I*,«! dally ct^ a t ' * - * ' ^w t' n * ~ '• xf JEá iL a 0l^tf> SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTlAf)3oiil2^ ('rrdaltki in sprsvsllkl prostori: SM7 H. L»wniste »V. ^ ® J Offtos Sff pabUcstleat *r ILUM I Law*!«)« o** ^■■■■iTrUpkon«! UwadaU 4SJ5. iS"" íry^VJSfttBr Chicago, HL. torek, 23. marca (March 23rd) 1920. STEM—NUMBER 69. ha/brž se poviša voznina 2a petde8et odstotkov. To io dobroto, ki jih ima ljudstvo od privatna kontrola Mesnic. Wa*hingtO% d. C. — Propagandi a poriva nje vozninc na žele/, nicsfe je že pričela. Seveda ta propaganda ni odprla In odkntoarč-na. (iospodje ne nagiaiajo v prvi vrati, da se voznina povifia, ker nova železniška postaja garantira delničarjem po odstotkov iz-planila na vloženi kapital v podobi profita ali dividemh-, ampak pravijo, da bo povišanje voznine »krivilo povišanje mezde. Nasprotniki privatne kontrole no povdarjali, preden je bila predlog »prejeta, da bo voznina povišana, kar pomeni toliko, da se zopet življenske potrebščine podra-že. Mr. Plumb, oče nafrta za naei-jonalizafijo ameriških železnic, je dokazal stroflsovnjaško in s Številkami, ¿a ** t0 zgodi. Zdaj, ko je postav» sprejeta, prihajajo vele-tiizniški listi in pripovedujejo, da ne to zgodi, kot orodje železniških magnetov pa naglašajo, da je povijanje mezde v prvi vrati krivo, ito se poviša voznina na- železnica h. Neved% navajajo se druge razloge, sli molče le o faktu, #e hi Železnice ostale trajno pod. železniško kontrolo in bi se končno naei-jonalizirale po Plumbovem načrtu, da bi se voznina ne povišala, anipa^k bi se najbrž znižala. Velehizniški listi namigujejo, da ho treba povišati voznino za petdeset odstotkov, za temi no miga vanji pa h ta v i jo vpra Sanja ijn do- «itotkav se mora voznina -poviša Th na in i ga Vanja povedo, da jK>sto-ji fajkt, da smo pred povišanjem voznine in seveda pred podraže-njem življenskih potrebščin. Kaj bo sledilo iz tega? Če ho poviša voznina, se'podraže živila in (irn^e potrebščine, delavci bodo zahtevali povišanje mezde, ker s vdan jo mezdo ne morejo Uhajati le v sedanji draginji. To je logično, ali ta logika nam pove, da bomo imeli v industriji zopet nepo-koj. auianca med juooslavi ' jo, bolgarijo in orfiko? Bijkarešt, Runuuuju. ft^j poročajo, da je bolganrili kralj ,,K MProiil Ribanje za alijanco med Bolgarsko, Jugoslavijo in (irsko z namenom, da se omenjene države zavarujejo proti, boljto-vi-zmu in poravnajo ^pore radi mej. Snuje se tudi «ospodarska alijan-va »»^t lt um unijo. I tol iransko h> Italijo. NESELJENIoKA PRED-I LOGA PRIDE KMALU PRED KONGRES. RUSK K ÖOVJETSKJB ÖBTE U-mE tí,000 UJETNIKOV NA KAVKABU Yi l.oiu(ou| ÍÍ2. murva. -4 HeezšiC4- t)o uradno poročilo is Moskve ar __________________IgUisir**? okolišrf .Vovorosijska je i P&VDLOOA JE SPLOSNA SU- GESTIJA IN NE ABSOLUTEN üol«ri«fcff 00 8PreieU nespremenjena, bo HolgSrsko m naseljevanje prepovedano za dve KAJ STORI SENAT PO OBSODBI NEÄERRYJA? Newberry pravi, da ostane še senator» < la «0(Ki mo V okoliei *1e Ustcrinodarja so uašt čet«} ujele l,'>.<>!m> moi in vpletiile večje Ale-vjlo t o pox in drage ua mat erija lá vfrlike \rednosti. t*Vte predirajo ""V NAJNOVEJŠA: d'annunzio PRIPRAVLJA republiko na EBÜI , 'M London, 22. marea. ^ Tz Rima poročajo, da se tam govori, da namerava < labriel d'Annunzlo pro-klamirati neodviano republiko na Reki. samostan POGOREL DO TAL. Wilke«barre, Pa. — Pogorel je Aumostan usmiljenih sester. Ena nuna je izgubila svoje Življenje v požaru, devet nun je pa zadobilo t''žke jsrnkodbe. Nekatere nune »o poskakale Iz zgornjih nadstropij v mreže, ki ao jih zdolaj razprostrli. '' iJf Washington, D. C. — Obrovnn- va pred porotniki v (Jrand Kspid-•su je končala z obsodbo nenator. ja Truman H. Newberry j«. To je znana reč, ki ne potrebuje daljše razlage. Ali med J>olitiČarji /se je /daj pojavilo drugo vprašanje, ki je za Ne\^»erryja|in volilee bolj važno kot pa sena t or jeva obsodba. Kaj stori «enat, ali izključi New-berryja iz senata, ali ostane senator, vprašujejo pohličarji in Ijml-stvo. Senator Nevii>erry bo najbrž a-peliral proti obsqibi, .saj tako je soditi po njegovi lizjavi, v kateri pran dobesedno: "Zastopal bom nadalje ljudstvo v zveznem senatu, ki me je izvolilo. Nimam o-sebne želje, da se vsilim v senat, toda ostal bom nadalje član, dokler senat sani ali pa najvišje sodišče ne Odloči druRače." Iz teh «besed sledi, da bo Newberry apeliral in da misli, da je u-pravičen v senatu, dokler ga ae-nat ne izključi in najvišje sodišče ne odloči dni^m-K uJitičnih krogih pravijo ip--*r z Hoi jrerjetn td ra\ ' nalo lako. Tudi oii je apeliral na višjo inštaneo, toda zbornk-a n» priznala njegovega s<>tleža, dasi-ravno je njegov pregrešea političen, medtem ko je ^«re^k New-(berryja tiavadeiv, torej težji. bo styst v zadevi New berryja drugače pQStopal. kot je zborniea v zadevi Bergerja bo ljudstvo sodilo, ,da se meri z dvojno mero. Toka igra je pa nevarna, pravijo po litičarji, ker smo vMrili volitev in ljudstvo ne» bo pozabilo do jeseni, kako je senat, odločil. Seveda zdaj Še nihče ne ve, .kako bo senat v tej zadevi postopaJL ker še ni bila podana nobena odločilna izjava od strani senata. Če senat proglasi, disku-zije. Neki odstavek se jcbisi, da petnajst dni po sprejetju predloge preneha naseljevanje tujeaejj» ••ev \ Amerilij. Izjema velja ie za vladne uradnike, turiste, trgovce iu induMrijalee, duhovne ali vev ske učitelje, dijake itd. ' Slišijo se glasovi, da odsek ni naklonjen temu odstavku v orifri- RUSKI reka naraäca Madiaon, Ind. — Reka Ohio na »•ašča in razposlana so bila svsri la. da reka prestopi bregove in poplavi niiave. Svarilo je bilo raz-l*eeaeda "neieljeni" pomeni, ki bns zelo širok pojem, in se da tr^l inačiti na različne načine, pa ne Na pr. mnogo povdnrja. ne urneino imeti razredne zakon«» daje. Kaj pa je taks postava, ki prepoveduje naselje'vanje delavcem! Ali taka postava ne ršdene samo delavcev t Marsikatera predloga je k|)a predloJens ph času, ko je bilo na pravi je no umetno ijnjakanje proti boljše vi ko m in komsnistom, kakor da so Zri rumene države res v nevarnosti pr<*d peščico ljttdi. 