Leto XLVm - št. 33 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, torek, 25. aprila 1995 V PETEK V PRILOGI Miha Naglic Pariške impresije CA VA? - KVA? A SAVA? O tem, kako sta dva od Gorenjskega glasa pohajala po Parizu in nekaj od tistega, kar sta tam doživela. Kranj, 24. aprila - Približno 40 tabornikov iz Rodu stružnih ognjev je ob dnevu tabornikov in dnevu Zemlje, 22. aprilu, pripravilo predstavitev taborniških dejavnosti sredi Kranja. Mladi gozdovniki in gozdovnlce so po asfaltu na Glavnem trgu risali tudi podobe, s katerimi so želeli opozoriti na varovanje okolja in boj proti kajenju. Več na 5. strani! • S. Saje, foto: G. Sinik Hotavlje, 24. aprila - V petek so ministru za znanost in tehnologijo dr. Radu Bohincu v podjetju Marmor predstavili dve razvojno raziskovalni nalogi o izkoriščanju naravnega kamna Predstavil jih je direktor Brane Selak s sodelavci in zagotovil, da bodo tudi ta projekt, kot vse projekte v Marmorju, zagotovo izpeljali. • S. Ž., foto G. Sinik Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek Vlada proti spremembi zakona o denacionalizaciji predsednik vlade in Liberalne demokracije Slovenije dr. Janez Drnovšek in minister za okolje ifl prostor dr. Pavle Gantar bosta danes ob 18. uri na Koprivniku. Ljubljana, 25. aprila - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na včerajšnji novinarski konferenci visoko ocenil svoj nedavni obisk v Španiji, katere vlada se je po kolebanju jasno zavzela za sprejem Slovenije v Evropsko unijo, na vprašanje, kakšno je stališče vlade glede predloga za spremembo zakona o denacionalizaciji, pa je odgovoril, da je vlada proti spremembi. **o treh letih uresničevanja zakona bi spreminjanje prineslo pravni nered, zato je treba zakon uresničevati. Upa, da bo enakega mnenja tudi državni zbor. Njegov majski obisk v Zagrebu in podpis nekaterih sporazumov (mejnega zanesljivo tokrat še ne bo) bo korak naprej pri urejevanju odnosov med državama, prihodnji mesec pa pridejo k nam na obisk predsedniki vlad Madžarske, Avstrije in Portugalske. O domnevnih hudih sporih znotraj LDS ne ve ničesar, razlike v mišljenjih pa so nekaj normalnega, tako da posebne krize ni. Janševa trditev, da ie ukazal ustaviti orožarski proces v Mariboru, je izmišljena. Če Janša tako razmišlja je njegov problem, vendar v Sloveniji ne smemo dovoliti takšne prakse. Glede proračun in izjav ministrov, da so dobili premalo denarja, je premier dejal, da so mu vsi povedali, da so za takšen proračun, čeprav želi vsak več denarja, napovedani obisk srbskega patriarha Pavla pa bi bil zgrešen, če bi se jugoslovanski konflikti spet prenesli v Slovenijo. Upa, da do tudi druga stran ponovno premislila o obisku. Danes ob 18. uri bo oremier Drnovšek gost na srečanju članov liberalne demokracije na Koprivniku na Pokljuki. • J. Košnjek Voklo, 24. aprila - Šola v Voklem, danes podruinica matične osnovne šole Šenčur, letos slavi častitljivo obletnico. 120 let mineva, odkar je bila v tem majhnem kraju sezidana šola enorazrednica in odkar se je v njej začel pouk. Zdaj jo obiskuje 50 otrok od prvega do četrtega razreda iz vasi Voklo in Voglje, pred desetletji pa je bila celo osemletka. Po 90 letih obstoja je izgubila svojo samostojnost, zapustili so jo otroci iz llrastja in Prebačevega, ki jim je bil blilji Kranj, večji otroci iz Vogelj in Voklega pa so se začeli voziti v šolo v Šenčur. Ob visokem jubileju so v četrtek priredili prisrčno slavje, na katerem so nastopili otroci iz podružnične in matične šole, ob tej priloinosti so odprli tudi razstavo o Zgodovini in sedanjosti šole in predstavili šolsko glasilo. Slovesnosti se je udeležil tudi šenčurski župan Franc Kern. • D.Ž., foto: L. Jeras NALOŽBE Ali bi radi oplemenitili svoja finančna sredstva? Obrestujemo jih po 4 % mesečni obrestni meril 100 % JAMSTVO!!! Informacije: 0609/624-258 27. aprila - dan upora proti okupatorju Čestitamo Uredništvo l£ IŠKI KLUB 486/40 ie od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno ! 4tl /*.,; 064/ 22 10 40 AKCIJSKA PRODAJA hladilne in zamrzovalne omare za gostinstvo, hladilni pulti, zamrzovalne skrinje, vitrine, monobloki, agregati, kompresorji, toplotne črpalke, avtobusne klima naprave, hladilne komponente, reprodukcijski material, rezervni deli... vsak dan: 8. -16., sobota: 8. -12. ure ,oSke ŠK0FJA LOKA tovarne MALOPRODAJA ■ SERVIS hladilnikov tel.: 064/631 301 tth Gorenjska Banka * W d.d. Kranj Banka «/ posluhom Dan upora Slovenci smo v svoji zgodovini le redko znali izkoristiti pravi trenutek za samoobrambo svoje biti in svojega obstoja. Ponavadi smo zamujali in zgubljali v medsebojnih sporih in omahovanjih. Leto 1991, leto osamosvojitve, je velika izjema, saj je bila dosežena najvišja možna stopnja narodovega soglasja za samostojnost. Izbrali smo pravi trenutek, kot pravi sociolog in filozof Tine Hribar, ko bi lahko spet zgubili vse, vendar smo zaradi svoje zrelosti dobili vse, svojo državo in samostojnost. Na svetu je okrog 3000 narodov, vendar jih ima samo okrog 170 svojo državo. Slovenci smo med njimi. Ker imamo državo, smo nacija. Kar nekaj dejanj slovenskega naroda je pripomoglo, da smo obstali. Med njimi ima častno mesto 27. april, praznik upora proti okupatorju, naslednik nekdanjega praznovanja ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Naj si posamezniki ali skupine še bolj prizadevajo očrniti to dejanje leta 1941 in mu pripisati najbolj grozne in črne stvari, ostaja nedvomna objektivna resnica, da je bil z Osvobodilno fronto začet upor edina pravilna izbira. Nacizem in fašizem, ob komunizmu najbolj genocidni ideologiji, Slovencem ne bi prizanesli. Dokazi so trdni. Zanje vedo Primorci, ki so Že pred letom 1941 doživljali fašistično nasilje, in takoj po okupaciji Štajerci in Gorenjci, ki so morali v taborišča, izgnanstva in kasneje nasilno v nemško vojsko. Zato nikogar, ki se je leta 1941 in kasneje o dločil za upor zoper okupacijo, ni treba biti sram ali se celo skrivati, prav tako pa tudi ne komurkoli odgovarjati za dejanja, ki niso dokazana na način, ki velja v pravnih državah. Večinski del slovenskega naroda se je odločil za upor, delež pa bi bil zanesljivo še večji, če ne bi prišlo v fronti in slovenskem narodu do tragičnega razkola, ki je povzročil dve sočasni vojni: med pripadniki naroda in med odporom in okupatorji ter njihovi sodelavci. Zavojevalci so znali to izkoriščati, saj bi se, če bi vojna še trajala, Slovenci iztrebili sami. To ie bila ob okupaciji največja nevarnost za narod. Iluao neodgovorno je medvojno in povojno nasprotje gojiti tudi danes in ga izkoriščati za doseganje volilnih glasov. Kurjenje pod starimi ranami in zahtevati, da naj se ena stran opraviči drugi ter se s tem samoponiža in prizna, da je ravnala napak, ni posebej obetavna pot k spravi. Slovenski narod je toliko zrel, da bo to znal in zmogel opraviti na dostojanstven način. • J. Košnjek Samoprispevek za ceste Topol, 23. aprila - Krajani Topola in Tehovca so se odločili, da bodo trt leta prispevali denar za ureditev odsekov občinskih cest. Samoprispevek velja tudi za vikendaše. Za odsek Tehovec - Studenčice je gradbeni odbor predlagal, da bi krajani tri leta prispevali po 3 odstotke od dohodka za ureditev 2.400 metrov dolgega odseka občinske ceste. Na referendumu v nedeljo so se do 11. ure vsi udeležili glasovanja in tudi vsi glasovali za samoprispevek. Za ureditev 3.500 metrov občinskih cest na odseku Topol - cerkev Sv. Katarine in Topol - Dobje pa je od 138 vpisanih krajanov in vikendašev v ločena volilna imenika glasovalo za samoprispevek 57 vpisanih, proti jih je bilo 55, 1 glasovalni listek pa je bil neveljaven. S pičlo večino so se tako odločili za triletno plačevanje samoprispevka in sicer po 5 tisoč tolarjev na mesec na gospodinjstvo. • A. Žalar 4r \Centrdlna V Agencija —~^Jnibrmativna „_^-~^ POSOJILA FIZIČNE OSEBE - na podlagi osebnega dohodka, - hipoteke,... PRAVNE OSEBE - premostitvena posojila (brez garancije), - hipotekama posojila (nepremičnine), - investicijska posojila. INFORMACIJE VSAK DELAVNIK OD 8. DO 16. URE SOBOTA OD 9. DO 14. URE SLOVENIJA IN SVET Krščanska kulturna zveza Celovec Kultura ohranja narod Krščanska kulturna zveza, ki je bližje Narodnemu svetu koroških Slovencih, pri večjih manifestacijah sodeluje s Slovensko prosvetno zvezo, ki deluje v okviru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Ljubljana, aprila - Predstavniki Krščanske kulturne zveze iz Celovca so v Koroški hiši v Ljubljani predstavili slovenski javnosti svojo bogato dejavnost. Dolgoletni tajnik Nužej Tblmajer, podpredsednica Marija Perne in sodelavci Marija Mak, Franci Tomažic in dr. Miha Vrbinc so predstavili buditeljsko, vzgojno in izobraževalno delo zveze ter dejavnost narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki se kaže v mnogih Dolgoletni tajnik KKZ kulturnih prireditvah, Nužej Tolmajer lutkarskih predstavah, pevskih in glasbenih koncertih po koroških krajih ter izobraževalnih srečanjih. Skoraj 40 društev in skupin je vključenih v Krščansko kulturno zvezo. Osrednjih prireditev je več, najbolj odmevna pa je Koroška poje. Zveza se povezuje tudi z drugimi Slovenci po svetu in letos odhaja mešani pevski zbor Danica iz Št. Primoža in Kvartet bratov Smrtnik z Obirskega na gostovanje v Ameriko. Predstavniki zveze, predsednik dr. Janko Zerzer je bil zaradi bolezni zadržan, so povedali, da pri večjih prireditvah sodelujejo s Predstavniki zveze so ponosni na svojo dejavnost Slovensko prosvetno zvezo, da se medsebojno dopolnjujejo, in da bi bila vsaka težnja po nasiulnem poenotenju slaba. Odloči naj članstvo in o tem so se pripravljeni pogovarjati s Slovensko prosvetno zvezo. Velika škoda za slovensko skupnost na Koroškem je vsak zgubljeni Slovenec. • J. Košnjek, foto G. Šinik. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta:!, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna Številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado s VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima žreboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. veČdruiinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223-111, prejme VIBROSER Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno Številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nežno masažo pospešuje krvni obtok, pretok Umje, blaži revmatične težave, bolečine v križu, hrbtenici in sprošča psihično napetost • torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno družino, ki blaži tegobe sodobnega načina življenja. Predlog za spremembo zakona o vojaški dolžnosti Razširjena pravica ugovora vesti Državni zbor še ni uspel končati marčne seje, zato začetek aprilske seje še čaka. Ljubljana, 25. aprila - Kar nekaj dni je vzelo poslancem razpravljanje o predlagani spremembi zakona o denacionalizaciji. Argumenti za in priti se ponavljajo, ta teden pa naj bi o spremembah le glasovali. V prvi obravnavi je državni zbor sprejel predlog zakona o spremembi zakona o vojaški dolžnosti. Vlada bo pripravila zakon za drugo obravnava, ob tem pa bo morala upoštevati nekatere sklepe, ki so jih sprejeli poslanci. Zakon je bil Eotreben poprave, čeprav je il že leta 1991, ko je bil sprejet sodoben. Kasneje je bila sprejeta nova ustava m lani tudi nov zakon o obrambi, ki je nekatere stvari postavil drugače. Predlagana sprememba zakona razširja pravico do ugovora vesti na rezervni sestav slovenske vojske. Za civilno služenje bo treba tudi v prihodnje prositi, tudi za redovnike in duhovnike, za katere so nekateri predlagali, da bi civilno služili že avtomatično. Rok vojaščine za civilno služenje naj ne bi bil daljši, odslužiti pa naj bi ga bilo mogoče tudi v dobrodelnih organizacijah in ustanovah. Vojaščine ne bo več mogoče služiti v policiji, prav tako pa mora biti vojakom zagotovljena duhovna in verska oskrba. Če v vojašnicah za to ni možnosti, se to dovoli zunaj vojašnice. • J. K. Začetek proračunske razprave Vsi po vrsti tarnajo V dosedanjih razpravah so tudi kritizirali vlado, da je prišla s predlogom proračuna v državni zbor prepozno. Ljubljana, 25. aprila - Nekateri odbori in komisije državnega zbora so že razpravljali o predlogu letošnjega proračuna, največ razprav pa bo ta teden. Tako je odbor za infrastrukturo in okolje proračun v osnovi podprl, kritiziral pa je prepozno sprejemanje. Menil je, da mora biti denar za uresničevanje programa izgradnje cest zagotovljen, prav tako pa tudi denar za gradnjo in vzdrževanje cest nižjega ranga.Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je ocenila, da bi državni zbor potreboval za normalno delo 3,66 milijarde tolarjev, od katerih bo šlo največ za plače 288 zaposlenih (sedaj jih je 272) in za 94 poslanskih plač, ki so zračunane na osnovi 80 odstotkov povprečne slovenske plače v gospodarstvu pomnožene s pet. Modernizirana bo glavna dvorana, kjer zaseda zbor (260 milijonov tolarjev) in restavracija (100 milijonov), kupljenih pa bo tudi nekaj novih vozil in opreme. Če ne bo denarja, za zdaj kaže, da bo, bodo nekatere naložbe črtali. Zelo kritičen do predloga proračuna je bil odbor za mednarodne odnose. Denarja za delovanje zunanjega ministrstva in za zamejce je premalo, zato grozi, da bo treba mrežo diplomatskih in konzularnih predstavništev črtati. Posebnega zadovoljstva pa ni bilo v komisiji za nadzor dela varnostnih in obveščevalnih služb, saj za delovanje teh služb ni predvidenega bistvenega povečanja. • J. K. Vlada dala prav pravosodni ministrici Razlogov za odstop ni Ljubljana, 24. aprila - Vlada se je seznanila z odgovorom pravosodne ministrice Mete Zupančič na interpelaciji opozicijskih poslancev in ga podprla, ter menila, da s ponovnim preverjanjem kandidata za notarja Vladislava Majhna iz Maribora ni kršila predpisov, zaplet pa je nastal zaradi obraložitve umika kandidature, česar ministrica ni bila dolžna obrazlagati. Sodba vrhovnega sodišča v prid Majhna pa avtomatsko še ne pomeni, da bi morala ministrica odstopiti. Ta primer bo verjetno obravnavalo še Ustavno sodišče, z interpelacijo pa se začenja razprava o delitvi funkcij posameznih vej oblasti. Maja, ko naj bi bila interpelacija na dnevnem redu, bo vroče, izid pa je negotov. Odvisno bo od ravnanja krščanskih demokratov, ki pa doslej ministrici niso bili posebej naklonjeni. • J. K. Mobiliziranci v nemško vojsko še vedno iščejo svoje pravice Pritožba na ustavno sodišče Uvrstitev med žrtve vojnega nasilja je le delna uresničitev njihovih zahtev, izločitev iz predlaganega zakona o vojnih invalidih in položaj v pokojninski zakonodaji pa se jim zdi krivičen, zato so se pritožili na ustavno sodišče. Kranj, 24. aprila - Prošnja, da bi tudi nasilno mobilizirani v nemško vojsko sodelovali na praznovanju 50. obletnice konca druge svetovne vojne, je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da se niso borili na strani zmagovalcev, čeprav so komaj čakali zlom nemške vojske, blizu 1000 pa se jih je tako ali drugače pridružilo partizanom, prekomorcem in drugim zavezniškim vojskam. Čeprav je državni zbor zadolžil vlado, naj od Nemčije zahteva vojno odškodnino za slovenske vojake in invalide in naj dobi sezname ujetih in umrlih Slovencev v ruskih taboriščih, ostaja to še naprej zahteva mobilizirancev. Na osnovi stikov z nekaterimi nemškimi poslanci bi bila namreč Nemčija pripravljena plačati odškodnino posameznikom (po vojni je želela, pa je Jugoslavija to zavrnila), govori se o 35 milijonih markah, ki bi jih Nemci dali Spizu za desetletno izplačevanje, sami mobiliziranci pa sodijo, da bi morali dobiti za vsak mesec v nemški vojski 2400 mark, svojci padlih pa 20.000 mark za padlega. Dejansko pa slovenska država na tem področju še ni naredila ničesar. Jože Ahačič, Slavko Hribar, Lojze Žibert in Slavko Mežek so v imenu gorenjskih mobilizirancev povedali, da so z uvrstitvijo med žrtve vojnega nasilja zadovoljni, prav tako pa s priznanjem časa služenja v vojski do vrnitve domov v posebno delovno dobo. Sprva j a slabo kazalo. Vsiljevan je bil 25. avgust 1945, koje bila razglašena amnestija, vendar mobiliziranci niso bili zločinci, saj jih ie SNOS že leta 1944 razglasil za žrtve vojne, povojna oblast pa je to spremenila. Problematična pa še vedno ostaja pokojninska doba, zaradi katere so sprožili na ustavnem sodišču spor. Mobilizirancem je bila odvzeta, Slovenci v nemški vojski pa so tudi na slabšem kot mobiliziranci v italijansko vojsko. Najbolj krivično pa se jim zdi, da jih državni zbor v drugem branju zako- na o vojnih invalidih ni uvrstil mednje. Vsak invalid je upravičen do pomoči družbe, ne glede, kaj je vzrok njegovi invalidnosti. Mnogi invalidi iz nemške vojske so morali delati, drugi z manjšimi poškodbami pa so bili upokojeni. Nekateri mobiliziranci so Šlj živeti v Nemčijo, da so dobili denar. Drugi so si 30-odstotno invalidnino (160 mark) izpo; slovali sami, mnogi so bili pf1 tem poskusu izigrani, slovenska vlada pa naj v imenu mobilizirancev izposluje, da bo vsaj 60-odstotna. Kot so povedali na tiskovni konferenci, bodo po svoje praznovali konec druge svetovne vojne. Gorenjski glas b<> ponatisnil knjigo Alojza Zi-berta Pod Marijin varstvom* 10. junija ob 11. uri pa bo Marijini kapelici na Brezjah odkrita in blagoslovljena ploŠ* ča v spomin na 15.000 padlih Slovencev v nemški vojski, maja pa bodo štajerski mobi* Iiziranci na celjskem pokopa' lišču odkrili spominski kriz. * J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Podružnica SLS za Selško dolino Člani za dolgove Železniki, 24. aprila - Le šestina uradno zabeleženih članov SLS v Selški dolini se je udeležila nedeljskega občnega zbora podružnice, na katerem je vodstvo te podružnice ocenilo svoje dveletno delo in zlasti rezultate lokalnih volitev. Z izvolitvijo svetnikov v občinski svet nove občine so zelo zadovoljni, ugotovili pa so tudi, da je bil dr. Jože Možgan, predsednik podružnice, zelo tesno poražen na volitvah za župana. Veliko je bilo narejenega v organizaciji stranke, ki ima sedaj v vseh vaseh svoje zaupnike, za neživljensko delitev Selške doline pa so menili, da je povzročila, da imajo sedaj svojo "Krajino". Dr. Možgan je vztrajal pri oceni, da je bila nestrankarska lista volilna ukana, čemur je novi župan Alojz Čufar, ki je bil tudi prisoten, seveda oporekal. S svojim nastopom in orisom položaja v občini, ki se rojeva, je pokazal, da se je dela lotil resno, da pa so Eorodni krči pri tem rojstvu udi in vse kaže, da bodo dolgotrajni. Začetka občnega zbora se je udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik, ki je poudaril, da bo stranka ostala nepodkupljiva in se še nadalje borila za samostojno Slovenijo, ki jo sedanja vladna koalicija, tudi s ponarejanjem podatkov o gospodarskih uspehih, ogroža. Članstvo je pozval, da se vključi v akcijo "3000", po kateri naj bi vsak član prispeval tak znesek v tolarjih za poravnavo strankinih dolgov. • Š. Ž. Slovenski krščanski demokrati Kranj Kranju tudi državni denar Na razširjeni seji občinskega odbora Slovenskih krščans- kih demokratov Kranj s° potrdili strukturo občinske organizacije stranke in pr°' grame komisij ter krajevnih doborov. V stranki se bo stalno nekaj dogajalo. Obravnavali so gradivo za sej° občinskega sveta, posebej pfe' dlog proračuna. O tem se bodo posebej pogovarjali čl3' ni stranke in občinskega sveta in ocenili, ali ustreza volilni?1 programom svetnikom xi SKD. Pozorni bodo, kolik" bo dobil Kranj od države Nujni so nekateri posegi, pre' dvsem pa je treba dokonča11 že začete projekte in finanetf' anja. • J. Košnjek GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka _J / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111. telefu: 064/222-917/ Mali oglasi: telefon; 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve- po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. GORENJCI PO SVETU INTERVJU: Jožica PUHAR, veleposlanica Slovenije v Republiki Makedoniji v Skopju Vino moti dobre gospodarske odnose Sedaj kaže, da bodo moteči elementi v trgovinskem sodelovanju med Slovenijo in Makedonijo odstranjeni. Sistem proste trgovine naj bi ostal, vendar s sistemom list blaga, ki ga bosta obe državi še ščitili, pravi veleposlanica v Skopju Jožica Puhar. Kako se počutite v Skopju? "Moram reči, da zelo dobro. Makedonija je zanimiva država na stičišču kultur, političnih vplivov in interesov. Država se je osamosvojila, postavila na noge in mednarodno uveljavila tudi s sprejemom v Organizacijo združenih narodov. Trenutno pa je v zelo težkem gospodarskem položaju, ki ga še poslabšujejo sankcije na severu in blokada na jugu." Na severu je Srbija, na jugu pa Grčija. Posebno slednja želi na vse načine osamiti Makedonijo, posebno z zaprtjem meje med državama. "Grki so skoraj neprodušno zaprli južno mejo, preko katere je bil naraven izhod Makedonije do morja, pa tudi gospodarske vezi proti Solunu so bile najintenzivnejŠe. Blokada slabša gospodarski položaj in onemogoča tako prodajo kot uvoz blaga. Vendar Grki niso dosegli tistega, kar so računali: da bi Makedonijo zlomili in prisilili, da bi pristala na njihove zahteve. Mislim, da je bila Makedonija v tem sporu z Grčijo zelo smela, zelo samozavestna in odločna, kar ji je dvignilo ugled in simpatije v mednarodni javnosti. Razvite države skušajo danes z raznimi donacijami, tehnično pomočjo in ugodnimi krediti povrniti Makedoniji del škode, ki jo ima zaradi grške blokade." V Makedoniji so ameriški vojaki. So Združene države varuh sedanje Makedonije? "Za Združene države Amerike je Makedonija očitno zelo zanimivo interesno področje. Združene države so zainteresirane za mir in stabilnost v tem delu Balkana. V Makedoniji je sicer mir, zelo blizu pa je vojna. Amerika ne izraža tega interesa samo z vojaki, ki naj bi se sedaj preimenovali in ne bodo več UNPROFOR, ampak s stalnim komuniciranjem preko obiskov in drugih oblik sodelovanja. Jasno daje vedeti, da naj tod nihče ne skuša posredovati." Kakšni so odnosi med Slovenijo in Makedonijo? Sprva je bil vtis, da so bili izredno dobri, saj smo imeli oboji enako argumantacijo za odhod iz Jugoslavije. Zadnje čase se zapleta pri gospodarskem sodelovanju. Kje so vzroki? "Politično sodelovanje je zelo dobro. Zunanji politiki Slovenije in Makedoniji imata skoraj enake cilje, zato se državi medsebojno podpirata. Slovenija je pomagala Makedoniji pri vključevanju v mednarodne organizacije, Orga- nizacijo združenih narodov in ji je nasploh stala ob strani. Tudi pri gospodarstvu gre za dinamične stike, ki pa so bili zadnje leto nekoliko okrnjeni zaradi po moje premalo premišljenih ukrepov, ki so onemogočili popolno uveljavitev sporazuma o prosti trgovini, ki sta ga državi podpisali. Na slovenski strani smo začeli s kontingenti oziroma omejevanje uvoza vina iz Makedonije, makedonska stran pa je odgovorila z dodatnim obdavčevanjem blaga, ki ga Slovenija izvaža v Makedonijo. To je, povedano iskreno, dober in zanesljiv vir prihodkov makedonskega proračuna, zato je še težje narediti korak nazaj. O rešitvi problemov potekajo intenzivni pogovori. Na obeh straneh je prišlo do menjav v vladah in pred kratkim, ko je bilo v Skopju zasedanje Srednjeevropske pobude, se je slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, ki je zasedanju predsedoval, sestal z makedonskim gospodarskim ministrom Ristom Ivanovom. Pripravlja se drugačen sporazum, podoben našemu sporazumu s Cehi, Madžari in Slovaki, ki bo v osnovi temeljil na principu proste trgovine, vendar bodo dogovorjene na obeh straneh liste blaga, ki bo v določenem času še zaščiteno. Makedonska vlada o novosti že razpravlja in okrog prvega maja naj bi bile znane prve reakcije." Kakšno mišljenje o Slovencih imajo Makedonci? "Makedonci zelo cenijo Slovenijo, Slovence in podporo, ki jo je dajala naša država njihovi. Kot naroda imamo veliko skupnega. Včasih nam pravijo, da smo postali domišljavi. Skušam jim pojasniti naše poglede, želje in interese. Moram pa poudariti, da je makedonski trg dragocen. Z majhnimi vložki in energijo ter zaradi majhnih razlik med obema narodoma se da veliko narediti v dobro obeh strani. Če damo na primer nekomu znanje, sta na dobrem oba." J. Košnjek, slika G. Šinik V Kranju so tekmovali matematiki in mladi raziskovalci Za najboljšega štipendija brez obveznosti Kranj je v soboto gostil kar dvoje srednješolskih tekmovanj hkrati: v Srednji elektro in strojni šoli so se na regijskem tekmovanju srečali mladi raziskovalci, Gimnazija Kranj pa je bila gostiteljica 39. matematičnega tekmovanja slovenskih srednješolcev. Kranj, 22. aprila - Obe tekmovanji sta že tradicionalni: Matematično, ki ga vsako leto prireja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, je že 39. po vrsti. Mladi raziskovalci iz gorenjskih srednjih šol pa se tokrat srečujejo četrtič. Tudi letos je bila gostiteljica regijskega tekmovanja mladih raziskovalcev iz srednjih šol Srednja elektro in strojna šola lz Kranja, kjer je raziskovalna dejavnost zelo razvita in je tudi 'etos prijavila največje število raziskovalnih nalog. Od 43 na-'°g, kolikor so jih letos izdelali v desetih gorenjskih šolah, jih ima *ar 18. Sicer pa je tematika tudi letos kar se da široka, saj so naloge s 14 strokovnih področij. Med njimi prednjačijo zlasti tiste s področja strojništva, v konkurenci jih je bilo namreč kar 14. ^a tudi družboslovna tematika rje zaostaja za eksaktno, pa dokazujejo drugo najobsežnejše tematsko področje, sociologija ■n psihologija z osmimi prijavlje-nimi nalogami. "Na tekmovanje prihajajo d,jaki, ki so vse leto delali na raziskovalnih projektih. Letos je Udeležba sicer manj številčna *°t lani, ko so mladi predstavili kar 90 raziskovalnih nalog, vendar je v raziskovanje vse leto zajetih 79 dijakov, na srečanju Pa predstavljenih 43 nalog," nam je povedal koordinator letošnjega srečanja mag. Marko Ferjan s Srednje elektro in Mladi strojniki pri svojih raziskovalnih pripomočkih. kovalcev, od koder gredo najboljše naloge tudi na republiško tekmovanje, je zdaj že četrto po vrsti. Letos smo ga pripravljali ravno v času, ko sc v občinah strojne šole Kranj. "Dijaki, ki se odločijo za raziskovalno dejavnost, od tega nimajo kake Eosebne koristi, razen nekaterih onitet pri zaključnem izpitu. Pač pa je pri tem početju pomembna notranja motivacija. Američani so dognali, da je dobra šola takšna, ki spodbuja lastno aktivnost učencev, ta pa je pogojena z notranjimi motivi. Veseli nas, da je tudi pri nas tako, in da ie tudi raziskovalna dejavnost eden od pokazateljev, kako uspešna je neka šola. Regijsko srečanje mladih razis- sprejema proračun in smo bili malce negotovi, kako bo s financiranjem srečanja. Zato smo tembolj hvaležni vsem sponzorjem, ki so ga omogočili, to pa so občine, ki so nastale iz nekdanje občine Kranj, občini Radovljica in Jesenice, Zavarovalica Triglav in Fondacija Soros, nagrade raziskovalcem pa so prispevala nekatera podjetja." Poldrugi mesec pred koncem šolskega leta so šolski umiki napeti, prav tako tudi koledarji različnih izvenšolskih tekmovanj. Zato ni čudno, če sta bili v Kranju kar dve srednješolski srečanji hkrati, v Cerkljah pa še tretje, namreč osnovnošolsko matematično tekmovanje za Vegovo priznanje. Najboljši matematiki iz srednjih Šol pa so pomerili svoje intelektualne moči v gimnaziji. Kar 171 jih je prišlo iz vse Slovenije, med njimi kakih 20 tudi iz gorenjskih srednjih šol. "Gimnazija Kranj je tokrat prvič organizator državnega prvenstva v matematiki," nam Je povedal profesor te šole tanci Rozman. "Z naše šole, ki se po desežkih v matematiki uvršča na peto ali šesto mesto med slovenskimi srednjimi šolami, letos sodeluje 17 matematikov. Vsako leto imamo koga tudi med zmagovalci. Usti, ki bodo danes najuspešnejši, bodo potovali na matematično olimpiado, ki bo letos v Kanadi." Pred usodnim preizkusom so slovensko matematično srednješolsko elito nagovorili ravnatelj kranjske gimnazije mag. Valentin Pivk, ki je poudaril pomen tekmovanj kot gibala, ki spodbuja k dosežkom; predstavnica Zavoda za šolstvo in šport, predstavnik občine in predstavnik organizatorja, društva mate-matikov in fizikov. Po tekmovanju pa so mlade goste iz vse Slovenije popeljali v okolico Kranja, da so si po zahtevnem intelektualnem podvigu malce spočili male sive celice. D. Z. Žlebir, foto: L: Jeras GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Na AMZS so imeli čez vikend veliko dela. Po cestah so opravili 25 vlek poškodovanih ali okvarjenih vozil ter 15-krat intervenirali na kraju okvar avtomobilov. GORENJSKI GASILCI Tudi gasilci so bili kar delavni. Kranjski gasilci so iz dvigala reševali ljudi, ki so tam nepričakovano obtičali. Gasili so požar v stanovanju na Planini L, kjer je zagorelo v kuhinji in je nastalo za okrog 600.000 tolarjev škode. V Ul. Janeza Puharja pa so gasili požar na električni omarici. Radovljiški gasilci so intervenirali pri Ekonomski šoli v Radovljici, kjer je puščala cisterna za plin ter gasili travniški požar pri aobcu. Škofjeloški gasilci so gasili travniški požar v Selcih. Najbolj delavni pa so bili jeseniški gasilci, ki so gasili smetišče na Mali Mežak-li, reševali vkleščene osebe iz vozila pri prometni nesreči na avtocesti Vrba in počistili cestišče. Gasili so gozdni požar nad Ukovo, travniški požar pri Lipu Mojstrana in požar na kontejnerju v Mojstrani. Poleg tega pa so imeli gasilsko stražo v gledališču Tone Čufar in na hokejski tekmi. GORENJSKI DOJENČKI V Kranju se je ta konec tedna rodilo kar 18 otrok. Na svet je prijokalo 8 deklic in 10 dečkov. Najlažja je bila deklica z 2.950 grami in najtežji deček s 4.050 grami. V jeseniški porod-niškici pa se je rodilo 6 otrok. Tam pa je bila najtežja deklica s 4.440 grami in najlažji deček z 2.580 grami. URGENCA V tem obdobju so v jeseniški bolniški oskrbeli 122 pacientov na kirurgiji, 36 pacientov na