednega profesorja v 4-1 za stolico tehnične mehanike in termodinamike dr. inž. Anton Kuhelj, docent iste fakultete; na bogoslovni fakulteti: za docenta v VII. skupini za stolico filozofije, pedagogike in verskega pouka dr. Franc Janžekovič. Izvoz jurjoslovanskcfia. lesa. je letos nekoliko padel v primeri v lanskim izvozom v prvih osmih mesecih. Letos smo izvozili vseh vrst lesa v inozemstvo 639.000 ton v vrednosti 586 milijonov dinarjev, lani pa 799 milijonov ton v vrednosti 750 milijonov. Najboljši kupec je bila še vedno Italija, takoj za njo pa Nemčija in Anglija. Lani pa je bila v istem času najboljši kupec Anglija, a za njo sta prišli Italija in Nemčija. Iz statistike je razvidno, da je najbolj padel izvoz lesa v Anglijo, in sicer skoraj za polovico, medtem ko je padel izvoz v Italijo le za malenkost. Število bolnikov, obolelih na malariji, se je v zadnjih letih v naši državi stalno zviševalo. Zlasti so znani zaradi malarije okraji v Južni Srbiji, vendar pa tam higienski zavodi z velikimi trudi in napori zajezujejo to bolezen s tem, da izboljšujejo higienske razmere, obenem pa oblasti osušujejo močvirja ter regulirajo reke. Zadnji čas pa so v Belgradu ugotovili presenetljivo število malarično bolnih ljudi. Temu je krivo največ močvirje, ki se nahaja v okolici mesta, odkoder se pode trope komarjev v mesto. V večjih močvirnih mlakužah^so spustili v vodo posebne ribice, ki najrajši žro jajčka, ki jih zneso komarji. Velikih uspehov « tem niso dosegli. Zanimivo pa je, da se je malarija v večjem številu pojavila tudi v drugih evropskih državah. Petnajstletnega dečka je povozil tovorni avtomobil v Sremski Mitroviči. Dragič Stanojevič je zagledal na cesti tovorni avtomobil, poln sliv. Ko je avtomobil privozil mimo, je Dragič skočil proti vozu z namenom, da se povzpne nanj in nakrade nekaj sliv. Med plezanjem pa mu je spodrsnilo, da je padel pod kolesa, ki so ga strla. Deček je obležal mrtev. Zmerom tudi ne tičimo radi med zidovi ie —rev Zaključuje se preiskava zaradi velike železniške nesreče v Ovčaru pri Cačku, ki je, kakor znano, zahtevala pet smrtnih žrtev. Sodnik je ugotovil, da bosta za nesrečo največ kriva strojevodja brzega in strojevodja mešanega vlaka. Oba se že nahajata v preiskovalnem zaporu na sodišču. Foleg teh dveh pa obtožuje sodišče še druge železničarje, ki so bili takrat v službi, da so z nemarnim vršenjem službe mnogo pripomogli,, da je prišlo do nesreče. Da se pa stvar še bolj pojasni, bo v nekaj dneh odšla na kraj nesreča posebna mešana železniško-sodnijska komisija, ki bo dogodek rekonstruirala, to se pravi uprizorili bodo »ponovno nesrečo«. MenijQ, da bodo na ta način najbolje ugotovili, kdo ima največ krivde za nesrečo. Telefonski promet med našo državo in Češko-blovaško je bil zaradi težkih razmer, v katerih se nahaja Češkoslovaška, prekinjen. Zaradi tega so tudi 'pošte objavile, da do nadaljnjega ne bodo mogle sprejemati telefonskih pogovorov s to državo. Prekinitev velja do preklica. Na hribčku pri Belgradu »o te dni dogotovili nov lep spomenik Neznanmu vojaku. Do sedaj je bil spomenik bolj skromen in nereprezentativen. Prostor za nov velik spomenik so začeli pripravljati pred štirimi leti. Spomenik sam je bil dovršen že prej, toda mnogo več dela je zahtevala ureditev prostora okrog spomenika. Spomenik sani je izgotovil največji jugoslovanski kipar Ivan Me-štrovič. Spomenik je zamišljen kol nekak hranh ki sloni na visoki ploščadi ter se sestoji iz štirih stebrov. V notranjosti so postavljeni kipi, ki predstavljajo vse jugoslovanske pokrajine. Avala je s tem spomenikom dobila krasno lice. Živega delavca so po dveh dneh izkopali v BrodareTii, kjer- se je pred štirimi dnevi dogodila strašna nesreča, ko so se v kamnolomu podrle skalnate stene in zasule šest delavcev. Takoj po nesreči so ljudje videli, kako se kamenje še vedno lomi in ruši. Vsako reševanje ponesrečenih je bilo silno nevarno in riskantno. Oblasti so dale po strokovnjakih pregledali teren in nato odredile, da se reševanje ne sme nadaljevati vse dotlej, dokler ne nehajo nevarnosti enake nesreče za vse tiste, ki bi sodelovali pri reševalnih delih. Kljub tej prepovedi pa se je našlo nekaj delavcev, ki niso mogli kar tako prepustiti svojih ponesrečenih prijateljev usodi. Začeli so po poldrugem dnevu kopati na skrivaj. Proti večeru so zaeuli zamolkle klice na pomoč. Prepričani so bili, da se je oglasil iz zemlje eden izmed njihovih ponesrečenih tovarišev Začeli so na vse kriplje kopati m razstreljevati skale. Ponovno so čuli klice. Okrog polnoči pa se jim je posrečilo, da so živega potegnili iz skal Čarniia Baorja. Našli so ga stoječega, kajti pri nesreči ga je samo zadel kamen v tunik, da se je onesvetsil, nakar sta se pa nad njim poveznili dve veliki skali in ga ne pobili, temveč celo zaščitili. Skali sta se namreč oprli druga ob drugo in tvorili potem nad delavcem nekak krov. Camu se je šele drugi