1 nter^rseisl < 'ouueil je ►Mirni za dne 7. aprila konferenco v Now Vork, na kateri bodo rszprs v I jsl i o nascljeniikem vprašaftju. N« konferenco so ^ovabljffd vmlitelji t u jezemsk iH ljudstev lil času i k a rji. Od te konferenee se pričakuje, »la poda pravo sliko o tujezemsklb de-lavclh. ki so n sni srdu i ■ nevarni elementi, da naseljcnlški mlsek spoznš. da je bila ta kriča-vost pretirana. "POSLANIK" JE POBRAL PETE. Bahmctljev je pobral šila in ko pita in miljone ameriškega de. K*, aar ja. ';•; h Washington, I). V, (Poroča Paul Waliaeé Wanna f. - "Ptwda ink " Habmetijev ponpsk večin». . d., s. i« stvsri, Nalovil rssne "atašeje'; in (^ri^ičuega poslaništva zdaj nI več v \V nsbiugtonu. Am^rtRko ljudstvo se bo uiorda zanimalo, dn vojni tajftik liaker prodal Hah^ jevu za več miljonov dolarjev nosi i vojuih potrebščin, ki so poslane Kolčakn v Sibirijo, | prejel ni ral njega drugega kot "krpe papirja." na katerih je .zapisano, da bo atvsr "enkral plači, na." lis ker jc *i<-er povedni pred zborničnim odsekom, ki se bavi s to stvarjo, ds je neksj teh U plačanih, toda za več miljonov dolarjev je "Kolčako. ipiifr Še veduu Ailialk Zadnje dejanje flahmetijeve profiievoliu-ionaine «* Kara je nmrla. ker je izpila zdntvilo. ki «a ji je p., tK»fm»t» na prst I leVsrnar A Hearla M karnar »m- je zmot ¡1 in ji je ds1 t»ie-«.io prsvegs zdravilu kud strup \*n steklenieo sicer pritisnil sva r ilo, tods ženska nt znala čitstl au itb-ščine. lekarnarja s« aretlrslL Leksrnsr je spoznsl «noto in je telefoniral zdravniku <*harle* Frčvjd, da se je zmotil. Predep je zdravnik prišel na dom bol ti i ee, )e še izpila strup in nmrls. NEZNAN ZAMOREC JE NAPA DRL ŽENSKO Fort Wayne. Ind. - Neznan za-mrs Sjlnr i. Tlrtk» ranil, k« -e je vrač.ls do-JLv Policija zdsj išče zamorrs aTsterenipsnimasl^^- je zaradi napsda s^na . [ ker ^ je «more, zavloke T '^ ¡H jaw* i" t^' ^ kler ni omedkla. SIMS PRAVI, DA OA JE ADMIRAL BENSON SVARIL PRED ANOLIJO \ Wasbinulon. D. C — Admiral Sink» je »sjavil v pondeljek pred senatnim ,podo~ .. j»,- 'M.mit ■ , »t í-'wT «t > , Wtf-v. k-M • ¡ flet Ebert se bo moral podvreči kontroli organiziranega delavstva. Vojna s spartakovci, ki so gospodarji na f Westfalükem in v Ruhru, se nadalji^je. Revolucija ima do danes 8000 žrtev. Berlin, 88, niaroa — Strokovna tuve koneeslje ne iadost«jii#, m arganisaoiis ? Berlinu so savrgls Meer mo ne, ker ni določena ku- kompromis med stavkovnim odbo. et» xa Kupp^ve zarotnika in dm rom in |lbertovo vlado in aahteva- giČ,Nkrr ul točke v pofodl>i za )mi. jo, da sa generalni itrajk nadalju* polno raxotoŠeitje narodne ksuIc je toliko «asa, dokler Ebert ne Komunisti odločno zahtevajo, da prejma vseh toóle delavni «ü p.> stara armada csaoiHili. :itijnsfa programa Ikues m» se ponovili lakaji mod oborošenimi skupinami aparta-kovtev iu četami narodne garde v bližin» MoabltMke kaznilnice, Spurtakovei napadsjo kaztUluleo, da osvobode politične jetuikr* med katerimi je mnogo njihovih .«odrn^ov. Kari l/ejii«"n in ostali voditelji vččiinklb OSfialistor m. danes kou- fori rali / neodvisnimi hocialisti, toda poasMimii-niso dosepll Vt-Uko vptasauj4> je, komu bodo sle. dile »taokovne unije, zmernim aH ekstrciUuim soeialistom? Neodvis. nI (wdalisfl zahtevajo, ds se. gene- (.'oblen . Vemčija, n i Trije anurl&i trgovei, ki so *a pustili Lipako v soboto a večer in dospeli včeraj sem, pravijo, ds je v silnem boju med spurtskovef In vladnimi četami nbieŠalo MtlOt) oseb mrtvih p led in> ao vladne čete n> «vojfle LipsVo v peti-k. Ko jij v sredo padla Kappova "vlada," su delavei v Mpakcm nklieali sov jet. Nko vlado, toda v petek so čete nn» rodna garde pričele bmifbsrdlrsti mestu, posebno »pa vol k han«" lit poslopje, kjer Imajo dels vel glav« id stan, Okrog 'Jt(N) osel) je bih» v poslopjih, ko »o ju granate pndr-, le iu za2gale} vsi so ualli smrt v i aim Htrajk nadaljuje, dialer ue WameiiH In pod razvalinami, «lobo ustanovljena komunistična r« čim je okrog tboč delaveev padlo publiksl V Morliim ni pitate vode v strsiuib bojih t>s ulicah, ne premoga, Hevui sjoji se dvige'- j (Po prejAnjib poročilih sns&a jo in zahtevujo sovjetsko vlado. Atevllo mrtvih v raanih ucmtklb London,' marca. 1/ Her- ¡mestih 3Q00 in potetotaltem ja lina poročajo (?a,je IJbert v ne- uarastlo na (UMMU deljo kou/vr ir a I z voditelji večih-j okrolju Hubr vlsdajo mks in tieodvisulh socisllstov. krnel, Rdeča armsda je (»kupiralu llcejln je pwlobrn vojaftliemu ta«'mesta Essotu Duisburg, " " '™Mif;4Ífc1iilMsuiuaun .i» ll.ia as P0HCHlj5ÍMa>.WW# * dvajs^ ur. Jj;akot««re ulke in lú4c aefn poikodovane In llevllo Ir _ J M> sB8Bwim * SptfiwR «S? IvoH narodna iknptčini) Parir., TI, n>|Mrea. —. Tti poroča-io. «la je lulo MHNI oseb ubifib od ltt. mana odkar traja i^rolunlja v Nemčiji j skino v Merllnu je pa- tev ter inaterijalua ikods je veli. ka. ' ^ ' IMcča srmsda v ndfrskeui o-k roí ju fit eje po asdnjlh pornélllh lio wr»0 os,di U Stuttgarts jsvl/a 70,moji, ki so dobro ohnroAeui. jo, da so Alenke čete na polu v 0'|PoUiftaj Je y.elo kritičen, ksjli rde-k r o/ j e Unid in jut 11 je prtfakova čs amoida i|cprestano raste in go-ti spopada x fd«čo armado. Vr vori se, ik Ima 77 topov, 4ovolj •ho\ ni po»i 'jnik .iemlke ro vs»-j ' ju*no/apadni Čer prjlll v Berlin Kbert ja tskoj islprsvll obsedno stanje in v me Mtii je bil mir i»rvlč po enem Nemčiji, je b(f najpojmlnejii, ksr jdtiu. Vlada se uahsja v Akrlpelh, jih pomni -agpijovins fittsjkov |mi kajti generalni itrsjk na dcAeli (e vsem svetu, libcrtovs vlada, ki'jc'nl končan In neodvisni Mstlslisti poklb-sla s»h»kovne nuije na po- rnhtevajo velike koncesije. Noske moč proti n.M».niI.M iu ki J« |i dejal, ds rod odatopl, ampnk M s pomočjo stavfk* ostala na krmi- č«tl.da "Ac nI dovrAII svoje usl«»* Iu. je xdsj pod absolutno kontrolo j o muk.........generali l.uett delavskih unij. Ako in» .Kbert dr tvltra-lil le nič rnatiegs. Xal konecalje, kslere je pndpisal.tj yf ju*nov>rti»Hiue Nemčije ni po- ODNESLI BO Daa Moinea. Iowa — Dri «n# «k i rana tolovaja sta vlomila v drs frnljsmo H, K s ni «-na in odnesla ra *ir»,000 drsgttljev v - 2ELEZHISKA NEZGODA Be:iowa Falla. Vi - ml Ijr. severno r*\ tukaj «1s udarila -kupuj na ffulhlandori ^rlcsnb-i tovorni In osolnii vlak. fteat osfb je bilo ribitih ws mc»tu, o^e •e fo 7M<\nx4*r tau« Ml^e prf5';ed. da najbH! i« ImmIo okrevale, več oseb je pa rad^btto lwlj lab-ke potkodbe. I jena na boj t. Anglija» ravno tsko I ^ |l|h4((| r„/u>t tpo Neiačl. i rt jlo jih,, tods rcvolu- js pribod/ijs dva ali t^l »«*>«»*'«, eiougrno «Ibsnje ae nsdsljuje med pod diktaturo delavskega rar.r«- |cittr««klml sloji v Pomersnljl In ds. Vnlltvn im novi parlsment se Mse^epbttrftt, «tettln in Kiel vrAe v »naju ali juniju. sta pod kontrolo komunistov, , Prva točka pogodbe, kstero je VČersj ¡j«' bilo objsrljeno sletle* moral Kbetf p«»dpisstl presno Je ^ urM<|nn paročllo» "Radlkslel stavkovni odbor končal strsjk v „^.