internem oddelku, na pediatriji 18 pacientov in na ginekološko-porod-niškem oddelku poskrbeli za 18 pacientk. Med tekmovalci v matematiki so se dobro izkazali tudi gorenjski srednješolci. Med devetimi pohvaljenimi iz prvih letnikov sta bila tudi Andreja Avberšek iz Gimnazije Kranj in Rok Reya iz Gimnazije Škojja Loka, med prvonagrajenimi četrtošolci pa Andrej Studen iz kranjske gimnazije, pohvaljena sta bila Še Manca Cirk in Anzej Lemut iz iste šole. Organizatorjem je s pomočjo sponzorjev uspelo za vse nagrajene zagotoviti lepe nagrade, največji nagradi pa sta pripadali prvouvrščenima iz 4. letnika, in sicer Štipendija brez obveznosti v višini 90 tisoč tolarjev. POHIŠTVO, BEIA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE 3C=»*C3 TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SP BESNICA 81 Z GORENJSKIH OBČIN Misli ob dnevu Zemlje Enkrat na leto ob dnevu zemlje skoraj vsi Zemljani razmišljamo o svojem planetu. Razmišljamo predvsem o tem, kaj vse hudega smo mu prizadejali. Onesnaževanje vseh vrst na vsakem koraku nas neizmerno moti, a ob naslednjem Dnevu Zemlje ugotovimo... Tomaž Strajnan "Mislim, da bi se morati bolj spoštljivo obnašati do našega planeta in ne skrbeti le za izkoriščanje njegovih dobrin. Prav tako bi morali skrbeti tudi za ohranjanje okolja. Mislim, da je zelo velik problem onesnaževanje, pa ne le tisto industrijsko z odplakami in smetmi, predvsem je največji problem z gospodinjskimi odpadki. Predvsem taborniki, ki hodimo veliko v naravo, vidimo zelo veliko smetišč na zelo lepih skoraj neokrnjenih predelih, kar zelo kazi podobo okolja." Urša Bajt: "Mislim, da je pametno, da en dan v letu posvetimo Zemlji, zato, ker se v glavnem ne zavedamo, kako onesnažujemo svoje okolje. Sicer je en dan premalo, a vendar bolje, kot nikoli. K boljšemu okolju bi morali prispevati vsi, vendar je očitno, da vsakdo med nami raje gleda na dobiček kot pa na to, da bi za Zemljo tudi zares kaj storil." Sašo Koren: "Moje mnenje je, da je zelo pametno, da smo Zemljani en dan posvetili Zemlji in takrat razmišljamo o onesnaževanju. Ta dan je namenjen temu, da se ljudje zavemo, kaj počnemo v okolju, in da ga moramo prav zato varovati. Varovanje okolja naj bi potekalo skozi vse leto in ne le ta dan." Eva Lap: "Mislim, da je to, da imamo en dan namenjen Zemlji v redu, vendar bi to morali početi tudi ostale dni v letu, saj za okolje prabzaprav vsi premalo skrbimo' • U. Spehar, foto Gorazd Sinik v Študentje pripravljajo teden mladih Kranj, 25. aprila - Sredi maja, natančneje od 15. do 21. maja, Klub študentov Kranj prireja Teden mladih. Po vsem Kranju se bodo odvijala športna tekmovanja, koncerti, mladinske delavnice, gledališke, plesne in lutkovne predstave, javne tribune. Vstop na vse prireditve je prost, sodelovanje brezplačno. Vse, ki se počutijo mlade, vabijo, naj se prijavijo na tekmovanja v košarki, ki bo v torek, 16. maja, popoldne in v odbojki, ki bo v sredo, 17. maja, popoldne - V ekipi so lahk o 3 do 4 osebe, igra se 10 minut. Kotizacija znese 3.000 tolarjev, na dan tekmovanja bo denar povrnjen. Prva štiri mesta bodo nagradili z denarnimi nagradami od pet do 20 tisočakov. V četrtek, 18. maja, popoldne bo tekmovanje v namiznem tenisu. Kotizacija znaša 500 tolarjev, podelili bodo tri nagrade od dva do osem tisočakov. Prijave spre- jemajo tudi za mladinske delavnice, in sicer delavnica o ljubezni(vodi jo Gordana lalic, prostih je 20 mest), slikarsko risarska delavnica (vodi jo slikar Zmago Puhar, prostih je 30 mest), lončarska delavnica(vodi jo Ljubo Bla-gotinsšek, za 15 mest) in fotografska delavnica(za 10 mest). Prijave bodo sprejemali do 5. maja na info točki Kluba študentov Kranj, Center Carnium, Slovenski trg 8, Kranj, in sicer v sredo od 17. do 19. ure, v četrtek od 10. do 12. ure in v petek od 18. do 20. ure. Šenčur, 24. aprila - Dan svetega Jurija si je za svoj praznik izbrala krajevna skupnost Šenčur. Letos so ga začeli slaviti ie v četrtek, ko so v Voklem proslavili 120-letnico tamkajšnje šole, športniki pa so priredili tekmovanje v namiznem tenisu. V petek so se krajani zbrali na slavnostni akademiji v domu krajanov (na sliki), kjer je nastopil Kranjski kvintet, zapeli so pevski zbori, nastopila dramska skupina iz osnovne šole in KUD Šenčur. Krajanom je spregovoril Franc Kern, župan občine Šenčur, podelili pa so tudi priznanja najbolj zaslužnim v krajevni skupnosti. Slovesnemu vzdušju so konec tedna dodali še družabno: v soboto so v domu krajanov priredili Jurjevanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Šenčur, v nedeljo pa Društvo prijateljev mladine Pokaži, kaj znaš. Včeraj. 24. aprila, na sam praznik, pa se je iz Šenčurja oglasil terenski Radio Kranj. - • D.Z., foto: L. Jeras Ob dnevu Zemlje Okolje na Trati ne bo pozabljeno Na osnovni šoli na Trati se trudijo, da bi z vzgojo spremenili odnos prebivalcev tega predela Škofje Loke do okolja. Zaključili so enomesečni ekološki projekt. Škofja Loka, 24. aprila - V petek so na Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati z okroglo mizo na temo ekologije zaključili celomesečni projekt obravnave ekološke problematike. Praktično vsa sola je bila v znamenju plakatov na to temo, postavili so tudi posebno razstavo. Za uvod v okroglo mizo pa so pripravili poseben program. Že vse od začetka aprila so na šoli Cvetka Golarja potekale aktivnosti pod geslom Varujmo okolje, pri čemer so zbrali kar 13 ton odpadnega papirja, izvedli vrsto očiščevalnih akcij, tako na bregovih Sore, kot tudi v širšem šolskem okolišu, celo do Crngro-ba. Vsak od štiridesetih oddelkov na šoli je v okviru projekta prevzel določeno zadolžitev, od zbiranja odpadkov po posameznih vrstah, prek opozoril posameznim občanom, da imajo neurejeno okolico, do enega od osmih razredov, kjer so vse pridno beležili in bo ta "novinarski razred" sedaj izdal posebno številko šolskega glasila na to temo. Svoja opazovanja so za petkov zaključek strnili z napisi, slikami na posebnih plakatih, ki jih je bila polna šola. Celo skrbno izdelan zemljevid z označenimi divjimi odlagališči je bil izdelan, ki ga bi lahko bil vesel vsak sanitarni inšpektor in drugi organi, ki so dolžni v takih primerih ukrepati. Na zaključno okroglo mizo so povabili predsednike vseh krajevnih skupnosti in župana, ter jim za uvod uprizorili celo petnajst minutno igrico s pesmimi in plesom na ekološko temo. Posebne pozornosti je vredna odločitev, da imajo na tej šoli v okvirih rednega programa 10 ur posvečenih ekologiji, pri čemer jim pomaga Marija Pogačnik znana borka za drugačen odnos do okolja in do nedavnega tudi odgovorna za varstvo okolja v bivšem občinskem izvršnem svetu. Sodelujoči učenci so pri spraševanju odgovornih udeležencev izhajali iz svojih ugotovitev na terenu, pri čemer po oceni ravnateljice te šole Mare Potokar odgovori niso bili vedno lahki. Učenci so pri tem pokazali, da znajo dobro opazovati svoje okolje, da jim ni vseeno, kaj se v njem dogaja, in da se za njihov "prostor pod soncem", za njihovo varnost in sprostitev, kar prevečkrat pozablja. Da ima prav Trata s svojo gosto poselitvijo, strukturo prebivalstva, bližino industrije in še vedno nezadostno infrastrukturo prav posebne probleme, je bil jasen zaključek te akcije, ki bo zagotovo pripomogla k temu, da bodo tu živeli za okolje bolj občutljivi ljudje, ki bodo znali preprečiti grehe, kakršni so se tod delali v preteklosti, in znali poskrbeti za to, da postane okolje bolj prijazno. Za to je potrebna namreč predvsem vzgoja. Š. Žargi Uspel Jurjev semenj Gorje, 24. aprila - V orga- nejše izdelke, med katerimi nizaciji Športno kulturnega ni manjkalo tudi domačih, društva Gorje in pod pok- kmečkih izdelkov in različ-roviteljstvom Gorenjskega nih orodij, pa tudi razglasa je bil na prireditve- novrstnega potrošniškega blaga. Semenj so letos popestrili tudi z različnimi prireditvami. Tako je bilo žev petek zvečer predavanje Toneta Globočnika o življenju na Madagaskarju. V soboto so organizatorji pripravili razstavo pirhov in makrofoto-grafiie Franca Frjana, v nedeljo pa povorko rejcev konj. V kulturnem programu so nastopili v soboto učenci osnovne šole Gorje ~ in pevska skupina Gorjans-MMl$$ k' fantje, v nedeljo pa folklorna skupina Gorje. Pripravili pa so tudi sprejem za biatlonsko reprezentanco Slovenije. Prireditelju je čestital za organizacijo sejma tudi blejski župan Vinko Gole. Oba popoldneva je bilo veselo ob narodno zabavni glasbi. Pripravili pa so tudi bogat srečelov in kegljanje za odojka. • A. Ž. nem prostoru za Gorj unskim domom v Gorjah v soboto in nedeljo tradicionalni Jurjev semenj. Razstavljale! iz Gorij in okolice, pa tudi iz različnih in oddaljenejših krajev Sloveniji, so številnim obiskovalcem ponudili najrazlič- Šesla seja občinskega sveta občine Škofja Loka Namesto glasovanja raje prekinitev Nasprotujoči si pogledi na bodoči položaj in število krajevnih skupnosti so grozili, da statut občine ne bi bil sprejet. Škofja Loka, 24. aprila - Da navadna večina za sprejem amandmajev na statut občine, ki ga mora svet sprejeti z dvotretjinsko večino ne zadostuje, je nazorno pokazala četrtkova seja škofjeloškega občinskega sveta. Celoten predlog statuta občine so na seji sicer predelali, z glasovanjem sprejeli ali zavrnili vrsto amandmajev, popolnoma jasno pa je bilo, da končno besedilo statuta z dvotretjinsko večino ne bo sprejet. Zato so po neuspešnem usklajevanju sejo raje prekinili. Da bodo s sprejemom statuta težave se je pokazalo že na samem začetku obravnave predloga, saj so se mnenja o 6. in 7. členu, ki govorita o krajevnih skupnostih ter njiho Dirigent Kljub temu da je bil Jernej Prevc zaradi dela v občinski upravi razrešen dolžnosti občinskega svetnika, se je seje občinskega sveta kljub temu udeležil. Vendar ni bil le pasivni opazovalec na trdi klopi za novinarje, pač pa je kot predsednik občinskega odbora SKD povsem neprikrito dajal signale "svojim" svetnikom o tem, kateri naj razpravlja ter predvsem, kako naj se glasuje. KS, kot pa njihovega spreminjanja v dele mesta. Amandma SKD je bil sicer z minimalno navadno večino prisotnih spre-vem morebitnem preoblikovanju, močno jet, svetniki LDS pa so že tedaj opozorili, da razdelila. Svetniki iz vrst SKD in SLS so gre po njinovi oceni za tako pomemben del predlagali, da se besedilo spremeni tako, da oblikovanje KS določa poseben občinski odlok, ki ga mora svet sprejeti do konca letošnjega Teta (do tedaj namreč po zakonu ostaja, kar zadeva KS, sedanje zatečeno stanje), medtem ko so svetniki LDS, ZLSD in nekateri iz SDSS zahtevali, da se zapiše sedanje stanje in postopek morebitnih kasnejših sprememb. Ob tej drugi obravnavi statuta na občinskem svetu je postalo povsem očitno, da med svetniki z desnice ni posebnega navdušenja nad KS, zlasti ne KS kot pravnimi osebami, in da je bila razprava o tem, ali naj ima Škofja Loka mestne četrti ob prvi obravnavi, bolj v smeri odpravljanja Nova svetnika Ker so na zadnji seji občinskega sveta Škofje Loke ugotovili, da dvema svetnikoma po zakonu zaradi nezdružljivosti dela v občinski upravi preneha mandat, so na predlog volilne komisije tokrat soglasno potrdili dva nova mandata za svetnike iz liste SKD. tako sta postala občinska svetnika Anton Hafner, ekonomist Iz Hafnerjevega naselja, ter Stane Rupnik, dipl. int agronomije iz Zminca. statuta, da za celotno besedilo s takimi popravki ne bodo glasovali. Kljub tako jasnemu opozorilu, ki je napovedovalo, da statuta ne bo mogoče sprejeti, so svetniki nadaljevali z njegovo obravnavo in več ali manj skoraj soglasno sprejemali druge amandmaje. Tudi sporno "pluralnost" vzgoje in izobraževanja so uspešno zamenjali z "demokratično" (pri tem se je jasno pokazalo, kako velike težave nekaterim dela razumevanje tujk), določili v skladu z zakonom, da tajnika občine imenuje občinski svet in ne župan, ter županu zaupali samostojno razpolaganje s sredstvi tekoče proračunske rezerve (ob očitnih težavah z matematiko) le v višini manj kot promila občinskega proračuna. Pred glasovanjem o celotnem besedilu so sejo po treh urah prekinili in nato dobro uro poskušali uskladiti poglede na 6. in 7. člen. Neuspešno glasovanje bi namreč pomenilo, da je potrebno po zakonu odložiti ponovno glasovanje za najmanj mesec dni, kar za občino Škofja Loka, ki edina od štirih občin na Škofjeloškem še nima statuta, seveda ni sprejemljivo. Ker do uskladitve ni prišlo, so sejo dokončno prekinili, za vodstvo nadalj-nega usklajevanja določili župana, sejo pa bodo nadaljevali 4. maja. • S. Žargi Z GORENJSKIH OBČIN Kranjski taborniki za svoj praznik in dan Zemlje Stražni ognji sredi Glavnega trga Gorelo ni nič, le Rod stražnih ognjev je mestu prikazal taborništvo. Kranj, 22. aprila - Letošnji dan Svoje glasilo in veliko dru- čevanju kajenja. Starejši so se gega gradiva o taborništvu so podali na orientacijski pohod člani tega rodu minulo soboto mimo kulturnih znamenitosti ponudili na stojnici sredi Glav- Kranja. Medvedki in čebelice nega trga. Ob njej so razpeli pa so odšli na občinski mno- velik taborniški šotor, da bi jih goboj v Stražišču," je opisal mimoidoči lažje opazili. Ponu- sodelovanje članstva na praz- dili so tudi video kaseto o ničnih prireditvah Grega Lo- kem mnogoboju, ki ga je lanskem taborjenju v Bohinju, boda - Skore, starešina rodu. pripravil Kokrski rod. Po- Tako se bo lažje odločiti za Gozdiček blizu kranjske dobne prireditve se tabornike povabilo rodu na letošnje zvabile v naravo tudi drugod avgustovsko taborjenje ob tabornikov, ki je obenem tudi dan Zemlje, so taborniki Rodu stražnih ognjev iz Kranja prvič izkoristili za prikaz svoje dejavnosti sredi mesta. Istočasno so se medvedki in čebelice pomerili v Stražišču na občins- ka Gorenjskem. Krki za netabornike. Za medvedke in čebelice je postavljanje šotora kar trd oreh. Zveza tabornikov Slovenije Ukvarjanje z marsičim Je organizacija, ki si prizadeva *a popoln razvoj telesnih, socialnih in duhovnih sposobnosti mladih ljudi. Še posebej spodbuja odkrivanje, spoštovanje in zaščito narave, v kateri preživijo tabornice in taborniki največji del svojega taborniškega življenja. Zato je tudi dan Zemlje za tabornike *elo pomemben, je med dru-8lm Zapisal propagandist Rodu lažnih ognjev Miha Logar -Malus v uvodniku posebne Številke Plamenov ob dnevu tabornikov. "Rod stražnih ognjev, ki obstaja že od 1952. leta, združuje blizu 250 tabornic in tabornikov različnih starosti s Planine v Kranju, iz Predoselj, Šenčurja in Cerkelj. Taborniki se razen s postavljanjem šotorov, kurjenjem ognjev in vo-zlanjem vozlov ukvarjamo še z marsičim. Zanimajo nas kulturne in športne dejavnosti, izletništvo, računalništvo, ekologija. Zato ob letošnjem dnevu Zemlje mlajši člani rišejo na asfaltu v Kranju risbe o taborništvu, naravi in prepre- puškarne je doživel posebno brundanje in brenčanje, saj se je mnogoboja za medvedke in čebelice udeležilo 13 petčlanskih ekip. Za organizacijo in sojenje je skrbelo 30 sodnikov iz vseh kranjskih organizacij, tekmovanje pa je pripravil Kokrški rod. Kot je povedala voditeljica tekmovanja Tončka Vodnik, je letošnja udeležba celo nekoliko boljša od lanske. Z mnogobojem se končuje celoletna izobraževalna dejavnost za življenje v naravi. Tudi najmlajši se preizkušajo v izdelavi in kurjenju ognjev, postavljanju šotora iz šotorke, orientacijskem pohodu s teoretičnimi vprašanji na kontrolnih točkah, teku čez ovire, streljanju z lokom, igri med dvema ognjema in šaljivem spretnost nem tekmovanju. Prvošolčki Rok, Anita, Kaja, Danijela in Anže iz Kokrškega rodu sicer niso uspeli pri postavljanju šotora, a to jim ni vzelo poguma za nove naloge. Čctrtošolec Matej Jurančič iz odreda Stane Žagar - mlajši na Primskovem je kljub prvem srečanju z lokom kar uspešno zadeval tarčo, več točk pa je stavil na premagovanje ovir kot najljubšo panogo. No, navsezadnje točke niso bile najpomembnejše; priznanja so podelili vsaki ekipi, zmagovalcem pa še kompas. • S. Saje GORENJSKE KORENINE "Saj nimam otrok, imam upokojence.." Franc Potočnik je imel praktično vse življenje težave z želodcem, zato je moral paziti na prehrano. Letos je praznoval že 96. rojstni dan. Tokrat izžrebane številke v naši nagradni igri "Hišna številka - vsak teden ena srečna družina" so nas vodile na domačijo Potočnikovih na Krivem brdu 1, kjer živi Lojzka Potočnik s svojim 96 let starim očetom ter nečakom, študentom računalništva, za katerega je Lojzka skrbela po sestrini smrti. Oče Irance Potočnik je imel vse življenje težave z želodcem, in zato moral izbirati hrano, zato pa je še v svojem 97. letu dobrega zdravja, le sluh mu Je že močno opešal. Prav zanimivo je bilo prisluhniti človeku, ki se še v vseh Podrobnostih spomni prve svetovne vojne, oktobrske revolucije, bil pa je tudi borec za severno mejo. Rodil se je kot nezakonski kar nekaj mesecev nastane otrok delavke v jeseniški tedaj tako klasična fronta z železarni januarja 1899, in globoko vkopanimi četami ker je morala mati tako trdo na obeh straneh, stalno pod služiti za kruh, ga je v artilerijskim ognjem. Nikoli, glavnem vzgajala njegova pravi, da ne bo pozabil, ko so teta. Šolal se je sprva na 6. decembra nenadoma topo-Jesenicah, nato v Ljubljani, vi obmolknili, in po dveh In se po tretji gimnaziji dneh zatišja, se je na na-zaposlil pri lesnem trgovcu sprotni strani pokazala bela Dolencu v Škofji Loki. Ko je zastava. Navadni vojaki so izbruhnila prava svetovna šele veliko kasneje izvedeli, v°jna, je stopil v začetku da je prekinitev bojev tedaj leta 1917 kot 18-letni fant v povzročila zapoznela vest o avstrijsko vojsko, služil naj- oktobrski revoluciji. V začet-Prej na Zgornjem Štajers- ku leta 1918 lahko odide na kem, nato pa so ga poslali dopust, nato pa jih pošljejo na fronto v Romunijo, kjer se na tedanjo mejo Srbije ob njegov regiment boril pod Donavi v zaščito čet, ki so se nemško komando z Rusi. Tu vračale iz Solunske fronte, in tu doživi tudi upor vojaštva, ki ni hotelo v boje v Srbijo. Po desetdnevnem maršu se nato vmejo v domače kraje, kjer jih ponovno po dopustu vpokličejo v boje za Koroško. Tu sodeluje v bojih za severno mejo osem mesecev in pol, kjer je bilo, kot pravi, za določitev meje in kasnejši plebiscit usodno, da so v boje poslali Srbe. Po vojni se prav kmalu oženi in priženi na 32 hektarov veliko kmetijo na Krivem Brdu, kjer imata z ženo deset otrok. France je imel hude težave z želodcem že vse od svojega dvanajstega leta, zato je praktično do osemdesetega, ko so se te težave pomirile, moral zelo paziti na prehrano. Tudi če je bilo na mizi meso, ga France ni smel jesti, nikdar pa ni hotel jemati zdravil, pa tudi "doh-tarjev" se je na veliko izogibal. Življenje na kmetiji, kjer so razen kave, olja in petroleja vse pridelali doma, seveda ni bilo lahko. Vse se je obdelovalo ročno, imeli pa so Eo deset glav živine. Že pred oncem druge vojne mu je umrla žena, in po vojni so otroci odšli od hiše, razen Lojzke, ki je bila četrti otrok, in je ostala doma pri očetu. Danes so že vsi upokojenci, s čimer se France kar "ne more sprijazniti", saj pravi, da je mislil, da ima otroke, pa ima upokojence... • Š. Žargi Zbilje, 24. aprila - Turistično društvo, ki je pred dvema letoma obnovilo akcijo preskrbe z rožami - lončnicami za gospodinjstva, je konec minulega tedna ponovno razdelilo rože gospodinjam v Zbiljah. Včasih so morale polovico prispevati k stroškom za dobavo rož. Zdaj pa društvo z aktivnostmi in pomočjo sponzorjev rože razdeljuje brezplačno. V petek popoldne so razdelili po deset in tudi več lončnic oziroma sadik okrog 100 gospodinjstvom na območju Turističnega društva Zbilje. Kar precej jih je bilo, ki so ob tej priliki poravnali tudi članarino v društvu. Sicer pa sta bila tajnik TD Iztok Pipan in predsednik Karel Vernik zadovoljna nad letošnjim odzivom članov društva pa tudi s podporo, da so to akcijo lahko tudi letos uresničili. • A. Ž. V pol leta razbili za milijon luči Le pol leta je minilo od lanskega oktobra, ko so v Žireh v opravili vzdrževalna dela na lučeh javne razsvetljave, pa že ugotavljajo, da jih večina ne gori več. Po oceni, ki so jo napravili v marcu v sodelovanju s predstavnikom Elektro -Žiri je kar 57 luči poškodovanih, ocena stroškov za njihovo popravilo pa sega do 897 tisoč tolarjev. Zapisnik o tako ugotovljeni škodi so posredovali tudi policijski postaji skupaj s prijavo, precej pa bi verjetno zaleglo, če bi starši otrok svoje nadebudneže podučili, da bodo morali posledice preizkušanja frač plačati sami. • Š. Ž. Sladkorni bolniki so zborovali Važno je poznati bolezen Kranj, 24. aprila - Pred časom so se na obenem zboru sestali člani Društva sladkornih bolnikov iz Kranja in Tržiča. Smiselnost takega združevanja bolnikov je zdravstveno prosvetljevanje, da tudi bolniki sami storijo kaj zoper svojo bolezen, ne le zdravniki. Kot pravi dolgoletni predsednik društva Miha Logar, ki so mu na tem zboru znova zaupali mandat, so v Nemčiji že davno izračunali, da neozaveščen sladkorni bolnik stane državo štirinajstkrat več kot ozaveščen. Na območju Kranja in Tržiča, kjer društvo deluje osemnajsto leto, je kakih 3800 sladkornih bolnikov, v društvu pa jih je združenih 220. Sladkorni bolniki sicer že v diabetični ambulanti dobijo od zdravnika in sestre natančne napotke, kako naj živijo s sladkorno boleznijo, kako naj se hranijo, negujejo in rekreirajo, da se bodo izognili hudim posledicam, ki jih izzove ta sicer neboleča bolezen. Sladkorni bolniki pogosteje zbolevajo za kroničnimi boleznimi, težave imajo z ožiljem, lahko se jim poslabša vid in celo oslepijo, noge jim lahko napade gangrena... V ambulantah za diabetes redno nadzirajo stanje sladkornih bolnikov, vendar to ni dovolj, če tudi bolnik sam ne skrbi, da ima, kakor Eravijo "urejeno" sladkorno olezen. V društvu še dodatno poučujejo bolnike o njihovem načinu življenja, ki jih navaja k samodisciplini, dietni prehrani, gibanju in psihofizični sprostitvi. Za slednje med drugim poskrbi z izleti in družabnimi srečanji. Društvo se zavzema tudi za to, da bi imeli bolniki več pravic v zdravstvenem sistemu, da bi jim bila cenovno dostopnejša zdrava hrana, da bi jih v ambulantah obravnavali s sodobnejšimi pripomočki in metodami. Tako se po svojih močeh trudijo za uresničevanje cilja o stoodstotnem zmanjšanju posledic sladkorne bolezni, ki jo je pred leti zastavila "saintvincentska deklaracija". Lani je Društvo sladkornih bolnikov iz Kranja izvedlo akcijo zbiranja denarja, s katerim so namercvali najprej pomagati pri opremljanju diabetične ambulante. Del od skupno zbranih 713 tisoč tolarjev so res darovali v te namene, del pa za nakup opreme za zdravstveno vzgojno delo. Vsem sponzorjem, ki so prispevali v prid sladkornim bolnikom, se lepo zahvaljujejo. V prihodnje pa nameravajo privabiti k sodelovanju stalne sponzorje. Predsednik Miha Logar pravi: "Radi bi osnovali posebno sekcijo za bolnike, odvisen od insulina. Radi bi več pozornosti namenili rekreaciji: načrtni telovadbi, kolesarjenju, pohodom, morda plavanju v novem kranjskem bazenu. Pripravili bi tudi Erikaz priprave diabetične rane. Naši člani sicer poznajo diabetične jedilnike, saj je na voljo dovolj literature s tega področja, vendar bi s praktičnim prikazom zagotovo več odnesli. Bolniki, ki imajo interes za takšen tečaj, naj to sporočijo v diabetično ambulanto v Kranj ali pa meni osebno po telefonu 242-067." • D. Z. Žlebir foto bobnar LIO bo halo prodal V eni od preteklih števil priloge Anno 973 smo opisan prizadevanja, da bi Srednja lesarska šola Škofja Loka od lesno industrijskega podjetja LIO odkupila šoli sosednjo halo, kjer bi uredili dodatne učilnice in Šolske delavnice. Na tak način bi lahko ta šola združila ves svoj pouk na eni lokaciji in se s tem umaknila iz prenapolnjenega srednješolskega centra na Podnu v Škofji Loki. Že povsem sklenjen dogovor je tik pred podpisom pogodbe padel v vodo, ker takratni vršilec dolžnosti direktorja LIO ni želel podpisati take pogodbe, zato je bilo potrebno počakati na novega direktorja. Izvedeli smo, da se novi direktor s prodajo hale strinja, le ceno je kar precej povečal. Sedaj potekajo pogajanja o ceni in zagotavljanju potrebnega denarja, pri Čemer naj hi večino prispevalo šolsko ministrstvo, dtl pa občina. • Š. Ž. Odlagališča pri dolgem mostu ne bo več Na vprašanje enega od občinskih svetnikov občine Žiri, zakaj se odlagajo smeti pri dolgem mostu, so službe pripravile pojasnilo, da je to zemljišče družbena last in vknjiženo na krajevno skupnost. Namenjeno je bilo za izgradnjo sanitarne deponije, za kar obstoji lokacijska dokumentacija in projekti. SGP Tehnik je v času gradnje pločnikov sem odvažal odvečni material in se obvezal, da bo navoženo splaniral takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Za tem je predvidena postavitev table "prepovedano odlaganje smeti", kar naj bi bilo^ opravljeno v 30 dneh. 125-letna tradicija Kamnik, 24. aprila - V četrtek so se na rednem občnem zboru sestali predstavniki prostovoljnih gasilskih društev občinske gasilske zveze Kamnik. Predsednik občinske gasilske zveze Franc Resnik je na občnem zboru poudaril, da so program, ki so si ga zastavili v občini lani, v veliki meri uspešno uresničili. Morda bi morali več narediti na področju mladinskega usposabljanja. Zataknilo pa se je tudi pri organizaciji načrtovanega tečaja za izprašane gasilce zaradi premajhne udeležbe. Pri pregledu dela so opozorili tudi na težave, ki jih imajo industrijska gasilska društva v občini in izrazili upanje, da se bodo s stabilnostjo gospodarstva tudi razmere za gasilska društva v podjetjih uredile. Sicer pa so na občnem zboru obravnavali statut Gasilske zvez Kamnik, sklep o preoblikovanju občinske gasilske zveze v Gasilsko zvezo Kamnik, izvolili nekatere organe gasilske zveze in sprejeli program dela za leto 1995. Na občnem zboru pa so tudi pritrdili predsednikovemu razmišljanju, da bodo v prihodnje uspešno in dostojno nadaljevali 125-Ietno tradicijo gasilstva na Slovenskem. • A. Ž. AKTUALNO Letos kar dve razstavišči Ljubljana, 24. aprila -Sejem z minerali in fosili bodo tokrat namestili v osnovni šoli Bistrica pri Tržiču, izobraževalna in razstavna dejavnost pa bo v vrtcu Deteljica, so med drugim povedali organizatorji 23. mednarodnih dnevov mineralov in fosilov na petkovi tiskovni konferenci. Isti dan zvečer so v Kurniko-vi Uši in A banki odprli razstavo Roža, vir lepote in zdravja. Letošnja prireditev bo potekala v Tržiču in okolici od 12. do 14. maja. Prvi dan bo poleg seminarja o varovanju nahajališč mineralov in fosilov za učitelje naravoslovja tudi srečanje strokovnjakov, v tržiškem paviljonu NOB bodo odprli likovno razstavo Klavdija Tutte, v OŠ Bistrica pa bo svečanost ob odprtju 23. prireditve MINFOS. Glavno dogajanje v soboto in nedeljo, 12. in 13. maja 1995, bo na obeh razstaviščih v Bistrici. Kot so povedali predstavniki tržiškega Geoprofa, se je doslej prijavilo že 25 razstavl-jalcev, med njimi tudi 10 takih, ki sodelujejo že vsa leta. Tako je približno polovica lanskih razstavl-jalcev že odkupila okrog 70 odstotkov od več kot 100 kvadratnih metrov vseh razstavnih površin. Sejem bodo dopolnile razne razstave in delavnice, oba dneva pa bodo z avtobusi vozile obiskovalce tudi na ogled Antonovega rova v nekdanjem šentanskern rudniku živega srebra in Dovžanove soteske nad TržiČem. Poseben program pripravljajo tudi prebivalci Jelendola in Doline. Spremljajoče prireditve ob letošnji razstavi mineralov so začeli že konec marca s predstavitvijo nove poštne znamke, na kateri je že drugi fosil iz Dovžanove soteske. V petek, 21. aprila, so ob pokušini čajev v galeriji Kurni-kove hiše v Tržiču odprli razstavo Rože - vir lepote in zdravja, v atriju A banke pa razstavo kozmetike novomeške Krke, pokrovitelja letošnje prireditve. Od 4. do 25. maja bo pod istim naslovom potekal v Tržiču zanimiv študijski krožek. • S. Saje Seja radovljiškega sveta Radovljica - Občinski svet bo v osrednji točki dnevnega reda jutrišnje seje razpravljal in sklepal o statutu občine. Svetniki bodo poslušali še informacijo župana Vladimirja Cerneta o delu med zadnjima sejma, na priporočilo držav-nozborske preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti pa naj bi takšno komisijo ustanovili tudi v občini. • CZ. Smeti so njihove skrbi Krizni štab odstira nekatere županske skrivnosti V ozadju županskih skrivnosti je predvsem dogovorjanje o izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki oz. sklenitev konzoricialne pogodbe med občinami, ki že imajo težave s smetmi ali bi jih še utegnile imeti. Radovljica - Izjava za javnost, ki so jo minuli teden podpisali župani blejske, bohinjske in radovljiške občine ter direktorica javnega podjetja Komunala Radovljica (gre. za t.i. krizni štab), odstira vsaj nekaj tančic skrivnosti županskega sestankovanja na Gorenjskem. Ko so vodilni možje stare radovljiške občine in Komunale spoznali, da je glede na tuje izkušnje in republiške usmeritve rešitev v izgradnji regijskega centra za predelavo odpadkov, so se na to in tudi druge teme začeli na Gorenjskem vrstiti "sestanki na najviš-ji ravni". Predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Čeme je namreč že sredi lanskega novembra povabil vse predsednike gorenjskih občinskih skupščin in izvršnih svetov ter direktorje komunalnih podjetij v Podvin na posvet, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Marko Slokar. Vsi navzoči so bili tedaj enotnega mnenja, da je perspektivno reševanje komunalnih odpadkov v regijskem povezovanju in v izgradnji objekta, ki bo zagotavljal ekonomiko. Kot piše dobesedno v izjavi za javnost, sta bili na posvetu zaznani dve možni lokaciji, in sicer deponija na Jesenicah in v Tržiču. Za jeseniško so že tedaj podvomili, ali je glede na to, da je na kraških tleh, ekološko primerna. Regijska ideja dobiva korenine Po tem sestanku so bile lokalne volitve, pet gorenjskih občine je razpadlo na petnajst novih. 