dan popoldne prebudil iz nezavesti in čul, kako so njegovi tovariši kopali m odmetavali kamenje. Čim se je delavcem posrečilo odkopati prvega, se niso več zmenili za oblastno prepoved, temveč so kopali kar naprej. Nekoliko kasneje so odkopali še enega, toda mrtvega. Za ostale pa menijo, da so prav gotovo našli pod kamenjem in skalami 'smrt. Dre rodbini sta sc na žive in mrtve udarili v Pestišu pri Prokuplju v Srbiji. Spor je trajal že dolga leta zarad ene same bukve. Ljudje pravijo, da je bila ta usodna bukev sredi meje med zemljama obeh rodbin. Kljub temu pa so si prvi kot drugi to bukev lastili. Spopadov in prask med oboji mi je bil že dosti. Ko so se v soboto spet sprli, je nastal pretep. Na obe strani je prihajala pomoč, da se je nazadnje bilo in teplo okrog dvajset ljudi. Konec' pa je bil tak, da sta dva obležala mrtva, štirje pa težko ranjeni. Bržkone niti eden izmed njih ne bo ostal živ. Ljubljana, 27. septembra. Človek se naveliča vsega, dela in zabave. Dolgčas mu postane doma, v gledaliču, v kinu in v kavarni. Kdo bi vedno buljil v umazane zidove mestnih hiš, kdo požiral cestni prah in 6i »hranil« pljuča z dimom iz tvorniških dimnikov. Včasih te zato kar samo od 6cbe požene z mestnih ulic, ki so sicer lepo uglajene, gladke in ravne, ven na pota in steze, v prirodo. Le taki, ki so se že za življenja zamumili, trdovratno kakor klfip tiče v mestu. Pesimisti, tuhtači in dolgočasneži se ne morejo odločiti, da bi vsaj za nekaj časa mestu pokazali hrbet. Teh ljudi nihče ne bo iz-preohmil, pa naj bi se revež še tako zelo trudil. Pa bi jim moral človek pošteno zameritil Koliko mest pa še ima tako lepo prilko za sprehode in za izlete kakor Ljubljana? V katerokoli smer se obrneš, povsod je lepo, povsod prideš v lepe kraje, se razvedriš in oddahneš na zraku, ki je vse kaj drugega kot mestni. Kam hodilo naši meščani V Ljubljani imamo dvoje vrste sprehajalec: take, ki si vsak dan upajo kam dalje ven in take, ki se utegnejo sprehoditi le ob nedeljah in praznikih, Med sprehajalec v ožjem, »svečanejšem« pomenu besede seveda ne moremo šteti tistih mo.žičkov blagega srca in radodarne roke, ki dan za dnem pridirobc tja do prvega tivolskega gaja ter tam krmijo veverice in pernati rod vseh šarž, — pa tudi tistih ne, ki opoldne, v popoldanskih urah, dokler je še toplo in zvečer od šestih pa tja do desetih romajo po Aleksandrovi cesti gori in doli ter se vprašujejo, »če bi se splačalo iti do vrha«. »Do vrha« mislijo do konca Plečnikovega sprehajališča na oni plati železniške proge. V kategorijo pristnih in »principielnih« sprehajalcev seveda tudi ne spadajo razni parčki, ki romajo po gozdnih poteh do Čada, na Večno pot, nekateri od njih pa napravijo celo vso »krožno pro,go« od velesejma pa tja na vrh Rožnika in na drugo plat k Čadu ter spet nazaj pod Tivoli. »Načelni «sprehajalci, to so tisti, ki vsak dan gredo na sprehod s trdnim namenom, da si bodo ogledali spremembe v prirodi, razgibali telo in se naužili svežega zraka ter se na ta način obkrožili z novimi močmi za telo in za duha. V to vrsto, katere zastopniki se sprehajajo vsak dan, spadajo predvsem taki ljudje, ki imajo popoldne vsak dan čas: to pa sc* razni privatni poklici, uradniki, ki končajo 6vojo dnevno službo že ob dveh, nekateri profesorji in predvsem penzioni-sti, ki so stopili v pokoj prav za prav še v cvetu svojih moških moči. Ti hodijo na sprehod dan za dnem, v petek in svetek, ob lepem in slabem vremenu. Če gre še tako dež ali pa če sneži, srečal boš na samotni poti zamišljenega sprehajalca prav tako, kakor bi ga srečal sredi poletja ob največji vročini, vsega preznojenega in od vro,-čine rdeče zariplega v obraz, ob času, ko se trpeče človeštvo v neštevilnih jatah seli k prvi, najblažji vodi, da bi se ohladilo. Vsi sprehajalci so navadno resni ljudje, ki se na svojih samotnih poteh pogovarjajo — v mislih seveda — s samimi seboj. Ob nedeljah 6e sprehajajo kuharice, služkinje in »žlahta«, rodbine s svojimi člani ter pogosto tudi s sorodniki vsaj tja do tretjega kolena. Nedeljska sprehajališča pri nas nosijo, so nosila in bodo nosila neizbrisno znamenje rodbinskih »šetenj«. Kam pa naši meščani najrajši zahajajo? Še najbolj je priljubljena pot skozi Tivoli na Rožnik; pa tudi na Golovec in na Grad gredo ljudje radi. Nekateri imajo v časteh Mestni log, pa tudi na Posavje, proti Iški vasi in prodi Bokavcam zahajajo nekateri radi. Izbira je pri teh rečeh reo velika. Najbolj priljubljena sprehajališča Najbližji je seveda Grad s svojim prelepim razglediščem; zdaj ga že nekaj let urejajo, tako da sta domačin in tujec prijetno presenečena, ko zagledata, kako lepo je vse preurejeno. Poti je lepa vrsta, na vrhu si hitro, za jed in pijačo je v buffetu poskrbljeno, za razgled pa tudi, če je seveda vreme lepo. Golovec je že malo dalje. Tih je ta hrib in njegovi sosedje, ki se vlečejo še daleč tja proti jugu in jugovzhodu. Kdor ima rad