„IjJ,, tel okrt»*js, Hltuseija je solMto opoblue. določa, ds * mo- r(Hl„M v Westfslljl In kroftjil rs vlsda takoj reorgaulafrsti in K„Hra. Dusaeldorf, Dortmund, K-uiliče m sme bifl.član vlade^ ko »M.rf««)d Karmen. Kasen. Mullbelm. miir se ne /adovol** dHsvske uni- |tllH. Hoehum, Ilagen, Iserlohn in je t drurj dve radikslul toč^l Ha. ||n1fbig< n mt v rokah »Nununlalnv. ds se tskoj siicisllrlrajf» rudniki Vgfr. /i,ns ind«. Thorlnga. iu potsftua industrija ter ds slada jfeeklenbiirg in Pomeranljs s« tu-«pleni vse Mviln«» /sloge j di v nevarnosfl v*M rtidiksinegs r l'nij< m» umsklille sanm dve /a- tflt>anja kmetskih slojev, Ki*»l je v hlevi prve, ds se ocgsmrire po- (H>sesti rsdlksleev in voja&ka poli lleija l/klji^tio U otgsniairsidb¡,.(jN j» |Mdru#ils delavcem. kot t. Nemčijo. 8TAHOVTCIKI BEŽE PEED PO FLAVO Prinoeton, Ind. — Heka íH.lo je p«»plaviIs nl*sve v tnksjtnjl oko. |i<-i. Ijtidje pa bfíe na vliava, da ae redijo prM nsrsAčsJočo piipls- vo. K AMO B BO LDV0AV. . MootfonarV! Ala — Ar«Hrsli SO ran»on» Wilbur Kmiiha. ki as y neki farmsr obiol.il. da jc «a-padel njegovo áestíetmr hčerko lltiao Agranda j**«*« oi^kiraniH lirČsrjcv os pad lo depot i je„ ki gnali remores j«»« «r sii gs Ostrili' VB EME < 'hiesffo In okolUs V srwlo no> idna. JnAal retrnvi se sptpemene v ra p« doe in eeveme. Temp«-es»i« n v rsdnjili 24 iirsb; nsivttje .M. nsjni^ja 41 Volare Wdc 6 V), /aide ob dela vre v, In/drugo, da mors biti OMOvljeti pruski »sinMci <>es*r, p kate»"m |e |>s Kbert prepri#ff< ds m ni udeleUI Hir*rui* Pouodbo |»a le mors rslifieirsli Her!Iii Je mire«. Krbetdtn** liri «sds rspnsti lt.»rlin kot je uksMai genero I Heseht. Hrigads rwxlpiira r.lirrtovfi v Is do In p<»msgs vsde. ¿evati mir. V Mpskcm imdpka- člaiifctvo le asmevnlb unij predli« m., peendrje »ed vmliteljeai n#od bo Vrljsviis'.' /NU» -colsllslov, |si vel j »ilkom NcodrUutífí'íaliati ill «nans- nataáno gardi in saksonÁo vis. ItoviM so /a isli pogiMlbo . t ! , m» IctsWk, I katerih porivaj«» Hem I^Nhh 22 icárea —► Is lavstwi v HcriUiu, ds nsi osdsljti. lijrViHi javliaK da je "Volk- j» Atéajir »Wavkovoi odboi teh bau«s»amAče h^mnnistav, ka* xtniok ji- i/j« vil, da Kbcr i (bulji os 3 strani ) PROSVETA dopisi. B&aJ> IjudMM». naj *atni prej p&bol j&ajo Naj gVedo v «¡ASILO M OVENSKE NAEODNZ POPPORNZ JEPNOTE LASTNINA -IZVIRKI NARODNE POPPO*Ni¿ JEPWOTl Can- ok lasov j^dogovoru. ~ Rokoptai aa Pf Trabajo. Naročnina Zed.nj«a triara frfZ^ifiPjfä It.SO «a pol leta in II.00 za tri amaca; Chicago tt^o aa lata, »I TS aa poi MB, S1.4Ä xa tri «uwca, In /a in proti, o _ ____________ njeuih duh rili m slabih posledi-1 fc^ «t por, koj tukaj in joi^er pri vseli JojHi ljudstva. Resnica je. da je proJiibieija zadela edino le -delavce in državo, katera je sedaj ve »ki zadregi, kje in kako 'doftirr potrebne dohodke za pokritje velikega deJKeita, ki je n^ttal vsled probibieije, me*l tem ko razni i» aa raaa so »»ta*l II»*. špekulant je /. raznimi sirupi /a- „j^ kot m pÄ ¿li vallju strupi ja jo ljudstvo in pri tem de. J»<¿toj«o "«razmere v siaretu tedajo ogromne dobitke, Denarni krajl|( 1() ^ v onih U).ajih k j(M. mogotci niso v nikaki sadregi. priaeljujeJo razna vina iu drug* ti ne poznajo nobene prohilrieije, ,vijai<1 AH je kdw yldc\ ZAKAJ SE AMEÄ1SK1 FARMARJI IZSELJUJEJO V KANADO. „ S " X\ a'* ■i \ iji ?'. n im 'i, x J ■/ * . > • • •>•/ i <••11 (K V srednjem zapadu so na faimah nastale take raz more, da so se prifeU farmarski najemniki izseljevati v Kanado, ki so faktično obdelali največ sveta v Iilinoisu in v drugih državah srednjega zapada. Izseljevanje farmarjev v Kanado ni več prazno besedičenj«', ampak je fakt, ki se ne da utajiti. Ali farmarji ne odhajajo posamezno, marveč se izseljujejo v skupinah. V dnevnikih lahko čitamo, da najamejo vlak, ki odpelje farmarje, njih družine, orodje, živino itd. v Kanado, kjer se naselijo na svojih zemljiščih, ki so jih kupili po nizki ceni. Najbolj trpe radi izseljevanja farmarjev države Illnois, Indiana in Iowa. ¡fr - ^• .[ v. Da se farmarji izseljujejo v tako velikem številu morajo postati gotovi vzroki, kajti nihče se rad ixe seli na staia leta z družino, če niso nastale take razmere, da je primoran se izseliti. Največ je seveda kriv najemniški sistem, ki je zelo razfiirjen v zgoraj omenjenih državah. Bogati zemljiški Jms&tniki lastujejo zemljo, obdeluje jo pa najemnik proti visoki najemnini, ki ipora imeti svoje orodje in svojo živino. Zemljiščni posestniki rje ganejo z mezincem&ipak so naseljeni v takozvanih farmarskih mestih, kjer žive udobno življenje, ker zanje garajo na polju najemniki. 1 Dasiravno zemljiščni posestnik ne riskira prav nič in ne % preobrne nobeni brazde s plugom, potegne ves dobiček ki ga je najemnik ustvaril ^ trdim delom in v potu svo jega obraza. Zemljišča, če so obdelana, so poskočila v zgoi aj omenjenih državah v ceni, odkar je izbruhnila svetovna vojna. Aker sveta, ki je stal pred izbruhom svetyvne vojne dve sto dolarjev, stafce danes štiri sto dolarjev. Podražil se je tudi neobdelan svet. Nekatere zemljisčne družbe prodajajo goličave v Wisconsins Michiganu in drugih državah, v katerih so lesne družbe na pravi roparski način izsekale najboljši les, po šestdeset in več dolarjev aker. JP| Prišla je prohibicija in prepovedano je farmarju izdelovati jabolčnik, če ima več kot pol odstotka alkohola. Farmar res ni bil nikdar naklonjen salunom, ali o taki prohibiciji.nl farmar nikdar sanjal, kot smo jo dobili. Cc je bil. farmar za prohibicijo, je mislil s tenfreči, da je za odpravo satanov, nikakor se pa rte strinja s tem, da se odpravi izdelovanje jabolčnika, vina in varenje piva za domačo potrebo. S Ta dejstva sa znana zemljiščnim družbam, Ki prodajajo svet v Kanadi. Poslale so svoje agente v Združene države, tfa jim raziože naseljence pogoje v r.apadm Kanadi, kjer miljoni akrov neobdelanega sveta čakajo pridnih rok, da ga obdelajo. Farmarji so spoznali, da so pogoji zadovoljivi in poslali so svoje zaupnike v Kanado, da ogledajo švet. Tudi poročila ,teh zaupnikov so bil* ugodna in farmarji so se miloeili za izseljevanje v Kanado. . Z izseljevanjem farmarjev v Kanado, pa ne bodo Združene države izgubile le pridnih farmarjev, ampak tudi precej Industrijalnih delavcev, kajti sinovi in hčere farmarjev, ki niso ostali na khietiji, so odhajali v mesta, kjer »o postali indystrijalni delavci, ali so se pa posvetili trgovini. Nepokoju v Industriji se je zdaj pridružil še nepokoj med farmarji. Svet je velik in najdejo se drugje ugodnejše prilike kot don;a in izseljevati se prično tisti, ki imajo Sredstva, da se lahko izselijo, dežela pa isgubi svoje najboljše delovne sile, ker slabiči ostanejo doma in se ne izseljujejo. JfH jauosti zmožni vsakokratnih zločinov.. 