15. januar, ko je bilo treba zapreti deponijo na Ministrstvo je ie objavilo razpis Ministrstvo za okolje in prostor je v uradnem listu le objavilo javni razpis, na podlagi katerega bo med drugim občinam sofinanciralo izgradnjo ali sanacijo odlagališč komunalnih odpadkov. Sofinanciralo bo največ 30 odstotkov vrednosti naložbe, in sicer v obliki dotacije ali regresiranja obrestne mere za najeta posojila. Naložbe v ravnanje s komunalnimi odpadki bo obravnavalo prednostno, pri dodelitvi dotacij pa bo še posebej dalo prednost Izgradnji novih komunalnih odlagališč za najmanj 40.000 prebivalcev in za najmanj 20-letno odlaganje odpadkov, povečanju zmogljivosti sedanjih odlagališč in sanaciji tistih odlagališč, pri katerih je izkazan vpliv na vir pitne vode. Rok za oddajo prijav je 31. maj. Ločeno zbiranje odpadkov Koncept ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bo tudi del konzoricialne pogodbe, predvideva ločeno zbiranje odpadkov, kakršnega že uvajajo na območju nekdanje radovljiške občine. Papir in steklo naj bi zbirali na "ekoloških otokih", odkoder bi jih odvažali vsak mesec in potlej predelali. Biološke odpadke naj bi kompostirali na domačem vrtu ali jih metali v posebne zabojnike, kompostarne, in jih tedensko odvažali, prav tako naj bi tedensko odvažali ostale komunalne odpadke. Posebne in nevarne odpadke v gospodinjstvu, zdravstvene in veterinarske odpadke, gume in druge avtomobilske plašče, kosovne odpadke, gradbeni material in jalovino pa naj bi odvažali po naročilu alt po letnem načrtu. Črnivcu, se je približeval, regijska rešitev za odlagališče komunalnih odpadkov pa je bila nakazana samo kot ideja. Prvi korak k regijskemu povezovanju je storila občina Kranj, ki je za tri mesece sprejela na "svojo" deponijo v Teneti-šah odpadke iz bohinjske, blejske in radovljiške občine. V tem času naj bi država objavila javni razpis, na podlagi katerega bi lahko pridobili del sredstev za izgradnjo centra; občine, zainteresirane za regijski center za ravnanje z odpadki, pa naj bi podpisale pogodbo, ki bi vsebovala tudi lokacijo, financiranje, izgradnjo in uporabo centra. Vse občine, podpisnice pogodbe, naj bi po vzoru nekdanje škofjeloške in radovljiške občine preverile prostorske možnosti, na podlagi katerih bi lahko izbrali lokacijo, najprimernejšo za gorenjski center. Ob koncu januarja je župan tržiške občine Pavel Rupar povabil župana kranjske in radovljiške občine ter predsednike svetov tržiških krajevnih skupnosti na pogovor, na katerem je bila predstavljena možnost regijskega centra na lokaciji tržiške deponije v Kovorju. Predstavnik krajevne skupnost Kovor je podvomil v to, da bi se o takšni možnosti lahko dogovorili. "Sestanki na najvišji ravni" Po februarskem sestanku na ministrstvu za okolje in pros- Krajevna skupnost Brezje vztraja: Povratka na Črnivec ni V krajevni skupnosti Kovor in Brezje pri Radovljici so zavrnili možnost, da bi smeti iz blejske, bohinjske in radovljiške občine vozili na odlagališče v Kovor oz. ponovno na Črnivec. Radovljica - Krizni štab "za smeti", v katerem so župani omenjenih treh občin in direktorica javnega podjetja Komunala Radovljica, je tudi ob koncu tedna iskal rešitev za odlaganje komunalnih odpadkov, vendar so bila vsa pogajanja neuspešna. Razmere v občinah so že kritične, smeti se kopičijo, kar ob precej visokih dnevnih temperaturah po oceni blejskega župana Vinka Golca že predstavlja resno nevarnost za morebitne epidemije. Krizni štab se je ob koncu tedna med drugim pogovarjal s tržiškim županom Pavlom Ruparjem ter predsednikom krajevne skupnosti Kovor Antonom Pušavcem in njegovim sodelavcem o možnosti, da bi občine Bled, Bohinj in Radovljica, občina Tržič in krajevna skupnost Kovor sklenile tripartitno pogodbo, na podlagi katere bi lahko smeti z območja nekdanje radovljiške občine vozili tri mesece na deponijo v Kovor. Če bi v tem času na območju blejske, bohinjske in radovljiške občine že začeli s pripravami za izgradnjo novega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, pa bi lahko sporazum podaljšali Še za tri mesece. O tem predlogu je po sestanku s kriznim štabom razpravljal tudi svet krajevne skupnosti Kovor, ki pa je odločno zavrnil kakršnokoli možnost, da bi na občinsko deponijo odlagali smeti tudi iz drugih občin. V nedeljo zvečer se je krizni štab sestal še s svetom krajevne skupnosti Brezje, vendar do resnih pogajanj sploh ni prišlo, saj je predsednik sveta KS Jakob Langus že takoj na začetku glasno in jasno poudaril: "Pov- ratka na začasno deponijo na Črnivcu ni!" Čeprav so člani kriznega štaba zatrjevali, da gre le za začasno rešitev oz. za izhod iz razmer, ki postajajo vse bolj krizne, se pogajalci iz krajevne skupnosti niso niti malo omehčali. Član sveta Andrej Vovk je, na primer, dejal, da v okoliščinah, ko krajani odločno nasprotujejo ponovnemu odprtju deponije na Črnivcu, svet krajevne skupnosti ne more dati drugačnega mnenja oz. soglasja. Andrej Arih je tudi pripomnil, da renta, ki jo občine ponujajajo krajevni skupnosti, "smrdi" po podkupovanju. Radovljiški župan VladimirČerne je zaporo na cesti do deponije na Črnivcu označil za hujskaško dejanje, ki ima druge, predvsem politične namene. Blejski župan Vinko Gole je opozoril na to, da iz zabojnikov za smeti že smrdi in da lahko ob visokih dnevnih temperaturah lahko pride do morebitne epidemije. Po njegovi oceni je deponiji na Črnivcu še toliko prostora, da bi lahko tja odlagali smeti do izgradnje novega odlagališča. Mag. Bernarda Podlipnik, direktorica radovljiške Komunale, je dejala, da so hujskaške igre, ki so potekale od Ljubnega in Brezij do Kovorja in Begunj krive, da na območju nekdanje radovljiške občine Še vedno niso izbrali lokacije za novo odlagališče. Ob tem, ko so Brezjani zavrnili krivdo za "smetarsko krizo", so se pogajalci razšli. Krizni štab bo očitno ukrepal po svoje ali pa bodo ukrepali državni organi oz. službe, ki so pristojne za vzpostavitev normalnih sanitarno-higienskih razmer • C. Zaplotnik tor so se na Gorenjskem zvrstili še trije "sestanki na najvišji ravni". 24. februarja je radovljiški župan povabil predstavnika ministrstva za okolje in prostor ter župane, ki imajo v svojih občinah težave s smetmi ali bi jih še utegnili imeti, na predstavitev prvega osnutka konzorcialne pogodbe. Večina navzočih je podprla predlog, se strinjala, da je osnutek treba še nekoliko dopolniti, in se dogovorila za sestanek 20. marca v Škofji Loki. Sestanka se je udeležilo trinajst županov, državni sekretar Marko Slokar ter direktorja škofjeloškega in radovljiškega komunalnega podjetja (skupaj s pravnimi strokovnjaki). Navzoči so ugotovili, da je predlog konzorcialne pogodbe pravno zadovoljiv, vse-. binsko pa ga je treba še dodelati. So govorili o smeteh ali ne? In kaj se je dogajalo na sestanku dvaindvajsetih županov z Gorenjske in iz nekaterih mejnih občin 4. aprila v Tržiču? Po izjavi tržiškega župana Pavla Ruparja na tem sestanku o vprašanjih življenjs- kega pomena, kot ie tudi skupno reševanje odlaganja odpadkov, sploh niso govorili. Krizni štab pa je v izjavo za javnost zapisal, da so 4. aprila na srečanju v Tržiču konzor-cialno pogodbo dopolnili z načinom ravnanja s Komunalnimi odpadki na Gorenjskem ter z dejavnostjo centra. Pogodba predvideva način zbiranja in odlaganja odpadkov, prevzem investitorstva, financiranje, koncesijo, prostorsko preveritev možnih lokacij po enotnih merilih, časovni načrt... Načrt izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki podpira tudi država, problem je le v tem, da priprave kljub Eogostim županskim sestan-om potekajo prepočasi. Prepočasi predvsem za radovljiško, blejsko in bohinjsko občino, kjer po zaprtju deponije na Črnivcu in končanem gostoljubju v Tenetišah še zdaj ne vedo, kam s smetmi, pa morda tudi za kranjsko, cerkljansko, nakelsko, preddvorsko in šenčursko, ki imajo prostor le še za poldrugo leto! • C. Zaplotnik Šenčur, 19. aprila - V osnovni šoli Šenčur je bilo tradicionalno tekmovanje osnovnih in srednjih sol Kaj veš o prometu, ki ga je priredil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Udeležili so se ga 104 tekmovalci iz vseh petih novih občin, ki so pisali cestnoprometne teste, vozili po ulicah Šenčurja in tekmovali v spretnostni vožnji med ovirami. Med najmlajšimi (učenci 3. in 4. razredov) je zmagal Vlado Kerkez iz osnovne šole France Prešeren, druj>i je bil Gašper Štrakl iz šole v Dupljah in tetji Žiga Kersmanc iz šole Šenčur. Pri starejših učencih je zmagal Sašo Stančevič iz Prešernove šole, drugi je bil Miha Bajd iz šole Simon Jenko in tetji Jošt Sodnik iz šole Preddvor. Pri srednješolcih je zmagal Damjan Ahčin, drugi je bil Simon Prestor oba iz srednje trgovske šole, tretji pa Silvo Resanovič iz Srednje elektro in strojne šole Kranj. Ekipno najboljša je bila osnovna šola France Prešeren, druga Davorin Jenko iz Cerkelj in tretja osnovna šola Šenčur. Od srednjih šol so se tekmovanja udeležile štiri ekipe iz dveh šol. Boljša je bila trgovska sola. Tekmovanje so pomagali izpeljati člani Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Kranja, učitelji osnovne šole Šenčur, mentorji prometne vzgoje in člani AMD Šenčur, ki letos slavi 45-letnico delovanja, ter člani izpitne komisije. - • Nace Črnič, foto: Srečko Lukman Turizmu pomaga lastna glava Rogaška Slatina - V petek se je končal v kristalni dvoran' zdravilišča Rogaška Slatina 9. festival Turizmu pomaga lastrj3 glava, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije in je potekal pod geslom Za boljši turistični jutri. V finalnem nastopa je sodelovalo 14 najboljših turističnih podmladkov - osnovnih šol, ki so zmagale na osmih regijskih tekmovanjih. Gorenjsko Jc na tem tekmovanju izredno uspešno zastopala osnovna šol* prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda. Zelo odmevna jc bila njihov^ razstava v okrogli dvorani Zdravilišča, zelo uspešen pa jc W tudi nastop v kristalni dvorani. Blejci so se predstavili z raziskovalno nalogo z naslovom Za naš boljši turistični jutri f potrebnno tudi narediti. Komisija je za zmagovalce razglasil3 turistične podmladke iz Slovenske Bistrice, Polzele in Koštaj jevice, najboljše razstave pa so imeli po mnenju komisij1' Slovenska Bistrica, Podčetrtek in Marezige. Osnovna šola pro' Plemlja je osvojila četrto mesto. Regijska tekmovanja no 7 prihodnje potrebno še dopolniti, tako da se bodo v finalih nastope uvrstile najboljše ekipe. • J. Kuhar Kolektivna pogajanja za plače OBMOČNA Kaj smo dosegli v sindikatih ORGANIZACIJA Pregled, kaj smo dosegli v pogajanjih o tarifni prilogi k splošni kolektivni pogodbi za ZA GORENJSKO &osP°^arstvo za ^eto 1995 in o dogovoru o politiki plač za leto 1995 in kaj smo podpisali. 1. TARIFNA PRILOGA K SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI Prvomajske prireditve Svobodni sindikati na Gorenjskem tudi letos pripravljamo tradicionalne prireditve, s katerimi bomo proslavili mednarodni praznik dela, L maj. Prvomajska srečanja bodo na ie znanih prizoriščih. Škofja Loka Križna gora: 1. maja ob 11. uri Prireditev se bo začela s pozdravnim nagovorom. Sledil bo nastop folklorne skupine Tehnik program Mladi za mlade, ki ga pripravlja novinarka Radia Žiri Milena MiklavčiČ s svojo ekipo. Program povezuje Jože Drabik. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Jevšek in Lovska družina Križna gora z gostinsko ponudbo. Radovljica Prvomajsko praznovanje delavcev občin Radovljica, Bled in Bohinj se začne 1. maja ob 5.30 z budnico Leske godbe na pihala v Lescah in Radovljici. Nadaljuje se s tradicionalnim prvomajskim taborom pri Šobcu s pričetkom ob 14. uri s kulturnim programom: z uvodnim koncertom godbe na pihala in koncertom tamburaške skupine Prosvetnega društva iz Cirkovecv. Uvodno besedo bo povzel igralec Slavko Cerjak, član MGL, ki bo tudi povezoval program. Za ples in razvedrilo bo od 15. do 19. ure skrbel ansambel Tip Top z Jesenic. Poleg organizatorja tabora, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sodelujejo še Turistično društvo Lesce, Liberlana demokracija Slovenije in Združena lista socialdemokratov Slovenije. Jesenice Prvomajsko praznovanje za jeseniške delavce bo na Pristavi v JavorniŠkem Rovtu. Praznovanje se bo začelo 1. maja ob 11. uri s pozdravnim nagovorom. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali: Pihalni orkester jeseniških železarjev, člani gledališča Tone Čufar z Jesenic, Vokalni kvartet Žirovnica, folklorne skupine in plesna skupina mažoretk TVD Partizan Jesenice. Do poznih popoldanskih ur bo za ples in razvedrilo skrbel narodnozabavni ansambel. On v • v Trzic Na Brezjah pri Tržiču se bo prvomajsko srečanje začelo °b H. uri s pozdravnim nagovorom, nadaljevalo pa s programom, v katerem bodo sodelovali Pihalni orkester "žič, Folklorna skupina Karavanke in plesna skupina. Sledila bo podelitev priznanj športne zveze TrŽiČ najboljšim v tekmovanjih na delavskih športnih igrah. Za zabavo bo skrbel ansambel Kiki band. Izhodiščne plače Izhodiščne plače za obdobje april 1995 - junij 1995 so po posameznih tarifnih razredih naslednje: Tarifni razred Izhodiščna bruto plača I. v SIT za polni delovnik enostavna dela 1,00 42 053 II. manj zahtevna dela 1,10 46.258 III. srednje zahtevna dela 1,23 51.725 IV. zahtevna dela 1,37 57.613 V. bolj zahtevna dela 1,55 65182 VI. zelo zahtevna dela 1,85 77.798 VII. v>soko zahtevna dela 2,10 88-3H VIII. najbolj zahtevna dela 2,50 105.133 IX. najbolj pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 126.159 NAZIV 1. IZHODIŠČNA PLAČA - možnost znižanja izhodiščnih plač - omejitev kolektivnih pogodb dejavnosti navzgor 2. ESKALACIJA - do 3 % - nad 3 % do 5 % - nad 5 % do 8 % - nad 8 % 3. PRAG INFLACIJE 4. REGRES ZA LETNI DOPUST - Osnova - delitev regresa - višina regresa najmanj - največ 5. REGRES ZA PREHRAN MED DELOM MESEČNO 6. VELJAVNOST TARIFNE PRILOGE 7. KOLEKTIVNE POGODBE DEJAVNOSTI STARA 39.215 do 10 % na podlagi mnenja sindikata v podjetju do + 15 možna rast plač nič 0,7 0,8 0,9 13 % merjeno na marec 1994 Nad pragom inflacije se plače povečajo za enak odstotek drobnoprodajne cene. zadnji znani podatek o povprečni bruto plači v gospodarstvu Slovenije ni določena 60 % od osnove 100 % za delavce, pri katerih je plača nižja od povprečja gospodarstva 6.560 DO KONCA LETA NOVA 42.053 do 5 % na podlagi soglasja sindikata v podjetju ni omejitve možna rast plač 0,80 za vsak % rasti drobnoprodajnih cen 10 % merjeno na marec 1995 Nad pragom inflacije se plače povečajo za enak odstotek kot drobnoprodajne cene. enaka osnova znesek iz tarifne priloge mora prejeti vsak delavec in ga ni mogoče deliti na osnovi plače 70 % od osnove enaka osnova 9.960 do konca leta 1995 oziroma do sprejema nove uporaba izhodiščnih plač iz KP uporaba izhodiščnih plač brez dejavnosti v mejah -10 +15 % v omejitev navzgor.Utrjena avtonomi-odnosu na splošno ja KP dejavnosti 2. DOGOVOR O POLITIKI PLAČ NAZIV 1. ESKALACIJA GLEDE NA RAST DROBNOPRODAJNIH CEN 2. POVEČANJE PLAČ NA OSNOVI RASTI IZVOZA 3. POVEČANJE PLAČ NA OSNOVI ZAPOSLOVANJA STARI do 3 % - nič 3 % - 7 % 0,7 5 % - 7 % 0,8 nad 8 % 0,9 do 5 % na leto do 5 % na leto 4. USPEŠNOST POSLOVANJA nič 5. PLAČE POSLOVODNIH DELAVCEV 6. PLAČILO DAVKA 7. MINIMALNA PLAČA 8. IZHODIŠČNA PLAČA po kriterijih možno povečanje če se plača davek plačilo davka (penalizacija) nič nič NOVI 0,80 rasti cen nič nič 1 plača na leto na primer: 50 % plače za čas V-VI 25 % za čas VI-IX in 25 % pred ZR. Izplačilo je odvisno od dogovora v podjetju. do višine kriterijev z upoštevanjem možne rasti enako kot za vse delavce nič davka najmanjša plača brez nadur v znesku 45.000 SIT mesečno nobeno izplačilo do višine izhodiščnih plač po veljavni kolektivni pogodbi dejavnosti ni možno Če bi odklonili podpis listin za letošnje leto, bi povzročili podaljšanje veljavnosti listin iz lanskega leta. Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko čestita svojim članom, bralcem in vsem gorenjskim delavcem ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. KULTURA GORENJSKI GLAS • 8. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 25. aprila 1995 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del akad. slikarja Bonija Čeha. V galeriji Mestne hiše razstavljata akademska kiparja Drago Rozman in Saba Skaberne. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Risbe v prostoru, Alpe Jadran 1995. V galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. V Beli dvorani gradu Kiselstein svoje grafike, pod naslovom "Iskanja", razstavljaA/ar(/a Perdih. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava grafik akad. slikarja Hamida Tahirja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij 17. Interklub, ki sta jo pripravila Foto klub Andrej Prešern Jesenice in Foto klub Naturfreunde iz Beljaka. V bistroju Želva razstavlja stripe Mojca Vilar iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z barvnimi fotografijami nepalskih gora Robert Prime. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije fotolovec Marko Pogačnik. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike akad. slikar Žarko Vrezec. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije Krope z okolico avtor Ivan Pipan, član FD Radovljica. RADOVLJICA, KROPA, BEGUNJE, BOHINJSKA BISTRICA - Muzeji radovljiške občine s 1. majem na stežaj odpirajo vrata svojih zbirk, Čebelarskega muzeja v Radovljici (10-13 in 16-18), Šivčeve hiše vRadovljici (10-12 in 16-18), Kovaškega muzeja v Kropi (10-13 in 15-18), Muzeja Talcev v Begunjah (od torka do petka, 9-14 in ob sobotah in nedeljah, 13-17) ter Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici (10-12 in 16-18). Vse zbirke so zaprte le ob ponedeljkih, odprte pa ob vseh praznikih. Organiziranim in predčasno najavljenim skupinam bo omogočen ogled tudi izven urnika. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slike Draga Sokltč. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in kipe akad. slikar in kipar Kiar Meško. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava slik Tončke Jesenko. V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled Velikonočna razstava Loških kruhkov v Zgani glini, delo Marjete Pikelj V galeriji Loškega muzeja razstavljata slike Barbara Demšar in Klara Jenko. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Fara slike razstavlja Milan Bizovičar. Fotograf Janez Pipan v izložbi Blagovnice Nama razstavlja "Fotozapise", v avli Gorenjske banke na Titovem trgu pa njegova razstava nosi naslov "Manj znana kulturna dediščina". V "mini galeriji" Občine Škofja Loka akvarele na temo "Človek skozi čas" razstavlja Boris Štrukelj. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda Mayerja, v galeriji Kurnikove hiše pa si lahko ogledate razstavo na temo Rože - vir lepote in zdravja. KAMNIK - V Arboretumu Volčji Potok razstavljata akademska slikarja Vera Terstenjak - Jovičič in Dušan Lipovec. LJUBLJANA - V galeriji Avla (Nova Ljubljanska banka na Trgu republike 2) je na ogled razstava Modri ljudje za modro nebo, v Gradbenem centru Slovenije pa si lahko ogledate razstavo Dunaj - Vzdrževanje in prenova mesta. V Lekovi faleriji PIC na Verovškovi 57 slike razstavlja Ivan Valjavec V rvem preddverju Cankarjevega doma pa si lahko ogledate razstavo na temo Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura 1926 -1969. V Cankarjevem domu pa so razstavljeni tudi portreti in keramika Pabla Plcassa iz let 1947 do 1969. LEP USPEH GORENJCEV NA TEKMOVANJU NAŠA PESEM Na 14. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 1995, ki je od 21. do 23. aprila potekalo v Mariboru, je Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke osvojil bronasto, Dekliški cerkveni zbor Andrej Vavken iz Cerkelj ter Mešana pevska zbora Cantemus iz Kamnika in De profundis iz Kranja pa srebrno plaketo mesta Maribor. Tekmovalo je 25 izbranih pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva. Tekmovalni spored je obsegal obvezno skladbo (A. Lajovica Žabe za ženske, P. Šivica Čist nora pesm za moške in J. Ravnika Ženjica za mešane pevske zbore) in še tri izvirne skladbe domačih ali tujih skladateljev. Ljubljanski madrigalisti (Matjaž Šček), Mešani zbor Obala iz Kopra (VValter Lo Nigro) in Zbor Jacobus Gallus iz Trsta (Janko Ban) so osvojili zlato plaketo mesta Maribor, takoj za njmi pa se je po številu doseženih točk uvrstil Komorni pevski zbor De profundis iz Kranja, ki je poleg obvezne skladbe navdušil se z interpretacijo Vremšakove priredbe ljudske Marko skače, Ebnove Salve Regina in z virtuozno izvedbo skladbe Kallai Kettos G. Ligetija. Kranjčani so svoj uspeh dopolnili še s posebnim priznanjem žirije za najbolj prepričljiv nastop zbora, ki je prvič nastopil na tekmovanju, dirigentki zbora prof. Branki Potočnik pa so podelili posebno priznanje žirije za najbolj prepričljiv nastop zborovodje, ki je prvič nastopil na tekmovanju. • Vinko Šorli Filmski sklad Republike Slovenije Zveza kulturnih organizacij Kranj CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI Javna produkcija gledališke šole CKD Astrid Lindgr«n: I Lo'xe Doma'nk° NOGAVIČKA Kulturni dom Stražišče, sreda, 26. april 1995, ob 19. uri Kroni GLAS H SE BO SLOVENSKI FILM LE POBRAL Ljubljana - Na nedavni novinarski konferenci Filmskega sklada RS je bilo govora o prvega pol leta njegovega delovanja in o načrtih za letošnje leto. Za dokončanje dveh filmov iz lanskega leta in snemanje novih treh celovečernih filmov bo Filmski sklad potreboval 357 milijonov tolarjev. "Filmski sklad se v prvem letu svojega delovanja srečuje z dvojno nalogo. Potrebno je dokončati filme, ki smo jih "podedovali" iz lanskega leta, ko je nad slovenskim filmom neposredno bedelo ministrstvo za kulturo, hkrati pa naj bi začeli uresničevati tudi lasten filmski program," je uvodoma dejal direktor sklada, Tone Frelih. Znotraj celotnega proračunskega kosa, ki naj bi ga država namenila kulturnemu ministrstvu, je Filmskemu skladu za filmsko dejavnost namenjeno 285 milijonov tolarjev, kar naj bi zadostovalo zgolj za pokritje stroškov končanja filmskih projektov iz preteklega leta. Omenjeni proračunski znesek je sicer nominalno približno enak lanskemu, a je realno mnogo manjši, zato v Filmskem skladu upajo, da bo z ustreznimi amandamji v parlamentu ta vsota povečana na 357 milijonov tolarjev, kolikor jih potrebujejo. "Filmski sklad ie institucija, ki bo poskrbela, da se slovenski film spet postavi na noge," je menil Toni Tršar, predsednik upravnega odbora sklada. V letu '95 naj bi tako posneli pet celovečernih filmov, kar naj bi bila v prihodnje tudi stalnica. Nedavno je bila imenovana strokovna komisija, ki že prebira scenarije prispele na zadnji natečaj ministrstva Iz filma Jureta Pervanje "DO KONCA IN NAPREJ" - arhiv Kinopodjetja Kranj za kulturo. V sredini maja bo omenjena komisija, katere Letos bosta dokončana fil- člani so Goran Schmidt, dr. ma "Carmen" in "Rabljeva Andrej Inkret, Rapa Šuklje, Freska", režiserjev Antona Marjan Ciglič in Peter Kolšek, Tomašiča in Metoda Pevca, izoblikovala poročilo o 25 scenarijih), ki so prispeli na natečaj (prispelo jih je še vsaj pol več, vendar so bili le-ti nepopolni. Komisija, sicer z dveletnim mandatom, naj bi v prihodnje dvakrat letno obravnavala scenarije, ki jih bodo na stalen razpis Films- SKUPNA RAZSTAVA V galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju se na skupni razstavi predstavljata kiparja Drago Rozman in Saba Skaberne. s skladom sklenili pogodbo za snemanje filma, bodo sami morali zagotavljati vsaj 20-odstotni delež denarja namenjenega za film. Če bo prišlo do povečanja - proračunskih sredstev, bodo Saba Skaberne je svoje kiparske instalacije postavila na poleg dokončanja dveh celo-ogled v Stebriščni dvorani, Drago Rozman pa je kipa in grafike večercev iz lanskega leta in razstavil v večjem delu Galerije Mestne hiše. Enotni predsta- snemanja dveh novih filmov, vitvi dveh predstavnikov mlajšega kiparskega rodu - Saba Crto potegnili tudi pod 8 do 9 Skaberne je diplomirala na ALU v Ljubljani leta 1986, Drago kratkometražnih filmov, prav Rozman pa 1991 - je botrovala odločitev obeh avtorjev, ki sta tako začetih v preteklem ob-menila, da ju v kiparskem ustvarjanju druži kar nekaj skupnih dobju. lastnosti. Glavna poteza, ki je za tokratno razstavo povezala prizadevanja obeh kiparjev, je sicer povsem nelastna kiparstvu Tudi nekdanji "Viba film" se je lani po zakonu prelevil v javni zavod in bo odslej nastopal le kot nekakšen servis za tehnične storitve in ne več kot producent. Cerkev Sv. Jožefa, v kateri se trenutno nahajajo studijski prostori "Viba Filma", bo vrnjena cerkvi, tako je nova lokacija za studio pravzaprav postala že nuj- _ nost. ludi ministrstvo za kul' ,, , „ ,. . turo je v predlog proračuna kega sklada predlagali produ- vkljueiIo postavko za sredstva, centi. Vsi producenti, ki bodo p0trebna za ureditev nove za poletje pa je predviden začetek snemanja dveh novih celovečercev in sicer "Ekspres, ekspres" Igorja Šterka in "Herzog" Mitje Milavca. lokacije za studio. Trenutno je najbolj primerna lokacija v Savijah, obnova tamkajšnjih prostorov naj bi se začela Še letos, selitev pa naslednje leto. Program sklada v celoti podpirajo tudi na kulturnem ministrstvu, saj menijo, da je prav Filmski sklad tisti, ki bo v prihodnje imel največjo vlogo pri ponovnem zagonu slovenske filmske produkcije. • Igor K. oziroma kiparskim likovnim praksam. Gre namreč za vključi- jjve slikarski razstavi V Arboretumu Volčji Potok tev elementa vode, za katerega lahko rečemo, da velja najmanj SLIKE PA KAR NA VODI Volčji Potok - V tamkajšnjem Arboretumu je bila v petek otvoritev slikarskih razstav Vere Terstenjak - Jovičič in Dušana Lipovca za izrazito nekiparsko sredstvo. Seveda sta se avtorja poslužila svojevrstne prevare, saj voda pri njunih kipih, ki so zasnovani tako, da usmerjajo pozornost k njenemu obstoju, toku, pretoku in kroženju, dejansko ni prisotna in se pojavlja zgolj na miselni ali predstavni ravni. Če nakazovanje vodnega elementa potrjuje vsebinsko koordiniranost obeh kiparjev, ki sta tudi člana številnejše skupine "Voda in kipi", nam izbor uporabljenih materialov že odseva različnosti njunega mišljenja. Saba Skaberne je svoje instalacije sestavila iz industrijsko obdelanih ozdelkov (svinčene cevi, spoji, preja in opeka), Drago Rozman pa je posegel po primarnih, na neki način tudi predindustrijskih materialih (les, koža, baker in žgana glina). Izboru različnih kiparskih materialov je bila prilagojena tudi njihova obdelava; izrazito obrtniški prijemi pri Sabi Skaberne in samo rokodelski pri Dragu Rozmanu. Različna je tudi funkcija (simulacija vodnega elementa) njunih kiparskih realizacij; če prostorske in stenske instalacije Sabe Skaberne v resnici vsebujejo lucidno in morda tudi ironično namigovanje na pravo hišno vodovodno inštalacijo s svojim krožnim tokom in iztekom, pri kateri curke vode ponazarja preja, sta v ateljeju Draga Rozmana z enakimi nameni nastala tudi kožnat dežnik in krožna kiparska postavitev, ki vzbuja močne spomine na staroveške akvadukte. Na razstavi pa sta oba kiparja predstavila tudi dela, ki ne sledijo več njeni rdeči niti. Pri Sabi Skaberne sta to stenski instalaciji, poimenovani po angelih. Zasnovala ju je v obliki sklenjenega električnega sistema, ki naj bi tvoril pendant vodnemu obtoku. Pomembno vlogo ie namreč namenila Z enim stavkom bi lahko rekli, da se je ob velikem jezeru v funkciji svetlobe, ki naj bi nas v konstelaciji njenih kiparskih volčjepotoškem Arboretumu zgodil prelep zaključek petkov^' teles, sestavljenih iz linij in krožnih form, usmerjala k ga popoldneva. Nekoliko nevsakdanji otvoritvi obeh razst^ transcendentalni prisotnosti angelov. Drago Rozman pa se je» sta minili v prijetnem vzdušju in ob presenečenih obraz1'1 odločil na razstavo vključiti tudi grafične liste, ki morda za obiskovalcev. Domiselna postavitev razstavljenih slik akfl' marsikoga, ki je umetnika poznal zgolj kot kiparja, predstavi- demske slikarke Vere Terstenjak - Jovičič, slike so postavljen? jajo nemajhno presenečenje. V zadnjem lasu se je začel namreč na velikih stojalih kar sredi velikega jezera, je namreč Pr' intenzivneje posvečate grafiki. Za razstavo pa jc izbral zadnje marsikomu vzbudila vprašanje, kar na jezeru, kar čez noč, k3' grafične liste z živalskimi motivi, ki so nastali s postopnim pod milim nebom... Tudi slike akademskega slikarja DuŠajj* risanjem po eni sami grafični matrici in njenim večkratnim Lipovca so razstavljene v naravnem okolju, obiskovalci si j1 j odtiskavanjem. Grafične liste je (namerno) podnaslovil kot lahko kar na tamkajšnjem travniku. Na otvoritvi razstave B? zaporedne postaje, za katere je menil, da so ga vodile h velikem jezeru je s svojo poezijo nastopila tudi Cveta '' končnemu cilju, in razstavil tudi večkrat porisano grafično Oražem, nova domžalska županja, razstavljena dela pa si lahk" ploščo. • Damir Globočnik ogledate do torka, 2. maja. • I.K. Torek, 25. aprHa 1995 19. slOVOnSkl AVtOmobllski SCdOFl 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Hyundaijev dodatni program Podjetje Hvundai Avto Trade je pred kratkim razširilo prodajni program lahkih dostavnih vozil Hvundai. Kombi H 100 so ob ustaljeni izvedbi z zaprtim tovornim prostorom predstavili še v nekateri posebnih izvedbah. Skupaj z mariborskim podjetjem Karoserist so se lotili predelave v gasilsko vozilo s prostorom za šest gasilcev in Spoštovani partner! Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1 a,tel./fax: 331-291 Poslovalnica Škofja Loka, Titov trg 4. tel./fax: 620-696 Poslovalnica Tržič, Trg svobode 18, tel./fax: 53-403 Poslovalnica Radovljica, Gorenjska c. 33, tel/fax: 714-620 DELOVNI ČAS: predstavništvo Kranj: 7.