mirne, samotne poti, kjer zlepa ne sreča človeka ne pozimi ne poleti, ta zavije pri sprehodu vselej čez Karlovški most na levo ter za novimi vilami v zelenem rebru vkreber mimo bele hiše na prvem vrhu. Izbire je mnogo, najlepša pa je pot na Ori6; Golovec je živ prav za prav le dvakrat poleti: takrat, ko dozore borovnice, in jeseni, ko se vsa predmestna otročad, pa tudi ljudje iz mesta,^ zbe-ro pod kostanji ter klatijo, tresejo, majejo in luščijo postanj, ki ga odnašajo na domo.vc kot izboren priboljšek h kosilu in večerji. Ti časi pa naglo minejo in Golovec 6e poslej spet izgubi v staro tišino. Rožnik je menda najpriljubljenejši; tako nekam odprt je, ves prekrižan z lepimi potmi — in blizu Ljubljane. Sprehod, ki ga naglo opraviš, tudi če hodiš počasi. Strmin ni, pot je speljana v zmerni naklonini, večinoma pa gre skoraj po ravnem. Povrhu ima Rožnik še to prednost, da je tam izpred cerkve krasen razgled na vse strani, zlasti pa proti jujju. To naše sprehajališče je dan za dnem najbolj obiskano, ob nedeljah pa ljudi na teh potih in pod vrhom, v prijazni gostilni, kar mrgoli. . , Proti Iški vasi, na Fužine in na Posavje hodijo večinoma tisti ljudje, ki so radi »zložni« in jim ni dosti zato, da bi zavijali z glavne ceste daleč vstran. Tudi ti sprehodi sa na svoj način mikavni. _ Pot na Šmarno goro pa je že tura, prav tako je tura tudi pot na Grmado in na Kurcšček. Razpis Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisujem pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja in sicer za progo odk km 0.00 do km 7.535 banovinske ceste II. reda št. 260 Bori—Sv. Florijan. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. 3 motorji, 20 koles, kompletna spalnica, kompletna kuhinja, 2 šivalna stroja, 2 radio aparata, harmonika, foto aparat itd., itd. vsega skupaj 400 krasnih dobitkov je namenjenih 9. oktobra 1938 kupcem srečk I. Zvezne efektne loterije rejcev malih živali v Ljubljani, Karunova ul. 10. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Pregled včerajšnjega športa Meddržavna tekma z Poljaki, ki je bila včeraj v Varšavi in kateri je prisostvovalo 35.000 gledalcev, se je končala z neodločenim rezultatom 4:4 (2:1), Tekmi je prisostvoval tudi naš poslanik dr. Stanoje Kožič. Jugoslovanska nogometno reprezentanco so sestavljali 8 igralcev Gradjanskega, 1 Hajdukovcc, 1 igralec BSK in Wolker, član Vojvodine, Poljaki so postavili na polje svojo najboljšo enajstorica. V začetku se naše moštvo ni moglo znajti in so Poljaki že vodili z 2:0, Naša obramba je bila nezanesljiva, krilska vrsta preveč defenzivna in ni mogla vpostaviti zveze z napadom. Kmalu so 60 pa naši igralci malo razgibali in je v 31, minuti Wolfl znižal rezultat na 2:1- Pa tudi sicer so naši napadalci imeli večkrat priliko izenačiti rezultat. V drugem delu igre pa so se naši igralci popolnoma razgibali in prevzeli igro povsem v svoje roke. Rezultat je izenačil Kokotovič iz enajstmetrovke. Kmalu pa je po nesporazumu obeh naših hranilcev Hiigla in Matošiča poljski napadalec Pjontek dosegel vodilni gol. Rezultat pa je kmalu izenačit Wolker, novo levo krilo, ki je danes prvič igral v reprezentanci, V 25. minuti pa je naš napad, ki je igral sijajno, po lepi kombinaciji Wolker - Wolfl -Lešnik in Wolfl dosegel vodstvo z 4:3. Naši igralci so imeli še nekaj zelo povoljnih prilik, ki jih pa niso izrabili. Tik pred koncem v 41. minuti pa so Poljaki nenadno prodrli do našega gola in Vo-darž je rezultat izenačil. Naša reprezentanca je igrala dobro, borbeno in požrtvovalno. Zlasti je bilo opaziti dobro povezanost med igralci, kar pa je povsem razumljivo, saj je dal Gradjanski kar 8 igralcev. Najboljši naš igralec je bil levi krilec Kokotovič, preko katerega poljski napad nikakor ni mogel preiti. Naša reprezentanca je dosegla z neodločenim rezultatom lep uspeh in jo je poljsko občinstvo prisrčno pozdravilo. V Bukarešti je pred 40.000 gledalci, med ka-terirai je bilo tudi več članov rumunske vlade, premagala nemška nogometna reprezentanca Ru-raune z 4:1. Madžarski klub Kispest je proti sestavljenemu moštvu BSK-t in Jugoslavije v Belgradu zgubil z 3:2. Reprezentanca Temišvara in reprezentanca Belgrada 3*1 (1:1). Pri včerajšnjih tekmah za pTvcn6tvo L. N. r. so bili doseženi naslednji rezultati: Hermes;Svoboda 2:1 (2:0). Mart:Jadran 5:2 (2:1). Kranj:Kovinar (▼ Kranju) 12:3 (4:1). Železničar:Mura (v Mariboru 5:1 (2:1). Maribor: Slavija 0:0. ČSKiRapid (v Čakovcu) 1:1 (0:0). S hazenskim rezultatom je premagala naša Ljubljana Orijent iz Sušaka. Rezultat 8:0 kaže, da gostje niso prišli do nobene besede. PLAVANJE V Trstu bi moral biti meddržavni plavalni dvoboj med italijansko in našo plavalno reprezentanco. Italijani pa so ta dvoboj v zadnjem trenutku odpovedali in tako jc bilo v soboto in včeraj samo prijateljsko srečanje naših in italijanskih plavačev. Rezultati, ki so bili doseženi. dokazu ieio. da bi naši olavači prema- , da). Krai