2* t« vrste ljudi bi bilo po mojem mnenju najbolj&e, pre povedati potom zakonoV ali postav prodajaj ali spJoR dajati kako o poj up pijačo za gotovo do bp. A,k o bi we jih ae ne moglo koti-troMrati, unj jih vzame država pud svoje varatHo iu oskrbo, da ne bodo ljudatvu v iiadlego Z za-p<»ri »e ljudje na IzpreobraČnjejo: ampak navadno pridejo iz Jječe s/( taeija niri sedaj sue ialdemokrdt lena repuinika, dočim je Jugoalavija fte monar-H. In 11» priliko s splošnih volitvah, da hočejo pripadali republiki ne pti monarhiji. Kajti kak«* dobro ier imajo v kleteh dovolj okrep-čiln "Za «in|o". Da imajo Nuhači v marsičem prav, je tudi nepo-bitna reaniea. ako stvar dobro pogledamo od vseh strani iu ne «smo od ene. Največja napaka subačev je ta, ker so tako fanatični v svojem programu. Hoteli >o rPziuere izboljiat-i, toda iste so ne poslabšali. Moteli so odpraviti ¡»ijaiiHtvo, toda priznati mora vsa» kdo, da je pijanstvo ae bolj razširjeno kot je bilo prej. — Kako pa priti v «kom prevelikemu pt jančevanju? -'••/' t . ----»r------v . . -J l^ino z iziloljšanjeni aedaige ga sistema gostiln ,aiit "saJunov'. Vsakdo ini mora pčtonati, ul je ne poznajo "bare" iu "t rit a nja.'' Nadalje, ker pijanee nima sploh nobenega ugleda pri ' j ud atvu in se ga v.wkdo tzogiblje. TiKia v tem je pa r.ivno v Anic- itm (1'orsča Mihael Farbmt,, HHhSSHBi. maiv,, _ ^^^^^^■Kau J v(. sile zadnje dni februarja, so ,|(( W4jfteviki • veliko v^uio IM^^ftNftlpti^- Moskvi H4» bil» pred rim *tin ska ustava predpisuj^ da se dele gatje anvjetov volijo" vsakih ^ MHgHMi^llie vom, bile volitve odložene. V teui %KU ae vršijo uebrojue ur<.<|n<4 volitve, ker so mnogi ^^atU stopili v idfič.o armado in na nji. lievo mesto so bili izvoljeni dr ti te so imeli osluiša1i ............ kraUi- 1 k/!"'<' l . i» I je L hrti tudi „i*, .la ni ufU ' /.(It. Pomanjkanje je pa gotovo v jg^g^ggjjji^^ Zadnji mos (i j(. ¡. HI^HHHhmH^' koinu-nisti to" imeli »i!»'v Članstva v s« v J jot u, dočim ko imeli i^ta Jills. Menjaevile! in aoeiaJui n \„ titeiOnáT'ji so imeli trikrm It.j legatov ali 18%, Zdaj, p« i„uj0 velilfii industrijskih mestih. Najbolj se občuti pomanjkanje obleke. ~ Frank Mleku!.— '.- t». > 7J,lr''. • ,*.iT* >. j *' :-Jl ¿ipwí. . •* du ao "salunarji" nekaki "polbogovi", in odločflip faklorji maraičem.. In ti salunarji čislajo» najbolj onega, ki na^eč pusti^ri njih. Halunarji hvalijo vsakogar, kdor je dober rtdjeirialee, torej pijanee. Iti znajo povedati vse njegove- vrline. Kdor pn ni reden gost kakega "salutui", gn doti-čni salnar takoj razglasi /a 'stra; delna" in ve z.i vse njegove* napa. Toglejmo ljudstvi v viuogra-(lnih krajih, /dra.i iti krepiti te-lesno in duševno, ^prašajtl jih, "sam bo-j živijo iu sleherni bo od*-Čem". Totlu, ko seiri^prišel drno me. lun, sem dobil kopita ljudi pri bari, ki ko me takoj p'oWHeali k bari, .Bartender tudf že pripravljen -- "kaj boš i»il>T" — llfH^ei, hočeš, moraš, da silite zamorii. lil tako dalje, sedaj "trita" edeiv, potem zojiet tlfchfcl In tako dalje. Konec, pijanost! Akd se pa ri* zfavidati, pravijOv* de si na,i\( «• vina. ker navadno je v vi rnorpdnih krajih pitna voda sla-jki Vprašaj]c, vi apostelji suhe gjt evangelija, stare izkušene a^rSt^aikf, rli Škodi kozaree piva ali vifia ali kake druge opojne t^jače delaveu, ki dela ves dan v rudnikih, plavžih, kurjačem na ne maraš Vjifsjvati te^a pričnejo ,parniku ali na železniei. Vsakdo 'stradal"!" in ne vem kaj še. r^el^ koristi bo odgovoril, da ne. amjmk da še h*?Li poteiii te "bare", kjer mora člo«» vtfk »tati, kPt krava jasnih in vedno vlivati v vase pi.jneo. l'a poglejmo gosrt/rie v sfarem kraju. Tam ne poznaj tega "tri-tenja". Akoravno je kdo "dal za en liter", je bilo to ztiamenje, da ae je aeMa ilružba dobrih i^rija-teljav, ki so w med seboj zabavali, živeli kako lepo. narodno pes<»m ali bili drugače veseli. Jn lii.i, tilnl! i.i.i "liun!" iiinnab Uit V Grožnje niso itdalo n MU — V Franciji so zastav kal! ¿elezničarji, ker nLneki železničar, ki je bil izvoljen 'de-legatom, prejel dovoljenja, da odpotuje na zborovanje. Vlada je zagrozila, da bo vse železničarje mobilizirala, a ko je spoznala, da take grožnje ne učinkujejo aa železni-carje, Je odnehala in pristala na zahtevo žeteniča^ke organizacije. niso stali pri "bari", auipak se-deli okrog miz iu zmerno pili jtSt ročenn pijačo, ne pa vlivali v va *c, slajšali ttHee in «vsakdo je tudi lahko dobil prigrizek, ako je hotel. Odkritosrčno rečeno, v «turam kraju je vaakdo rad šel v go-Atilno na en čeii-t vina. V ataro-krajskili uostilnab iti "tvitanja". kot je tukaj, vsnk sam i^aroči, vsak sam spije in vsak sani tudi plača, pa akoravno sedita skupaj dva lucjl.oljša prijatelja. Koti ko Krat smo se zbrali, pet, ft^t ali pa *e več fafitov, Mi skupho »v gostil no, poiskali primeren prostor In potem Skupno naroČili ¿¡pijačo, katero snjo potem tudi skupno plačali, kolikor je je lo ga dele* in pri ten» se zabavali. Sistem ameriških salonov mi *e smrdi kot dihur; Htati pri ba ri, kot-krava pri jaalih. paziti, kedaj pride vrata na ie,tda."jri tai" iu da ae ne pregrešiš ppoti postavi - "t rita nja'. ,VrvUtrnt ke sem «opazil to navado, se nti je za-gnusilo v dtu» duše. v Ako ht»čej«t omejiti pijanstvo \ tej debeli, naj rnlpriH^io ta sluten» s« Iu nov in urei^jo evropejski na čin gtmtiln. MMa "bare", nal ilniča^ji postavij«t »nize in atole * svoj»* prostere,' «»dpravlj," naj t^ grd« wava»l« »'trtHM^" Ako te ratmere, hpremene, & fte nekaj. Posledice proliibiei. je.