-18. ure poslovalnice: 7.30 - 15. ure sreda: do 17. ure MOBILSKO ^VAROVANJE Izkoristite ugodnosti pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ter ugodne plačilne pogoje pri kasko zavarovanju! Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje): 10 % popusta ob takojšnjem plačilu premije ali brezobrestno obročno odplačilo premije na 4 čeke, če poleg osnovne avtomobilske odgovornosti in AO plus sklenete še nezgodno zavarovanje, vsaj enega izmed delnih kaskov ali predhodno Polno kasko zavarovanje vozilo. V primeru, da ste pri obveznem zavarovanju vašega avtomobila pri TIUI dosegli 50-odstotni bonus, Vam v letošnjem letu kot dobremu vozniku priznamo 65 % bonus. Ob škodi izgubite 10 % bonusa, če pa imate bonus v ■ višini 50 %, vam ta v celoti ostane. Za popravilo avtomobilov lahko Izbirate med pogodbenimi servisi, ki jim najbolj zaupate. Boniteta se prenaša tudi med otroki in starši ir> ne le med možem in ženo. Ob sklenitvi obveznega zavarovanja dobite kupon, s katerim izkoristite 10 % popust pri požarnem ali stanovanjskem zavarovanju. Kasko zavarovanje: ■ 10 % popusta pri takojšnjem plačilu premije " obročno odplačevanje premije na 10 obrokov z 10% obrestmi Ugodnosti lahko izkoristite v vseh navedenih Poslovalnicah na predstavništvu ali pri zastopnikih ha terenu. vso potrebno opremo, vozilo pa ima tudi ustrezno signa zacijo. Že nekaj časa je na trgu tudi H 100 s povišano streho, druga predelava pa je nastala v sodelovanju z nemško firmo Reimo, za katero je Hvundai Avto Trade tudi podpisal pogodbo o generalnem zastopništvu. Gre za predelavo kombija v potoval-nik z dvižno streho, v katerem je prostora za 4-člansko družino, z ležišči, in ostalo opremo za potovanje. Vse tri predelane različice kombija H 100 pomenijo pomembno uveljavljanje domačega znanja v avtomobilsko industrijo. Poleg predelanih različic kombija H 100, pri Hvundai Avto Tradeu začenjajo tudi s prodajo vozila H 100 z odprtim tovornim prostorom in potniško izvedbo z 8 sedeži, v kratkem pa bodo program osebnih in dostavnih vozil razširili še s terenskim vozilom gallopcr. Na sliki: H 100 v potovalni izvedbi. • M.G., slika L. Jeras Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (Obli 812-341 kil Proizvodnja, servis, montaža © O m«► a#® VRTAČ SERVIS IN AVTOSALON Visoko 77 a, Visoko pri Kranju 64212 Tel.I Fax.: (064)43- 019,43- 072,43-148 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLK.SWAGEN IN AUDI • AKCIJSKE CENE ZA VW PASSAT IN VENTO VW FURGON 1.9 ZA SAMO 29.990 DEM REZERVNI DELI - NIŽJE CENE •TESTNE VOŽNJE! OBIŠČITE NAS NA AVTOSALONU V LJUBLJANI, JUTRI, V SREDO, 26.4. DOMŽALE SERVIS IN TRGOVINA d.o.o. LJUBLJANSKA 1, tel.:061/721-804,714-100INT.33 DOMŽALE fax: 061/711-501 simbol prijazne prihodnosti. MOTORJI ■GENERATORJI AVTO MEDVODE AVTO MEDVODE DE-PO, d.o.o., Škofja Loka - Od novembra lani v Medvodah na Gorenjski cesti 12 deluje firma za prodajo novih in rabljenih avtomobilov. Direktor Slavko Demšar-Slavc in namestnik direktorja Darko Polajnar pravita, da so prodajo novih znamk avtomobilov razširili. Zdaj prodajajo avtomobile Ford, Lada, Suzuki Maruti, Opel in Renault ter vse vrste rabljenih avtomobilov. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 19. in ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 061/613-112, faks: 061/ 611-520, mobitel: 0609/625-861. KRAJEVNA SKUPNOST LOG razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS št. 28/93 19/94) JAVNI RAZPIS Tovarna obutve PEKO Tržič objavlja prosto delovno mesto REFERENT ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST Pogoji za sprejem: - varnostni inženir - pasivno znanje dveh tujih jezikov - dve leti delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: PEKO Tržič, Ste Marie aux Mineš 5, 64290 Tržič. brez omejitev za izbiro izvajalca za obnovo krajevnih cest v KS Log. Dokumentacija razpisanih del je na razpolago na Občini Škofja Loka, Mestni trg 15 (soba št. 19 - Miha BIZJAK, tel. 064/ 624-050). Razpisana so dela na naslednjih objektih: - obnova krajevne ceste RIGLOVA GRAPA - ZADOBJE dolžine 464 m, širine 3,7 m - obnova krajevne ceste Kovski vrh - Visoko odsek KOVŠAK -ČETRTNIK, dolžine 1000 m, širine 4.0 m Orientacijska vrednost del znaša 3.000.000 SIT. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega glede na razpoložljiva finančna sredstva. Ponudba se lahko odda tudi za posamezen objekt ali za oba objekta. Ponudniki naj navedejo višino popusta v primeru oddaje kompletnih del. Plačilni pogoji: 50 % pogodbenih del za posamezen objekt se plača v 15 dneh, ko bodo opravljene, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del za posamezen objekt. Ob teh plačilnih pogojih so cene absolutno fiksne. Roki izvedbe: maj - oktober 1995 Od izvajalca pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 35 % pogodbene vrednosti za dobo do enega leta. Ponudniki naj navedejo pogoje kreditiranja in obrestno mero (R+r). Ponudbo predložite na KS Log do srede, 10. 5. 1995, do 20. ure, ko bo v pisarni KS Loga odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudbaza obnovo cest v KS Log." Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po odprianju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca in druge ugodnosti, ki jih nudijo ponudniki. KRAJEVNA SKUPNOST LOG A//Aro i PR O/Z VODNO, TRGOVSKO /N GOSTINSKO PODJETJE Škof/đ Lok* p. o. K/dr/čava c. S4 J* K O UG0O/VO m KERAMIČNE PLOŠČICE GIRARDI m pri nakupu z gotovino že za 1.347 SIT/m2 M v toka Prodajnem centru AJples v Železnikih in v Loka Železnini v Medvodah m samo do konca aprila UG0jrj£'W MAKU F J£PRI L OKt NAKUP. (r DAN MERKURJA v Radovljici, Lescah in na Jesenicah ŽELEZNINA Radovljica, tel:. 715 670, ELEKTRO Radovljica, tel.: 714 997, 715 137, KOVINA Lesce, tel.: 718 321, UNION Jesenice, tel.: 81 945, UNIVERSAL Jesenice, tel.: 867 221. VSI IZDELKI IZ PRODAJNEGA PROGRAMA: izdelki črne in barvne metalurgije elektromaterial in svetila vijaki, pohištveno in stavbno okovje strojno, rezilno in merilno orodje ročno orodje brusni materiali Flex in žične ščetke električno ročno orodje Black & Decker in Iskra ERO keramične ploščice sanitarne armature Unitas in Armal izbor izdelkov vodoinštalacijskega materiala kroglični ventili Kovina radiatorji De Longhi radiatorski ventili MLM Maribor vodni program Claber in Gardena pletiva in mreže vrtno, cvetlično in poljedelsko orodje mali gospodinjski aparati Philips gospodinjski izdelki iz kristala, porcelana, keramike, stekla in plastike, talne obloge hidravlika in fluidna tehnika TIO Lesce 0) ■ tmmm O C o p O Naključni in načrtovani nakupi Vam bodo v zadovoljstvo v torek 25. in v sredo 26. aprila. CD C CD ar E o o /..Fax: 064/4 1 016 moei "'»"""■"■....... distribucija za Slovenijo AVTO ALARM mobitel ■ prodaio in monlalo A>£f A>SS tp«!5 d& OBVESTILO O SPREMEMBI AVTOBUSNEGA VOZNEGA REDA ALPETOUR Potovalna agencija Kranj obvešča cenjene potnike, da bodo avtobusi v primestnem in medkrajevnem prometu s 1. 5. 1995 ob sobotah, nedeljah in praznikih začeli voziti po spremenjenem voznem redu. Podrobnejše informacije o spremembah avtobusnih voznih redov dobite na avtobusnih postajah: KRANJ tel. 222-900 RADOVLJICA tel. 714-700 ŠKOFJA LOKA tel. 623-920 Veljavni vozni redi bodo objavljeni tudi na panojih po posameznih postajališčih. i*2S OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA CORSA že za 17.900 DEM serijski airbag, ojačitve v vratih, samozate/.ni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE avtotehna KRANJ. tel. 064/212-191 Koroška 53a 224-621, faks 0647212-191 DEI OVNI CAS: SALON AVTOMOBILOV od ». do 18. ure. ob sobotah od 8. do uro. SLRVIS IN PRODAJA Rl./I RVMH DLI.OV ob delavnikih od S. do 16. ure. VREME Za danes nam vremenoslovci napoveduje spremenljivo vreme. Toplo bo, možne so rahle padavine. Jutri se vreme ne bo spremenilo, v Četrtek bo spremenljivo, s krajevnimi plohami in nevihtami. Temperature bodo od 13 do 18 stopinj C. LUN I NE SPREMEMBE Ker je v soboto nastopil zadnji krajec ob bo po Herschlovem vremenskem ključu deževno vreme. 5.18, ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Ni pomota. Tokrat objavljamo isto staro razglednico kot prejšnjikrat. Zakaj? Očitno je bila uganka kar pretežka, saj smo med že tako redkimi prispelimi dopisnicami našli le eno s pravilnim odgovorom. Naj malo pomagamo. Kraj na sliki je predel osrednjega gorenjskega mesta. V začetku našega stoletja, kot ga prikazuje naša slika, je bil kraj verjetno še samostojna vas, danes pa je zaradi širjenja mesta kar del tega mesta. Verjetno tudi hiš, ki so na sliki, ni več in so jih nadomestile večje, sodobnejše. Morda morate vprašati koga od starejših, ki se morda še spominjajo te podobe kraja. Zaradi prvomajskih praznikov imate na voljo tudi nekaj več časa za premislek. Prihodnji torek namreč časopis ne izide, torej nam odgovore pošljite do petka, 5. maja, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Izmed pravilnih odgovorov, vključno s tokratnim pravilnim, jih bomo izžrebali pet, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Alpski večer Bled '95 Zdaj gre pa že zares Bled, 24. aprila - No, ravno zelo zares, kar zadeva letošnji Alpski večer sicer še ne gre, vendar pa se organizatorji in ansambli že kar resno pripravljajo. Organizatorji si prizadevajo, da bo vse potekalo tako, da bo razpoloženje zares čimbolj domače. Turististični oziroma gostinski delavci pa obljubljajo, da bo postrežba tudi na ravni, da se reče. večer, prejmeta: Mojca Cuz-nar, Rateče 12 b, Rateče -Planica in Tine Šterndler, Srednja vas v Bohinju 100, Srednja vas. Tolažilni nagradi pa prejmeta Ivanka Pohar, Selca 104, Selca in Stanka Zupan, Smledniška 1, Kranj NAGRADNO VPRAŠANJE za dve vstopnici na Alpskem večeru in dve tolažilni nagradi - Videokascti Alpskega kvinteta v Resnici - pa je tokrat: Napišite ime in priimek pevca, ki se bo na letošnjem Alpskem večeru spet predstavil skupaj z Alpskim kvintetom. Odgovore na Nagradno vprašanje pošljite do vključno PETKA, 28. APRILA, na naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1. Nagrade bomo pravočasno poslali po pošti. • A. Zalar Mi v Gorenjskem glasu skupaj s Hotelom Ribno Bled se še posebej pripravljamo na finalno objavo, ki bo prihodnji petek, 5. maja. Danes moramo objaviti kar dve nagradni igri: Najprej moramo objaviti TALON, ki je v petek pomotoma izpadel. Torej 3. (tretji) Talon, v petkovem Gorenjskem glasu pa bomo objavili zadnjega s sporočilom, kam in do kdaj jih morate poslati. Že zdaj pa razkrivamo skrivnost: Kdor bo poslal vse štiri talone, bo udeležen v žrebanju, nagradi pa bosta DVAKRAT PO DVE VSTOPNICI PRI MIZI na Alpskem večeru na Bledu. Tolažilne nagrade pa bodo prav tako lepo darilo Gorenjskega glasa. Med ljubitelje Alpskega kvinteta bomo izžrebali 10 videokaset koncerta Alpskega kvinteta lani na 3. Gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Besnici. Na nagradno vprašanje v torek, 18. aprila, je bil praviln i odgovor 9. Alpski večer. Nagradi, vstopnico za Alpski Alpski večer '95 Z Alpskim kvintetom bo nastopil Eden najbolj problematičnih zakonov, ki jih je v minulem tednu izglasoval driavni zbor, je zakon, da imajo vsi veterani vojske poseben veteranski dodatek, le ttstt, ki so vrnili odlikovanja za vojne zasluge, jim ta dodatek ne pripada! Hecno! Žleht, tako rekoč. Ali še en prispevek, da se gremo v tem našem parlamentu ene vaje v slogu ali oddaje po domače za vas in podeželje. Kaj pa imajo, prosim vas, odlikovanja, ki so specifična moralna kategorija, skupnega Z zakonom o veteranskem dodatku oziroma z zakonom o veteranih? Če je nekdo po veljavnih kriterijih, ki morajo držati kot kamen kost, spozna za veterana, je veteran, ne glede na to, koliko medalj mu visi na reverju ali dol po hrbtu! Če gre za zakon, ne more biti večvrednega ali manjvrednega veterana! Sploh pa ne, da bi veteranu zaradi neke povojne krmež-Ijave trme in otročjega kljubovanja, ko vrne odlikovanja, odvzel njegove pravice! h lega izhaja, da se veteranski dodatek podeljuje, po domače in za podeželje rečeno, po ksihtih! Ker parlament-ku, ki se gre neko pravno državo, ni bilo všeč, ker so nekateri odlikovanci vrnili odlikovanja, so jih pač štrafa-Ul Finančno! Zgleda tako, kot bi kakšen ameriški veteran vrnil odlikovanja zaradi kakšnih osebnih zamer in bi potlej ameriški parlament sklenil: Temu in temu gumpcu pa nič veteranskega penziona, saj je vrnil odlikovanja! Lahko bi se v vojni izkazal z neizmernim herojstvom in bil brez nog - hopla! Če je vrnil odlikovanja, nobenega dodatka! In tako pridemo do preia-lostnega zaključka, da se iz veteranov vojne za Slovenijo najvišji driavni organ direktno norca dela! niste vlekli kakšnih norčavih in za državo žaljivih potez! In tu je moja huda nesreča in bolest, ki jo delim z odlikovanci! Borim se ti namreč skupaj s svojim narodom za skupno svobodo. Res je, da ne v uniformi in sončnimi očali na nosu, ampak tako z dušo in notranjim prepričanjem! Ne vem, zakaj se mi danes Tema tedna Veterani Parlament je izumil nov zakon: vsi tisti, ki so okoli letali v uniformi in s sončnimi očali na nosu, bodo dobili veteranski dodatek, resničnim herojem pa so ga zaradi vrnjenih odlikovanj odvzeli... Morda pa s tem, ko tako pišmeuharsko eliminira najzaslužnejše može vojne za Slovenijo, posredno sporoča slovenskemu narodu: vsi, razen tistih, ki niste bežali v Celovec, ste potencialni veterani in pretendenti za veteranski dodatek, če le po vojni ob pomisli na osvoboditveno vojno vedno prikažejo pred očmi - sončna očala! Vedno! Kadar kdo reče: vojna za Slovenijo, že pomislim na sončna očala! Tedaj, ko so se bile bitke, smo namreč mi, navadni civili in potencialne civilne žrtve, videvali bodoče vojne veterane v uniformah in - s sončnimi očali! Veliko jih je bilo, ki so dirkali iz pogajanj na pogajanja in na fronto s sončnimi očali! Prisežem, da so jih kar naprej in naprej imeli na nosu, saj je bila pripeka huda in velika in ozonska luknja takisto.. In ko smo mi, civilni analitiki, po vojni analizirali tudi pojav sončnih očal na osvoboditveno vojno, smo bili, evo ti ga - nemudoma okarakterizirani kot nevšečni elementi. Z nikakršnimi možnostmi za kakšna odlikovanja, ki bi jih seveda vzeli, a pošiljatelju takojci tudi vrnili v kakšni polivinilasti vrečici. Mar ni v naših analizah, čeprav nevšečnih, a za zgodovino neprecenljivih, tudi kanček vojnih zaslug in ščepec možnosti za kakšen veteranski dodatek? Ni. Kje pa! Če še pravim osvoboditeljem, junakom in herojem, jemljejo pravico do veteranskega dodatka kar takole na horuk, lahko mi, resni analitiki, že vnaprej izgubljamo vse upe. Ali pa morebiti ne? Nikoli ne reci nikoli - če se že greš politiko. Kaj veš, morda pa mi analitiki skozi kakšen parlament le pridemo skozi in šibnemo veteranski dodatek -saj veteranov ja nikoli ne sme zmanjkati... Več ima kakšna država veteranov, bolj spoštljivo ugledna bo v svetu. Pa magari veteranov, ki so se bali ozonske luknje in so si zato nataknili sončna očala, prav nič pa se niso bali krutega sovraga. • D.Sedej KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič - 95,0 FM - 1584 AM - 88,9 FM. Pokrovitelj nedeljske oddaje 23. aprila 1995: BOU-TIQUE DAMSKEGA PERILA ROMANA s prodajalnami v Kranju - Center Carnium (avla Kina Storžič), v Radovljici - Cankarjeva ulica in v Ljubljani v WTC centru (za Bežigradom), tel.: 064/47-371. Boutique Romana vam predstavlja naslednje nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri artikle iz bogate ponudbe pokrovitelja. KUPON ODGOVOR: MOJ NASLOV: Odgovore pošljite do petka, 28. aprila 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, s pripisom: "Za Kolovrat domačih" -čakajo kar štiri lepe nagrade. boutioue Veliko sreče pri žrebanju in lep TtfVMUVll ^ pozdrav do naslednje nedelje Vam I^^tCatV želi voditelj oddaje Marjan Murko. ŽfcNSKO, MOŠKO PERILO ZLATI MIKROFON RADIA ZIRI Lestvica, ki jo pripravlja Boštjan Rupar. Predlogi meseca aprila: 1. NE RECI NIKDAR - Slapovi 2. PREVANDRAL SEM TUJE DE2ELE - Slovenija 3. KELNARCA - Fantje iz Oplotnice 4. CIGAN - Jože Burnik 5. VENČEK POLK - Slovenski muzikantje Samo teden dni je ostalo do konca glasovanja v mesecu aprilu. Ta mesec pa premočno vodi ansambel Slapovi in vse kaže da bo totreji ansambel, ki ste ga izbrali vi. Kupončke do konca meseca pošljite na naš naslov: RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. Glasovnica GLASUJEM ZA: MOJ PREDLOG: MOJ NASLOV; Boom! Poslušalke in poslušalci RADIA ŽIRI ste v oddaji BOOM in preko dopisnic izoblikovali in izglasovali lestvico KO ZABOLI UHO. Boom! Pesmi razlinih rangov in zvrsti, ki vam pošiljajo živčke, ste tokrat postopničkali takole: 1. ALFI NIPIČ: Ostal bom muzikant 23 glasov 2. ADI SMOLAR: 20 ljubic 22 glasov 3. ALI EN: Leva scena 13 glasov 4. JAN PLESTENJAK: Ker te ljubim 11 glasov 5. POP DESIGN: ŠKDM 5 glasov Boom! Cenzurko pričakuje dopisnice z vašimi predlogi za lestvico NAJSLABŠIH na naslovu: RADIO ŽIRI, 64220 Škofja Loka. Boom! Na račun smrdeče lestvice se bo izmed vas "do sitega" nadišavil v PARFUMERIJI HELENA. Tokratna nagrajenka pa je MARIJA MARTINJAK, CESNJEVEK 2, 64207 Cerklje. Boom! Čestitamo! Booooooooom! BOOMPONČEK Pesem: Izvajalec: Kratka obrazložitev: Lestvica smrdi na Radiu Žiri vsakih 14 dni - naslednje 4. maja, zato boomponček pošljite vsaj do 3. maja. BOOM! Besniška Voščenka Harmonikarska generalka za 4. prvenstvo Besnica, 24. aprila - V soboto je nastopilo 15 harmonikarjev iz Besniške doline, na prireditvi pa so sodelovali tudi člani turističnega podmladka oziroma šolarji ter dramski igralec Polde Bibič. Domačini so napolnili dvorano do zadnjega kotička in Turistično društvo je s prireditvijo spet poskrbelo za praznično razpoloženje. Ob tej priložnosti so namreč podelili tudi priznanja za urejene domačije, stanovanjske hiše in njihovo okolico. Komisija je imela težko delo pri ocenjevanju, saj je zadnje čase celotna dolina urejena in v dobesedno v cvetju. Priznanja pa so podelili tudi domačinom oziroma domačinkam, ki celo leto brezplačno skrbijo za cvetje na avtobusnih postjališčih v dolini. Sicer pa so avtobusna postajališča tudi sestavni del urejenosti celotne deline. Marsikdaj je bilo že slišati: V Besniški dolini si velja ogledati, kakšna so prijazna avtobusna postajališča. Priznanja za urejenost domačij in okolice so dobili: Ida Košir (Rakovica), Mira Jeram, Nevenka Udir, Irena Sušnik, Ivanka Finžgar, Marta Bregar, Ivanka Leben, Marija Papler, Bogomila Udir, Ivanka Ahačič (vse Spodnja Besnica) , Mojca Kalan, Dana Sušnik, Marta Mohorič, Ivanka Kemperle (vse Zgornja Besnica), Lucija Bešter, Tončka Šturm (Podblica), Marija Bešter (Jamnik). Za rože na avtobusnih postajališčih v Besniški dolini so lani skrbele Tončka Ročkar (Nova vas), Magda Mohorič (Zg. Besnica), Tončka Starman (Sp. Besnica), Micka Jereb (Sp. Besnica), Marjeta Starman in Helena Bernik (Rakovica) Današnje srečanje harmonikarjev je ponovna potrditev, da je harmonika v Besniški dolini doma. Zato ni čudno, da se jc tudi Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici tako hitro utrdilo in se vedno bolj potrjuje. Letošnje bo 11. junija (ne 11. maja kot smo pomotoma zapisali v eni zadnjih številk Gorenjskega glasa - op. p.) in zanj je že veliko zanimanje. Na njem bo tudi nekaj novosti, za obiskovalce pa tudi zanimivih in prijetnih presenečenj. Razpis za nastopajoče pa bomo objavili v prvi polovici maja," sta napovedala Miha Sušnik in Janez Fabijan. • A. Žalar) 179206 k- Načini vzpenjanja in opore Nekaj vzpenjavk, npr. srobot in nekatere kapucinke (Tro-paeolum), se oprijemajo z listnimi peclji. Številne druge so vzpenjavke z viticami, okoli opore se ovijajo z na dotik občutljivimi viticami, ki so pogosto preobraženi listi ali lističi, npr. Bignonia capreolata in dišeči grahor (Lathvrus odor-atus), zalistni poganjki, napr. pri pasijonki ali vrhnji poganjki, npr. pri trti. Pri divji trti (Parthenocissus) se vitice razvijejo kot lepljive ploščice na vršičkih, ko pridejo v stik z oporo. Plezalke in plazeče se vzpenjavke, kot so vrste Bougainvil-lea, Ouisalis indica in pozimni jasmin (Jasminum nudiflorum), oblikujejo dolge usločene poganjke, s katerimi se opore le rahlo prijemljejo ali pa sploh ne. Te rastline moramo na žično ogrodje ali na latnik privezovati. Lahko pa jih pustimo, da naravno in brez opore plezajo po zidovih in brežinah. Rastline iz te skupine večkrat sadijo za pokrivanje tal. Nekatere vrste, tako vrtnice vzpenjavke in nekatere vrste Ko urejamo vrt Vzpenjavke 2 robide (Rubus), imajo trne s kavlji, ki omogočajo naravno plezanje po drugih gostiteljskih rastlinah. Če se ne oprijemajo rastlin, jih moramo privezati na trdno oporo. Zemljišče in lega Številne vzpenjavke se razvijejo v vsej svoji lepoti na sončnih legah, v senci morajo imeti le korenine, nekatere potrebujejo hladnejša mesta. Mnoge so manj zahtevne. Čeprav imajo raje sončno lego, prenašajo tudi senco. Dva zgleda med številnimi sta Parthenocissus in Schizophragma. Za mraz občutljive vzpenjavke potrebujejo v hladnih krajih zaščito zida, ki gleda proti jugu, obstaja pa veliko število prezimno trdnih vzpenjavk, ki prav dobro prenesejo zimo tudi brez zaščite. Sončne ali zavetne lege V zmerno toplih območjih daje zavetna stena ustrezno mikroklimo za gojenje občutljivih ali cvetočih eksotičnih rastlin. Ob zimski zaščiti v takih razmerah dobro uspevata La-pageria rosea in pasijonka. Toplota, ki jo oddaja zid, pomaga, da les bolje dozori in da nato rastlina lažje prenese zimske temperature. Ob zavetnem zidu je temperatura nekaj stopinj višja. Če je nevarnost mraza med cvetenjem verjetna, je bolje, da občutljivih vzpenjavk ne sadimo na kraju, kjer so izpostavljene zgodnjemu jutranjemu soncu; cvetni popki se pri hitrem tajanju pogosto poškodujejo. Zelnatim rastlinam in čebulnicam prija sonce, lahko jih sadimo pod vzepnajvke, kjer ostajajo korenine na hladnem. Johanna Paungger, Thomas Poppe Vse ob pravem času Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju Prva knjiga te vrste na svetu, ki je zajela bogato znanje in izkušnje naših prednikov o vplivih Lune na človeka in okolje. Prepričali se boste, da so zaradi bližine Lune ti vplivi zelo veliki. Knjiga je prodajna uspešnica v Evropi in v mnogih knjigarnah je na prvem mestu. V kratkem času je bila prevedena že v 4 jezike in natisnjeno več kot 30 izdaj. Izjemno zanimiva knjiga, ki je mnogim spremenila življenje, mnogi jo upoštevajo pri vsakdanjem delu in ravnanju. Knjiga vam bo razkrila in svetovala, kdaj je pravi ali najprimernejši čas za: * nabiranje, pripravo in uživanje zdravilnih zelišč * kirurške posege * opravila pri zobozdravniku * post in za uživanje določene vrste hrane (vplivi na naše zdravje in počutje) * različna opravila na vrtu in polju * učinkovito, a nestrupeno zatiranje plevela in drugih škodljivcev * gnojenje, s katerim ne zastrupljamo podtalnice * sekanje drevja glede na uporabo lesa in druga opravila za uspešno gozdarjenje * čiščenje stanovanja * pranje perila s polovično količino pralnega praška * vlaganje In vku-havanje sadja in zelenjave * nego las in telesa itd. Knjiga je trdo vezana, format 16 x 21,5 cm, 214 strani. Posebna priloga: tunini koledarji do konca leta 1998! Cena knjige po povzetju: 3.400 SIT - poštnino plačamo mi. Knjigo lahko plačate tudi v dveh obrokih - prvega po prejemu položnice, drugega pa Čez mesec dni ob prevzemu knjige. NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige VSE OB PRAVEM ČASU po ceni 3.400 SIT, ki jo bom plačal(a) □ v enem obroku □ v dveh obrokih (označite!) Ime in priimek:............................... Ulica in hišna Št............................... Kraj in poštna št............................... Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel/Fai 063/27-734 Hladne in izpostavljene lege Za senčne, proti severu obrnjene zidove in za lege, ki so izpostavljene hladnim vetrovom, so najbolj primerne prezimno trdne vzpenjavke, posebno nekateri kovačniki in številni bršljani. Na zelo senčna mesta sadimo bršljan z zelenimi listi. Pisani ali rumeni listi potrebujejo več svetlobe in so občutljivejši za mraz. Vzpenjavke na zidovih, stavbah in ograjah Ne glede na to, ali vzpenjavke dopolnjujejo ali zakrivajo svojo oporo, so vpadljive, če jih gojimo ob zidovih in stavbah. Številne so zelo barvite, druge pa ustvarjajo razpršeno in nežno ozadje vsej vrtni zasnovi. Stavba, ki jo mehko obraščajo vzpenjavke, je vselej zanimiva. Tudi vrtni zidovi in ograje so dekorativne prvine, če jih obdamo z rastlinami, ki imajo lepo listje in cvetove. (Iz Enciklopedije vrtnarjenja, ki je izšla pri Slovenski knjigi.) Domači zdravnik Pljučnik Prav zdajle pisano cvete; cvetki so rdeči, modri, vijoličasti. Pljučnik nabiramo, ko cvete. Povežemo ga v šopke in obesimo v zračnem prostoru. Večinoma ga bo pa treba posušiti kje na toplem, pri zmerni umetni toploti, ker je zunaj zdaj še premraz in bi se slabo sušil. Zaradi kremenčeve kisline, sluzi in kalcijevih soli čaj močno vpliva na pljuča in druge organe, zlasti na dihala. Sploh velja pljučnik za izborno pomagalo pri vseh pljučnih boleznih, samo suli-časti trpotec se more meriti z njim, pravi pater Ašič. Ko res ni več pomoči za pljuča, tedaj pomaga, tako pravijo, le še pljučnik. Kako bi se zmanjšalo število pljučnih bolnikov, ko bi ga bolj uporabljali! Pomaga pri katarju dihal, pri kašlju z izmečkom, pri pljučnici, gripi, bronhitisuin pljučni jetiki. Pljučnikov čaj zdravi še hripavost in vnetje v grlu, če ga pijemo in grgramo z njim. Čaj utrjuje tkivo, zavira vnetje, pospešuje izločanje seča, zdravi hemoroide. Ako dalj časa uživamo mešanico: pljučnik, njivsko preslico in suličasti trpotec, pomaga celo pri hudi sušici. Slabotni in sušični bolniki naj pijejo 2 do 3x na dan čaj iz posušenega pljučnika z mlačnim mlekom. Pljučnikov čaj Je treba piti pri krvomoku. Čaj blati vnetje sluznice v želodcu in prebavilih, v ustih in žrelu, zdravi drisko in grižo: pijemo 3x na dan po eno skodelico. Vpliva tudi na bolni mehur in na kamne v mehurju. Čajna mešanica za pljuča in bronhije: po dva dela pljučnika in suličastega trpotca, pa le po en del kopriv in njivske preslice. 1 čajno žličko mešanice poparimo s 1/4 l kropa in popijemo po požirkih čez dan 3 skodelice čaja, oslaje-nega z medom. Mlado listje pljučnika lahko pripravimo kot špinačo ali solato. SREDA, 26. APRILA TVS 1 10.30 Otroški program 10.55 Miti, skrivnosti in mistika, nizozemska dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Narava in tehnika, angleška poljudnoznanstvena serija 12.30 Slovenski magazin 16.00 Zvok in tišina, kanadsko-novozelandsko-irska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 V. Moederndorfer: Rožce s Kranjskega, TV igra 21.40 Botanični vrt spomladi 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.45 Sova; Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka; šogun, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.55 Zgodbe iz školjke 15.30 Prima sezona, češka nadaljevanka 16.25 Videošpon 17.10 Sova, ponovitev 18.40 Arhiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: Zagreb: Kvalifikacije za EP v nogometu: Hrvaška -Slovenija, prenos 22.05 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Sandokan 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Zgodbe iz Hollywooda, angleški barvni film 14.40 Šolski program 15.45 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pazi, steklo 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Tellovi sinovi, švicarska dokumentarna oddaja 21.50 Znanstveni forum 22.35 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Triler 0.15 Sanje brez meja HTV 2 16.20 TV koledar 16.35 Kruti dvom, ponovitev nadaljevanke 17.25 TV kronika 17.55 Polfinale končnice hrvaškega košarkarskega prvenstva; Croatia osiguranje -Žrinjevac, prenos 19.30 Dnevnik 20.10 Rezervirano 22.05 Kruti dvom, nadaljevanka KANALA 10.00 Na velikem platnu 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 To trapasto življenje, ponovitev 11.55 A shop 12.05 Spot tedna 12.10 CMT 15.10Spot tedna 15.15 A shop 15.25 Male živali 16.25 Karma, ponovitev 17.25 Računalniška kronika, ponovitev 17.55 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Unpato 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.40 Epikurejske zgodbe 22.55 Album Show 23.45 Spot tedna 23.50 A shop 0.00 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Ne zdaj, dragi, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program 15.20 Naš hrupni dom 15.55 SP v hokeju: češka Avstrija 18.15 šport 20.15 Čudežni otrok Tate, ameriški film 21.50 Mesto zločina 23.20 čas v sliki 23.25 Samo sonce je bilo priča, francosko-italijanska kriminalka 1.20 Pravica do ubijanja, ponovitev ameriškega TV filma 2.50 Samo sonce je bilo priča, ponovitev filma 4.45 Jason King, Dobrodošli na Capriju 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 škoda za očeta, ponovitev 10.55 Bolnišnica Chicago Hope, ponovitev 11.40 Raji živali 12.00 Vreme 12.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Skrivno življenje rastlin, 6. del13.55 Pravica do ljubezni 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Praznovanje svobode, prenos s Trga herojev na Dunaju 22.15 čas v sliki 22.45 Brigitta Cimarolli, portret in spomini 23.15 Tiha smrt, dokumentarni film 0.10 Šport 0.