Barometer-1 sko stanje 9 l empe-raturs v C' S > I! £> c s »t flo »- -C - O Veter (smer, jakosti Pada- vine • °3 naj- manjša B S vrsta i Ljubljana 769-8 2U-8 8-5 98 mal- in sw, _ — Maribor 769-e 18-4 5-0 90 0 0 i — — Zagreb 767-9 24-0 12-0 90 0 0 — — Belgrad 768-2 270 12-0 60 3 Ea — — Sarajevo 769-4 22-U 6-0 90 mgl, lil 0 — — Vis 766-3 22 0 14-0 90 6 0 — — Split 765-8 2o-0 14-0 60 0 NE, — — Kumboi 764-2 24-0 160 60 0 NE, — — 1 Rab 76T0 22-0 17-0 60 5 0 — — Ouuposmi 762-6 26-0 17-0 50 0 NEa — — Vremenska napoved: Stanovitno, deloma oblačno, čez dan zmerno toplo vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je bilo v noči do 5.30 oblačno, nato pa je nastopila redka megla, ki pa sc je ob 7.30 dvignila. Do 8.50 je bilo nebo pokrito s srednje visokimi oblaki. Ob 9 se oblačnost zmanjša, nata pa do 10.30 zelo spreminja. Ob 11 se zopet pooblači, od 11.30 dalje pa je bilo ves čas večinoma oblačno. Nekoliko je deževalo ob 11.5, 16.10 in med 19 in 20 uro; padavine je bila 0.1 mm. Najvišja tepolota zraka je znašala 19.6" Celzija. — Včeraj, v nedeljo je bilo zjutraj megleno in oblačno. Ob 8.30 se je pričelo jasniti in 6e je do 9.40 popolnoma zjasnila, le na vzhodni strani je ostala plast srednjih oblakov, ki se je pričela ob 11.10 polagoma širiti. Popoldne se je oblačnost močno spreminjala, zvečer pa se je ob 19.30 zopet zjasnila in tako ostalo v noč. Od 13 do 16 je pihal lahen južni veter. Najnižja toplota zrak je znašala 11.8° Celzija. gali Italijane z mnogo večjo razliko kot pa so jih letos na Bledu. Najlepši rezultat je dosegel Dubrovčan Žižek, ki je 1500 m preplaval v sijajnem času 19.48.9. Rezultat je sevean mnogo boljši kot drž. rekord, Žižek se je s tem časom uvrstil med najboljše evropske plaveče. Rezultati sobotnega programa so bili: 1500 m prosto: 1. Žižek 19.48.9, 2. Buica (D) 21.5.7, 3. Balla (Voj.) 21.8.4. 4. Scipica (It. 21.23.3, 5. Oguio (It.) 21.56.7, 6. Mini (S) 22.6.1. 100 m prosto: i. štakula (D) 1.01.5, 2. Lisardi (It.) 1.02.5, 3. Luciani (It.) 1.02.7, 4. Vittori 1.03, 5. Defilipis (S) 1.04.1, 6. Potočnjak (S) l-04.r 7. Kurtini (S) 1.04.9. 200 m prsno: Na tej progi je dominiral Kamničan Gerer, ki je kakor Žižek, plaval mnogo pred ostalimi: 1. Cercr (Lj.) 2.52.5, 2. Grkinič (S) 2.57.7, 3. Bcrttcti (lt.) 3.01.2, 4. Gra-ziani (It.) 3.01.6, 5. Kon (S) 3.01.9. Kot naslednja točka so bili skoki s 3 m deske. Skakali so za Italijo: Foskini, Nikastro, za Jugoslavijo Ziherl, Keržan, Fribovšek. Kot zaključek prvega večera se je vršila »vaterpolo tekma med reprezentanco Italije in Sušakom. Za to tekmo je bil poklican dunajski sodnik g. Puttrezi. Zmagali so Sušačnni z 4:3. Najboljši je bil Polič, član Viktorije, ki je sam zabil 3 gole. Italijani so zmagali samo v štafeti 4 x 100 m prosto: 1. Italija 4.11.5, 2. Jugoslavija 1, (Defilipis, Žižek, Ciganovič, štakula) 4.17.2. Rezultati sinočnega večera: 400 m prosto: 1. Žižek (Jug) 4:56,6 (boljše od drž. 2. Defilipis (Viktorija) 5:07.4. 3. Luciani (Italija) 5:13.3. 100 hrbno: 1. Ciganovič (Jug) 1:13.5. 2. Angeli (Italija) 1:14.3. 3. Inž. Marčeta (Viktorija) 1:15.7. V štafeti trikrat 100 metrov mešano je nastopila samo jugoslovanska štafeta v postavi inž. Marčeta-Ceircr-Štakul, Dosežen je bil čas 3:38.6, kar je tudi boljše od državnega rekorda. Štafeta 4 krat 200 m: 1. Jugoslavija (Žižek, Mini, Potočnjak Defilipis) 9:29.9; 2. Jugoslavija II. (Balla, Kurtini, Baica, Štrucelj) 9:49.3; 3. Fiumana 9:57.8. V skokih s trimetrske deske je zmagal Branko Ziherl s 128.87 točkami; 2. Nicastro (Lazio, Rim) 108.18; 3.Pribošek Franc 101.81; 4. Kržan 93.16. Skoki s stolpa: 1. Di Bissi (Bolzano) 112.09; 2, Ziherl Branka 112.04; 3. Keržan. V waterpol tekmi je moštvo dubrovniškega Juga premagalo Italijane s 4:3 (3:0). Mestno poglavarstvo obvešča stranke, da bo sprejemalo prijave za božično obdarovanje revnih otrok ustmeno v mladinskem oddelku soc. pol. urada, Krekov trg 10, pritličje, in sicer od 29. septembra 1938 do 20. oktobra 1938 aeoreklieno med uradnimi urami. Koledar Danes, ponedeljek, 26. septembra: Ciprijan in Justin. Torek, 27. septembra: Kozma in Damijan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr, Murmajer, Sv. Petra cesta 78. Nadarjen, zelo reven fant, etar 17 let, bi se rad izučil v kiparstvu ali slikarstvu ter prosi dobra srca za brezplačno stanovanje ali hrano. Ponudbe na uredništvo lista. »Tourex - Slovenija« priredi: Dvodnevni izlet v Gorico—Sv. Goro—Doberdob—Trst za one, ki v nedeljo ne utegnejo, 5. in 6. oktobra za 120 din: prijave do 28. septembra. — S posebnim vlakom v Trst v nedeljo, dne 9. oktobra za 58 din; prijave do 2. oktobra. — Motociklisti, avtomobilisti in izletniki z avtobusi prijavite se zu dvodnevni izlet 15. in 16. oktobra v Trst—Doberdob—Gorica. — Vabimo na udeležbo in včlanjenje, nuši izleti so skrbno in boljše pripravljeni. Naše vodstvo je res strokovno in ne bo dovolilo, da bi izletniki samevali ali kje ostalo. — Zahtevajte prospekte in navodila: »Tourex - Slovenija*, tujsko-prometna gospodarska zadruga v Ljubljani. Musarykova 12. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, dne 27. t. m. ob 8 zvečer zabavno in poučno predavanje »Borba zoper smrti. Predava msgr. Viktor Steska. Vstopnice po 3 in 2 din so v predproduji v pisarni Pnx et bonum. Člani z legitimacijami imajo popust. Opozarjamo na permanentne vstopnice, ki so veljavne za posečanje vseh prosvetnih večerov (igre, predavanja itd.) v sezoni 1938-39 in stanejo za člane 100 din, za nečlane 150 din. Člani in prijatelji naše prosvete, ki žele sodelovati v dramskem ih glasbenem odseku .(brezplačna dramska šola), naj se prijavijo v nedeljo, dne 25. septembra od 10—12 v društvenih prostorih. Frančiškanska pasaža, škrabčeva soba. LOKAL — lep, vogalen, v novi hiši, na prometnem kraju, se takoj odda. Poizve se pri Mavriču, Bežigrad 1. Vrhovni socialni svet. V sredo, 28. septem-brabra t. 1. sc vrši ob 18 v mestni sejni dvorani zborovanje Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane. Na dnevnem redu je posvetovanje o načinu preskrbe nezaposlenih delavcev v zimi 1938-39 in o odpravi beračenja. Rešitev obeh vprašanj zavisi v veliki meri od sodelovanja vseh ljubljanskih socialnih ustanov in združenj, zalo je njih udeležba nujnal Davčna uprava v Ljubljani-mesto razglaša: Razpored pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1938 je v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba št, 11) v času od dne 25. septembra do vštetega dne 2. oktobra 1938. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. Lfubliansko gledališče Drama Začetek ob 20 Ponedeljek, 26. septembra: Zaprto. Torek, 27. septembra: »Žene na Niskavuoriju« Premiera. Premierski abonma. Sreda, 28. septembra: »Car Fjodor«. Red Sreda. Četrtek, 29. septembra: »Veriga«. Red Četrtek. Izredno zanimiva premiera se nam obeta z uprizoritvijo finske igre »Žene na Niskavuoriju«, v režiji B. Krefta. 'Pisateljica te igre je Finka Hella Vuolijoki, katere ime je pred štirimi leti vzbudila v finski književnosti veliko pozornost. Njeno prvo dramatično delo »Kojdola« je dobilo prvo literarno nagrado, Doslej je napisala 5 različnih odrskih del, med katerimi je igra »Žene na Niskavuoriju« žela največji uspeh. Dejanje se suče okrog treh različnih, po mišljenju in čustvovanju si nasprotnih ženskih generacij. Njihove predstavnice so: niskavuorska mati (Maria Vera), njena snaha Marta (V. Juvanova) in učiteljica Ilo-na (Danilova). Glavna moška oseba vloga Arne (Jan). Iz francoske klasične literature bo vprizorila drama koncem meseca dve izvrstni Mo.licrovi enodejanki; »Izsiljena ženitev« in »Ljubezen -zdravnik«. Deli sta tipični Molierovi komediji v katerih podaja v svojem živem, lahkotnem slogu različne tipe iz meščanskega življenja. Glavno vlogo v obeh igrah bo igral g. Lipah. Dela ic zrežiral prof. Šest. Razbojniška tolpa uitavffa tovorni vlak Roparji odnesli zaboj s 180 kg zlata Roparski napad na vlak! Kje? Morda spet kje v sev. ali južni Ameriki, kjer še do danes ni bilo mogoče popolnoma zatreti roparske tolpe. Ali pa v Afriki ali pa daleč kje sredi Sibirije? Ne! Sredi najkulturnejšega sveta v Zahodnji Evropi, v Franciji. Čudno, ne? In kljub temu se je to le zgodilo pretekli ,teden, in sicer na progi Nizza—Pariz, v neposredni bližini lega zlogalsnega Marseillea pri postaji Saint Barthelemy. Napad na tovorni vlak na tej progi je bil tudi prav svojevrstno prif ribano zamišljen. Nekaj roparjev se je pred odhodom vlaka na omenjeni postaji vtihotapilo na vlak in se poskrilo v hišice pri tovornih vagonih, kjer so zavore. Ko je vlak pripeljal na dogovorjeno mesto, so ti roparji nepričakovano s pomočjo zavor ustavili tovorni vlak. naložen z raznimi dobrotami. Med drugim je bil na njem naložen tudi okoli 180 kg I ežak zaboj čistega zlata iz Belgijskega Konga. Takoj so začeli strojevodja, kurjači in ostalo osebje na vlaku stikati za vzroki, zakaj se je vlak »sam od sebe« ustavil. Pri zaporah so naleteli na -0-parje, ki jih seveda niso mirno čakali, pač začeli takoj, čim so se pojavili železničarji pred njimi, streljati nanje. Strojevodja je dobil pri tem spopadu težko rano. Razbojniki so imeli vsi krinke na obrazih. Medtem ko so ti drzni razbojniki držali v šahu vse osebje tega tovornega vlaka, so ostali že vdrli v prvi vagon, v katerem je bil tudi zaboj s 180 kg zlata. Hitro so ta dragoceni tovor odnesli v svoj tovorni avtomobil, ki je na tem mestu čakal že pred prihodom vlaka. Prvi vagon so roparji skoro čisto izpraznili, vsaj vse, kar je bilo Količkaj več vredno, so odnesli. Stvari, ki so bile naložene po drugih vagonih, se niso liti dotaknil. Ko so svoj pleti nagrabili, so izginili ne-znanokam. Do danes še ni nikakega sledu za njimi kljub najvestnejšemu zasledovanju orožni-štva. Gotovo je, da so ti roparji zelo skrbno pripravili in izvedli načrt, če