— Bival sem nekaj čafaa v di žiivu ki je bila "mokra" in ko je i"postala" "suha". Prej, ko je bila mokra, si je vsakdo kupil ,'eden ali div» kozarca pive, koli» kor j»- že čutil, da je potreben« Ko je pa postala "snlia", je pač vsakdo Jfel tja, kjer je* dobil in "umazan človek ue more biti" je moral zopet -"trkati" za vse, kolikor jih je bilo v dotični bili..In posledica? Pijanost, ker je vsakdo pil tpliko, kolikor je do bil ali kolikor je mogel "nesti" aH pa navadno še več | Mesto, da bi raztii apostelji o znanjevali "prohibieijoniški" < vangelij, naj raje "oznanjaj temperenčni evangelij" in dosegli bodo veliko .več in tudi v resnici koristili! Podučil je jo naj ljudi. da naj bodo 7.mcrni v pijaČK odprevijo uoi "tiare in tritanje" in razmere Svtem oziru se bodo takoj spremenile. Vsled pro-.hibk-ij^ ho najbolj prizadeti dc-tavri, denarni inogotei prav nič. Oko. Oorni^c ravno tako izkoriščani, ako ne m bolj kot pa dekvei. Ako ima človek malo farmo, od 4 do pet a-krov, ne ve, ali bi kopal ali pa oral, da bi več prihranil. Itazum-no, uko ima eden večjo farmo in nekaj tisočakov, da se Ialiko o-skrbl z vsem potrebnim, je drugače. hn ^udi je resuica, du je na tarmi /.rak ves , kot pa' v rudniku in da je delo bolj zdravo na farmi kot pa v rudniku. Toda ako je farmar nopol^o^i odvisen od raznih prekupčevalcev, je pa težavno /a*vsokogar. Ky v jeseni proda syoje pridelke, da si-italuipi razne dru^e potrebščine, si ntof« k malo potem zopet kupovati in plačevati precej višje cene, kot je pa prej prodal. Mali farma»* moj*a delati za žive in nirt^ ve in celi dati, da si kaj prideta. Jaz pa delam sedaj v premogoro-vn osem ali pa sedem ttr na dan In zaslužim od deset dolarjev naprej in potom se pa vležern in polivam. Rovi obratujejo sedaj fie s .polno paro in premog je v 1u-kajAnjih rovih visok irf zrak še precej dober, - O. 8., ttiročnik. p ■ * * •t fl. tv - Vi:-■ mi 1 i Herminie, Pa. V "Prosvetf št. &K sem za nima nje rii prečita 1 dopis iz stare domovine rojaka Tomo Jerala, v katerem o-piaiije ravnere na Koroškem namreč y onili. krajih, v katirih ho vršib» splošno glasovanje, kam hoče Ijtmstvo pripadati k Jugoslaviji ali k republiki Avstriji. Dopis me je že radi tetra zanimal, ker sem sam koroški Slovenec, doma iz ftt. Vifla ob Uliul in radi t«4ra ao mi tamoinje Razmere kolikor toliko znane. -r-T* rnjak ft&r. da ji» med I ljudstvom splošen rek: "Dahin. ii^tvo "tudi takoj omejilo dahjn. wo mann Hitger 'leirten eg tega naj pa »e poduJnJejftjkaun" (le tja. kjer je lakota) iu 1 judst vo o «lih posle4leah fHjuf» \tjtólilfO nič kaj ne ogreva Pob atva. T* - drastičnimi odn dband. ta aeifmijo jJugoMlavijo. Tetnil jaz pa ne bodo ntkdar omejil j pijan at va. ampak ,+xnlo IV fwuMdbdi Johnstown, Pa. —Priznati mo ram, da je list "Prosveta" naj-oljši slovenski dnevnik v /Av ržavah. Vsled tega sem tudi vest naročnik tega edinega d<-avskega dnevnika, odkar izhaja in istega pazilo prečitam si ©her p o Številko. Ta list je edini, ki prin»* iia v fesniai za delaaatvo podnčne in koristne članke in drugo gradivo s katerimi se delavci izobražujemo. Apeliram ua vse naročnike, da agitirajo za ta list in da mu t a mi ostanejo zvesti predplačai- kU Delavske razmere v tukajšnji okolici no zelo , slabe, posebuo kar se tiče premogarjev. Tpyar-ibratnjejo nedioliko boijš»». Da rovi obratujejo tako ' nlabo, navajajo rmlniski baroni, da je veliko pomanjkanje ielezniškili vo/.ov. Kam so s<> poskrili, teg^ pravzaprav nihče ne ve, toda u-ganiti ni težko. Kajti to je \nc skupaj neka nečedna nfllnipuln oija in pretveza, katero hoč«yo premogovniški baroni i/,rabiii. da izkoriščajo premogarjev in ljudstvo, kateremu hočojo na vsak način podražiti premog. Spremljevalka vaeh nsrodm, "Hn" ae je pojavile tudi v tu-j kajšnji naselbini iu položila vc: liko število oseb v posteljo. He" ae najbolj zanese nanj. Stvar je ta, da komunisti so odgovorni za vse. kar je danes v Rusiji, zato pa morajo delati najtrje,.da ho drugifo za zglotl. Iz teg^. razloga je dosti takih komunistov, ki no-če jo stopiti v Stranko» da ne izognejo dolžnostim — in ti se ime-* uujejo '/koruunistieni simpatisti'. Pravzaprav so boljsevilfi, ki niw po preprii-anju a k" slaliSi od onih v stranki. Vsledtega se komnnnii-Ktičtio saatopstvo v laoakovskem Kovjetu lahko računa aa 93 odstotkov. jja.' g^ i„ av a* W i'.s Na kak način je komunistiiiia stranka zmagala tako sijajno! To vprašal)je sem si večkrat» zastavil, ko je bil objavljen volilni i)?, /id. ■« Skrbno sei^ zasledoval volilni boj In opazoval stališče delavcev, f^redvsem' moram rečf, du volitve name se mi, niso dopadle z demokratičnega stališča, kajti po sov-jeti*ki ustavi nimajo volilne pra-\ie« vsi oni. ki najamejo kakog« delavca za osebni ali privatni do» bieek; dalje so izkijučani od volite* tisti, ki nočejo opravljati kakega koristnega dela za sploš-nont. 59elo nedemokratično je tudi to, d« imajo mestni delavi dvakrat večjo zastopstvo kot kmetje (delavci volijo na vsakih 12.(100 oseb po enega delegata, kmetje pa na vsakih #00). Boljševiki seveda pravijo, da delavci izvojevali revolueijo, ne pa kmetje, hi zato si morajo ohranili .diktaturp, toda sčasoma «e bo tp jiopravilo. ' Vendor p^ morauj l^eči, da w> bile zadnje volitve v Moskvi bel j demokratične kot katerekoli po revoluciji. Pri' volitvah leta 19t#. je imelo le nekaj čez 50.000 o*eb obojega spflla volilno pravico, letos je pa to število nnrastlo n» 000.000. • * ; | -, - , ? Zakaj? Predvsem je v zadnjih štiviniustih mesecih pedio |lf«ito oirihv ki najemajo w Pr'' vatui dobičke, skoraj INI pičlo. Bivši delodajalci ^o-postali 'nameščenci države iu dobili so Volilno pravico kot "aovJFlski delavci". Rarno to s<» je zarodilo-z biviHsi V*kapitalist ičnimi- in buržoaznimi postopači", ki niao Imeli,volilna pravii-e. Nji ta način - kot slišim — se je pomnožilo Stavilo vo-lilecv tudi v Petrogradu in dni-ifih- rtteitWi IMjev -b r 4 Kameiier, predaedfoHt jposkov-skega aovjeta, ,je rnjkrijo priznal, daj je deloma pw^Jl^JfeaH* i^1 S men«, da < uiti slučajev "nF i»f|i> r>eilko, iz^ma sedati jI volilni sistem \ fiu^' med tukajšnjih rojskot »i flfeclji mnogo napak, dodal pe i' a»» napake zmanjštijej9 pri vsakih volitvah. Kar ar tiče dvojne-iiidusti-ijalnih del podlegel Opozarjam člane tukajšnjega društva "Pomočnik* St. 2 SDPZ. ga xaatOpaiva da se vrši prihodnja redna drii Hevcpv, «oW» ostane. dokler zelo rad verjamem p«»sebno še fa- št ve na seja trrtjo nedaljo in* ^eea n© izgnte kmelsKH ....