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 GUSAR FERDO - predstava za otroke 19.40 OBJEKTIV GORENJSKE 7 (ponovitev informativne oddaje) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 ZA VAS SMO VOZILI 20.35 LEPE ROKE SO NAM V OKRAS 21.50 EPP blok - 3 21.55 EPP 21.00 ŽUPAN Z VAMI (v živo) 21.45 EPP 21.50 KULTURNI UTRINKI 22.00 STREL 17, oddaja za mlade in mlade po srcu 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Reportaža z mednarodnega prvenstva v plavanju 20.00 športna oddaja M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.00 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 MED PRIJATELJI, oddaja o nar-odnozabavni glasbi 21.00 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, 5. del 21.40 ROJEN ZA ZMAGO, ameriška komedija 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle LOKA TV ... Videostrani (non stop) TV ŠIŠKA 20.00 Telemarket 20.10 Veni vidi -kultura 21.00 Video moom 40 -slovenska glasbena lestvica 21.50 Telemarket 22.00 Napoved sporeda TV MEDVODE ... Videostrani 20.15 Reklamni blok20.10 Jurišamo s frajtonari-co, narodnozabavna glasbena oddaja z glasbenimi gosti v živo 21.40 Reklamni blok 21.45 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 7. oddaja iz cikla Ekološko izobraževanje - Varstvo okolja v gospodinjstvu 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Vtisi s strokovne ekskurzije študentov arhitekture na Nizozemskem 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 17.00 Lestvica diskoteke Gauloisses blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Večer kulture R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KINO KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam. Sledi beseda o knjižnih in filmskih novostih. Predstavili bomo tudi nekaj zanimivosti iz sveta glasbe. Dobre glasbe torej ne bo manjkalo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narod-nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- §odki danes - jutri 15.30 RA Iovenija16.30 Zrcalce, zrcalce 17.00 Glasbeno popoldne: Zabavna lestvica 515 18.15 BBC -jezikovni tečaj 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj -Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre... ROYAL in HIT 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 24.00 New age glasba - Uroš Novak 2.00 RGL v živo z vami do jutra radio triglav 96 MHz 20.26 TVS 1 ROŽCE S KRANJSKEGA TVfgra TVS, 1996/ igrajo: Zlatko Sugman, Štefka Dralc, Jerica Mrzel. Polona Vetrih, Slavko Cerjak, Ljerka Belak In Dare Valit; Družna je dobila nazaj grad s posestvom In zdaj bo z nJim treba kaj storiti. Idealna priložnost za odločitev je očetov rojstni dan. Toda tu se spopadeta dva pogleda na svet: oče je namreč nekdanji partizan, mati pa baronica nemškega rodu; starejši htan Erika In Cecilija sta bolj po materi, Uršula pa je bo. Ij podobna očetu. Mati zagovarja profitno logiko In odprti lov na kapital in si žeti, da bi nadomestili zamujeno, oče pa v duhu nostalglčnega humanizma odkriva kulturne vrednota, saj $e je vse življenje spopadal s povam-pkjeno oblastjo... CENTER amer. drama NELL ob 18. uri; premiera amer. trillerja UTEMELJEN SUM ob 20.30 uri STORŽIČ ameriška ljubezenska epska drama JESENSKA PRIPOVED ob 21. uri; amer risanka -sinhronizirana v slovenščini ASTERIX OSVAJA AMERIKO ob 17. in 19. uri ZELEZAR amer. znan. fantastični film ZVEZDNE STEZE VII. GENERACIJE ob 18. in 20. uri KINO SORA ŠK. LOKA ameriški film MALI BUDA ob. 18. in 20.30 uri KINO TIGER BOH-BISTRICA NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 20. uri NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Domžale, Kamnik, Medvode, Mengeš in Vodice (13) Krajevna samouprava na Sv. Katarini Referendum kot opozorilo občini Brane Tehovnik: "Krajevna skupnost Trnovec - Topol je po po največja, saj pred-stavlja kar eno tretjino občine Medvode. SKD izrabila naklonjenost tega območja." po povn Trnovec - Topol, aprila - V krajevni skupnosti, ki ima °lizu sto hiš in približno tudi toliko lastnikov vikendov v Naseljih Trnovec, Setnica, Tehovec. Brezovica pri Medvodah, Topol pri Medvodah in Belo, so se sicer odločili, da na referendumu o krajevnem samoprispevku preizkusijo pripravljenost krajanov in lastnikov neprimič-nin, da uredijo nekaj cestnih odsekov. Referendum pa na neki način simbolizira tudi stališče, da si na tem, po Površini skoraj eno tretjino velikem območju nove občine Medvode, krajevne samouprave ne pustijo vzeti. "Krajevne skupnosti v novi °bčini so še kako pomembne. y naši krajevni skupnosti smo bili namreč na volitvah "izigrani", saj nimamo v občinskem svetu nobenega predstavnika. Območje naše krajevne skupnosti je bilo na primer sklonjeno SKD, vendar je po volitvah stranka izrabila naklonjenost in je namesto naših dala druge v občinski svet. Naših kandidatov na primer niti obvestili niso o volilnem rezultatu. 7\idi sedanjega žu- pana smo Katarinčani volili. Zato nam zdaj ni vseeno, da ni najbolj za to, da bi imeli še naprej krajevno skupnost." Tako sta pred nedeljskim odločanjem o krajevnem samoprispevku za tri odseke občinskih cest razmišljala predsednik sveta KS Brane Tehovnik in predsednik gradbenega odbora Ciril Sušnik. Njunemu razmišljanju, da je Trnovec - Topol kot obrobna krajevna skupnost v občini Medvode v marsičem primer, Ciril Sušnik: "Za občinsko cesto gre, vendar vemo, da..." še posebno ponosni so na šolo v sedanji KS Trnovec -Topol. Sicer pa je Topol oziroma Sv. Katarina tudi zelo obiskana izletniška točka. ki potrjuje, da bi obrobne krajevne skupnosti morale obdržati dosedanjo krajevno samoupravo kasneje v pogovoru ni oporekal tudi župnik Slavko Kimovec, ki je na vprašanje, kaj meni o referendumskem odločanju v krajevni skupnosti, povedal, da je prav, da se krajani na tak način odločijo. Sicer pa cesta v prihodnje ne bo edina naloga, ki je danes opredeljena v programu sedanjega vodstva krajevne skupnosti. Nadaljevati bo treba z deli za preskrbo z vodo (Trnovec), za Topol pa je pogodba tudi podpisana, le zaradi delitvene bilance gradnja stoji. "Krajevne skupnosti si ne bomo pustili vzeti. Že zato ne, ker smo po eni strani na demografsko ogroženem območju, sicer pa na večnem obrobju; prej v Šiški, zdaj v Medvodah. Včasih se sliši, da bi bilo morda bolje, če bi bili v občini Škofja Loka. Tam so imeli do zdaj za takšna območja, kot je naša KS, neprimerno več posluha." Vsekakor imajo problemov v krajevni skupnosti toliko, da bo organizirana krajevna samouprava, kakršna je bila dosedanja, še kako potrebna. Nimajo urejenega avtobusnega prevoza, javne razsvetljave, problem je odvoz smeti, urejanje hudournikov, čeprav je bilo na tem področju še največ narejenega. Tudi trgovine nimajo. Imajo pa popoolno osemletko, na katero so zelo ponosni. Ne le, da je njena posebnost, da je najvišja (po nadmorski višini) v Sloveniji, pač pa so se v njej šolali kasnejši doktorji, magistri... Pravijo, da je poleg krajevne skupnosti šola druga poseb- Brane Tehovnik: "Krajevne skupnosti ne damo." nost tega dela občine Medvode, ki si je ne bodo pustili vzeti. • A. Žalar Program CRPOV za Dobeno Edino vaško območje v občini razmere v tem delu občine ter kraj opredelili za vaški razvoj v prihodnje. V drugi fazi naj bi se pripravile strokovne podlage, potem pa bi sledila tudi izvedba tako opredeljenega programa. Za to pa naj bi del denarja poleg ministrstva prispevala engeš. aprila - Krajani Dobena se strinjajo, da bi skupno f °dgovornimi oziroma pooblaščenimi službami in stro Kpvrijaki opredelili in potem tudi uresničevali program ^ftPOV A/a nedavnem sestanku s predstavniki občine Mengeš, Razvojnega zavoda in mag.. Alenke Sovine, kije tzvojalec programa CRPOV za Dobeno, so se dogovorili, da fogo pripravili program razdeljen na tri faze. Možnosti in problemi hkra-M bi jih bilo treba pri ^likovanju programa za Do- eno vključiti v urejanje in jazreševanje, so vsekakor tur-*em in z njim povezan urejen prostor za otroke. Posebnost zanimiva specifičnost pa je •anko Društvo za raziskovanje Jarn- Občina bi si morala Prizadevati, da bi se v okviru celotnega razvoja in programskih aktivnosti tudi kul-'urna dejavnost v določenem ae,U preselila na Dohcno. , Res je, da je Dobeno danes raJ. ki je najbolj podoben prijetni vasi v sedanji občini Mengeš. Vendar pa to ne pomeni, da v okviru program ne bi morali opredeliti tudi potrebno izgradnjo kanalizacije in prostorsko urejenost posameznih predelov. Med prednostnimi nalogami, ko se bodo domačini na sestankih opredeljevali za možnosti in dejavnosti, so vsekakor tudi pridobitev prostorskih in ureditvenih podatkov. Potreben bo geodetski posnetek Dobena, oštevilčenje hiš in zmogljivosti na primer za turizem in druge dejavnosti, izde- Na nedavnem sestanku v občini so opredelili osnovne usmeritve za pripravo programa CRPOV za Dobeno. lava stalne karte... Sicer pa naj tudi občina, del pa tudi krajani bi v prvi fazi ocenili stanje in sami. • A. Žalar Turistično vračanje Začelo seje. V Zbiljah so domačini, turistični delavci, krajevna skupnost dočakali čiščenje jezerskega dna. V kotanjah za nasipom bo zdaj "pristajalo" blato z dna Zbiljskega jezera. Po programu bodo kotanje napolnili s prek 80 tisoč kubičnimi metri blata, površino pa potem zatravili. Tako bodo dobili v Zbiljah spet jezero za jadranje in čolnarjenje, za turizem, hkrati pa se nekaj novih rekreacijskih površin. Mirni, izletniški turizem ob zelenem jezeru naj bi se vrnil spet v Zbilje, kjer si še posebno zadnja leta turistični delavci zelo prizadevajo in kljub trenutno še vedno neprijaznemu in zablatenemu jezeru vendarle uspešno opozarjajo in dokazujejo, da Zbilje so turistični kraj. • A. Žalar Ces ta ob Sori 7, 61215 Medvode teC: 061/611-512 'DeCovni čas: Ton. - Tet: 7h- 19h, Sobota: 76- 12h PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIPITE TUDI K NAM SALON POHIŠTVA AHA AEK MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 MESEC KUHINJ PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure * M » KVŽMUC Trgovina in posvetovalnica za Svali MEDVODE, C. KOM. STANETA 22 TEL.: 061/611-318 NAJVEČ, KAD LAHKO STODITE ZA SVOJO ŽIVAL, JE TO, DA PRIDETE K NAM. Del. čas od pon. - pet. 9.-19. sobota 9.-13. OB NAKUPU VAM SVETUJE STROKOVNJAK V AB L J ENI Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta Kamnik Samoprispevek v KS Komenda za večnamensko telovadnico še ni pravih sogovornikov Pravnih nejasnosti in zadržkov ni več ne morejo razumeti, da ne b samoprispevka za gradnjo telovadnice po decembrskem sklepu Ustavne siku nosti C€ nC 11 jevniŽIsodišča niso plačevali, bodo zaostanek zdaj lahko plačali v dveh obrokih. Kamnik, aprila - S političnim življenjem se je Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta občine Kamnik prvič srečal 1986. leta. Takrat Je bil, kot pravi, prek civilne družbe organizator alternativnih gibanj in eden od organizatorjev SDSS v občini in v Sloveniji Rojen avgusta 1957. leta, po poklicu diplomiran inženir strojništva, poročen, oče treh otrok, zaposlen in doma v Kamniku je Igor Podbrežnik zdaj tretji mandat v skupščinskem oziroma oblastnem delovanju. V prejšnjem mandatu je bil namreč podpredsednik občinske skupščine Kamnik. Komenda, aprila - Pisali smo že, da je Ustavno sodišče Republike Slovenijev postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki ga je začelo na pobudo Pavla Ocepka in Magde Rous iz Komende, odločilo, da sklep o ovedbi samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Komenda ni v neskladju z Ustavo in zakonom. S to odločitvijo pa je Ustavno sodišče tudi ukinilo sklep iz decembra lani, da se pobiranje samoprispevka začasno, do končne odločitve, ukine. "Oblastno oziroma skupščinsko odločanje in delovanje mi ni nepoznano. Ko gre za vodenje razprave, opredeljevanje in nenazadnje za osebni pogled na obravnavano problematiko, nisem v zadregi. Že od vsega začetka namreč artikuliram svoj pogled in skušam uveljaviti svoje oziroma strankino prepričanje." O uresničevanju nove lokalne samouprave, novega odločanja v občinskem svetu in postavljanju novih občinskih temeljev pravi, da je značilno tudi za kamniški občinski svet, da je v njem veliko novih svetnikov, ki so prvič prestopili občinski prag in se postavili v vlogo odločanja. "Tudi občinska uprava še ni konstituirana in zato tudi svetniki velikokrat še nimamo pravih in enakovrednih sogovornikov. To se na primer kaže tudi pri sedanji razpravi o občinskem proračunu. Predolga je bila, razvlečena, ko smo govorili o osnutku proračuna. Vendar v poslovniku ni mehanizma, ki bi jo skrajšal. Pa bomo tudi ta oreh štrli. Kar pa zadeva krajevne skupnosti, tudi nekateri v Kamniku in tudi ob opredlejevanju o občinskem proračunu, ne morejo doumeti in razumeti, da pravzaprav ne bi imeli nič, če jih ne bi imeli. Kam pa naj bi se občan obrnil v tem trenutku, če ne bi imel krajevne skupnosti?" * A. Žalar Urbanov sejem v Mengšu Igor Podbrežnik: "Če ne bi imeli KS, ne bi imeli nič." Pavel Ocepek in Magda Rous sta menila, da je uvedba krajevnega samoprispevka nezakonita, ker zanj ni glasovala večina krajanov, kot je to zahteval ob razpisu referenduma veljavni zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja. Pavel Ocepek je med drugim tudi opozarjal, da je graditev večnamenske telovadnice finančno in strokovno nestvaren projekt, saj se bo s samoprispevkom zbralo le 20 odstotkov potrebnih sredstev in da ostala potrebna sredstva niso zagotovljena. Tako Pavel Ocepek kot Magda Rous sta takrat predlagala, da se zadrži izvajanje sklepa zaradi bojazni, da vrnitev denarja ne bo mogoča. Krajevna skupnost je v odgovoru pojasnila, da je občina odobrila dodatna sredstva, če bo KS pridobila potrebna dovoljenja in zagotovila svoj potrebni del s samoprispevkom. Tako so od maja do novembra zbrali s samoprispevkom 9,760.087 tolarjev, porabili pa so za poravnavo stroškov v zvezi s pripravo za gradnjo 5,976.037,50 tolarjev. Glede ustavitve samoprispevka pa so v KS poudarili, da bi bile Štefan Borin, predsednik Mihaelovega sejma v Mengšu: "Morda se bo podobno kot Mihaelov sejem tudi zamisel o oživitvi Urbanovega sejma "prijela"." Dolskem, Litiji in vse do Črnuč oziroma Zasavja pa ni nobenega takšnega sejma. Zato bo morda v Mengšu oživitev nekdanjega sejma zanimiva." • A. Ž. ODPRTO OD 7h - 23h iJ^VOS ' SOBOTA, j /TTITRV * N BDELI A 12h - 23h SLOVIN« Z O R M A N Gorenjska c. 18 61215 MEDVODE TEL.: 061/614 - 787 Mengeš, aprila - V Mengšu so bili nekdaj štirje sejmi vletu: velikonočni, Urbanov, sejem na dan sv. Cecilije in Mihaelov sejem. Zdaj so se odločili, da bodo poleg Mihaelovega sejma skušali oživiti še Urbanov sejem. "Odbor za pripravo Mihaelovega sejma sije že lani zastavil nalogo, da organiziramo v Mengšu tudi Urbanov sejem. V okviru tega živinskega sejma bi organizirali tudi prodajo rabljene kmetijske opreme in strojev ter prodajo kmetijskih pridelkov," pravi Štefan Borin, f>redsednik odbora Mihae-ovega sejma, ki bo zdaj organiziral tudi Urbanov sejem. Sejem bodo pri Stareto-vem gradu v Mengšu pripravili 20. maja letos. Če bo prireditev uspela, bodo živinski sejem v prihodnje organizirali enkrat mesečno. "Kmetje iz Mengša in okolice ugotavljajo, da v Kamniku ukinjajo živinski sejem, v Črnučah so ga izrinili na le, v Tuhinju, Moravčah, Črnem grabnu, izdelovanje in oblikovanje vseh vrst strojnih scetk za industrijo, trgovino in obrt 61218 Komenda, Moste 8, tel.lfax.: 061/841-117 igra znani obraz z velikih zaslonov, Joe Pešci. Nanj $e nanaša tudi naše nagradno vprašanje: imenujte vsaj en film, v katerem je igral Joe Pešci! Dopisnice z odgovori pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, Zoisova 1> 64000 Kranj - Filmska nagradna uganka. 4779 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Zaščita potrošnikov račun Gospa B. S. nas je obvestila o Problemih pri uveljavljanju reklamacije otroške igrače. Ta je, komaj jo je njen sin prijel v rok, dobesedno razpadla. Odnesla jo je nazaj v trgovino, kjer je bila Prodajalka pripravljena ustreči njeni zahtevi po povračilu denarja, zahtevala pa je račun kot dokazilo, da je bila igrača res kupljena v tej trgovini. Tega omenjena gospa žal ni imela veČ, skupaj z embalažo igrače h končal v smeteh. S podobnimi primeri se v naši Pravni pisarni srečujemo vsakodnevno. Kupec, ne misleč na Posledice, takoj po nakupu odvrže račun. Ko želi kasneje Hveljavjati reklamacijo na včasih zelo dragih izdelkih, je žal velikokrat že prepozno. Edina Možnost je Še spomin prodajalca, ki se bo morebiti nakupa spomnil in nam vseeno ugodil reklamaciji. Vendar pa je malo Verjetno, da se nas bo prodajalec spomnil tudi po nekaj mesecev °d nakupa, garancija za brezhibno delovanje stvari največk- rat eno leto. Jamčevanje za storitve znaša dve leti po prevzemu del. Naš nasvet je, da vsaj vse pomembnejše račune hranite pet let. Toliko znaša splošni zastaralni rok in le tako lahko tudi preprečite težave, če bi prodajalec zaradi malomarnega vodenja računov še enkrat zahteval plačilo. Če računa nimate več, boste morali plačilo dokazovati na drug, težavnejši način. Če pa račun imate in bi morali ob reklamaciji dokazovati plačilo blaga ali storitve, vaši zahtevi vedno priložite kopijo originalnega računa. Če od vas zahtevajo original, overite kopijo originalnega dokumenta na sodišču in tako overjena kopija ga bo nadomestila. Če boste iz kateregakoli razloga ostali brez originalnega dokumenta, pa čeprav zaradi malomarnosti drugih, vam tega nikjer ne bodo upoštevali kot olajševalno okoliščino. Pravna pisarna ZPS: Jure M ar kič SKB banka v Internetu Kranj, 24. aprila - V svetovnem informacijskem omrežju Internet se predstavlja vse več bank, kot prva med slovenskimi se je pred dnevi vključila SKB banka. SKB banka je multimedijsko aplikacijo za World VVibe Web (informacijski servis, ki deluje znotraj Interneta) izdelala s sodelovanjem ljubljanskega podjetja Zaslon, ki je pripravilo •dejno zasnovo in tehnološke rešitve. SKB banka je predstavljena v svojem okolju, glavna stran je podložena s fotografijo banke in Ljubljanskega gradu v ozadju, uporabnik nato sam izbira '^formacije o njej. Nekatere svetovne banke poleg predstavljanja ponudbe že dopuščajo tudi puščanje sporočil in stranke lahko po elektronski Pošti banki pošiljajo svoje predloge in pripombe. V prihodnjih letih Pa naj bi Internet omogočil tudi elektronsko povezavo strank z banko. Podobno kot ameriške in angleške banke tudi SKB banka Najprej ponuja informativne strani in omogoča puščanje elektronskih sporočil, kasneje pa bodo uvedli tudi transakcijske storitve. Največ certifikatov zbrali Triglav, NFD in Atena Kranj, aprila - Največ certifikatov so zbrale družbe za Upravljanje, ki so jih ustanovile banke in zavarovalnice, ccrtifikatni zmagovalci pa so Triglav, NFD in Atena. Največ certifikatov sta doslej zbrala Triglav in Nacionalna finančna družba, vsaka jc uspela zbrati za dobrih 28 milijard tolarjev certifikatov. Dobro se je odrezala tudi Atena, ki ima v Prvih dveh skladih za slabih milijard tolarjev certifikatov, še vedno Pa jih zbirajo v tretjem skladu, ki je razpisal za več kot deset jnilijard tolarjev osnovnega kapitala, kmalu pa naj bi ga zaprli, saj °o poln. Dosti skladov je povečalo razpisani kapital: Kmečki sklad 1, Krekov Zvon, Center in Stolp pri KBM Infond, skoraj vsi skladi NFD in Triglava ter Maksima 1. Manj uspešne pa so bili pri zbiranju certifikatov družbe, ki so jih ustanovile borzno posredniške hiše in posamezniki. Družba Aktiva je bila pri prvem skladu manj uspešna, drugega lažje Polnijo. Najmanj uspešne pa so doslej investicijske družbe Cetius, Pulsar in Capinvest. Dostopna kvaliteta: I MICHELIN CLASSIC J: W#|fP ina i Kvalitetne pnevmatike, ki zagotavljajo varno vožnjo in veliko število prevoženih kilometrov. Za zmerno ceno jih dobite pri pooblaščenem zastopniku Boltez Avtooprema, kjer vam jih tudi brezplačno montiramo. Gana AVTOOPREMA, Staneta Žagarja 58c, Kranj BORZNI GRAFIKONI Osrednji dogodek trgovanja z dolgoročnimi vrednostnimi papirji je bil v preteklem tednu nedvomno letošnji rekordni dnevni padec prednostne delnice Zdravilišča Rogaške. V posebnem sporočilu za javnost je zdravilišče objavilo podatke o izgubi (290 milijonov tolarjev) v preteklem poslovnem obdobju. Zaradi stalnega padanje tečaja prednostnih delnic ZHT Rogaška je Ljubljanska borza sprejela sklep o odpravi desetodstotne dnevne omejitve gibanja tečaja. Na ta način se omogoči ponovna vzpostavitev trgovanja na neki novi ravni, ki zagotavlja likvidnost delnice. Po sprejetem sklepu borze je tečaj te delnice izgubil 60 odstotkov svoje vrednosti. Slovenski borzni indeks se je spustil pod 1100 točk. To je najnižja vrednost SBI v zadnjih dveh letih. Kljub temu da so tečaji številnih delnic na izredno nizkem nivoju, pravega zanimanja za delniški trg še ni zaznati. Spodbudno pa je že dejstvo, da se je z delnicami sploh začelo trgovati, ter da se obseg sklenjenih poslov postopno povečuje. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je posredovala tudi obvestilo za javnost, da v soglasju v Združenjem članov borze, v petek, 28. aprila, ne bo trgovanja z vrednostnimi papirji. Tako bo prekinitev trgovanja zaradi prvomajskih praznikov trajala od 27. aprila do 2. maja. • R.S. GIBANJE TEČAJA PREDNOSTNIH DELNIC ROGAŠKE V LETOŠNJEM LETU SLOVENSKI BORZNI INDEKS, VREDNOST 5. januarja 1995 = 1376,89; VREDNOST 21. aprila 1995 = 1091,94 KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUPNl/ntODAlNI | NAKUtMl/TOODAlNl | NAKUPNl/mODAJNl 1 DEM 1 ATS 100 111. A BANKA (KraniJrflč.) 80.30 81,50 11,18 A V AL Bled 80,40 80,80 11,37 AVAL. Konjska gora 80,40 80,90 11,35 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 80.30 81.40 11.30 COPIA, Kranj 80.30 80,80 11.38 EROS(Stari Mayr), Kran| 80.50 80,90 11,43 GEOSS Medvod« 80,50 80.80 11,40 GORENJSKA BANKA (vse enota) 79,45 81,79 11,07 HRANILNICA LON, d.d.Kran| 80,60 80.90 11,40 HIDMržnlca gubl|ana 80.60 80,80 11,38 HRAM ROŽICE Mengeš 80.40 80,70 11,42 lURiKA Jesen 80,40 81.40 11.25 INVEST Škofja Loka 80,52 80,75 11,40 LEMA Kranj 80,50 80,90 11,40 MIKEL Stražišče 80,60 80,80 11.42 PBS d.d. (na vseh poštah) 79.00 80,90 10.72 ROBSON Mengeš 80,55 80,75 11.40 SHP-Slov. hran. In pos. Kreni 80.50 80,80 11,40 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 80,20 81,35 10,60 SLOGA Kranj NE POSLUJE VEČ SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,45 SLOVENIJATURIST Jesenice 80,40 ŠUM Kranj 80,50 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,65 TALONZg. Bitnje 80,65 TENTOURS Domžale 80,50 TROHCAL Kamnlk-Bakovnlk 80 65 UKB d.d. Šk. Loka 80 40 VffLFAN Kranj 8o's0 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 80 50 WILFAN Tržič 81M0 POVPREČNI TEČAJ 8o!35 81,40 80.80 80,90 80.90 81,00 80,85 81,35 80.75 80,80 80.60 80,97 11.07 11,25 11.40 11,42 11,42 11,40 11.40 11,32 11,40 11,40 11.40 11,30 11.50 11,50 11.50 11,60 11,48 11,50 11.48 11.62 11,60 11.45 11,46 11,48 11.44 11,48 11,50 11,40 11.50 11,46 11.65 11,48 11.48 11,49 11,49 11,60 11,45 11,55 11,46 11.46 11.45 11,50 6,35 6,35 6,30 6,30 6,55 6,60 6.55 6.18 6,50 6,45 6,40 6,50 6,52 6,50 6.50 5.97 6.50 6.50 6.30 6,18 6.40 6,55 6.55 6.55 6.50 6.55 6.50 6,55 6,50 6,45 6.43 6,72 6,70 6,70 6,90 6,75 6,70 6.70 7,10 6.90 6.60 6,50 6.85 6,59 6,75 6,90 6.70 6,65 6.68 6,70 6,70 6,70 6,65 6.65 6,90 6,65 6,75 6,70 6,65 6,65 6,72 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Piskernik novi predsednik društva Manager Kranj, 24. aprila - Konec preteklega tedna je v Portorožu potekalo spomladansko srečanje društva Manager, za novega predsednika so izvolili Jakoba Piskernika, direktorja kranjskega Merkurja in predsednik gorenjskega kluba direktorjev Dvor. Osrednja tema srečanja je bila razvojna strategija Slovenije, o njej je govoril minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, ki je dejal, da je članstvo Slovenije v EU strateški cilj, saj je to normalni odgovor na povezovanje v Evropi. Pozornost so seveda namenili tudi makroekonomski politiki, precej so govorili o plačah in opozorili na nevarnost, da bodo v podjetjih z večinskim notranjim lastništvom pretiravali s plačami na račun naložb in razvoja. R E S T A V R -A C I J A m 324 -116 LIK Ef kmečki stroji kovinOtehna PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 GUME ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO ► BARUM In STOMIL za traktorje ► VVISKAFORS in MATADOR za nakladalke in prikolice ► PIRELLI ORIGINAL za kosilnice BCS in vsi rezervni deli GOZDARSKI VITLI OD 4 DO 6 TON 105.879 -217.739 TROSILEC UMETNEGA GNOJA KIRCHNER ► HS 50045.458,60 ►HS 40047.667,60 AVTOMOBILSKE PRIKOLICE OD 500 DO 700 KG 66.000- 140.000 SIT Trgovina - papirnica D-7 Jaka Platiše 17 (Planina III, Kranj) Prodajamo multimedijsko opremo ZVOČNIKE • JOYSTICKE • PC IGRE DISKETE • CD ROME ter izposojamo VIDEO IGRE za 1,3 ali 7 dni KONZOLE: MEGA DRIVE SEGA • GAME GEAR SEGA • NES (8 bitna) NINDENDA SNES (16 bitna) NINDENDA • GAME BOY NINDENDA Igrice posojamo samo polnoletnim osebam ali otrokom v spremstvu staršev. Trgovina je odprta vsak dan od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. OBIŠČITE NAS! SALON VOZIL CIMOS CITROEN v Kranju, tel.: 218-990 Preizkusite ga od 24. do 29. aprila! Preizkusne vožnje Citroenovega vozila Evasion so med tednom od 9. do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure. ^MERKUR KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Nikoli ne bo več tako} kot je bilo Čeprav je stari "gozdarski sistem" vseboval rešitve, ki so bile skregane s tržno logiko in tudi s strokovnimi načeli, v njem le ni bilo vse tako slabo, kot so v času "velikih sprememb" poskušali prikazati nekateri najglasnejši "razbijači" starega in "kovači" novega zakona o gozdovih. Če je med dobro novega zakona mogoče šteti to, da so lastniki gozdov dobili več pravic (in tudi več obveznosti) v svojem gozdu, da nimajo omejitev pri prodaji lesa, in da je prišlo do razdružitve gozdnih gospodarstev na javni in izvajalski del, se gozdnim posestnikom "kolca" po starih časih predvsem glede financiranja gradnje gozdnih cest. V prejšnjem "gozdarskem sistemu" je bilo financiranje urejeno tako, da so lastniki gozdov od vsakega kubičnega metra lesa, ki so ga prodali gozdnemu gospodarstvu, prispevali določen delež tudi za vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest, namensko zbrani denar se je "prelival" med zasebnim in družbenim sektorjem gozdarstva, nekaj pa je za ceste prispevala tudi lesna industrija. "Sistem" je, gledano samo skozi gozdarska očala, dal dobre rezultate. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je bilo, na primer, 1968. leta 337 kilometrov gozdnih cest, enajst let kasneje okoli 600 kilometrov, pred petimi leti že domala 850 kilometrov. Odprtost gozdov se je v tem času povečala s 7,8 na 19,2 metra gozdne ceste na hektar. Podatek, da so lani v slovenskih zasebnih, družbenih in moratorijskih gozdovih zgradili le eno gozdno cesto (tri kilometre v Bohinju), in da po letošnjih načilih za zdaj ni predvidena niti ena, dovolj jasno kaže na velik zastoj pri novogradnjah in na slabosti sedanjega načina financiranja. Čeprav v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v programu razvoja gozdov predvidevajo, da bodo čez dve leti v slovenskih gozdovih zgradili 90 kilometrov cest in leta 2.000 že 185 kilometrov, dobri poznavalci razmer napovedujejo, da se to ne zgodilo. Razlog je namreč v tem, da sedanji sistem financiranja novogradenj ob precejšnji državni podpori (nekako do 60 odstotkov) predvideva tudi (pre)velik delež lastnikov. Za izgradnjo petih kilometrov gozdne ceste v gozdove Gozd Martuljka bi, na primer, lastniki (kmetje in cerkev) morali prispevati kar desetletni možni etat, da bi "pokrili" svoj delež- Pa ne gre le za denar! Z gradnjo ceste se morajo strinjati vsi lastniki, kar pa je lahko ob veliki razdrobljenosti gozdov celo večji problem kot denar. In kakšne so možne posledice? Če bo "zastoj" pri gradnji gozdnih cest in odpiranju gozdov trajal več let ali morda celo več desetletij, bodo težave pri sonaravnem gospodarjenju, ki kot pogoj postavlja dobro odprtost gozdov. Ob tem, da bo del gozdov še naprej zaprt ali slabo odprt, obstaja bojazen, da bodo lastniki (pretirano) posegali predvsem po lesu, ki "raste" v bližini gozdnih cest in vlak. Problem pa se lahko še posebej zaostri ob pretirani namnožitvi podlubnikov ali ob morebitnem vetrolomu, žledolomu ali ob drugi naravni nesreči. • C. Zaplotnik Sečnje v slovenskih gozdovih Manjši posek v zasebnih gozdovih Kranj - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo, da je lani v slovenskih gozdovih "padlo" okoli 2,4 milijona kubičnih metrov drevja. Posek je bil nekoliko večji kot v prejšnjih treh letih (okoli 2,1 milijona "kubikov"), še vedno pa precej manjši kot v petletki 1986-90, ko so na leto posekali povprečno 3,3 milijona kubičnih metrov drevja. Na ministrstvu predvidevajo, da bo posek že čez dve leti presegel številko tri milijone "kubikov" na leto. Ob tem, ko so v državnih gozdovih v zadnjih štirih letih posekali toliko, kot so načrtovali, jc manjši skupni posek predvsem posledica bistveno manjše sečnje v zasebnih gozdovih. Na to so vplivale predvsem tržne razmere, še zlasti odkupne cene lesa, ki so bile (vsaj v primerjavi s prejšnjimi leti) dokaj nizke. • C. Z. Razstava Dobrote slovenskih kmetij Priznanja tudi gorenjskim kmetijam Ptuj - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo ter mestna občina Ptuj so v Minoritskem samostanu na Ptuju pripravili tradicionalno, že šesto razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Razstavo je v petek odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, zaprli pa so jo včeraj, v ponedeljek. Razstava, s katero je pred petimi leti začelo turistično društvo Ptuj, je prerasla v povelikonočni praznik slovenske kulinarikc, ki nagrajuje prizadevno delo kmečkih žena, deklet, gospodinj in gospodarjev. Za letošnje ocenjevanje in razstavo je 517 kmetij iz vse Slovenije in tokrat prvič iz zamejstva pripravilo skupno 637 dobrot, od tega 415 krušnih izdelkov, 113 mesnih in 109 mlečnih. Z Gorenjskega je na razstavi sodelovalo 22 kmetij s skupno 28 dobrotami, predvsem s krušnimi in mlečnimi izdelki. V nedeljo so podelili priznanja za razstavljene dobrote. Najboljše izdelke so nagradili z zlatimi, srebrnimi in bronastimi znaki. Med dobitniki letošnjih priznanj so tudi gorenjske kmečke gospodinje in gospodarji. Fani Kristan z Javornika je dobila zlati znak za potico ocvirkovco, Štefka Balanc iz Zgornje Bcsnice zlati znak za medene kruhke, Ana Hribernik s Planice srebrni znak za ocvirkovco, Marija Jelene iz Dražgoš srebrni znak za medene kruhke, Metka Voglar iz Nakla srebrni znak za krhke flancate, Marta Mohorič iz Zgornje Besnice bronasti znak za domač kruh, Franci Podjed iz Olševka zlati znak za sladko smetano in srebrni znak za navadni jogurt, Žužana Brence - Konc iz Gorenje vasi zlati znak za poltrdi sir Kosec in bronasti znak za poltrdi dimljeni sir Velikonočnik, Tilka Bogataj i/. Gorenje vasi zlati znak za poltrdi sir Tilen in srebrni znak za albuminsko skuto, Marija Podjed iz Olševka zlati znak za kislo smetano in Vika Podjed bronasti znak za sadni jogurt. Nuša Bernard z Dobrega polja je dobila priznanje za etnološko vrednost pletenice. • C. Z. Ločevanje gozdnih cest na "gozdarske" in "javne" Del gozdnih cest bodo vzdrževale občine V blejski območni enoti zavoda za gozdove predlagajo, da bi 74 kilometrov gozdnih cest pretežno javnega značaja na območju nekdanje radovljiške in jeseniške občine prevzele in jih vzdrževale občine. Bled - Zakon o gozdovih je razdelil gozdne ceste v dve skupini: na gozdne ceste, ki se uporabljajo predvsem za gozdarske potrebe, in na ceste pretežno javnega značaja, ki omogočajo tudi dostop do kmetij, zaselkov in vasi, do turističnih, izletniških in drugih podobnih objektov. Denar za vzdrževanje pretežno gozdnih cest zagotavljajo lastniki gozdov in država (lastniki naj bi s pristojbino, ki jo plačujejo od katastrskega gozdnih zemljišč, zbrali okoli 65 odstotkov sredstev, ostalo naj bi prispevala država iz proračuna), medtem ko naj bi gozdne ceste pretežno javnega značaja prevzele in jih vzdrževale občine. V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so že pripravili predlog razmejitve gozdnih cest na pretežno gozdne in pretežno javne ceste. Kot je povedal vodja enote Andrej Avsenek, predlagajo, da bi občine na območju blejskege gozdnogospodarskega območja prevzele nekaj manj kot 74 kilometrov gozdnih cest, in sicer občina Bled 5,9 kilometra, Bohinj Rampe niso v okras gozdovom Čeprav so gozdne ceste načeloma javne ceste (država tudi za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih prispeva okoli 35 odstotkov denarja), jih je s soglasjem zavoda za gozdove mogoče zapreti, če je za to zakonska osnova in če se vsi lastniki strinjajo. In ker je zakonska podlaga lahko že sploš-nokoristna vloga alt požarna ogroženost gozdov, je takšnih možnosti kar precej. Čeprav se v blejski enoti zavoda za gozdove zavedajo, da rampe niso v okras gozdovom in da so boljša rešitev opozorilni znaki in visoke kazni za kršitelje, je pritisk za fizično zaporo gozdnih cest precejšen. In, kot kaže, bo vse močnejši! Razlog je namreč v tem, da se lastniki vse bolj zavedajo lastnine in da postajajo splošno koristne vloge gozdov vse pomembnejše. 