ne bi se jim njihov, res nenavadni napad na vlak gotovo ne posrečil. Na vsak način, pa vlaka ni bilo toliko težko ustaviti in iz njega pokrasti tako lep plen, kakor pa bo velike količine zlata spravili v denar, seveda, če roparji niso imeli že vnaprej tudi za !o že preskrbljeno in dogovorjeno s kakimi zlatarji. Kadar imajo čarovniki smolo Od prevejanih čarodejev se damo še vedno radi prevariti, kajti stari triki, naj bodo še tako stari in poznani, nas vedno nanovo začudijo. Hitro se razvnamemo in polni tihega občudovanja gledamo takšnega čarodeja, ki nam z lahkoto kaže s svojo spretnostjo in tehnika najskrivnost-nejše in najtežje umetnosti. Velikokrat pa slučaj osmeši in razkrinka najslovitejše čarodeje, Začarano jarce Chevalier Thorn, popoln čarodej, je bil svetovno znan in je trikrat prepotoval zemeljsko oblo. Celo kronane glave je prišteval k svojim občudovalcem. Vse to mu pa vseeno ni pomagalo, da je imel tudi on nekega večera veliko smo,lo. Občinstvo je sprejelo vsak večer mojstra čarodejev z velikim navdušenjem. Nek večer je Thorn s strahom opazil, da so pozabili na jajce. Hitro in potihoma je ftdšel mojstrov pomočnik v neko restavracijo in prinesel jajce. Ves sirečen se je mojster oddahnil, ko je zagledal pogrešano jajce. Thorn je sedaj pokazal občinstvu cilinder, dal seveda tudi nekaterim izmed občinstva cilinder pregledati in tako prepričal ljudi, da je klobuk zares prazen Patem je postavil cilinder nad plamen, segel z roko po jajcu in udaril z njim ob rob mize. Toda strah in groza. Še enkrat udari z jajcem in še tretjič, ko opazi, da mu je asistent prinesel trdo kuhano jajce. Gledalci so postajali nemirni. Še enkrat je skušal Thogat(5 najraznovrt-nejši strokovnjaki svet 7, novimi izumi. O nekaterih ljudje sicer kmalu ugotove, da so le nekak posnetek enakih ali vsaj podobnih izumov, ki jih na kakem drugem delu sveta že poznajo. Drugi pa so spel takšni, da o njih res še ni bilo nikdar kaj slišati. Tudi med zdravniškim svetom, na Poljskem je zadnje čase povzročil veliko senzacijo nek nov izum, ki se je posrečil inženirju Janiszevvske-mu. Vsaj poročila, ki so jih objavili časopisi iz Poljskega, pravijo, da je to čisto nov izum. Temu inženirju se je posrečilo na umeten način sestaviti pravo tekočino joda. Preskusili so ga že v štiristo primerih. Ima to lastnost, da pomori na živih bitjih vse škodljive bakterije, ne da bi pri tem človeško staničje kaj trpelo. Poleg tega pa ima te vrste umetni jod tudi to prednost, da je zelo poceni. .Taniszowski sani pravi, da so njegov jod preskusili v Venezueli in sicer na govedih. Živina v onih krajih mnogo trpi vsled pikanja raznih nevarnih žuželk. Rane, ki so jih namazali s tem novim jodom, so se brž zacelile. Poravnajte naročnino! Table, na katerih Nemci prikazujejo nesmisel prejšnjih imen češkoslovaških mest. Strahotni Krakatav spet bruha Številno otočje, ki leži na jugovzhodnem koncu Azije, takorekoč res nima nikdar miru prod neprestanimi izbruhi večjih in manjših ognjenikov. Med nastrahotnejše ognjenike v tem delu sveta pa spada brez dvoma Krakatav ob Sundskein prelivu na Javi. Ognjenik spada k Holandski Indiji. Še vedno se tamkajšnje prebivalstvo z grozo spominja silovitega njegovega izbruha leta 1883, ko je podzemska sila pognala v zrak velik kos ognjeni-škega stožca v zrak. Ognjeniški pepel od tega izbruha so baje še 14 let pozneje videli v severni Ameriki in je bil še takrat tako gost, da je skoro zatemnilo sonce. Vsaj tako je zapisano v spominih na ta strašni izbruh. Tedaj je izgubilo življenje 50.000 ljudi. V zadnjem času je začel ta ognjenik spet delovati, s.eveda ne s takšno silo kot 1. 1883. Neprestano se sliši zamolklo podzemsko bučanje kot opomin, naj ljudje beže na varno. Nad ognje-niškim žrelom se vidi velikanski steber dima, ki je visok do 3000 metrov. Ni čudno, če je vse okoliško prebivalstvo na Javi v velikem strahu pred silnim bombardiranjem iz sredine zemlje. Veliko žitvahnost so pokazali v teh dneh tudi ostali ognjeniki na Javi, saj Krakatav ni edina tovrstna božja šiba v teh krajih. Na bližnjem otočju Timor so divjali zadnje čase hudi potresi, ki so zahtevali precej človeških življenj. Porušenih je tudi veliko število hiš. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Življenje v kaznilnicah v Angliji V zadnjem času so v Angliji preuredili eno največjih jetnišnic. Jetnikom je dovoljeno kajenje, lahko služijo denar, igrajo kriket, čitajo časopise, in če imajo veselje za tuje jezike — se teh tudi lahka uče. Nek odpuščen jetnik iz jetnišnice Maidstone je pripovedoval, kakšne razmere so sedaj v kaznilnici, tako da se človeku zdi, da to ni več kaznilnica, temveč nekakšno okrevališče. Leopold Harris, požigalec, je eden najboljših aranžerjev gledaliških predstav, v katerih igra sam velikokrat glavne vloge. Dan se začne v kaznilnici ob pol sedmih zjutraj. Vrata celic se odpro in jetniki dobijo zajutrk. Ob pol osmih gredo vsi jetniki k jutranjim vajam in ob osmih na delo. Ob dvanajstih pokliče udarec na go.ng jetnike v jedilnico, v katero smejo vstopiti šele, ko se dobro umijejo. Okoli sto jetnikov sedi za dolgo po,krito mizo. Med seboj sc lahko pogovarjajo, toda večina jih je tiho, kajti dolgočasno jc poslušati par let zaporedoma iste besede svojih sosedov. Kakor hitro so jetniki pojedli svoje kosilo, smejo kaditi, seveda jim ta dovolijo popreje jetniški nadzorniki. Uro kasneje morajo jetniki zopet na delo da pol šestih popoldne, ko gredo k večerji. Po večerji 6e učijo, poleti pa telovadijo. Od pol 20 do tričetrt na 21 zopet lahko kadijo, tudi čitajo, šahirajo ali igrajo domino in podobne igre. Dobro se godi kaznjencem v Maidstone, le svobode ne morejo uživati. Tudi ženske kaznilnice so tako urejene. V parlamentu 60 6edaj izdali naredbo, da sc mora tudi ženske kaznilnice reformirati. V ta namen bodo preuredili najstarejšo moško kaznilnico, v kolikor se jo seveda sploh da urediti v moderno kaznilnico. Tu bodo potem ženske kaznjenke živele v malih hišicah in se bodo bavile s poljedelstvom in vrtnarstvom. Za delo bodo prejemale plačo. Obiskovale bo,do lahko kino-predstave in tudi za druga duševna razvedrila bo poskrbljeno. Kaznilniške obleke nc bod takšne kot so danes, posebno za ženske. Minister meni, da se bo samozavest zaprtih dvignila 6 pomočjo pristojnega oblačila. Dvorana v hotelu »Dreesen« v Godesbcrgu, kjer sta imela svoj drugi sestanek Chamberlain in Hitler. Hotel »Dreesen« v Godesbergu, kjer sta se te dni sestala angleški min. predsednik Chamberlcin in Hitler. Program! Radio Ljubljana Ponedeljek, 26. septembra: 12 Glasbene slike (pl.) —12.45 Poročila — IH Napovedi — 13.20 Šramel kvartet »Štirje fantje« — 14 Napovedi — 18 Vsakemu nekaj (plošče) — 18.40 Poglavje o ionski biologiji (ga. Božena dr. Zaje Lavrič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 >jac. ura: Zgodovina in pomen »Narodnih taborov« (Rudolf Postal, Ljubljana) — 19.50 Zanimivosti (g. M. Javornik) — 21 Prenos iz Prage. Janaček: Glagolska, maša, za soli, zbor, orkester in orgle. Izvaja orkester Radtojonrnala, dirig.: O. Jeremias — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddili (Radijski orkester). Orugl programi Ponedeljek, S«, septembra: Belgrad: 20 Tambura-ški orkester, 20.M Solo petje. 21 Prenos iz Prage-Janaček: Glagolska sv. maša - Zagreb: 20 Zagrebški kvartet, 21 Prenos iz Prage - Praga: 20.10 Prenos koncerta iz Smetanove dvoran? — Sofija■ 19 Prenos iz opere «Gergana ■ — Budimpešta: 22.05 Pogovor z re-* gentom Horthvjem 2.1.10 Cigani - Milan: 21 Opereta Dorctta« — Hi m: 22.li) Godba na pihala. Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Pred votlino je stal kamenit nosač vode v naravni velikosti. Na videz se je zdelo, da se s težavo opoteka v svojem zelenem bronastem oblačilu brez soja. Prejšnje čase se je iz odprtine njegovega vrča zlival osvežujoč curek v skledo pred njim. Zdaj pa je skleda ležala razbita in prazna. Nekaj rastlinic je s težavo raslo iz številnih raz-poklin. Rastlinice so bile navezane čisto na muhavost neba, kadar so potrebovale moče. Pater Ksaver je utrgal rožico v skledi in si jo vtaknil v žep. Ustnice so »e mu premikale. Prekoračila sta ploščad, šla spet po stopnicah navzdol, prišla na drugo ploščad, na d.uge stopnice in še na ene — in stopila v voz pri vratih. Šestindvajseto poglavje. CESTA PODOBARJEV. Trda cesta, ki je bila še 'brez prahu in vlažna od nočne rose, je veselo hreščala pod kolesi. Tiho, belo morje hiš ob vznožju daljnjih gričev je bilo videti v sončnem soju kakor večno mesto. Antonio je premišljeval, kaj neki le mu je vse skušal razjasniti pater Ksaver, tiste reči o svetem obhajilu in o stiski in trpljenju in o božji milosti? Ni bil sposoben, da bi prav poslušal. Samo poslušni učenec patra Ksaverija bo potem sprejel hostijo, ne pa on, Antonio Adverso. Ne, to ni šlo, ni mogel tega storiti 1 Za trenutek je trdno sedel na blazine in je v pomirjenju čutil, kako kolesa meljejo pesek na cesti. Kopita so klopotala na trdni zanesljivi zemlji. Pater Ksaver je dejal: »... in občestvo svetnikov .. .< Antonio ga je nenadno ustavil: »Pater, moram vam nekaj povedati, danes ne morem prejeti hostije. Ne gre ki bi šel k obhajilu. Vsaj danes ne...« Oči so ee mu širile, a pater Ksaver je postal pepelnato bled. Zdelo se je, kakor da se je v njem nekaj zlomilo. Mislil je: »Doma, doma, preden sva se odpeljala! Zdaj je prepozno. Molil sem za to, toda ni mi bilo usojeno.« Moram vam povedati, da Ne bi bil zares jaz tisti, Spet so se vozili navzgor brez vidnega cilja. Mezgi so počasi vlekli breme za sabo. »Ne smete biti hudi name, pater. Žal mi jp, da sem vam storil hudo. Rajši vam ne bi bil tako nenadno povedal, toda.. ,< Duhoven je odvrnil: »Božja volja se zgodi, ne moja.