■ -- L.---i „a u—» t- sta- aprila, t. j Im aprila in'. koliki) in dokler ne bodo k..< -.-ii ^^^^ d» tega, ker mi mojt brstje m _ .. ........... rarmer- . s podnkrnu ^Be|ii*i redno pišejo ir stan domo 'nedeljo v"maaeni! kot |h» navadi i' izobrhženi v politild veliV .....xedm> Mna Prvi vzrok je ta. da K k tenn je ¿elja članov. Wer'konomiji . Ako "apo^tfdjl «tihega evang»** j ljudsivo v onih krajih )m< zani- je prvo nc«le!jo v meaeeu Velika Uhko bi naitel te# valnčaj'-' lija" bočejo izpriimuiti in po ma preve# za JugoaUvijo, ker'ae nOč. Josip Bndna. >nepravilnosti pri «adnjih toUt- »J»"l,<>4,r JttT. k«'»''» iiy, d* M NAPRAVITE SAMI SVOJE ¡íp r u*t MILWAUKEE MALT EXTRACT EffSt iwr Vlfe^iK^r ¡HPP «j . , ^ ' " 44 Alj ^ er n lrt..f..|i, yrpmirt «i/lulMi 0*0.mm p- M*<«r»t«lMi M «>l «4 Mrf ibaie »r^J^u ■ MI • jH Broadway KKW Y"WK, W. *. • Ameriške tram trdi-simaj Nr» L VQditelji Volitve Ko vesli. v ■x%e volilne bik svaiboilne. 1 \<>ki v menjsevfeski voditelj mi > pritoževal, da njegova krinka nima ¿asopisj* ne dru-ii. sredstev /.a «icitarijo,.obenem pa j, priznal, da uienjaeviki ne Jn IfraflUjIMi«»* uspeha, čeprav J* ičae Kar« nci. je Po njegovem mnenju sij Mj» ¿viki zmagali v Moskvi iu ivj-trogradu «raled tega, ker je k*>-aiunizem naredil »velik vtis aa K ljudske masev Komunizem de razširil — j»' rekel — |Ukor «-jeiij na preriji in Icoimnitfi'¡ao e-dina Stanku, W lahko rkljo Kupijo iz sedanje mizerije. -f Na nekem rolilntm f^bodu sem uljisU» ko je menjae^ik Napadel IjoijŠevitkega govornijta In mu o-ČitaU da je vlada zatrla liste mriijšcviski' stranke. flaJjševik mu je odgovoril: "Kaj vi pa pisali, ČC bi sploh imeli vso ti . hkovm» svobodof Menjševiki ni msjo ničenar povedati detaveehr iu na tihem «o Se veseli, da "mohi-jo molčati. čiSp ve<* niMijfiovikV govore delavcem, tem bolj delav-spoznava jo, da nimajo od njih pričakovati najmanjše koristi." .........Xa~več shodili sCm opay.ll, da so poslušalci' takoj zafrknili meujševiiskega govornika, kakor hitro se je pojavil na odru. Vprašanja: ''Kdo je pod pisal belo gar-do! Kdo Je povabil tujce v Rusi-j joi Kdo je začel civilno vojno'/" ■ so navadiu» imela tak učinek la mcnjšcvike, ilu poslovnfra vzeta jui podlagi usta-V' Ameriške delavski' tedfraeije. Govorili niso o politični organisa« "iji delavsi va, ampak o homati.jnli v Ameriški delavci federaciji. ^iuknrt je bilo že pqrtfdano. da kc h mko taktiko *ne doseže nič, - • «e ,M7. i i rokovne organi?« «•¡je, ampak če kdo ni zadovoljen ^ pnn Hi Ameriške dravske fede raeije, naj a«itira.v organiza<*i ji /h spremembo pravjl. l*ravMla, ki jih imaH razdelitev semena i ' vik vrst travf ^uhington, D; C. — - ' «iwrtment j.- skleni) i., .1 m fartiarjeu. v južu^li driavah m v K m®n V«vUi travnU» >rst, takozva kapicr" in merker", kalcij Kave sv se izkazale zelo rtxUlue r* molzne krave i|i dvbro v^pera- » I * *H.k;aiiL .'I Tc mte trave so bile import i ri.u^iz Atrike.iii dosedanji poizkusi m, se. tz kazal i y.t'jo v^pešni,j PoCg te-«a SiM.iejia dobi y*ak iVrinar fJ»#»vo(ljlo, kako mora gojiti to Va vu- ^.MvUki department pa svari farmarje pred nakupom tali oz va nega ja poljskega .sladkor a trna, ker uia.a iako kredno-z ozjrom na knplj^.ie, ^ Prej omenjeni tr^vi 411 katerags trgovci žejo oglašajo. Farmami v pevj omc^jeuih Jrsfih, to je v Okrkjih južnih državah kot. Južna rarolipa, . Alabama, Teksas, Arizona, Nova \le. bika in južni del"TaHTornije, ki hočejo ta nova emena, naj pišejo po ista v Washington, na poljedelski department. POZOR PRED NEPRAVO KAVO. , ä 3K0PUENI OVNI kil KO-ÄTRUNI IMAJO PREDNOST NA TROÜ. . Washington, D. 0. — Poljedelski department je izddl okrožnico na Vse farmarske organize«^ je, v kateri poziva farmarje, da naj skopijo ovne, katere nameravajo prodati v klavnice, I«1'' ¡'"» meso koštrunov boljšo ceno. K'*r nekateri farmarji v W. Virginiji nočejo tega verovati, jc ta mošnja farmarska organizacij« skle. nila poslati na trg večjo poštija-iev kost runo v in ravno toliki» ovnov, da prepričajo kolike razlike je v ceni. Ako se dokaže, da je cena knštmuom večja kot ov». n oni, bo ta farmarska organized-ja prisilila svoje člane da vpo-števca jo uasVet poljedelskegs dc-partinenUi V več okraj.b «> U* mar ji ž«' sklenili, da bodo skopi» vse ovne, katere nameravalo postaviti na trg in katere ne bodo imeli doma za rejo.— BANKA OROPANA. Ottawa Ran. — l>va tolovaja sta oropala tukajšnjo4»anko ss pet ,iMoč dolarjev. Blagajnika sta se- K /a pri a v varaoatho shr^bo. , VIHAR JE PODRL ÄOLO. Moliamedanska vstaji Pariz. —•Mohaiued^uska /|wn i'la mska) revolta j. v polnem teku. Xeiuiri in hoji s», vrne v Tj*a k'iji. Anatoliji In Arabiji. PoJutad ua francoska ino-očila govore, da jc uioliamedansko gil>a% v /.\e-| z dogodki v Nemčiji. Turški tw-1 veljnjk d afer Tajar v Trueiji je v boju z Rrškimi četaijii in se ne ^neni xa zavezniške narodbe. Ua-bjanske čete v Anutoliji .ho bile iftrhjljl tcvien tepeue n boiu z ♦ionalei pot| Osteom Mustafa Kemal ^¿e, medtem ko franeovke Mr v t ilieiji Iu gornji Siriji Ui« bijajo napade. Marcel ('aehin, v<1ahc VtoViee prihajajo i/ Male I" en '¡(Mirand kliče /,n ptijačanja Kran- '•'.i" se je zamotala \ n« • 'kspediclj« ■Carigrad. ^ Tuiški sultan je izdal manifčat, v katerem »Miživa \oje podanik«.-da nsj mirno o-pravijaj« avo.v posle, kakor di Carigrad ui okupiran. Sultan se jc ztstva iu vodijo kainfmujo proti njemu. Nekaj britiAkih hoj-nih^ladij je v soboto oi^piulo }U'o ti Mahi, kjer se je pojavilo lie bo naeioiiaiist IČno gibanje. (Damask, Wim,, 14 mar#a Izjava iMoilviaoosti ho pddpiaali poleg maliainedanvKV tudi krist jani in žulje v sporazumu. «I« bo bo duča vlada incdveraka 111 dn bo vsaka wem svobodna Vodje vsta je zahtevajo, da Angleži in Tran-eoahiakoj zapusto %Hirijo iti Palestino, .