27,9 kilometra, Radovljica 15,4, Jesenice 13,2 in občina Kranjska Gora 11,4 kilometra. Blejska občina naj bi prevzela cesti Hom - Katarina (3 km) in Laze - Perniki (2,9 km), občina Bohinj cesto na Uskovnico (6,9 km), v Voje (4,3 km), na planino Zajamniki (10 km) in cesto Voje - Blato (6,6 km), občina Radovljica ceste Lipnica - Bodlajka (9,9 km), na Talež (1,4 km) in Draga -Planinca - Poljska planina (4,1 km), občina Jesenice ceste Zelenica (6 km), Završnica - Valvasor (5,2 km) in Plavški rovt - Zakamnik (2 km), občina Kranjska Gora pa cesto v Krnico (5,9 km) in cesto Dovje - Kladje (5,5 km). Občine se doslej do predloga zavoda še niso opredelile, verjetno pa bodo potrebna pogajanja. Novi razdelilnik upošteva blejske pripombe V blejski enoti zavoda za gozdove so imeli lani na vladno uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest veliko pripomb, še zlasti na razdelilnik za razporejanje sredstev po občinah, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano naredilo na podlagi dolžine gozdnih cest, povprečnih vzdrževalnih stroškov in deleža lastnikov gozdov pri vzdrževanju. Ugotavljali so, da so bili deleži izračunani z "različnimi pogledi" in da povprečni vzdrževalni stroški niso odražali zahtevnosti vzdrževanja gozdnih cest v alpskem svetu. Blejci so s svojimi pripombami uspeli, saj spremenjena uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (v uradnem listu je bila objavljena 7. aprila) daje petim občinam na blejskem gozdnogospodarskem območju 6,9 odstotka v državi zbrane pristojbine, medtem ko jim jo je lani le 4,5 odstotka. Po novem bo občina Bled dobila 0,69 odstotka zbrane pristojbine, Bohinj 1,165, Jesenice 1,213, Kranjska Gora 2,024 in Radovljica 1,812 odstotka. S pristojbino bodo po posameznih občinah pokrili od 63 do 71 odstotkov stroškov vzdrževanja gozdnih cest v zasebnih gozdovih, medtem ko bo razliko prispevala iz proračuna država. Vzdrževalce bodo izbrali z razpisom Občine z blejskega gozdnogospodarskega območja bodo v kratkem objavile javni razpis, na podlagi katerega bodo izbrale najustreznejšega vzdrževalca gozdnih cest v zasebnih gozdovih. Razpis zajema približno 70 odstotkov vrednosti potrebnih vzdrževalnih del, in sicer v občini Bled za 4,3 milijona tolarjev, v Kranjski Gori za 8,1 milijona, na Jesenicah za 4,8 milijona, v Bohinju za pet milijonov in v občini Radovljica za osem milijonov tolarjev. Ta denar bo zadoščal za osnovno vzdrževanje cest, ne pa tudi za investicijsko vzdrževanje oz. za občasna večja popravila. Zavod za gozdove je že pripravil program vzdrževanja cest, skrbel pa bo tudi nad tem, da bodo dela dobro opravljena. Ker izkušnje iz preteklosti kažejo, da cestarji, ki so doma ob gozdni cesti ali so še celo lastniki gozdov, lahko najhitreje in najceneje odstranijo listje s cest, uredijo odvodnjavanje in opravijo druga vzdrževalna dela, jih bodo v vzdrževanje vključili tudi letos. • C. Zaplotnik Rezultati kontrole krav in analiziranja mleka Koristni podatki za gospodarno rejo V živinorejsko razvitih državah je v kontrolo vključenih več kot 70 odstotkov krav, v Sloveniji jih je le četrtina. Kranj - Republiška uprava za prihodnje naj bi bilo v Slove pospeševanje kmetijstva in gorenjska kmetijska svetovalna služba sta pred nedavnim pripravili v Kranju posvet z naslovom Analize mleka -osnova uspešne prireje mleka. Posvet je pokazal, da so rezultati kontrole produktivnosti krav in analiziranja vzorcev koristni za gospodarno prirejo mleka. Kot je na posvetu povedala dr. Slavica Gole - Teger z Inštituta za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti, (ne) kakovost mleka določajo maščobe, beljakovine, laktoza, suha snov brez maščob, gostota, kislinska stopnja, zmrzlišč-na točka, skupno število mikroorganizmov, število so-matskih celic, morebitni ostanki antibiotikov in drugih zdravil ter zaviralnih in mleku tujih snovi... V Sloveniji ocenjuje kakovost surovega mleka osemnajst laboratorijev: sedemnajst jih je opremljenih z inštrumenti (milko-scani) za določanje kemijske sestave mleka, pet jih ima inštrumente (fossomatice) za ugotavljanje somatskih celic, le trije tudi naprave (bactos-cane) za določanje bakteriološke kakovosti mleka. V niji le pet laboratorijev, poleg njih pa še nacionalni referenčni laboratorij, ki bo usklajeval metode in postopke z nacionalnimi laboratoriji drugih držav, skrbel za točnost izvajanja analiz in za razvoj analitskih metod kontrole kakovosti mleka in mlečnih izdelkov. Evropska unija predvideva najmanj štirikrat mesečno jemanje vzorcev za kontrolo sestavin mleka (maščobe, beljakovin in laktoze) in plačevanje na osnovi mesečnih povprečnih vrednosti, dvakrat mesečni odvzem vzorcev za bakteriološko kakovost in plačilo na osnovi rezultatov povprečij dveh mesecev ter enkrat mesečni odvzem vzorca za ugotavljanje števila somatskih celic in plačilo na osnovi povprečja treh mesecev. V Sloveniji so pogoji Postopke bo treba uskladiti Kot je na posvetu dejal mag. Janez Žakelj z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bodo v prihodnje morali zagotoviti neodvisno delovanje mlečnih laboratorijev in njihovo medsebojno priznavanje; uskladiti pa bo treba tudi postopke vzorčenja, prevoza in ravnanja z vzorci. Somatske celice obvezen kriterij V mlekarsko razvitih državah je obvezen kriterij za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka tudi število somatskih celic, ki kaže na zdravje vimena (na prikrito ali vidno vnetje). Kot osnovo za plačevanje upoštevajo povprečje zadnjih treh ali celo zadnjih šestih meritev. Gorenjska na prvem mestu Na posestvih v Sloveniji je bila lani povprečna letna mlečnost krav, vključenih v AP kontrolo, 6.270 kilo- framov, na kmetijah pa 5.868 kilogramov. Gorenjska je ila s 6.529 kilogrami med vsemi regijami na prvem mestu v Sloveniji. pridelovanja mleka tako spremenljivi, da po mnenju dr-Tatjane Gole Teger zahtevajo jemanje štirih do osmih vzorcev mleka na mesec za določanje sestavin mleka; ni pa Še znano, koliko vzorcev mleka bi morali vzeti in analizirati, da bi dobili objektivno oceno 0 higienski kakovosti mleka. Na evropskem repu Kot je povedala mag. Mar' ija Klopcič z Biotehniške fakultete, je v Sloveniji v kontrolo produktivnosti vključenih okoli 60 tisoč krav ol-četrtina vseh. Slovenija ie s tem deležem na evropskem repu, v vseh živinorejsko razvitih državah so v kontrolo zajeli že več kot 70 odstotkov vseh krav. Pri nas je dvanaj^ tisoč krav v AP kontroli, M tisoč pa v A kontroli. Razlika med A in A P kontrolo je v načinu obdelave podatkov. Pr' AP kontroli dobijo rejci vsa" mesec obdelane podatke 23 vse krave, ob koncu leta Pa izračun, iz katerega so razviO' ni letni dosežki za vsako kravo posebej in za celo čredo. Pri * kontroli se izračunavajo sam0 laktacijski zaključki; takra: ko jc krava telila. Rezulta'J kontrole produktivnosti kra pomagajo rejcem (in tuđ strokovnim službam) pri doloj čanju krmnega obroka, r izboljševanju kakovosti mjc ka in doseganju čimbolj' cene, pri spremljanju zdravj krav in plodnosti, pri vodenj selekcije v čredi... • C * plotnik SCOTT "to je to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem - kolesa: gorska, treking, dirkalna znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMSd.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal In šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d .0.0. Hokejisti Olimpije Hertz povedli v zmagah s 3:2 v v JUTRI ZE ODLOČILNO SREČANJE? Ljubljančani za naslov državnih prvakov potrebujejo le še eno zmago, vendar Jeseničani v boju za novo hokejsko zvezdico ne bodo popustili Jesenice, 24. aprila - "V nadaljevanju prvenstva bomo morali narediti še kaj drugega," je po porazu na Jesenicah prejšnjo nedeljo dejal trener ljubljanskih hokejistov Pavel Kavčič, ko smo ga novinarji na tiskovni konferenci po tekmi vprašali, zakaj je dal nekaj minut pred koncem na led Dareta Prusnika, ki pri svojih letih ni več v najboljši hokejski formi, pač pa se menda zna dobro "tepsti".... Takrat še nismo bili povsem prepričani, da ima ljubljanski trener v mislih grobo oviranje jeseniških hokejistov, kar se je takoj nato izkazalo v Ljubljani, ko so pretepali najnevarnejšega je- seniškega napadalca Rahma-tulina, poškodbi pa sta staknila tudi Mlinarec in Kozar. Oba sta na petkovem srečanju na Jesenicah še stisnila pesti in zaigrala, kar pa je bilo usodno za Marjana Ko- KRANJČANI BODO ŠE MOČNEJŠI Kranj, 24. aprila - Medtem ko hokejisti Olimpije in Jesenic bijejo boj za naslov prvaka, so se igralci kranjskega Triglava še zadnjič to sezono zbrali na družabnem srečanju, ki je bil tudi zaključek sezone. Zbrali so se vsi igralci prvega moštva in vodstvo kluba. V nevezanem pogovoru je bilo največ govora o minuli sezoni, bila je najuspešnejša doslej, govorili pa so tudi o nadaljnjih načrtih. Tako se obeta kranjskemu hokeju nov vzpon, saj ima vodstvo kluba ambiciozne načrte. Prav lahko se zgodi, da bomo prihodnje leto v Kranju priča največjemu reprezentančnemu uspehu, odkar smo samostojni. Triglav pa naj bi imel še kvalitetnejšo moštvo kot letos. Na slovo od letošnje sezone so prišli tudi vsi Slovaki, ki so letos igrali v Kranju. Vsi v en glas so bili zadovoljni z bivanjem v Kranju in bi tudi prihodnjo sezono radi igrali za Triglav. Skratka prihodnja sezona naj bi bila za kranjski hokej -prelomna. Več pa o načrtih pa po skupščini RZS in letni skupščini hokejskega kluba, ki naj bi bila v drugi polovici maja. * Martin Dolanc TRAČANI "POVOZILI" DRŽAVNE PRVAKE Škofja Loka, 22. aprila - Ta konec tedna je bilo najbolj vroče na balinišču na Trati, kjer je domača ekipa Casinoja Sara gostila aktualne državne prvake, ekipo Brda in jih premagala s kar 18:4. Ločani so vodili s kar 14:0, saj so v trojkah Bence, Štancer in Berčič zmagali s 13:8, v dvojkah sta Moličnih in Čauševič slavila Prav tako 13:8, posamezno je Vehar premagal Pelca 13:9, Sofronicvski pa Skoberneta 13:3. V hitrostnem izbijanju je vehar zmagal 39:27, v natančnem izbijanju pa je Berčič kar 25:7 premagal Gorjanca. Sofronicvski pa 31:24 Pelca. V igri v krog je Sofronicvski le za malenkost, 24:26, zaostal za Skobernetom, Moličnik je 24:15 premagal Tominca, Štancer je 21:22 izgubil z Drašlerjem, Vehar pa je z 19 : 14 premagal Broliha. Tako po dveh krogih na lestvici vodi ekipa Trate Casinoja Sara, ki je obakrat visoko zmagala, druga je Skala Titanic, po dve zmagi pa imata tudi ekipi Lesonita in Polja. V I. ligi je ekipa Ferolesa Radovljice gostovala pri Sitografu Slogi in izgubila 14:2. Virtus je na gostovanju pri Jadran Pati zmagal 6:10, Primskovo in Sovič sta se razšla z izidom 7:9, Huje so brez boja izgubile proti Prestranku, Jeseničani pa so premagali ekipo Planinca z 10:9. Po dveh krogih so brez poraza Sitograf Sloga, Jesenice, Virtus in Sovič, ki imajo po štiri točke. V 2. ligi je ekipa Bistice na gostovanju pri Svobodi igrala izenačeno 8:8, enak rezultat pa jc doma v boju z Bičevjem iztržila ?kipa Tržiča. Tele TV Rogovila z 10:6 izgubila na gostovanju pri B'agajani. • V.S. BORIS URBANC DRUGI V POSTOJNI Postojna, Ljubljana, 22. in 23. aprila - Kegljavci nadaljujejo sezono z boji za turnirske točke. Minuli vikend sta bila končana še dva velika turnirja. "Pokal Jame" v Postojni je privabil kar 220 Vstopajočih iz vse Slovenije in Hrvaške. Prvič pa so na turnirju nastopili tudi člani nemškega prvaka Freiholz iz Plankstadta. Rezultati so bili res odlični, zmagal je Ralf Koch s 1047 podrtimi keglji, kar je nov rekord postojnskih stez. Boris Urbane je bil odličen drugi s 1018 keglji, in dokazal, da sodi v sam svetovni "egljaški vrh. Tretjeuvršcenega Freddvja Zaengerja, svetovnega Posamičnega prvaka, je premagal za tri keglje. Omeniti je Potrebno še našega drugega asa, Borisa Benedika, ki je s 1000 legiji osvojil 4. mesto. V Ljubljani pa se je na kegljišču Gradisa končal 9. mednarodni turnir IT 100 Brezovica. Težko kegljišče ni dopuščalo visokih [ezultatov, ampak zahtevalo vztrajno igro prav vseh 200 lučajev. Na vrhu so se tokrat zvrstili Boris Benedik, Anton Založnik in yladi Galjanič. V soboto, 29. aprila, bodo na kranjskih stezah potekali zaključni dvoboji v alpski ligi. Pomerili se bodo LOG Steinel : post Kaernten in Iskraemeco : SCO Bodensdorf. Stražiški in kranjski kegljavci napovedujejo gladke zmage nad avstrijskimi nasprotniki, zato vabijo vse navijače, da se pridružijo slavju. • V. Oman zarja, ki je komajda preživel grob napad ljubljanskega "lomilca" Eda Kastelica, ki se je v dosedanjem letošnjem prvenstvu izkazal edino le z grobostjo. Spetkani Jeseničani so nato v Podmežakli po podaljških in kazenskih strelih izgubili z rezultatom 3:4, 2:2 (1:0, 1:1, 0:1). Da navijači takšne zmage ne cenijo, so dokazali v nedeljo v Tivoliju, ko se jih je zbralo le nekaj več kot dva tisoč, Ljubljančani pa so na- daljevali s svojim grobim igranjem in spetkano jeseniško ekipo premagali s 6:4 (1:1, 3:2, 2:1). Tako Olimpija Hertz po petih tekmah vodi z rezultatom v zmagah s 3:2, priložnost za tako želeni naslov državnih prvakov pa se ji ponuja že jutri zvečer ob 18. uri v Podmežakli. Jeseničani obljubljajo, da bodo zbrali vse moči in s požrtvovalno igro končno odločitev prenesli konec tedna v Ljubljano. • V. S. MLADI GORENJCI BLESTELI V AVSTRIJI Kranj, 24. aprila - Prejšnji konec tedna je bil v avstrijskem Zeli am Seeju že četrti veliki mednarodni turnir hokejskih naraščajnikov v najmlajših kategorijah. Med šestnajstimi ekipami iz desetih držav so letos na njem sodelovele kar tri slovenske ekipe in vse dosegle lep uspeh. Najbolj so navdušili mladi upi Acroniksa Jesenic, ki so na turnirju zmagali, saj so po odlični igri v predtekmovaniu še trikrat zmagali v finalu in tako domov prinesli 4. veliki pokal Zeel am Seeja. Njihov uspeh so dopolnili mladi igralci Bleda, ki so na turnirju dosegli odlično šesto mesto. Uspeh Blejcev je večji tudi zato, ker so bili na turnirju z nepopolno in zelo mlado ekipo, njihov igralec Jurij Goličič pa je bil s 33 točkami tudi najboljši strelec turniija. Velike zasluge za dobro izurjeno najmlajšo selekcijo ima njihov ruski trener Valerij Šahraj, da bo delo z mladimi selekcijami še boljše, pa si je obetati od prihoda novega glavnega trenerja Gorazda Hitija. Ob koncu najuspeš-neješe sezone mladih blejskih hokejistov je trener Šahraj mlade nagradil s hokejskimi palicami, "granitno" za najboljšega igralca pa je prejel mladi Marjan Manfreda, ki je bil v blejski ekipi tudi najboljši strelec državnega prvenstva in alpske lige. Mlada ekipa Olimpije je kot tretji slovenski predstavnik na turnirju v Zeel am Seeiu zasedla prav tako dobro sedmo mesto. To pa je tudi upanje, da se tako na Gorenjskem kot v Sloveniji ni bati za napredek hokeja. • V. S. USPEŠNE VIŠINSKE PRIPRAVE GORENJSKIH PLAVALCEV 8.8Kranj - V Sicrri Nevadi, koder bi moralo biti svetovno prvenstvo v smučanju, so 14 dni na višinskih pripravah gostovali najboljši slovenski plavalci. Prejšnji teden so se z višinskih priprav vrnili plavalci reprezentance Slovenije, med katerimi so bili tudi trije plavalci PK Radolvjica Park hotel Bled. To sta bili sestri Nataša in Alenka Kejžar in Marko Milenkovič, seveda pa jc bil poleg tudi trener kluba in reprezentance Ciril Globočnik. Po pripovedovanju trenerja Cirila Globočnika so te višinske priprave v celoti uspele, trenirali so v olimpijskem bazenu v Sierri Nevadi, ki leži na višini 2.350 m nadmorske višine, le bivanje so imeli zagotovljeno 200 m nižje. Pogoji za trening so bili prav zares fantastični. Preplavali so okoli 100 do 140 km, dolgoprogaši še celo več. Vsi trije plavalci - Gorenjci so bili zdravi in pripravljeni na napore, ki jih priprave na tej nadmorski višini zahtevajo. Poleg napornih treningov so vsi trije skupaj s trenerjem Cirilom Globočnikom osvojili 3.400 m visoki Valete Pik, Marko Milenkovič pa je vrh osvojil celo z gorskim kolesom. Bazen so imeli na razpolago v najbolj optimalnem času, ker tam ni bilo drugih reprezentanc. Koristili so ga dve uri in pol v dopoldanskem in prav toliko v popoldanskem času, s tem, da so imeli med treningom na razpolago veliki fitness center. Srečo pa so imeli v tem, da je bil inštitut v Granadi zainteresiran, da s plavalci naše reprezentance opravi neke teste in so v ta namen imeli na razpolago podvodne kamere za snemanje podvodne tehnike in startov, prav tako pa so opravili nekaj medicinskih testov. Te rezultate so lahko primerjali s plavalci Avstralije, ki so bili v Sierri Nevadi na pripravah pred našo reprezentanco. Med drugimi so lahko videli tudi rezultate odličnega ruskega plavalca Popova. Na pripravah so se naši plavalci resnično trudili in veliko trenirali, kar pove že podatek, da so v povprečju kljub dobri hrani izgubili po 2 kg telesne teže. S temi pripravami so naredili neko bazo, da bodo vnaprej vedeli, ali so take priprave koristne. To se bo vsekakor kmalu pokazalo, saj so že med vikendom nastopili na mednarodnem mitingu v Spittalu, in sicer v 25-metrskem bazenu. Kljub utrujenosti so dosegli odlične rezultate. Na podlagi rezultatov bodo ocenili, ali naj se. podobnih-priprav udeležijo še prep nastopom na evropskem-rj^V£nst|jU^letos avgusta na Dunaju. t Konec tega tedna naše plavaicecaka nastop na velikem mVtirigu na Dunaju in rezultati* tega mitinga naj bi bili pravi pokazatelj uspešnosti priprav. Na mitingu .'naj bi Nataša Kejžar in Marko Milenkovič 100 . odslotno^potrdila normo za nastop na evropskem prvenstvu. • Jože Marin če k OB 95-LETNICI KRANJSKEGA PLANINSTVA DRUŠTVO, KI VELIKO PONUJA ČLANOM Kranj, 24. aprila - Po ustanovitvi kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva pred 95 leti, je bilo osnovno vprašanje, kaj narediti za društvo v vsebinskem in materialnem smislu. Izhodišče sedanjega vodstva PD Kranj je že dolgo iskanje, kaj ponuditi planincem, da bi ohranilo čim večje število Članstva. Tudi lani se niso zadovoljili zgolj z izletništvom. Planinsko društvo Kranj je v letu 1993 imelo nekaj več kot 2000 članov, lani pa se je število Članov s plačano članarino ustavilo malo pod to številko. Vseeno je društvo med največjimi v nekdanji in posebej v sedanji kranjski občini. Žal pa planinstvo še vedno nima glede na svoj pomen zadostne materialne podpore niti z državne niti z občinske ravni, je ugotovil predsednik PD Kranj Franc Ekar na petkovem občnem zboru društva. Med drugim je izrazil pričakovanje, da bo tudi krovna organizacija namenila več veljave močnejšim društvom. Društveno priznanje je dobil tudi Andrej štremfelj -Foto: S. Saje Rezultati lanskega dela pričajo o prizadevnosti na raznih področjih. Najmlajše povezuje pionirski odsek, ki je skrbel za planinsko vzgojo v 8 šolskih krožkih; planinsko šolo je končalo 19 učencev, na 10 skupnih izletih pa so imeli po 40 udeležencev. Mladinski odsek ima 12 vodnikov, ki so sodelovali s planinci v gimnaziji in ekonomski šoli pri izvedbi izletov. Odsek za planinsko hojo in vodništvo je, razen za izpopolnjevanje 30 planinskih in 12 mladinskih vodnikov, poskrbel za izvedbo 25 društvenih izletov s skoraj 1600 udeleženci. Markacijski odsek je prenovil pot iz Mač na Kališče in pregledal več drugih poti. Alpinistični odsek, ki ima 16 alpinistov in 9 pripravnikov, je lani naštel več kot 1000 vzponov, izvedel odpravo v Ande, uspehe pa je dodalo še 14 tekmovalcev v športnem plezanju. Gospodarski odsek je skrbel za upravljanje in vzdrževanje postojank na Krvavcu, Kališču in Ledinah; žal je zlasti slednja koča imela slab iztržek. Člani postaje GRS se lahko pohvalijo, da so opravili le dve reševanji, zato pa so imeli več dela s preventivo in usposabljanjem. Dejavne so bile tudi sekcije; upokojenci so na 22 izletov privabili 1040 udeležencev, delavci Iskre prek 360 planincev na 19 izletih in delavci Alpctoura prek 500 na 13 izletih. Za uspešno delo je kranjskim planincem čestital predsednik PZS Andrei Brvar, ki je zaželel več stikov z društvom v bodoče. Članom PD Kranj je izročil 6 bronastih, 3 srebrne in 1 zlat znak PZS. Društvo je ob jubileju podelilo vrsto spominskih priznanj. Udeležence je posebej obdaril Andrej Štremfelj s predavanjem z lanske odprave v Patagonijo. • S. Saje Novi knjigi s športno tematiko NORDIJSKO SMUČANJE IN ŠAH Napisali so jih dr. Bojan Jošt in dr. Janez Pustovrh ter dr. Srdan V. Bavdek. Ljubljana, 25. aprila - Slovenija je bogatejša za dve novi strokovni knjigi s področja športa, športne vadbe in telesne vzgoje. Na Fakulteti za šport bodo danes predstavili novo knjigo Nordijsko smučanje - teorija in metodika športne vzgoje, ki sta jo napisala dr. Bojan Jošt iz Strahinja pri Naklem in dr. Janez Pustovrh. Založba Mladinska njiga pa bo prav tako danes predstavila knjigo Šah - igra in razvedrilo, ki jo je napisal dr. Srdan V. Bavdek iz Cerkel) in jo namenil začetnikom v šahovski igri in tistim, ki želijo svoje znanje poglobiti. • J.K. mmirainn BLEJSKE PRVAKINJE PRI ŽUPANU Bled, 25. aprila - Blejska odbojka je z žensko ekipo Klima Commerce Bled, ki je osvojila naslov državnih prvakinj, dosegla svoi največji uspeh, ki odmeva ne le v gorenjski, ampak tudi slovenski športni javnosti. Primat ženske odbojke je po dolgih letih vladanja Ljubljane in Maribora prišel na Gorenjsko. Blejske odbojkarice in njihovo vodstvo bo danes, 25. aprila, ob 20. un v hotelu Jelovica sprejel blejski 4upan Vinko Gole s svetniki in predsatvniki Bleda in njegovega turizma. • J. K. Borce Hristov, strelec gola za Živila, ki je v drugem polčasu zamenjal Jerino. - Slika G. Šinik OMET Prva državna nogometna liga ŽIVILOM JE ŠLO ZA NOHTE ŽIVILA Naklo : IZOLA 1:1 (0 : 0), strelec za Izolo Bičakčič v 64. in za Živila Hristov v 82. minuti, gledalcev 400, glavni sodnik Mitrovič iz Ljubljane, rumeni kartoni Murnik in Pavlic, rdeči pa Demirovič (vsi Živila). Kranj, 24. aprila - Od pričakovane gladke zmage Živil nad Izolo, ki je bila res eno najslabših moštev, ki so to sezono gostovala v Kranju, ni bilo nič. Pa ne zaradi dobre igre gostov, ampak zaradi nezbrane in neučinkovite igre domačih, ki bi že ob polčasu lahko vodili vsaj z dvema goloma. Na srečanju, pokrovitelj je bil Bistro Belca z Zgornje Bele, nagrade za občinstvo pa je daroval sponzor Živila, so Naklanci ostali še brez svojega najboljšega igralca Demiroviča, ki ga je Izolan Kendič pridno provocira!, v drugem polčasu pa so sicer mirnemu Demiroviču živci popustili. T\idi na sojenje je bilo precej pripomb, tudi glede izključitve in različnih meril pri dosojanju prekrškov. Naklanci so v prvem polčasu ob jalovi premoči in vsaj v prvem delu ob dobri igri zapravljali priložnost za priložnost: Jerina v 2. minuti, ko je bil sam pred gostujočim vratarjem Karahodo, Marušič v 8. minuti, Kečan in Marušič v 13. minuti, Grašič v 37. minuti po idealni podaji Marušiča, ki je tudi pet minut kasneje idealno podal pred vrata, tam pa ni bilo nikogar od Naklancev. V drugem polčasu je bila igra slabša, vendar vseeno premoč Živil. Poskušala sta Tadej Pavlic in Demirovič. V 64. minuti je Tadej Pavlic po nepotrebnem prepustil žogo najnevarnejšemu Izolanu Velkovskemu, ki je podal Bičakčicu, ki je streljal. Lalič bi strel ubranil, če ne bi žoga zadela Murnika. Potem se je začel boj za točko. Velkovski bi lahko v 79. minuti Izolanom zagotovil zmago, vendar Je bil Lalič uspešnejši, v 82. minuti pa je Tušar vzel gostom zogo, jo dal Kečanu, ta pa Hristovu, ki je neubranljivo zadel in zagotovil vsaj točko.Za zmago ni bilo časa in sreče. Ahčin je v 87. minuti zadel prečko. Trener Lazarevič je po tekmi dejal, da je bil usoden prvi polčas, ko med petimi šansami niso izkoristili niti ene. Potem bi bilo vse drugače. Kritičen je bil tudi do sojenja. • J. Košnjek VISOKO ODDALO TOČKO V 15. kolu je bil na sporedu derbi med prvouvrščenima ekipama Visokega in Bitenj. Tekma se je končala brez zadetka in s tem je Visoko po 14. tekmah izgubilo prvo točko v prvenstvu. Ostali rezultati so bili pričakovani, razen zmage Trboj nad Zarico. Tako so igralci Trboj z dobrimi igrami zelo zapletli položaj na dnu lestvice, saj so zapustili zadnje mesto in s tem povečali število kandidatov za odhod iz lige. Izidi: Visoko : Bitnje 0 : 0, Britof : Sava 1 : 3, Železniki : Šenčur 1 : 0, Polet: Jelovica LTH 0 : 2, Lesce Bled Stiks : Alpina 1 : 0, Zarica : Trboje 0 : 2. Vrstni red: 1. Visoko 29, 2. Bitnje 22, 3. Lesce Bled Stiks 19, 4. Sava 16, 5. Zarica 15, 6. Jelovica LTH 15, 7. Britof 12, 8. Alpina 11, 9. Železniki 11,10. Šenčur 10,11. Trboje 9, 12. Polet 9. • M. Žibert PRVENSTVO SELEKCIJ DEČKOV V nedeljo, 23. aprila, se je s tekmama na Visokem nadaljevalo ligaško tekmovanje območnih selekcij v okviru NZS za starejše dečke. Gorenjski selekciji, sestavljeni iz igralcev Triglav Creine, Živil Nakla, Save, Jesenic in Zarice, sta gostili vrstnike iz koprske podzveze. Mlajša ekipa v postavi Galič, Klasan, Resnik, Tasnasič, Ktstev, Dolžan, Kovačič, Stojnic, Mežek, Sedej, Božič, Povše, Šantak, Rekič, Dolenc, Bolka jc po zelo dobri igri zmagala z 2 : 0 in se še bolj utrdila na prvem mestu v zahodni skupini. Strelca sta bila Kovačič in Mežek. Starejša skupina dečkov v postavi Globočnik, Smolovič, Stojanov, Bogatinov, Baltič, Bauman, Berra, Orehek, Vujovič, Šmid, TVoha, Kolmanko, Poljak, Plastovski, Jankole pa je po enakovredni tekmi klonila z rezultatom 2:1. Strelec je bil Orehek. • Marjan Žibert Tekma kranjskih in beljaških veteranov - V počastitev 75-letnice Nogometnega kluba Triglav Creina je bila pretekli teden v Kranju tekma veteranov kranjskega kluba in Beljaka - Sv. Magdalene. Najstarejši igralec je bil Rudi Verbič. V prihodnje naj bi bilo akcij kranjskih veteranov, ki so svojemu klubu kupili komplet dresov, še več, posebej pa so pomagali podjetniki Belančič, Ocepek, Zupančič, Tomazin in Kožar). Kranjčani so zmagali s 5 : 2. - Slika L. Jeras BREZJANI GOSTILI BERLINČANE Brezje - Od petka do nedelje se je na Brezjah mudila skupina Berlinčanov, ki je s tem brezjanskim športnikom in cerkvenim pevcem vrnila lanski obisk. Gostje iz Berlina so si v soboto dopoldne z gostitelji, člani športnega društva Brezje, ogledali Bled in Begunje, popoldne pa so se udeležili nogometnega turnirja. Zmagala je ekipa Brezij pred moštvom Adnjan, ekipo nogometnega kluba Katoliške misije Berlin in ekipo Jack Daniels. Po turnirju jc bilo zaključno srečanje s kulturnim programom. Srečanje med Brezjani in Berlinčani bo odslej tradicionalno. • CZ. LETO VZPONA BLEJSKE ODBOJKE KRANJČANI ZLAHKA NAPREJ Samo še nastop moške reprezentance na kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo in končala se bo sezona dvoranske odbojke v Sloveniji. Ta sezona pa je bila gotovo najuspešnejša sezona doslej predvsem za blejsko odbojko. Poleg osvojitve naslova državnih