« Spet se mu je vračala počasi barva v obraz. Smehljal se je, a bil je še vedno malo bled, ko je govoril: »Ne govoriva več o tem. Kam hočeš danes? Morda ti lahko pomagam — saj Genovo dobro poznam.« Vrh griča je Antonio nenadno odkril, da se peljejo mimo gostilne, kjer je snoči pustil kapitana. Postal je pozoren^ ko je zaslišal prisrčen vzklik: »Spet tu?« Zagledal je kapitana Eliasa, ki je mahal od vrat s prtičem in si hkratu brisal beljak z brk. Njegova možakarska postava je imela nekaj pridobivajočega in je dala patru Ksaveriju pobudo, da ga je prijazno pozdravil. Kapitan pa tudi ni duhovna predolgo gledal kot tujca. To je bilo olajšanje predvsem za Antonia. Zakaj ni si mogel misliti, kako se bosta ta dva moža znašla na skupni ravnini. Zdaj pa se je pokazalo. Znašla sta se kol dva moža pri zajtrku. Kapitan si je vlil malo kave v rum in dejal: »Pri Jezusu Kristusu, Adverso, vi ste prvi podčastnik na moji ladji, ki svoj dopust na kopnem preživlja z duhovščino. Brez zamere, pater! Osebno nimam seveda nič proti temu.« Pater Ksaver je pojasnjeval: »Gospod Adverso je bil namreč pred dolgimi leti moj učenec. Učil sem ga latinščine in zemljepisa.« Kapitan je bil pomirjen zaradi te naravne razlage o tem, kako da njegov častnik tako zaupno občuje z duhovni. Dejal je: »No, prav lepo. V Kantonu sem spoznal nekega duhovna, ki je imel celo šolo polno kitajskih sirot. Dober mož, pozneje so ga baje ubili. Na tak počasen smrtni način, kakor ti zlodjevi ljudje radi delajo. Začno pri prstih na rokah in nogah, potem pa pogumno naprej.« V nazorno pojasnilo je začel rezati krompir na kolesca. Pater Ksaver je vprašal: »Kako je bilo ime temu duhovnu?« Kapitan Elias se ni več spominjal imena, toda pater Ksaver ga je dobro vedel. Bil je to duhoven iz njegovega lastnega reda. Pater je rekel: »Njegovo zgodbo imam v svoji knjigi.« Kakor je Antonio kmalu opazil, si je kapitan pošteno privoščil svoje »kave«. Zdelo se je, da se hoče razpoloženje prejšnjega večera v nezmanjšani meri nadaljevati. Cez čas so vstali in pokadili pred hišo pipo. Tudi Antonio si je dal prižgati. Po včerajšnjem prvem poskusu se je odločil, da bo le začel tudi on s tobakom. Najbrž je lobak vseboval kake skrivne vrednote, natanko tako, kakor vino, če ga je človek od bTiže poznal. Pot se je nadaljevala v zelo živahnem razpoloženju, kakor se je zdelo Antoniu. Vrgel je radoveden pogled na patra Ksaverija, a zdelo se je, da je tudi pri tem vse v redu. ■ Kapitan Jorham ni spadal k tistim ljudem, ki bi puščali priliko, naj se nudi kakor že, ne da bi jo izkoristil. Tako je videl tudi v primeru navzočnosti duhovnika takoj prednost, da bo imel za nakup cerkvenih kipov izkušenega pomočnika in svetovalca takoj pri roki. Ko so se vozili navzdol proti Genovi, je začel brez olepšavanja in zadrege razlagati svoj načrt za izboljšanje cerkvenih razmer na Kubi. Antonia je malce začudilo, ko je pater Ksaver dejal, da je pripravljen pomagati z nasvetom. Rekel je: »V Podobarski ulici boste, mislim, našli, kar iščete. Kar pa zadeva kose marmorja, pa ne vem, ali vam bom mogel pomagati. Predlagal bi vam pa, da povprašate tudi na tisti cesti pri kakem kamnoseku ali kiparju.« Tam, kjer je cesta držala proti mestnim vratom, so privozili mimo kapelice, na katere zunanji steni je bilo videti tako pretresljivo slikarijo na presno, da je kapitan Jorham velel ustaviti in je izstopil, da bi zadevo natančneje preiskal. Iznad vrat je visel majhen nabiralnik za blagor vernih duš v vicah. Takoj nad njim je bilo na obeh straneh zamreženih vrat videti ogromno sliko, ki je kazala duše, kako se pečejo v peklu. Umetnikovo sočutje je bilo očitno na strani vragov, ki so, kakor je bilo videti, imeli s svojim poslom veliko zabavo. Nekemu dojenčku so za kazen za strašno pregreho, da je ostal nekrščen, odrezali oba palca in edino, kar so mu pustili za sesanje, je bil kos žarečega oglja. Ta podrobnost se je kapitana očitno prav posebno prijela, čeprav je glavna privlačna točka bila prav za prav duša starejšega moža, postava s sivimi brki in skrbno razčesanimi lasmi. To postavo so z nogami naprej potiskali v ognjeno peč. Antonio je porabil priliko, ko sta bila sama, in dejal: »Pater; saj vas nič ne žali kapitanov načrt, da hoče vzeti s seboj na Kubo podobe svetnikov. Jaz ne morem nič za to.« Pater Ksaver se je smehljal in rekel: »Nasprotno. Kapitan in ljudje, kakor je on, so po mojem čisto častitljiva sredstva za višji namen. Zlasti v tem primeru imam čisto določen občutek, da vse to skupaj služi dobremu koncu.« Slišala sta, kako je padel novec v nabiralnik. Potem je kapitan spet vstopil, pri čemer se je kočija lahno nagnila. Ko so vozili naprej, je kapitan dejal: »No, povejte o tistile podobi: Ali je to tudi vaše mišljenje o onstranstvu?« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesetna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nliea B Za Jugoslovansko tiskarno v Ljnbljani: K. Čei. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Urednik: Jože Količek.