■:>•■ ' ' r'-. . aa lÜPflon -- Uiiergigi^mabtnif^ - Kd*argN kjavlje, da 1*> I nji pondeljvk tulerpeliriil Uuyda CieorifaNk niüi slminWC da li I ITVo »dt*U«k i revo. vladi zuauo, «ie 4ret IH^ 'učijo ua velikoik4»^nt in da se iato^asuo lueija v Livfrp«>olu, M ju in (ilasguHu ORGANIZIRANO RO VLADALO V JfRMtnJl (Nadaljevanje a 1. strani.) • pitiiUral pred vladnimi četami. IVt twel> je Jtilo uhitih, .11 ranj**-mi» ui ¿krog fs» delavcev je bil-» ujetih. s Poraja vest je r velikem konfliktu s poročilom, ki so ga princ. aH ameriški agent je v Coblepz. da je bilo v ljipskem ubitih JKKMIjj neti pri zavzetju spartaleovskega ' l.jtwkkega doma Ktuttgart, \en»čijo, 22. ttfaroa. — Predsednik Kbert je pred od-bodoin v Herlln dejal, da bodo vs, voditelji Kai»po>m< zarote obtožeai veleiadaje in kaznovani in glavui vodje bodo usmrčetii. Kbert se je zahvalil Frane i ji in Angliji, ki sta poslali diplomatične zastopniki v fctuttgart iu s tem pokazali, da podpirata njegovo vlado. Poljaka mirovne sahteve. aršava, Poljska. - 1!» tparea Bbjlo objavljenih nekaj pogojev, na podlagi katerih hoče Poljtfka stopiti v mirovna pogajanj h so vjetsko Rusijo. Poljska zahteva, da se ji vrne VSe ozemlje, ki ga je osvojila stara Rusija pred 14* leti; ilal.it' /»ibteva Poljska, «U m sko ljudstvo ratificira mirovno pogodbo in ozn« nja rmsmer v Its(iji je doloma nasprotno italijanskim aspirucijam ua Jadranu." Stavka sodnikov aa Madrid, Apaalja. Med višjimi iu policijskimi sodniki se jc pojavilo gibanje za štrajk, kir ji m vlada noče povijati plače. Ruski monarhisti so MU t mil s ■T". . . London, -t- Dva tedna pred nx» narbišt ičuo kontrarovo|to v Beril nit je «pon«jtia brezžična brzo^gv-ka z Roakve, da a« vrie v Herlinn tajne koufejreao» med dr. Kap,^ poni in Ah^kaandrom (lučkovom m \ olkouskim, ki pre"R «»ki Aiawlftke delavske fed en. ' je (V je treba praviTa spremenil>.| lahko to izvrši le konveneijs^ ki predstavni najvišjo im»A v orjr» ; /a.-iji, taki «diodi: km je bil » | A . ^ djjjaki. pa «codi,o eeč , Rova odrska vlad'-. Budapešta. — Regent Ilaarty iileuovaJ Simona Kemedena mini-sí rsklni predsednikom, ksteri 1e še org»niziral*noyo vlado. Novi pinistri ho grofje'i n liaroni mo nfrhističai sU^. NAZNANILO NA&IM NAROO NIKOM • Odkar so šelen&loa g^sšle v PRIVATNE RQKR. so pridala «opet prihajati is rainih krajev pritoi be. dn naročniki na redno,/ "Prosvata". odhaja redno viakl ln I» Ohioafa to 6e niki ne prejmsjo redno ta . tesno lista, nI naia krivda, ampak j« krivda prt želasnižki upravi aU pa Kje drugje. Opozarjamo naročnike v tistih krajih, v katerih pravijo, da doba lista po 2 ali val dal, pravo takih nedostatl sapriseženo iajavo naj vsi priaadeti v naselbini in mijo, s pravilnimi dokaai, da jo mogoča d U uspehe, boate^iami spoanali ia «a- upravništvo lista, P. Oodiua, upravitelj. % POZOR JU008L0VANI! ; ,f *] j i K»J fn, .ji ¿--.iT «; Pro^a se 1:14 akrov obsegajoča tarina obdelano zemlje ln jo posejano 10 akrov rži iu 15 akrov,detel je In drugo je pripravljeno /.a spomladansko setev. Ostalo je hrastov lea in pašnik. Tudi h poslopje,je v dobrem stanju, ka kor tudi vse ' farmarsko ornjd «troj. za žetev in košnjo, za »etev ¡11 gnoj trositi, štore ruvali in o* kopavati; Trije, le|)i konji iu onrema, 7 kras' in tellee, Kpl vse Ve proda kar j* ua faiijji, Far/no se prods, ker lastnik ni družine, ue Že* in ne otrok. Cena za vse skupaj je le.*5,rSX), takoj trelm plačati 0M, oatalo pa ns lahke letne obroke,. Farma le^.i I f» milj od mesta in pol milj« d tole in le cru> milja od cerkve, .fe zraven slovenske, naselbine. Torsj če kiterega- veseli, usj s# osetm ali f>at p^ineno zglasi na moj naslov s .frank'Novak. P. (» MiUtb Opomba : Ako bi kdo prišel * m in bi »e inu la kmetijam* dopsdfa, vam š«gta druga v bližini. Klei-r j pa to zelo nizka pena, torej hit če kdo nameKva 9Š>t*m» NB i;»lad 11 1 »Ol Vt IIII..U. to. LiAWNDALK AVRh CHICAGO. ILUNOIA ySj! - i,- . _ ___ lavrievalni odbor. 'vw 4 —n*"ri nilSsa » VtaMM Calakar, .áll> Arnim Knil, Bm IM, O.«■■»■>,. INu JL»** M*lS T«rs, UJ«A IMUIASM« «M.M.. r^a^fr, ^ U-V* frMkl T«vts«r. unr.viuu ffU.U« r% Omékm». roaovNi A***r* m *** aC SartatlWR IB., M.r(i> |M a+nUmé, osu ' eoLNiiiu oriága, oaaoíj», r.ui a*r«w, rtiiiii»i I oaaožaa. a»Mt a« os, bhsmvuk r». ___ Aau« a«aius, a- ri tM H..«, e^ XAPADNO, UKSOŽia, A.U. |H Or^, " " .t V . 7 ~ Tnjia Mm »« Gtiwt. Oí», CWwe. gl fr au-al h Nadaorni odbor. «is SiÜL'ir^lJ*^!!^11* lM,T Mana oak. «IS rarat SU fcvbts, M Im., Jm. IUJm, l«OT E. MS St, CtosMÜ CSO» Tiskovni odbor. ViMWM C .Inker, J«Í|H Si M.O Združitveni odbor. raaOaaONIKi frmk aim, um a». cmm a« Ckia» m. J«S- Tr4.ij, a«« ist, UvrMi* r«, jok, Ov*«, aa Orituo, mim. / J- asuk. not a. as. okte. Mtfr ua*vl«, IM« a» Av«., CklMM, IM. VUHOVN. ZDSAVNIKi Dr. F. J. Km, «m S,. cJtSTÄ^M. II uasoNia TsoaviTf, ja«. r.vm*a. vas eisma, kl m mmmUh ». p^l, c|. ^ S. p. e. 4m sssv^as b. UwiM. At., CSIcm*. IS, ■LS i^rr*™1** POOWÄE • a^slPke «slaMH. obnamne roÄll JATVE IN SITVAai. M bs IIU|* s. • m Mi»,. Tajiiuiv« a g. r. J, , ^ s^®ävb v «ve111 w-aoajni»kiiii roau m m^kh sa A N. r. J., sssr—as a«. Unai. a».., cu««*, ia. VM msai «k* M.I.T..h * ,| «iew »MI»« j» «uJ^íSíiS, 'L*"*** M ** m i^e « alMii» m m| »MM* m «sske S«. UwMUU A»*, CkiM«« IU. r j*t M; RESNICA X. * RESNICA I. n.d dT»]l« IM poM!)« I la taut «MU, m -- VSAKO po tej tvrokj JE POPOLNOMA OAKAKiuiAnuf , . | j ^ • Za m potrebna pojasnila obrnite m na: . EMIL. KISS, BANKCR, I3S 3*mi A..., eor. Stb SL, N«r York, N. % SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN l TI PLAČA 4* OBRESTI I nunjn, its Sms rsrasksv vrejsli mVK ItUVAtHKK STKIiloNlUB r XAOIiKHtT, is J« vas I bil t/p!«'*». Pslrdtla rssiisiljsiao fifvošsaae |silllJitl»lJs*. «rtad notoák^, kuUF« M Ule aaeUls fiU4 IwUlasAis, is NF.MKTIt VTZtI HANK A p.»«lsla I tvoja «ralnilis f IčrsMu Ti uaj ps rarskrk«, 4a sa 4«aar UM« U|4skflVsl, O» sala) 9* v .»ko p«*iij»uv mšao iapiaša, li'rts!? i 5Sa%r ds hrsBtlsa vloga v vssk« ksaka «tt Vrtali Potijlta d*ssr in»Um aašs baaka, ake šalile, 4a gs loš* prajaiajo vali v atari doaitviki.i' aiao v i'íiííSavíjo"Vat"va» praakrbisi« kmallaa kajttisa bree vsa» up trolsa. vse, jkmil» »tasa 1.90 ■■Hli 4slatpi DEB8 Jt KAIfDIDAT. Jtmmm^U(ž§ Kej sodimo o možnosti4, d« pH -plavi zmagovita ruska nnolueija Evropo, kakor je bilo to o priliki francoske revolucije? Kiiaka revolucija je sfinga, o ko-ji ne ve nihče, ali skriva v svojih prsih ivoino, ali mir. Dokler jo za-pad na vojno sili. je tudi skoro nnjno potrebno, da ostane ofenzivna, ako noče propast. Zdi ae nam. — iu zato imaimi tudi po*t-tivuih vesti, — da pojde Rusija satno tako daleč, kakor daleč se jo bo izzvalo. Zakaj « den \clik ra/ loček je me - iv. < ' Ampak vse bi bilo dobro. Ramo da b» se ne bila .stranka vlade u-deležcvala. Takozvani miuisterija-li/.em je ona bolna rana, o koji ne upa nihče niti prav govoriti. Res je v stanu napraviti mini-sterijalizero v socijalistični stranki pfecej zmede. Zakaj načelo, da naj .