prvakinj v ženski konkurenci je prav na koncu uspel podvig tudi odbojkarjem Minolte Bled. Kljub temu da so Blejci imeli velike težave z organizatorji igre, so se za las uvrstili v skupino za uvrstitev v 1A DOL. V končnici je ekipi priskočil na pomoč Aleš Jerala, ki pa je prav pred odločilno tekmo zbolel. Kljub temu pa se domači odbojkarji niso dali, tesno so premagali vodilni Ljutomer in se zaradi poraza Topolšice v Novem mestu uvrstili v 1A DOL. Mesta v 1A DOL pa ni uspelo zadržati odbojkarjem FI Proma, za katere je bila ta sezona polna porazov, saj so dobili samo dve tekmi in bodo naslednjo sezono nastopali v 1B DOL. Prav ob njihovih porazih pa se verjetno potrjuje tudi dejstvo, da je na gorenjskem premalo zares dobrin odboj karjev, da bi na tako majhnem prostoru delovali dve vrhunski ekipi. Mesta v 1B DOL pa ni supelo zadržati tudi odbojkaricam kranjskega ŠOL) Triglava, kar pa je bilo tudi za pričakovati, saj trener Zadražnik ni imel na izbirp prav velikega števila kvalitetnih igralk. Toda, če pogledamo tekmovanja tudi v ostalih tekmovanjih, je bila sezona za gorenjsko odbojko kar uspešna. V pokalnem tekmovanju je sezona za gorenjsko odbojko kar uspešna. V pokalnem tekmovanju je sezona za gorenjsko odbojko kar uspešna. V pokalnem tekmovanju je Klima Commerce izpadel v Eolfinalu. Minolta Bled in Pl Prom pa v čctrtfinalu proti asnejšim državnim prvakom Salonitu oziroma pokalnem zmagovalcu Mariboru. Odbojkarji Termo Lubnika v 2. DOL so celo ogrožali vodilne, tudi odbojkarice Pl Proma so zadržale status drugoligašic. Tudi vse ekipe v 3. DOL so si zagotovile obstanek, kranjski Triglav in mlada ekipa Bleda pa sta se uvrstili tik pod vrh. V mlajših kategorijah, razumljivo, na gorenjskem kraljujejo blejske ekipe. Samo mladincem Termo Lubnika je uspelo premagati svoje vrstnike z Bleda, v vseh drugih kategorijah pa so bile le-te gorenjski prvaki. Pa vendar se v finale državnega prvenstva ni uspelo uvrstiti nobeni od gorenjskih ekip - prav vse so izpadle v polfinalnih tekmovanjih, najbližje uvrstitve v finale pa so bili kadeti Bleda, vendar so izgubili odločilno tekmo na Brezovici. • B. Maček IRKA smo : JEZICA: RADOVLJICA 93:76 (47:47) Didakta* Kovač 23, Valetnar 17, Stojnšek 16, Koman 10, Mitrič 5, Omahen 3 in Šmid 2. Radovljiška Didakta je izgubila prvo tekmo kvalifikacij za A 2 SKL. V Ljubljani je bilo dovolj devet minut slabe igre za dokaj visok poraz. V prvem polčasu so Radovljičani prikazali odlično igro. Dobro so zadevali, v obrambi pa igrali kolektivno, kar je prineslo neodločen rezultat po dvajsetih minutah. Vendar so si ključni igralci nabrali precej osebnih napak, nekaj spornih odločitev pa sta prispevala tudi sodnika. Odločitev je prvih devet minut drugega polčasa. Domači so se razigrali in s trojkami in Erotinapadi so polnili radovljiški koš. Na drugi strani žoga ni otela skozi obroč, tudi iz čistih metov. Delni rezultat 19 : 2 so domači potem rutinsko obdržali do konca, čeprav se je Didakta približala že na deset točk. Kakor da bi za dobro obrambo tudi v drugem polčasu zmanjkalo moči. Povratno srečanje bo v sredo, 26. aprila, ob 19.30 uri v telovadnici OŠ v Radovljici. Vabljeni vsi navijači in ljubitelji dobre košarke. V primeru zmage Didakte bo tretja tekma v soboto v Ljubljani. • M. Zupan RADOVLJIŠKI KOŠARKARJI IMAJO NASLEDNIKE Radovljica, 24. aprila - Medtem ko se članska ekipa Košarkarskega kluba Didakte iz Radovljice te dni bori za uvrstitev v A2 ligo slovenskega državnega prvenstva, pa bod budnim očesom trenerjev in vaditeljev v Veseli šoli košarke v Radovljici vadi kar 192 njihovih naslednikov. V klubu, kjer imajo že člansko, mladinsko in kadetsko ekipo (pa tudi veteransko!) se zavedajo, da brez novih mladih talentov razvoja ne bo, zato so se resno lotili njihove vzgoje. Tako je v "Veselo košarko", kot so poimenovali šolo za najmlajše, vključenih skoraj dvesto košarkarjev, od tega 34 cicibanov, 93 mlajših dečkov in 65 starejših dečkov. Vaditelji so z njimi letos opravili že več kot 550 treningov, odigrali so 49 tekem, skupaj so si ogledali številne košarkarske tekme. To pa je bilo mogoče le ob načrtnem delu, saj so v klubu v sodelovanju z Občinsko športno zvezo zaposlili poklicnega trenerja Janka Staneka, ki ima roko nad vzgojo mladih. "V klubu tudi budno spremljamo priprave nagradnjo športne dvorane ob novi gostinski šoli v Radovljici, kar bo za našo morebitno uvrstitev v A2 ligo zelo pomembno. Prav tako se že pripravljmo na košarkarski tabor, ki ga bomo organizirali od 21. do 24. junija, takrat pa bo v Radovljici tudi četrto državno prvenstvo v igri trojk," pravi predsednik KK Radovljica Miha Šter. • V. S. JUT KRANJCANKE V BOJ ZA OBSTANEK Prvoligaške so odigrale zadnji krog rednega dela prvenstva, ta pa je minil brez presenečenj. V končnico in s tem v boj za naslov prvakinj so se uvrstile rokometašice Krim Electe, Olimpije, Marcus Burje in Mlinotesta. Kranjčanke čaka težko delo v boju za obstanek, saj čez celo leto niso pokazale veliko, a kljub temu jim zaželimo srečo. Skupaj s Kranjčankami bodo v boju za obstanek igrale še rokometašice Rajh No. 1, Marine Izole in Velenja. V drugi ženski ligi so odigrali 12. kolo. Ekipa Polja je še vedno neporažena, njena žrtev pa je bila tokrat ekipa Save. Ločanke so visoko premagale drugo ekipo Kranja, Planina je doma izgubila proti vse bolj solidni ekipi Zagorja. Tudi tokrat je bilo preloženo eno srečanje. Rokometaši Gorjanca so v tretji ligi doživeli še en poraz in tako izgubili prvo mesto na lestvici. Tokrat so jih premagali Kodeljevčani, sedaj vodilni na lestvici. Zmago je zabeležila tudi mlada druga ekipa Šeširja, Sava in Radovljica Š. Bled. M. Dolanc Kranj, 23. aprila - Vaterpolisti so v soboto odigrali povratni srečanji pokalnega četrtfinala. Obe tekmi sta bili v kranjskem olimpijskem bazenu. Najprej so se pomerili Triglavani in "bankirji" iz Maribora. Mariborčani brez kaznovanega vratarja Kollija velikih možnosti za presenečenje niso imeli in Kranjčani so še v drugo izdatno napolnili njihovo mrežo. Le malenkost nižji poraz so v dvoboju s Kranjem 90 doživeli vaterpolisti portoroškega Okolja. Pri zmagovalcih se je tokrat s tremi zadetki izkazal Radonjič. Že v sredo bo v Kranju prvi polfinalni obračun. V goste h Kranju 90 prihaja koprski Micom. V Kranju se zavedajo, da so Primorci favoriti, vendar se Kranj 90 ne predaja vnaprej. Pokal je njihova velika priložnost, saj so prav v pokalnih tekmovanjih možna največja presenečenja, pravijo razpoloženi Kranjčani. V formi je kapetan Čadež, prav od njegove igre pa je odvisno, kako igra Kranj 90. Glavna naloga bo zaustaviti Ukrajinca Startana in kapetana Koprčanov Bolčiča, ker s preudarno igro v napadu premagovati izvrstnega Belofastova. Drugega polfinala žal ne bo, saj so vaterpolisti Vodovodnega stolpa, ki jih je v polfinale postavil žreb, odpovedali tekmi s Triglavom. Triglavani tako pričakujejo v finalu boljšega iz dvoboja Kranj 90 : Micom Koper. Rezultata: Triglav : Probanka Leasing Maribor 17 : 3 (4 : 0,5 : 2, 4 : 0, 4 : 1); strelci: Triglav: Troppan 5, Hajdinjak, Nastran, GaliČ, Bukovac, Peranovič po 2, Balderman in Komelj po 1; Maribor: M-Grujič, Seljak in I. Grujič po 1; Kranj 90 : Okolje Portorož: 13 : 3 (3 :1,6 :0,0:1,4 :1); strelci: Kranj 90: Radonjič 3, Pičulin, ČadeŽ in Margeta po 2, Zupanič, Cvitkovič, Grabeč in Rauter po L Okolje: Basiaco, Stanišič in Naglic po 1. Par polfinala: Kranj 90 : Micom Koper, v sredo ob 21.15 v olimpijskem bazenu v Kranju. • Grega Košir rokomet «MmmnKiiini ŠEŠIR: DELMAR IZOLA 16:17 (10:11) Škofja Loka, Športna dvorana Poden, gledalcev 500, sodnika Povalej (Celje) in Melanšek (Velenje). Šešir: Peternel, Tomič, Fajfar, Šile 4, Dolinar 1, Frelih 1, Praljak, Papež 4, Jakac 3 (2), Cvijič 2, M. Keše 1, G. Keše. Delmar Izola: Nedoh, Mičovič 6, Avsec 1, Sokolov 5, Ropotar, Cah, Vidmar, Matjaševič, Hrvatin, Višnjič, Roje, Djokič 4. V prvi tekmi polfinala končnice v drugoligaški konkurenci v zahodni skupini so Izolani napravili velik korak h končnemu uspehu. S to zmago so izničili prednost Šeširja, ki mora sedaj zmagati na povratni tekmi za morebitno tretjo tekmo. Finale pred finalom je postreglo z mero borbenosti na obeh straneh. Gostje so nekoliko odločneje začeli. Vendar jim domačini niso dovolil1 razviti prave igre. V 13. minuti je bil izid izenačen pri 4 : 4. Toda v 19. minuti so Izolani imeli največjo prednost na tekmi, ko je bilo 8 : 5. Domači so do konca še uspeli izenačiti, tik pred koncem prvega dela pa je Sokolov dosegel vodilni gol za goste. Tudi y nadaljevanju je bil Delmar ves čas v prednosti. Šefiir je imel nekaj priložnosti, da bi prevzel vodstvo, toda to domačinom v tej tekmi Žal ni uspelo. Domači o zadnjoč izenačili v 51. minuti prek Šilca pri izidu 15 :15. V 57. minuti so gostje vodili s 17 : 15. Šeširjevcerft pa kaj več kot zmanjšati prednosti ni uspelo, kljub temu da sa V zadnjih trenutkih imeli priložnost vsaj izenačiti in izsiliti podaljšek. Povratna tekma bo v soboto, 29. aprila, ob 20. uri * Izoli. • Dare Rupar LOČANIV FINALU V sredo, 19., in v četrtek, 20. aprila, sta bila v Škofji Loki v organizaciji OS Ivana Groharja, RK Lokastar in RK Šešir rokometna turnirja v 3. polfinalni skupini, ki sta odločala, katera OŠ se bo uvrstila v finale državnega prvenstva Pri dekletih sta se v prvi tekmi pomerili ekipi OŠ Zalog >z Zaloga pri Ljubljani in OŠ France Prešeren iz Kranja. Boljše so bile igralke iz Ljubljane, saj so Kranjčanke nastopile oslabljene brez dveh najboljših igralk, in zmagale z rezultatom 12 : 7. V drug« polfinalni tekmi pa so učenke z OS Ivana Groharja iz Škofje Loke premagale sovrstnice iz Ljubljane z rezultatom 20 : 12. V tekmi za tretje mesto (poraženi ekipi iz prvih dveh tekem) so igralke iz OŠ Polje premagale OŠ France Prešeren z rezultatom 23 : 10. Izredno zanimiva, kakovostna in do konca izenačena pa je bila tekma za 1. mesto v tej skupini, ki je odločala o uvrstitvi v finale-med OŠ Ivana Groharja in OS Zalog. Na koncu so bile boljše Ločanke in zmagale z rezultatom 10 : 8. S to zmago so deloma W Conovile lanskoletni uspeh, ki so se ravno tako uvrstile v finale J«1 ile državne prvakinje. . . Finalni turnir za deklice, na katerem bodo sodelovale Šti" zmagovalne ekipe iz polfinalnih skupin bo v sredo, 10. maja-najverjetneje v Žalcu. j Pri dečkih pa sta se v prvi temi pomerili ekipi z OŠ Kare' Destovnik Kajuh iz Ljubljane in OŠ Peter Kavčič iz Škofje Loke-Boljši so bili Ljubljančani in zmagali z 22 :16. V drugi tekmi so bi! boljši učenci iz OS Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so premaga" OŠ Trebnje iz Trebnjega z rezultatom 23 : 14. V tekmi za tretje mesto je ekipa z OŠ Peter Kavčič premaga.'* ekipo z OŠ Trebnje s 23 : 18. V finalni tekmi pa so bili uspešnem1 učenci z OŠ Ivana Groharja in premagali OŠ K. D. Kajuh z 19 '•}?' S to zmago so si pridobili pravico do nastopa na finalnem turnirj s še tremi zmagovalci iz ostalih polfinalnih skupin v četrtek, maja, v Trbovljah. • M. Primožič RADOVLJIČANI V PRAGI Radovljica, 24. aprila - Mladinska in kadetska akipa ŠD R^ Radovljica Špecenja Bled sta se udeležili mednarodnega turnirja v Pragi. Sodelovalo je 260 ekip iz- 16 držav. Med mladinci je bilo 38 ekip razdeljenih v 6 skupin. Radovljičani s° bili tretji v svoji skupini in se niso uvrstili v osmino finala; Najboljši igralec je bil golman Anže Bagi. Kadeti so bu» uspešnejši. V svoji skupini so bili drugi. V osmini finala so premagali avstrijsko ekipo HC Schrack in se uvrstili v četrtfinale, kjer so bili tudi zaradi utrujenosti poraženi. Grega Peternel je bil najboljši igralec. Igralci in vodstvo se zahvaljujejo sponzorjem Turističnim društvom Bled, Kranjska Gora m Bohinj, Tircomu Brezje, trgovini Miška Radovljici mesariji Frelih Brezje. Gostišču Rožič Bohinj in Rožiču Brezja • B. Sodja UREJA; Vilma Stanovnik Spominski Bergantov tek v Tržiču STARTALO 250 TEKAČEV (M Tržič, 19. aprila - Vsako leto aprila tržiSke ulice izgubijo svoj vsakdanji utrip, preplavijo pa jih številni atleti in atletinje iz vseh koncev Slovenije, ki se zberejo na, sedej že tradicionalnem, teku v spomin na tržiškega alpinista in velikega prijateja teka Boruta Bergana. Letos je poseben organizacijski odbor ob sodelovanju več kot 80 prostovoljcev (alpinisti, GRS, gasilci, člani ZVUTS, zaposleni in učenci šole Zali Rovt ter nekateri drugi) uspešno izvedel Že X. memorialni tek Boruta Bergana ter VI. odprto prvenstvo Slovenske vojske Gorenjske in II. odprto prvenstvo OŠ Slovenije v štafetnem teku. Prireditev, ki jo je odprl tržiški župan Pavle Rupar, je pritegnila k sodelovanju skoraj 40 šolskih štafet, kar kaže na to, da se je to tekmovanje, ki ga je podprlo tudi Ministrstvo za Šolstvo in šport, že ukoreninilo rned šolskimi pedagogi. V posamični konkurenci pa je štar-falo več kot 130 posameznikov in posameznic, ki so merili moči v različnih starostnih kategorijah ter na progah dolgih 5 oziroma 10 kilometrov. Skupaj je bilo na startu blizu 250 tekačev in tekačic. Konkurenca je biaj močna, najboj zanimiv pa je bil boj na najdaljši progi, kjer je strnjena skupina kakšnih desetih tekačev, dolgo tekla skupaj, kasneje pa sta se ločila Živko in Fabjan, ki je Romea Živka tudi najbolj ogrozil na koncu, ko je zaostanek skoraj popolnoma izničil, saj jc kot drugi zaostal le za 1,22 sekunde. Romeo Živko, ki je tekel za ekipo Reebok Trzin je tako v Tržiču zmagal že petič in tako domov odnesel že peti 10 PLEZANJE ČUFARJEVA IN MEJOVŠEK veliki pokal zmagovalca, ki ga je prejel iz rok Ivka Bcrganta, Borutovega očeta. Organizatorji so posebej nagradili tudi najhitrejšega domačina, to pa je bil Jože Bohinc, ki je bil v absolutni razvrstitvi na 19. mestu. Med ženskami je slavila Silva Vivod iz Maribora, ki ni imela pretirano težkega dela s kon-kurentkami, tržiška atletinja-veteranka Anica Jerman pa je bila peta. Zanimivo je bilo tudi v teku vojakov in častnikov, kjer je slavil Tomaž Kalan iz Kranja, pokale za najboljše ekipe pa so šle v 710. UČSV Ilirska Bistrica med vojaki na služenju vojaškega roka, v Center vojaških šol v Ljubljano med častniki ter v PPSV Ljubljana Polje med rezervisti. Letos je bilo veliko zanimanje šol za sodelovanje njihovih štafet na slovenskem prvenstvu v štafetnem teku, kjer pa so med dečki na 3 x 100 metrov dolgi progi slavili Borovničani, med deklicami na 3 x 600 metrov pa I. ekipa OŠ Franja Malgaja iz Šentjurja. Organizatorji so pripravili veliko število častnih priznanj ter tudi nagrade za -najboljše, spomnili pa so se tudi treh tekmovalcev, ki so se udeležili vseh dosedanjih memorialnih tekov - Anice Jerman in Jožeta Bohinca iz Tržiča ter našega znanega gorskega tekača Franca Tcraža iz Mojstrane ter se jim zahvalili s posebnimi spominskimi plaketami ter knjigami o Tržiču. Rezultati: štafetui tek - dečki 3 x 1000 m: 1. OŠ dr. I. Korošca Borovnica 14:57,85; 2. OŠ V. Perka Domžale I. 15:05,04; 3. Takole je plezala zmagovalka Martina Čufar - Foto: L.jeras Škofja Loka - V nedeljo zvečer se je s finalnimi boji končala prva tekma državnega prvenstva v športnem plezanju za letošnje leto. V dopoldanskih kvalifikacijah je bilo na štartni listi skupno le 36 tekmovalcev, kar je precej manj, kot jih je običajno. Ženske kvalifikacije so že pokazale, da tudi letos na vrhu ne bo bistvenih sprememb. Ču-farjeva, Lukančičeva in Štremfl-jeva so bile na prvih treh mestih, ostale pa so slepo razvrstile za njimi. Pri moških je bila kvalifikacijska smer očitno mnogo prezahtevna. Guček, Lukič in Zidan so odšli v finale z najboljšimi rezultati, preostalih šest finalistov pa so jim sledili s približno enakimi rezultati. Finale pri Zcnskeha jc minil na najboljši možen način. Tekmovalke so ena za drugo dosegale boljše višine in na koncu jc Mojstrančanka Martina Čufar splezala smer do vrha. Metka Lukančič je bila druga, za njima Pa so se uvrstile same mlade mlazelke in sicer 14-letnici Klemenči-Čeva in Štremfljeva in še za kako leto mlajši dvojčici Šeliga. Moški finale je rezultate iz kvalifikacij obrnil na glavo. Odlično sta Plezala Matej Mejovšck in Vili Guček, drugim pa je postavitev delala Precej več preglavic. ,. Naše najboljše tekmovalce zdaj čaka svetovno prvenstvo v Ženevi, V bo od 5. do 7. maja. Reprezentanca odhaja v Švico prihodnji Petrtek. Članski selektor Bojan Leskovšek je določil sestavo ekipe, ki i Štela 6 tekmovalcev. Pri ženskah sta to Martina Čufar in Metka ^Kančič, pri moških pa Aljoša Grom, Vili Gušek, Franci Jensterle in Matej Mejovšek. Rezultati iz Škofje Loke: Ženske: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Metka Lukančič (AO Trbovlje), 3. Blaža Klemcnčič, Katarina Štremfelj (obe PK Škofja Loka), 5. Urša Šeliga (Šaleški *0); moški: I, Matej Mejovšek (Šaleški AO), 2. Vili Guček (AO irbolje), 3. Franci Jensterle (AOP Žiri), 4. Matej Grilc (AO Lj. tatica) 5. petcr Bračič (Šaleški AO), 6. Aljoša Grom (PC Pivka), 7. ^tanko Zidan (AO Lj. Matica), 8. Marko Lukič (AO Kozjak Mb), 9. "orut Kavzar (AO Trbolje). • Tomo Česen zujite mmtmmzrmnmm GORENJSKO PRVENSTVO V KATAH Sobotno gorenjsko prvenstvo v katah za dečke in deklice v OŠ J~yctko Golar v Škofji Loki v organizaciji karate kluba Škofja Loka ie n,|o za kranjske tekmovalce kar uspešno. Na prvenstvu je sodelovalo j^eč kot šestdeset tekmovalcev, največ uspeha pa so imeli predstavniki Karate kluba Škofja Loka, ki so osvojili tri prva, tri druga in tri tretja j^sta, med zmagovalci pa sta bila tudi člana KK Kranj Bojana Uujovie in Jure Melink. Rezultati, deklice, letnik 1984 in mlajši: 1 Ristič Katarina, 2. L'cruina Anja. 3. Remc Mojca (vse Škofja Loka); letnik 83/82: 1. £>nko Tanja (Škofja Loka), 2. Stojakovič Daniela (Kranj); letnik 80/ f1: L Dujovič Bojana (Kranj), 2. Oblak Meta (Škofja Loka), 3. luskič Asmina (Kranj) dečki, letnik 1984 in mlajši: 1. Kenjolo £>mjan (Škofja Loka), 2. Kern Luka (Kranj), 3. Komljcnovič Dejan JSkofja Loka); letnik 83/82: 1 Žvah Tilen (Bohinj), 2. Pekel Matic, 3. yh'ak Andrej (oba Kranj); letnik 80/81: 1. Melink Jure (Kranj), 2. Zupane Janez, 3. Potočnik Blaž (oba Škofja Loka). • Andrej Kožuh OŠ Mengeš 15:11,43; deklice 3x 600 m: 1. OŠ F. Malgaja Šentjur I. 7:19,41; 2. OŠ F. Bevk Tolmin 7:21,15; 3. OŠ F. Malgaja Šentjur II 7.26,54; ženske - do 30 let: 1. Silva Vivod (Tam) 17:39,02; 2. Mateja Udovč (AK N. mesto) 18:12,62; 3. Melita Rajgelj (Triatlon klub Kranj) 22:18,55; od 30 - 40 let: 1. Veronika Bohinc (Ljubljana) 18:43,13; 2. Minka Logonder (Šk. Loka) 20:24,23; nad 40 let: 1. Anica Jerman (Tržič) 21:16,78; absolutno: 1. Silva Vivod (Tam) 17:39,02; 2. Mateja Udovč (AK N. mesto) 18:12,62; 3. Veronika Bohinc (Lj.) 18:43,13; 4. Minka Logonder (Sk. Loka) 20:24,23; 5. Anica Jerman (Trž) 21:16,78; moški - do 20 let: 1. Boštjan Brnot (AK Domžale) 31:45, 43; 2. Primož Pangerl 34:56,15; 3. Tone Ojsteršek (oba AK Trgohladn Šentjur) 35:37,49; od 20 - 30 let: 1. Matjaž Fabjan (AK N. mesto) 31:12,18; 2. Roman Hojak (TGT Tržič) 32:09,66; 3. Anton Holdinar (Lenart) 32:32,28; od 30 - 40 let: 1. Romeo Živko (Reebok Trzin) 31:10,96; 2. Igor Šalamun (Tam) 31:43,59; 3. Franc Guzej (AK Rudar Trb.) 32:13,05; od 40-50 let: 1. Marjan Krempl (AK SI. Bistrica) 33:33,67; 2. Marjan Berčič (Kranj) 37:26,79; 3. Srečo Pirman (310. UČSV Kranj) 37:39,51; nad 50 let: 1. Rok Stros (Ljubno) 39:55,19; 2. Lojze Kovic (G. vas, Gostilna 7) 42:42,65; 3. Matiaj dr. Horvat (UKC Lj.) 43:41,70; Absolutna razvrstitev za X. memorial Boruta Berganta: 1. Romeo Živko (Reebok Trzin) 31:10,96; 2. Matjaž Fabjan (AK N. mesto) 31:12,18; 3. Igor Šalamun (TAM Mb.) 31:43,59; 4. Boštjan Brnot (AK Dom- Pri izvedbi X. memoriala Boruta Berganta so pomaali: Zavarovalnica Triglav, OE Kranj, Občina Tržič, Min. za obrambo in min. za šolstvo in šport, TGT, d.o.o., Tržič, Integral Tržič, Komunalno podjetje Tržič, Seidl & Pančur, d.n.o., Tržič, Avto M, d.o.o., Tržič, Projekt, d.o.o., Tržič, Restavracija RAJ Tržič, KI-TRANS, d.o.o., Tržič, OŠ Zali Rovt in številni drugi. VI. odprto prvenstov SV Gorenjske - posamezno: 1. Tomaž Kalan (SV Kranj) 33:44,81; 2. Branko Velikonja (6. PPSV N. Gorica) 34:07,59; 3. Miro Kre-gar (PPSV Lj. Polje) 34:21,09; ekipno - vojaki na služenju vojaškega roka: 1. 710.UCSV SI. Bistrica 1:57:55,08; 2. Sr. pol. šola Tacne 2:00:32,31; 3. 310. UC SV Kranj 2:05:45,87; častniki (zaposleni v SV): 1. Cen. voj. šol Ljubljana 1:48:21,07; 2. 310.UCSV Kranj 1:55:44,83; 3. PPSV Lj. Polje 1:56:16,52; rezervna sestava: 1. PPSV Lj. Polje 1:44:49,62. • J. Kikel «5pno plezanje iKsnnnn PRVA ČISTA DESETKA MLADIH KRANJSKIH ŠPORTNIH PLEZALCEV 17-letni David Stepanjan, član alpinističnega odseka Kranj je v Mišji peči pri Ospu splezal smer Mrtvaški ples, ocenjeno z X. S plezanjem se ukvarja štiri leta. Zadnji dve leti in pol je Eod vodstvom trenerja Igorja Kalana močno napredoval, ani je dosegel tudi prve vidnejše uvrstitve na tekmovanjih za državno prvenstvo. V skupni članski konkurenci je zasedel 12. mesto, v mladinski 4. in kadetski 3. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Leipzigu je bil 24. Za letošnje leto je prvi del načrta že izpolnil, drugi del in tudi višji del sezone pa je zagotovo mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo v začetku julija. Zaželimo mu vso srečo. Mlado kranjsko športno plezanje ima še enega kandidata za evropsko prvenstvo. To je Aleš Pelko, lani 5. skupne razvrstitve v kategorije starejših dečkov. Brane Sarajlič je aprila splezal na pogled smer z oceno VI b oziroma VII po UIAA lestvici. Od marca poteka pod vodstvom Andreja Kecmana tudi šola športnega plezanja za srednješolce, ki jo obiskuje osem tečajnikov. Luka Zazvonil pa je že splezal na pogled smer Ketchup (VII), kar je za tako kratek čas treninga lep dosežek. Od marca poteka tudi plezalni vrtec za otroke oa 7. do 10. leta starosti. Vrtec vodi Nevenka Osredkar. Pri izvajanju programa športnega plezanja nam že vrsto let pomaga Kranjski Petrol. Vsi ti uspehi ne bi bili mogoči brez treninga na plezalni steni. Zgradili smo jo konec februarja. Pri izgradnji so nam pomagali Športna zveza Kranj, Šenk pohištvo, Merkur, Termo Škofja Loka, Gradbinec in g. Franci Ekar, predsednik PD Kranj in člani AO Kranj s prostovoljnim delom. Vsem, ki so nam pomagali, res velika HVALA. • Andrej Kecman NlJflNJE aHNMMSZHIl. GORENJSKI KEGLJAVCI ODLIČNO Kranj, Jesenice, 14., 15. aprila • S finalnima nastopoma na gorenjskih kegljiščih se je končalo letošnje državno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Že po predtekmovanju je bilo jasno, da bodo vrh krojili državni reprezentantje. Zmagal je Ilarrv Steržaj (Konstruktor) pred tremi igralci kranjskega kluba Iskra Emeco, Urbancem, Juvančičem in Štrukljem. Uspeh sta dopolnila še Šemrl (Log Stcinel) s 7. mestom in Vane Oman (Iskra Emeco) z 11. mestom. REZULTATI: 1. Steržaj 3747 (1950 + 872 v Kranju + 925 na Jesenicah), 2. Urbane 3727 (1903 + 905 +919), 3. Juvančič 3684 (1892 + 872 + 920), 4. Štrukelj 3679 (1881 + 885 +913),... 7. Šemrl 3627 (1815 + 892 + 920)... 11. V. Oman 3589 (1892 + 847 + 850). Tekme si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so spremljali napete boje za vsak kegelj in videli na delu res vrhunske mojstre kegljaškega športa. Vse to kaže, da se kegljanje prebija iz anonimnosti. Zato si v prihodnosti lahko obetamo še veliko takih spektaklov - tudi z mednarodno udeležbo. • V. O. mzmmz žale) 31:45,43; 5. Roman Hojak (TGT Tržič) 32:09,66; 6. Franc Guzej (AK Rudar Trb.) 32:13,05; 7. Anton Holdinar (Lenart) 32:32,28; 8. Ivan Ku-kovič (AK Trgohlad Šentjur) 32:40,35; 9. Boštjan Novak (Šmarnogorska naveza) 33:04,88; 10. Marjan Krempelj (AK SI. Bistrica) 33:33,67;... 12. Franc Teraž (Acroni Jes.), 13. Tomaž Kalan (SV Kranj), 17. Sašo Juraja (Šk. Loka), 19. Jože Bohinc (Tržič) itd. GORSKI TEKAČI IMAJO SVOJ KLUB Sekcija za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije je v začetku aprila za najboljše slovenske gorske tekače in tekačice pripravila posebne priprave s testiranjem. V okviru priprav pa so imeli v domu na Svetem Joštu nad Kranjem, kjer so tri dni bivali kandidati za državno reprezentance v gorskih tekih, ustanovni občni zbor kluba za gorske teke "Šmarna gora". Prvi klub za gorske teke v Sloveniji ima sedež na Aljaževi 32 v Ljubljani, povezuje pa vse gorske tekače in tekačice ter ljubitelje te športne zvrsti v Sloveniji, saj večina gorskih tekačev še ni bila vključena v posameznih atletskih organizacijah. Novoustanovljeni klub pa bo gorskim tekačem in tekačicam nudil strokovno pomoč, opremo, cenejše skupne prevoze na tekmovanja, organiziral bo priprave in z registracijo pri AZS zagotavljal možnost za nastope na vseh prvenstvenih tekmovanjih AZS. Poleg statuta pa so na Joštu izvolili tudi upravni odbor kluba, ki ga vodi Bojan Kožuh, poleg tega pa imajo tudi nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Klub za gorske teke "Šmarna gora", v katerega so se že na ustanovnem občnem zboru vključili državni prvaki Erika Brojan, Franci Teraž in Boštjan Hrovat, bo prvikrat organizirano sodeloval na uvodni tekmi za Pokal Slovenije in za pokal gostišča Edelvreis, ki bo 1. maja v Mežici. • Besedilo in foto: Lojze Kerštan Erika Brojan TRMASTI SO TEKLI V soboto je bilo na Visokem v športnem parku RAPA zelo živahno, saj je KLUB TRMASTIH organiziral že 5. Tek trmastih, ki se ga je udeležilo kar 360 tekačev. Prireditev je bila organizirana na štirih različnih dolžinah prog (3, 7, 11 in 21 km) in v 18 starostnih kategorijah. Sončen in topel dan je bila za tekmovalce dodatna ovira pri premagovanju kilometrov, vendar so vsi "trmasto" vztrajali, tako da odstopov skorajda ni bilo. Organizator je za vse tekmovalce pripravil praktična darila in majice, potiskane s pokrovitelji prireditve, ki so bili: SERVIS KOLES -ŽAGAR VALY, SITAR TRANSPORT, FAN SPORT ADRIATIC. TRGOVINA TOSKANA KRANJ, MESARSTVO CADEŽ IN ELEKTROSERVISI LJUBLJANA. Organizator je med tekmovalce izžrebal tudi gorsko kolo, ki ga je dobil Boris Šolar iz Podnarta in telefon, ki ga je dobila Silva Vivod iz Maribora. Silva Vivod pa je bila tudi zmagovalka teka na 21 km sicer s časom 1.21.01. Pri moških pa je bil najhitrejši Igor Šalamun s časom 1.10.35. Rezultati: 3 km dečki: 1. Urban Remec, 2. Matjaž Sulic, 3. Boštjan Kosec; deklice: 1. Zečija Misimi, 2. Veronika Leskovšek, 3. Aleksandra Lanišek; 7 km moški: 1. Miro Petrovec, 2. Domen Dcnsa, 3. Jože Jakša; ženske: 1. Andreja Sušnik, 2. Tina Hrastnik, 3. Aline Skamen; 11 km moški: 1. Roman Hojak, 2. Lado Urh, 3. Ivan Urh; 11 km ženske: 1. Erika Brojan, 2. Mojca Visinski, 3. Tinkara Kamen; 21 km moški: Igor Šalamun, 2. Tomaž Novak, 3. Beno Piškur; 21 km ženske: 1. Silva Vivod, 2. Veronika Bohinc, 3. Olga Grm. • M. Petek VELIKONOČNI TURNIR MAZIJU Brnca, 24. aprila - Na tradicionalnem velikonočnem šahovskem turnirju v Brci na avstrijskem Koroškem je nastopilo 95 igralcev in igralk, od tegaa kar 27 iz Slovenije. Odigrali so po 7 partij z igralnim časom 30 minut na igralca. Le pol točke v zadnjem kolu je oddal Besničan Leon Mazi in si s tem zagotovil zmago na turnirju. Drugi je bil Rade Miloševič z Vrhnike in tretji Laszlo Kiss iz Madžarske. Tudi ostali slovenskli predstavniki so se dobro odrezali. Od 8. do 12. mesta so bili še Aleš Drinovec, Zoran VeliČkoviČ, Stanko Nikolič, Žiga Žvan. Najboljša ženska predstavnica je bila Alojzija Pongrac s Hrušice, članica Murke iz lese. Poleg tega je bil Žiga Žvan tudi zmagovalec C skupine in najboljši igralec do 14 let, Ana Grobelšek pa je zmagala v D skupini. APRILSKI TURNIR SUŠNIKU IN BREŠARJU Primskovo, 24. aprila - Aprilskega mesečnega turnirja na Primskovem se je udeležilo 27 igralcev. Najboljša s 7,5 točke sta bila Sušbnik in Brešar. V zadnjem kolu je delitev prvega mesta zapravil JuroŠ in s 6,5 točke zasedel 3. mesto. S po 6 točkami sta 4. in 5. mesto zasedla Jeraj in Žvan. MEDDRŽAVNA LIGA V ŠKOFJI LOKI Ptuj, 24. aprila - V četrtek se je na Ptuju sestal liga odbor za državno šahovsko ligo. Predstavniki osmih najmočnejših klubov so določili kraj igranja in izžrebali številke. Izvajalec prvenstva bo tako ponovno Šahovska sekcija Tomo Zupan IZ Kranja, turnir pa bo v hotelu Transturist v Škofji Loki v mesecu septembru. • Aleš Drinovec tor KOMENTAR Udbomafija pod mikroskopom Jože JVova/e, zunanji sodelavec Ze nekaj let nas prepričujejo, da je komunizem mrtev. Toda, nihče še ni videl trupla. Seveda so pri tem najglasnejši (nekdanji) komunistični voditelji, ki nas skušajo prepričati, da so ie nekoč bili demokrati. Pred kratkim je izšla knjiga znanega arhitekta Eda Ravnikarja z naslovom: Udbomafija. Ravnikar je briljatno dokazal, da ne gre za truplo, ampak da gre za živo hobotnico, ki jo je posrečeno poimenoval udbomafija. Seveda danes ta hobotnica ne spušča več rdeče barve, ker to ni več moderno, ampak jo zanima samo ena stvar, namreč profit. Vendar, pa profita ne ustvarja, kot vsa normalna podjetja po svetu s poslovno uspešnostjo, ampak z izkoriščanjem Slovenije. Vse je se začelo le med drugo svetovno vojno in še posebej po njej, ko je Rankovićeva UDBA ustanovila v tujini številna podjetja, ki so se ukvarjala z izvozno-uvoznimi posli. Ran-kovičeve firme so se imenovale Genex, Mačkova firma v Muenchnu pa Einex. Z leti je nastal poleg uradnega jugoslovanskega gospodarskega sistema, še vzporedni, tajni gospodarski imperij, ki sta ga vodila UDBA in vojaška obveščevalna služba KOS. UDBA je svoje kadre postavila na vodilna mesta v najpomembnejših gospodarskih panogah (turizem, banke, zunanja trgovina itd.), zato je z lahkoto kontrolirala in izkoriščala slovensko gospodarstvo. Beograd pa je z različnimi zakoni objavljenimi v tajnem uradnem listu skrbel, da so dinarji in predvsem devize tekle po Savi navzdol. Po Ravnikarjevih izračunih je udbomafija iz Jugoslavije naropala od 20 do 60 milijard dolarjev, od tega sedmino iz Slovenije. Z osamosvojitvijo Slovenije