^ocijaliat v meščanski tlružbi ne bo minister, je postalo za socl-jalizem skoro dogma. Ta dogma ni brez globlje upra-vičcuosti. Nihče ne more služiti ob enem dvema gospodoma. jaKovor nik ne more biti obenem tudi dr* žavni pravdnik — tisti, ki je pred-bojovnik za pravico delavstva, mora biti v stanu, da brani te pravice tudi za ceno, da pride s ted v konflikt z oboroženo silo države. Zato takozvani antiministcrijali- ..........»in...................... Zgodovinski .-•romali*-. r. - - «----«« Dnjlra.âkl i oiiotvnii rourif^t, i » (Nadaljevanje.) Semostanski topovi so povzročili med «vedskimi vrstami tako snet no škpdo, de so zmajevali celo najstarejši vojaki kar z glavami in pripisovali vso krivdo neprevidnosti ia prevelikemu približanju k obzidju. Ko bi tudi naslednje jutro prineslo zmago; vendar ni obetalo nikakor slave. Kaj bi značilo vzet je'neznatne trdnjavice in samoetena aa takšne zmagovalec, kakoršni so bili ftvedjef. Samo hrepenenje po bogatem plenu je Ae krepčelo njih dohfo voljo; sa t6 pa se je polastil oni sveti etra)}, a kakoršnlm so stopili za vezni poljski polki pred sloveče Jesno Goro, ttidi ftvedov. Samo v tem je Jlčale ršfrilka, da ao prvi trepetali pri misli na cerkveni rop. drugi pa so se sopet bali aekaj nenavadnega, česar si niti aami niso znali pojasniti in kar so imenovali s ploftnim imenom: Čari. (V je veHel vanje sam Mua)ler, kako bi naj pe verjeli»vanje njegovi vojakif Poalednji so zopaaili, da ae je Muellerjev konj poti njim naenkrat uatavil, jel aili^ nazaj, odprl gobce, pobeait uŠcei ter žslostui prskajoč nI hotel slapltl naprej. Htari general ni pokazal na eebi strahu, toda i4 drug dan je odstopil to pozicijo icneau Heskemu, aam pa se je pomaknil « večjimi topovi na severno stran ssmoataua, k vasi fVnhostovki. Tam je čes noč delal naidpe in hotel drug dan naakočltl trdnjavo. 91 streljati, toda to pot ao prvi xačeli grometi šve-daki lopovi.Sovražnik ni hotel precej f* početka napraviti v sidu preloma, da bi planil akozi na o-blelenee; hotel jih je aamo osupniti, zasipati s krogi jami cerkev in samostan, zanetiti' požar, «drobiti topove, p^lti ljudi in raaširiti strah. Na aamoatanSko obzidje je stopila znovič procesija, ker ničeaar ni tako okrepčalo borile«, kakor pogled na Najsvetejše in na mirno I njim korakajoče menihe, ftamoatanski topovi niao o-atali sovrstniki! dolini odgovora Zdelo se je, da se zemlja štrene vjivojih tečajih. Morje dima ae je razgrinjalo ne. *' razlagati is vosov, f Vsa ta in še mnogo drugih del se dobi pri nas, kdor im^ le količkaj skušnje za delo. Mr\ W Tovarna je v bližini Clybomn, Ashland in Belmont poulične kare. Oglasite se v Kmployment uradu med 8 uro zjutraj pa do 4.:$0 popoldne. Torej oglasite ae pri: STEWART-WARNER SPEEDOMETER OORP. 1828 Diversey Parkway, Chicago, 111. By; POTREBUJEMO dekleta sa učenje pri Šivanju rokavic; tndi le učene ee «prejmejo sa delo pri šivalnem stroju na gonilno eilo. Dobra plača. ^.jT EISENDRATH OLOVE 00 2001 Elaton Ave., Chicago, 111. JL 111111 f l • 11111111 • 11 • f 1111111111111111111111«11 • 1111 FRANJC PENGAL •i^fC \ Ar. ....... Ja rarlokar prejel veliko zalogo čer Uev m rasnega olmvala sa možke, «aa ske m otroka. ObiSClte mojo prodajal no m preprlfiali m bodete o dobrem blagu. Cena zmerne. Postrežba točm. Oglasite ae pri meni. S jbllt, MINN. millHIlIHIllllllllllllllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIII --—-----— *...... Potrebujemo dekleta nad 16 let stare za delo v Čisti tovarni. Nobene skušnje se ne zahteva. V sobotah dopoldne. D. J. REK A CO.f ! Boyd & Locust Sts. ; ■¿.■ 'i Pittsburgh, Pal i i I , POTREBUJEMO. \ ' ženake dehsvke za prebiranje pa-Bjrja. Stalno delo. Cisto in zdravstven prostor. Oglasite se pri Su-l>erindententu. OUMBINSKY BROTHERS Union and Lumber Sts. Sa oglasa ao odgovorni le ogla ievalcl «smL Ml ae sprejmemo do njih nobeno odgovornosti. Vsak. kdor kaj knpt ls oglasov in Če ma ni všeč, naj eem sobi pripiše. Vsa ko odgovomoet tu posledico naj nosi vsak sam. Upravniltvo lista 2657 So. Lavndale Ave., Chicago, m*: - A ,l L " Kmitie je stal na obsidju pri .topu, obrnjen proti vaai Čenstohovski, v kateri se je nahajal sam Mueller, in odkoder je prihajal najhujši ogenj, odrinil na stran manj izurjenega < topni* čarja ter začel sam delati. Delal je tako izborno, da je moral, če tudi je bil liatopad in hladno vre-me, kmalu sleči jopič, da je imel konečno na se-bi aamo hlače in srajco. Ljudem ki niao poznali vojne, je raatlo arre pri pogledu na tega «vojaka 1« krvi in kosti, toča krogelj, uničevanje, smrt — zdele tako' navadno , kakor ribam voda. Imel je nagrhaačeno čelo, ogenj v očeh. rde-' čico v obrazu Iu nekako divje veselje ua Ileu He-1 daj pa aedaj ae je sklonil nad top ter meril, ves namišljen v boj, mislil ni na nič drugega: Ko je naršvnal top, ae je sravnsl po koncu ter aakri-čal: "aprolt!" in ko je Soroka prikladal reži-galnieo* je akočU on na rob obzidja zaaledoval u-činek krogi je, ia tn pa tam aakHcal naj hi namr rili vnovič top . . Njegote biatre oči so prodirele prah in dim. Ako je le ugle'••.' ■ moške delavee za delo v naši veliki gumijevi tovarni na zapadni strani. J>obra plača. Dobro delovno stanje. Oglasite se pri: MECHANICAL RUBBER 00., m 2fW9 W. Grand Ave., * Chicago, BI. POTREBUJEMO ženske delavke, manj kot 45 let stare, za razna tovarnifika dela v gumijevi tovarni na zapadni strani. Dobra plača in delovno stanje. MECHANICAL RUBBER CO., _ 2639 West Grand Ave., Chicago, III ---- liVarni medenine. Najvišja _L- plača. Stalno delo. Oglasite se pri: 8TROMBXRO MOTOR 00. < 4 E. 25th Street. Chicago, Ul. SVOJE ROJAKI ZDAJ SOPET LAHKO DOHITI V AMERIKO | Priseljeniške postave oetanejo ie zmeraj v veljevi kot pred vej no. Svojo rodbino lahko doMte v Ameriko. Podpisani vem bo dal navodila, kako dobita v kraju potne liste. Pišita, ali ao pa oseb-no obrnite na znana ga rojaka Ma tijo flkeadar, Javnega Motorja. 5227 Buttlčr Street, Pittabnrgh. Pa. On Vam bo stvar aredil In