se ropanje Slovenije nadaljuje. Ravnikar je v knjigi objavil tudi dokument, ki dokazuje, da so predstavniki JLA (verjetno Zvezne direkcije za blagovni promet, torej trgovci z orožjem) konec leta 1991 (!) in v začetku 1992 obiskali Slovenijo in predvsem številna slovenska podjetja. Poleg tega številni stečaji dokazujejo, da je denar številnih slovenskih podjetij izginil v tujini. Ravnikar natančno opisuje zgodbo begunjskega Elana. Prek tajnih računov (št. 34314 in 39149) pri Zvezi koroških bank v Celovcu je izginilo 300 milijonov mark, Elan pa so namerno uničili in prodali Hrvatom. Podobne zgodbe so se ponovile z Adrio Air-waysom, ki je "prodala" letala neki družbi, ki ima samo poštni predal na Kajmanskih otokih. In tako bi lahko nadaljevali še s Splošno plovbo, papirnico Videm-Krško, Donitom, Iskro itd..., kajti proces še teče. Potem pa se pojavi nek iErank Kadria, ki hoče kupiti Elan. Čeprav njegove ameriške firme ni bilo v nobenem registru, je Kadria samozavestno trdil, da bo kupil Elan. Toda lani so Avstrijci preprečili, da bi Kadria spravil udbomafijski denar v Slovenijo, zato je poniknil v neznano, kar seveda ne pomeni, da se ne bo spet vrnil in z udbomafijskim denarjem kupil kakšno drugo slovensko podjetje. Po Ravnikarjevem mnenju so za izkoriščanje Slovenije krive komunistične sile, torej Združena lista in Liberalna demokracija, ker glasujeta za zakone, ki izkoriščanje omogočajo. Izgube podjetij pa prenašajo na pleča davkoplačevalcev. Pri tem jim pomagajo kolaboracionisti, krščanski demokrati, ki zato dobivajo drobtinice iz bogati-nove mize. Uradna slovenska statistika trdi, da ima Slovenija po glavi prebivalca 6300 ameriških dolarjev nacionalnega dohodka, medtem, ko ameriška obveščevalna služba CIA ocenjuje, da ima Slovenija letni dohodek po glavi prebivalca 11.700 dolarjev. Podatki CIA veljajo za najbolj točne na svetu, saj jih številni svetovno znani strokovnjaki uporabljajo v svojih analizah. Razlika med 6.300 in 11.700 dolarji "izgine" v lovkah in drobovju hobotnice. Nekdanji poslanci Zelenih so se poskušali izviti iz objema liberalne demokracije, zato so glasovali proti igralniškemu zakonu. Sedaj jih skušajo z različnimi grožnjami obdržati v svoji glasovalni mašineriji. Skrajni čas je, da se Slovenija tudi ekonomsko osvobodi iz objema udbomafije, ki se je kot parazit zazrla v slovensko gospodarstvo. Toda, najprej morajo na volitvah zmagati tiste politične sile, ki imajo čiste roke. PREJELI SMO Bohinjske težave s simboli Nikakršne želje nimam odpirati polemike na temo bohinjskih simbolov, prav tako pa tudi nimam nikakršne Želje, da se vpišem v "zgodovino Bohinja" kot tisti ekonomist, ki je v komisiji za grb in zastavo nadomestil priznanega grafika, gospoda Črtomirja Freliha (Gorenjski glas, 14. aprila). Povsem jasno mi je, da je bil gospod Frelih v zadevni komisiji najkompetentnejši član. Ob obravnavi predlogov bohinjskega grba in zastave nihče izmed svetnikov njegove strokovnosti ni postavljal pod vprašaj, niti ni bilo nikogar, ki bi trdil, da komisija svojega dela ni dobro opravila - da izmed prispelih predlogov ni izbrala najboljših. Zaključek razprave je bil, da pač nobeden izmed predlogov ne ustreza zahtevam v zadostni meri. Glede nato je bila podelitev treh tretjih nagrad povsem korekten zaključek razpisa. Povsem se strinjam z mnenjem gospoda Freliha, da je vzrok težav v neartiku-liranosti in nezadostno razviti samopodobi nove občine. Razlika je morda v tem, da se zdi meni ta nedorečenost povsem normalna. Minila je doba ljudi, ki so "znali" z enim samim zamahom narisati kristalno čiste vizije prihodnosti. Samopodoba, vizija, poslanstvo vsakega tržno naravnanega podjetja je zelo zahteven in včasih leta trajajoč marketinški problem. Opredeliti podobo občine je z vidika prepletenosti in usklajevanja zelo raznolikih interesov prebivalcev, gospodarskih dejavnikov in institucij prav tako zahtevna naloga, ki je pač ni moč rešiti čez noč. Ker s svojim mnenjem nosim del "krivde" za to, da predlagane rešitve niso bile sprejete, bi želel svoja stališča na kratko utemeljiti: 1. Izbira grba in zastave je zame zahtevno strokovno opravilo. Ta dva elementa sta pač med najpomembnejšimi komunikacijskimi simboli nove občine, kar je še posebej pomembno za Bohinj kot turistično destinacijo. Izbrana naj bi bila za daljše obdobje in ne samo za en mandat občinskega sveta. Nikakor pa ta problem ni najbolj nujna stvar, ki jo je potrebno urediti čez noč in za to ne vidim prav nikakršnega razloga za sprejemanje "ho-ruk" rešitev. Lahko si vzamemo čas, ki je potreben za kvaliteten rezultat. 2. Menim, da so bili kriteriji razpisa nedorečeni. Predlagal sem naslednje: A: ugotoviti, ali obstajajo heraldični elementi iz zgodovine Bohinja, ki bi ustrezali namenu, in preveriti smiselnost njihove uporabe. B: ali pa - mnenje, ki bi ga sam močno zagovarjal - poiskati sodobno oblikovalsko rešitev, primerno času in kvaliteti bohinjskega okolja, rešitev, ki bi simbolizirala lokalno identiteto in vrednote prebivalcev, hkrati pa s svojo izrazno močjo prispevala k graditvi pozitivne podobe Bohinja in nenazadnje podpirala promocijo turistične destinacije. Nimam akademske izobrazbe z grafičnega področja in res ne želim nadomeščati gospoda Freliha. Smo pa v teh letih, kar delam in živim v Bohinju, v našem podjetju sodelovali z Miletom Licu-lom (slovenski potni list, slovenski denar), z Rankom Tako se je končala zadnja sovražnikova ofenziva proti 9. korpusu. Kako nevaren se je zdel Nemcem 9. korpus in kako zelo so si želeli, da bi ga uničili, dokazuje dejstvo, da se jim v tistih dneh, ko so zaradi velikega pomanjkanja vojaštva morali mobilizirati celo bolnike in otroke ni zdelo škoda poslati proti njemu približno 30000 mož. Vendar je bil tudi ta njihov zadnji poskus, da uničijo 9. korpus zaman. Sovražniku partizanskega korpusa sicer ni uspelo uničiti, vendar mu je le prizadejal občutne izgube. Nobenih natančnih podatkov ni o tem, koliko borcev je v tej ofenzivi padlo, bilo ranjenih ali ujetih, vendar je iz raznih poročil mogoče ugotoviti, da se je v tistih tednih številčno stanje korpusa zmanjšalo za približ- no 1500 do 2000 borcev. Nekaj sto jih je padlo v bojih, še več pa se jih je razkropilo. Nekateri so se kasneje vrnili v svoje enote, drugi so se umaknili domov, precej pa jih je sovražnik tudi polovil (predvsem neoboro-žene in aktiviste) in jih zvečine zverinsko pobil. Pri tem opravilu so se zlasti "odlikovali" okupatorjevi hlapci -četniki - domobranci in koza-ki. Tako naprimer sta na Vojskem dva mladoletna domobranca postrelila trideset zvezanih ujetnikov. Druge štiri ujete borce so zažgali na ognju in jih skal-pirali. Na Brdu so družino, v kateri je bilo sedem otrok zaprli v hišo, mednje vrgli bombo, nato pa hišo zažgali. Takih in podobnih primerov je bilo še precej, kažejo pa sovražnikovo nemoč in obup nad nadaljnjo usodo. Prve dni po končani ofenzivi naše enote še niso bile sposobne za kake večje akcije. Posebej drži to za enote 30. divizije in Gradnikovo brigado, ki jih je sovražnikova ofenziva še najbolj prizadela. Bataljoni in brigade so bili številčno zelo šibki, saj se mnogi borci še niso uspeli vrniti v svoje enote. Vrhu tega so bili borci do skrajnosti izčrpani. Kljub pomanjkanju hrane pa je vodstvo 9. korpusa od zaveznikov zahtevalo naj z letali pošiljajo predvsem strelivo, da bi njegove enote lahko kar najučinkoviteje sodelovale v zaključnih operacijah za osvoboditev Slovenskega Primorja. Medtem ko si je glavnina korpusa na območju Vojskega zdravila rane dobljene v sovražnikovi ofenzivi in pričako- vala zavezniške pošiljke streliva, sta Prešernova in Vojkova brigada prispeli v nanoške gozdove. Dva bataljona Vojkove brigade sta z več kot stotimi ranjenci, ki so jih pripeljali s seboj iz Trnovskega gozda, odšla čez progo Ljubljana-Postojna na Notranjsko. Tam sta ranjence oddala v bolnišnico, vrnila pa sta se otovorjena s prepo-trebnim strelivom. Vse dokler se nista vrnila, so se morale druge enote Prešernove in Vojkove brigade izmikati skoraj vsakodnevnim udarom, ki so jih nedičevci in četniki izvajali iz smeri Postojne in Vipave v notranjost gozdov na območju Nanosa in Hrušice. Ko sta se bataljona vrnila s strelivom, so se razmere bistveno spremenile. Medtem so zahodni zavezniki na zahtevo Novakom, z visoko šolo za oblikovanje (študentski projekt pod mentorstvom g. Pez-dirca) ipd., tako da dovolj dobro poznam možnosti slovenskega oblikovanja, da lahko upravičeno trdim, da obstaja v Sloveniji cela vrsta ljudi, ki lahko ustvarijo boljše rešitve, kot jih je prinesel naš po(ne)srečeni razpis. In to dejstvo je gotovo jasno tudi gospodu Frelihu. Verjetno sva si blizu tudi v razmišljanju, da bi komisija občinskega sveta morala poskrbeti predvsem za kriterije, ciljno opredeliti in izpeljati razpis, najboljšo rešitev pa bi morala izbrati čimbolj neodvisna skupina strokovnjakov. Tudi sam sem prepričan, da mora biti Bohinj drag. Premajhen je in preveč dragocen, da bi ga lahko razprodajah. Na drugi strani pa mora to pomeniti tudi to, da bomo morali vsi skupaj, ki tukaj delamo in živimo, zagotoviti visoki ceni primerno kvaliteto na vseh nivojih življenja. Da bodo npr. oblikovalske rešitve bohinjskih simbolov najmanj tako dobre, kot če bi jih delali za Ljubljano. Ne bi bil rad zloben, toda rahla užaljenost, ki veje iz komentarja gospoda Freliha, me je le malce zbodla. Eden izmed problemov Bohinja je žal tudi ta, da se vse prevelik del sposobnih, izobraženih in uspešnih Bohinjcev v Bohinj vrača le še na počitnice. Gospod Frelih bi nas veliko bolj razveselil, če bi namesto izstopa iz komisije s svojim velikim znanjem in strokovnostjo, pa Z malce potrpljenja, pomagal poiskati boljšo rešitev. Bohinjska Bistrica, 20. aprila 1995 Janko Humar Pismo Centralnemu komiteju Dne 14. marca je bil v Gorenjskem glasu objavljen prispevek, naslovljen na slovensko javnost, slovenski kulturni srenji, in Centralnemu komitetu Slovenije. Podpisani Stanislav Klep, Vinko Vodo-pivec, Vitomir Gros in Marija Vodišek. članek nesramno in omalovažujoče obravnava g. Poliča, predvojnega sokolske-ga funkcionarja in v imenu Sokola enega od ustanovitelja OF Krivijo ga za vdor partije pred vojno v sokolsko organizacijo v OF. Gredo še dlje, kriv je za povojne poboje belogardistov in vse nepravil- nosti, ki jih je partija zakrivila po vojni. Na proslavi 50-letnice zloma fašizma rnii menda pripravljajo častno mesto na svečani tribuni-Osvoboditev Slovenije ime' nujejo kvaziosvoboditev. Kaj pomeni beseda kvaziosvoboditev. Verjetno bi po njihovem bila prava osvoboditev, če bi zmagali belogardisti s pomočjo Angležev seveda, sami tako niso pomenili ničesar, bili so samo hlapci okupatorja in krvniki zavednih Slovencev. No, v primeru njihove zmage bi pobijali nas partizane, čeprav je vsak drugi padel ie med vojno (primer Grčije)-Med pobitimi bi potem moral biti tudi g. Klep, saj je bil partizan in to na štajerskem, kjer ni bilo belogardistov. Drugi podpisniki so se rodili po vojni, ne vem, kaj naj bi imeli s Klepovo spravo. G. Klep se je srečal, tako je napisal z belogardisti v Borovljah dva dni po kapitulaciji Nemčije. Občudoval je njihovo junaštvo, ko so pobijali borce Bračičeve brigade, njegove borce, bil je četni starešina. Belogardiste je gledal skozi cev brzostrelke. G. Klep moram vas popraviti, skozi cev brzostrelke se ne da gledati, predolgo sem jo nosil, lahko se samo strelja. Vi niste streljali, pustili ste, da so Vam pobijali mlade partizane in to dva dni po vojni. No, g-Klep ie takrat v tem konkretnem primeru ste pokazali svojo pravo podobo, ki jo danes tako intenzivno poosebljate v prizadevanju rehabilitacije ljudi, ki so med vojno sejali smrt in grozo po Sloveniji. Če danes z vso ihto iščemo oziroma iščete krivce za povojne poboje tudi v parlamentu, tisti medvojni niso aktualni. Pa vam predla- ?am poiSčite krivce tudi 10 80 ali več pobitih v Borovljah. Pobiti so bili po vojni Lahko Vam pomagam, krivci so med člani nove Slovenske zaveze in med emigranti, ki se vračajo v Slovenijo. G. Polit je edini še iiveči med ustanovitelji O. F. Častno mesto na tribuni mu zares pripada. Ce pa se bo ta obletnica spremenila v zmago premagancev Z udeležbo Nove slovenske Zaveze, organizacije aktivnih belogardistov s sedežem v Nadškofiji in predstavnikov cerkve, pobudnice medvojne kolaboracije, potem verjamem, da g. Polič ne bo navzoč. Tudi še živi partizani Nadaljevanje na 35. strani! PODLISTEK-4 Pripravil Ivan Franko - Iztok Sklepni boji 9. korpusa Slovenske NOV za osvoboditev in priključitev Trsta in Slovenskega Primorja V spomin na dneve, ko je 31. divizija dosegla etnične meje, Sočo, zavzela Gorico, Tržič in se na Soči srečala z zahodnimi zavezniki. Glavnega štaba NOV in POS oskrbeli s strelivom tudi glavnino 9. korpusa na Vojskem in štab korpusa je sredi aprila že lahko sklenil osredotočiti svoje sile in sprožiti zadnjo veliko operacijo - čiščenje Slovenskega Primorja in njegovo dokončno osvoboditev. Priprave na odločilni udarec proti Trstu in Gorici Medtem ko je 4. armada skušala prebiti utrjene sovražnikove položaje med Reko in Snežnikom, ter si odpreti pot proti Trstu, tudi 9. korpus M miroval. Njegovo poveljstvo je do 17. aprila osredotočilo na območju Vojskega vso 31-divizijo in 30. divizijo brez^ Kosovelove brigade z narrie,' nom, da nenadoma napa<*e nove sovražnikove PoS\0-. janke, ki so bile po zadnj^ ofenzivi vzpostavljen vTrnovskem gozdu, ^eP.?u[ vanski dolini in na Banp* planoti, prežene sovražni* . od tod in si tako zagol<>v izhodišče za naslednji udare - vdor proti Trstu in Gorici- Se nadaljuj'1 "e bomo navzoči. Naj svet še enkrat vidi demokratično Slovenijo v njeni pravi luči. G. Klep v prispevku trdite, da ste bili pred vojno član Sokola, vendar ne v naprednem krilu. Tudi sam sem bil Man Gorenjskega sokola, Pred vojno sem Uvel v Kran-h. Vendar nobenega krila fam nisem videl. Bili smo Sokoli in Orli. Sokolske in Prosvetne organizacije. Sokoli smo se imeli za napredne, ^rli pa bolj klerikalne. To nas ni motilo, tekmovali smo v športu, telovadbi, v dramskih Nastopih, skratka bili smo Prijatelji. Po okupaciji smo Šli skupaj v partizane. Tako je bilo na vse področju pod Nemško okupacijo. V veliki ^eri je bilo tako tudi na Področju pod italijansko okupacijo. Mobilizirani v nemško vojsko so se vračali in priha-Wi v partizane, ne glede na Predvojno opredeljenost, ^amo del slovenskih fantov v Ljubljanski pokrajini pod silno propagando klera je klonil in se udinjal okupatorja, najprej italijanskemu, potem pa nemškemu in obema z vso vnemo slutil do skupnega konca. Mislim, da je g. Lap Pogrešil, pri ustanavljanju Mojega društva bi mu moral dati ime Orli ne Sokoli. To bi ntnogo bolj ustrezalo ciljem, ki jih propagira. G. Stanislav Klep, poskušajmo razčistiti nekatere stvari o nedolžnih in pobitih Domobrancev po vojni. Glede na vsa dogajanja in Vso dokumentacijo o zločinih, ki so jih zakrivili domobranci med vojno bi to zelo težko trdili. V vsakem primeru pa partizani organizacije O F pri tem nimajo ničesar. Potrebno pa je vedeti, da se je po vojni z okupatorjevimi sodelavci obračunavalo po vseh evrops- kih dr lav ah, kjerkoli so se Rizlingi pok bilo več ali manj povsod. iierki tjali, to pa je Angleži niso vrnili samo slovenske izdajalce tudi ustaše, četnike, ruske begardiste (Via sovce). Na deset tisoče nemških vojnih ujetnikov je u*nrlo zaradi lakote in bolezni v taboriščih. Prvo leto po vojni ni bilo civilne oblasti, °bstajala je samo vojaška. yemškim vojnim ujetnikom, katerim so Slovenski belogardisti omogočili prehod čez "tost v Borovljah, so naredili slabo uslugo, če bi se predali Partizanom, kar bi morali storiti, bi se jim v ujetništvu v Sloveniji verjetno bolje god-do. To bi morali storiti tudi belogardisti. Ko so jih vračali Angleži, v Sloveniji ni bilo več partizanskih brigad, poslane so bile v Vojvodino. Po 50 letih o teh dogodkih ne razpravljajo nikjer v nobeni deželi protifašistične koalicije. To delamo samo v Sloveniji in v slovenskem parlamentu in to proti volji slovenske javnosti. Anketa 1943 dnevnik, 77 odstotkov anketiranih je odgovorilo, naj se z zgodovino ukvarjajo Zgodovinarji, 60 odstotkov je odgovorilo, da s potenciranjem teh dogodkov namerno odvračamo pozornost od socialne krize, ki nas čedalje bolj pesti. G. Klep pred dvema letoma ste pisali o 10.000 pobitih domobrancih, sedaj pištete o 9.000. Vrnjeno je bilo dejansko 8.000 všteto tudi 600 družinskih članov. Kolikor je bilo res ubitih, ne ve ali pa noče vedeti nihče. Ve se, da so bili izpuščeni vsi mlajši od 18 let, vsi starejši in ob koncu vojne mobilizirani. Če bi bili vsi likvidirani, kot trdite, od kod potem danes naenkrat toliko živih belogardistov. Organizirali so se v novi slovenski zavezi- Ustanovili so antikomunistično legijo. Zahtevajo, da se ustanovi ljudsko sodišče, predlagajo celo referendum. Sodi naj se vsem komunistom (beri partizanom), krivi so za 50-letno komunistično okupacijo Slovenije. Glej Sobotna priloga Dela. Levstek napoveduje ustanovitev slovenske domobranske legije iz domobrancev doma in iz tujine. Udeležili se bodo parade v Ljubljani s transparentom / stopa zdaj na plan slovenski domobran (Mladina, 21. marca). Ni povedal, v kakšnih uniformah bodo nastopili in kako bodo oboroženi. Vse to se dogaja javno danes v Sloveniji. Nikjer v Evropi niso dovoljene medvojne kvizlinške organizacije, samo v demokratični Sloveniji. Kam nas bo to pripeljalo, kako gleda na nas zunanji svet. V intervjuju (Dnevnik, 18. marca) je g. Ignatc BudiŠa predsednik centralnega sveta Židov Nemčije deja, v Sloveniji je dovoljeno nacistično propagando tiskati, prodajati, pošiljajo jo celo v Nemčijo. V Nemčiji je to strogo kaznivo. Večina danes živečih medvojnih belogardistov je v tej grozni 50-letni okupaciji mirno študirala, si ustvarila položaje, največji možni osebni standard, niti niso več mladi. Vendar jim to ni zadosti. NOB OF hočejo razglasiti za zločinsko dejavnost. Njih medvojne zločince pa razglasiti kot borce proti komunizmu in prave osvobo- ditelje oziroma zmagovalce. No Slovenski krščanski demokrati so to, na pobudo nove slovenske zaveze na kongresu že storili. Ne verjamemo, da se jim bo to obrestovalo, Čeprav smo Slovenci zelo nepredvidljivi ljudje. Kar je preveč, je pa preveč. S to potezo SKD se seveda strinjajo tudi stranke Slovenske pomladi. Ko bodo po prihodnjih volitvah prišli na oblast, v kar so prepričani, potem bo v Sloveniji nastopila zima. Nad vsemi temi dogajanji bi se morala zamisliti slovenska oblast, Slovenski parlament, Slovenski državljani. Pred proslavo v maju bi morali prepovedati vse organizacije medvojnih kolaborantov in vso propagandno dejavnost v tej smeri. Deklaracijo g. Klepa in podpisnikov o spravi zavreči. Sedanja agresivna aktivnost, kjer ponovno igra glavno vlogo Cerkev, je lahko pogubna za samostojno svobodno Slovenijo. Mrtvih ne moremo obuditi, partizanov je tam mnogo več kot nedolžnih belogardistov, njim sprava ni potrebna. Živi se ne moremo spraviti, tudi ni nobene potrebe za to. Vsak naj dela svoj posel. Pustimo času, da bo uredil to kot vedno. Zgodovina je stvarnost, ne da se je spremeniti. Za nas Slovence je pomembna samo sedanjost in prihodnost, ta pa tako in tako ni preveč rožnata. Franc Zavasnik, Boh. Bistrica Polemikam o proslavi zmage nad nacifašizmom na rob Ob prebiranju pisem bralcev po raznih časopisih in revijah o vedenjih in mišljenjih v zvezi s proslavo 50-letnice zmage nad nacifašizmom, si ne morem kaj, da tudi sam ne pobrskam po zgodovini in spominih na tisto obdobje. Zato bi rad opozoril na nekaj, lahko bi rekel, danes že zgodovinskih dejstev v zvezi Z 2. svetovno vojno, nacizmom, komunizmom, O F in NOB, celo gardo in domobranci, ter kolaboracijo le teh s fašističnim in nacističnim režimom, kar jim, kot izgleda, ponovno spodbuja oholost in ponos. VVinston S. Churchill je v svoji knjigi 'DRUGA SVETOVNA VOJNA1' (slovenski prevod založil Zavod Borec, Ljubljana 1964) spomin na nemški napad na Sovjetsko zvezo, opisal takole. Citiram: "Ko sem se v nedeljo, 22. junija, zarana zbudil, sem zvedel, da je Hitler vdrl v Rusijo. S tem je prepričanje postalo gotovo dejstvo. O naši dolžnosti in naši politiki nisem niti najmanj dvomil. Nobenega dvoma tudi ni bilo o tem, kaj je bilo treba povedati. Samo še govor je bilo treba zasnovati. Odredil sem, naj takoj razglase, da bom zvečer ob devetih govoril po radiu... V svojem govoru sem dejal: Nacistični režim se prav nič ne razlikuje od najslabših strani komunizma, (podčrtal P. K.) Razen svoje požrešnosti in rasne blaznosti je še brez vesti in brez slehernega etičnega načela. Nacistični režim prekaša z racionalizacijo okrutnosti in zversko slo napadalnosti vse oblike človeške izprijenosti. Nihče ni bil že celih petindvajset let tako nepopustljiv nasprotnik komunizma kakor jaz. (Podčrtal P.K) Ne preklicem nobene besede, ki sem jo izrekel o tej temi. Vse pa obledi spričo drame, ki se zdaj razvija. Minulost s svojimi zločini, neumnostmi in tragedijami tone... (Podčrtal P.K.) Razglasim naj sklep vlade Njegovega Veličanstva, - kajti neutegoma, ne da bi se obotavljali le en dan, se moramo javno izreči. Dobil sem nalogo, da preberem ta razglas. Imamo samo en cilj, eno samo nepreklicno nalogo. Trdno smo sklenili uničiti Hitlerja in sleherno sled nacističnega režima. Nič nas ne bo odvrnilo od tega - nič... Kdorkoli, naj bo človek ali država, se bori proti nacizmu, bo deležen naše pomoči. Kdorkoli, bodo človek ali država, koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik." (Konec citata iz navedene knjige str. 498 in 499). Zato vsem "ponosnim" sprenevedanjem, slepomišen-jem in manipulacijam današn-j i h zagovornikov belogardizma in domobranstva navkljub trdim, da tudi danes lahko ugotovimo, da belogardisti s svojo domobransko prisego na nemški meč in zvestobo Hitlerju, ki jo je odredil Rosener, dopolnil Rupnik in blagoslovil ljubljanski škof dr. Rozman, so korakali s Hitlerjem. Zahodni zavezniki tega koncem maja 1945. leta z vračanjem zajetih domobrancev niso pozabili in prepričan sem, da danes, po 50 letih ob proslavljanjih zmage nad nacizmom, kljub vsemu, ne morejo in nočejo pozabiti. V dokaz tej trditvi o korakanju z nacifašizmom je treba samo prelistati publikacijo: "PROCES proti Rupni-ku, Rosenerju, Rozmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu", ki jo je objavil Slovenski 2 Azurom pred Ažurno obalo Vkrcanje, ki je razblinilo mojo prvo iluzijo o križarjenjih c Prodam zamrzovalno skrinjo, 210 Zg. Duplje 80, «47-190 Prodam PRALNI STROJ Gorenj«; Zg. Duplje 80, »47-190 Prodam ČRPALKO BM 1, primeri0 za škropljenje Zg. Duplje 80, &A' 190 K' ^9890 SPECIALNA PONUDBA - nov računalnik 486 DX 40, prodamo za 100.000 SIT, garancij. »45-86J-0609/627-194 9* M____ PIZZA I DELOVNI CAS: 3AK DAM OD 8" - 2200 »JEDELJA OD 1 1 00 - 22°" .Prodam 210 litrsko zamrzovalno ^jnjo. 066-574_9965 Ugodno prodam starejši PRALNI ^OJ Gorenje. Krč »45-166 JJgodno prodam STROJ ZA VE-$tNJE 8 glav. »241-694 iooo4 prodam MINI ELMAG, nov. » 43-^5 10010 Prvomajsko STRUŽNICO TS-1, jfrodam. » 311-694 ioou ^AKLADALKO SIP 17 m3 prodam. ^686-055_10016 Prodam malo rabljeno petrolejsko vjC- Andreski, Jenkova 8, Kranj Prodam COMMODORE 64 z vso Sgremo za 15000 SIT. »323-437 ^kscenter avtomat Schuler stiskal-n'Co 40 t prodam. »45-129 10030 PUHALNIK TAJFUN brez motorja, ^°dam. »436-690_ioo46 starinski zrcalno refleksni fotoaparat ^QVIFLEX. prodam. »58-463 10047 Navaden MERILEC KRVNEGA TLA-^Aprodam za 4000 SIT. »58-463 COMMODORE C 64 z vso opremo Prodam za 100 DEM. »41-289 10049 Šivalni stroj Necchi 885 z Urezom niti in KROJILNI NOŽ East-^an. »401-125_ 10061 Prodam KABINO za torpedo deutz, ^ktorsko. »802-040_10073 Prodam SEKULAR za žaganje drv z ^5_KW motorjem. »802-040 10074 Prodam PARNI ČISTILEC, nov 10 % ^eje. »421 -006, Cerklje 10078 Prodam dva prevozna bazena za m|eko 100 in 1601, močnejši puhalnik 5? seno in siloreznlco "špajzer" z ^ižnim koritom. Sv.Duh 41, 0633- (08 10096 Poceni prodam dve motorni ŽAGI. Potočnik, Rovte 8, Podnart 10096 Mgodno prodam ŠIVALNI STROJ V^ca elektronik v omari. »48-248, £~J5. uri 10116 ^odam ELEKTRIČNO VRTNO KOVNICO. »738-991 10128 Prodam nov MIZARSKI PONK. g44-121_10133 Kosilnico bcs no deisei, pro- ^arrvffl 695-035, zvečer 10150 KLETKO za 16 nesnic prodam in avtomatsko kljuko malo rabljeno za ^a*tor Zetor. »43-483_10171 Prodam avtoradio PANASONIC in 2 * 60 V zvočnika z dokumentacijo. ^323-325 10173 jj'ALJ za valjanje njiv, avtomatsko aritnico, transportni trak, prodam. g328-238 _10194 GLASBILA_ KLARINET AMATTI B dur, prodam. ^45^129 ali 45-462 10034 GR. MATERIAL Ugodno prodam OPAŽ I. kvalitete 7 ^»422-193 8709 Prodam SMREKOV OPAŽ III. kvali-^■045-394 10072 prodam okenska in vratna krila -i^kljena. »46-240 10094 ,Sam 3 m3 SUHIH SMREKOVIH DESK. »57-473 10143 33r°dam ISO SPAN (zidaki). 0721- 10162 prodam LES za ostrešje grušt. »46- IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram nemščino in matematiko. »311-353 8875 Izredno ugodna prodaja šolskih potrebščin, pošljemo vam cenik -pokličite! »0609/627-194 9195 Instruiram angleščino za osnovno ŠOlO. »212-083 9536 KEKEC SP - nudimo prevajalske storitve storitve iz angl., nemškega jezika, lektoriranje vseh vrst besedil. » in fax: 710-099 gess KEKEC SP organizirana POLETNA ŠOLA v naravi od 1.7. - 26.8. 95, 7-13 let, tedenski termini. Prijave in informacije na » in fax: 710-099 9656 KEKEC SP instrukcije vseh predmetov za OŠ in SŠ na vašem domu. » in fax: 710-099 965? KEKEC SP - priprave na eksterno preverjanje znanja in na maturo, na vašem domu. 0 in fax: 710-099 9658 študentka instruira angleščino. 0632-405 9814 Poceni instruiram angleščino. 0401-043 9831 Prodam zbirko NAŠA BESEDA cca 100 knjig. 047-844, popoldan 9957 Prodam jezikovni tečaj na kasetah, nemščina v teh mesecih. 0327-155 Instruiram in prevajam angleščino. 0 41-876 10108 tel. 064/620-920 084/620-087 fax 064/620-028 L J | Spodnji trg 2 a, pri "KASCI" ŠKOFJA O LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNICNE OPREME * RAČUNALNIKI 486, MONITORJI * REGISTER BLAGAJNE, KUSEJI * PISALNI STROJI, KALKULATORJI * TISKALNIKI •■ BARVNI, LASERSKI ' TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI ' PAPIR, KARTUŠE, T0NERJI, TRAKOVI * PROGRAMIRANJE BLAGAJN * SVETOVANJE PRI NAKUPIH * VZDRŽEVANJE, TEL. POMOČ * OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Kupim rabljeno AL GARAŽO. 047-844, popoldan 9956 Kupujemo karambolirana vozila tip J 45, 55. 0633-584. 632-083, popoldan 9967 Kupim rabljen barvni monitor VGA. 0685-600 9S76 Kupim ROČNI VOZIČEK nosilnosti 150 kg ali menjam za žensko kolo. 0 242-108 9993 NAKLADALKO in trosilec SIP cisterno Creina, kupim. 046-364 10095 SALONITKE 64 x 40 dobo ohranjene, KUPIM. Dalavale, Vrbnje 17 c, Radovljica, 0714-983 10153 Kupim samonakladalko 15 do 16 m3. 0721-120 ioies LOKALI Iščem prostor za ročno avtopralnico v okolici Kranja ali Šk. Loke. » 215- 307 964C V centru Kranja oddam v najem 100 m2 stan.površine za mirno obrt, poslovne prostore. »332-061 9805 BIFE PRIKOLICO na lokaciji, prodam. »328-833, zvečer 9839 Stanovanjsko poslovno zgradbo 365 m2, s tremi telefonskimi linijami, CK, asfaltiranim dostopom in parkiriščem v Preddvoru, oddamo ali prodamo. »061/311-835,064/78-740 10020 Opremo za tekstilno trgovino, ugodno prodam. 046-103 10082 DAJEMO V NAJEM: v Kranju 20 m2, 25 m2 ali 30 m2 trgovskega lokala. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 10187 PRODAMO: na Bledu trgovski objekt (brunarica) z opremo. K 3 KERN Kranj,d.o.o., Komenskega 7, 221-353 10188 DAJEMO V NAJEM: V Škofji Loki 55 m2 samostojen objekt s parkirišči, primreno za trgovino ali podobno. K 3 KERN KRANJ, kOMENSKEGA 7, 221-353 10189 PRODAMO: v Kranju ob cesti, starejšo hišo z delavnico 100 m2, pisarno ter WC v pritličju in stanovanjem v nadstropju na parceli 750 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 10190 V škofji Loki oddamo 50 m2 za obrt, smer Brnik avtoservisno delavnico, v mestu Kranj proizvodno halo 400 m2 in prostor za gostinstvo in trgovino v Radovljici prostor za obrt. APRON 331-292 10196 KOLESA Prodam GORSKO KOLO in motor APN 6. Cena po dogovoru. 0 53-708 popoldne. 9923 Prodam nov moped TOMOS Colibri avtomatik 20 % ceneje. 0725-005 Zelo ugodno prodam belo VESPO 250, letnik 1983. Podblica 22 9958 Prodam avtomatik s colibrijevo mašino, star eno leto, dodatna oprema, lita platišča, cena 850 DEM. 0216-903 9959 Prodam KAVVASAKI GPZ 750 R, letnik 1986, za 5.500 DEM, zeleno bele barve, ohranjen, menjam za enduro 600. Prevoženih 21.000 km. 0 59-143 9989 Prodam MOTORNO KOLO za motokros. 0731-009 10091 KOLESA PERSONAL in PONY dobro ohranjena, prodam. 0621- 451 10132 ENDURO GILERA 200 naprodaj! Cena 2500 DEM. »733-120 10139 Prodam 4 kolesa: 2 moška, 1 fantovsko, 1 dekliško - 90.000 SIT. »731-257 10155 OBVESTILA TOTALNA RAZPRODAJA - pisarniškega in šolskega materiala. 045-863, 0609/627-194 9953 Ker so pred vrati prvomajski prazniki, sporočamo vsem našim bralcem in oglaševalcem, da bo Gorenjski glas izšel prvič v maju po praznikih S. maja. Kupon za brezplačni oglas bo prav v tem časopisu št. 35. Seveda pa laliko mali oglas oddate tudi na oba avto matska odzivnika številka: 223 444, 223 111: 24 ur na dan! Se priporočamo! EUftopizzA |\|0V0*N0V0 *** OGROMNA DOSTAVA PIZZ J DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^nfiA/QQ1 K1 1 ob nedeljah od 12. do 22. ure ii UD4/OJ I 311 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO SKUPŠČINA OBČINE KRANJ MESTNA OBČINA KRANJ - kot naslednik ŽUPAN RAZPIS PbJavljamo razpis za organizacijo in izvedbo "Kranjske noči", ki °o v petek in soboto, 27. in 28. julija 1995, na širšem območju mesta Kranj. Kandidat mora imeti naslednje pogoje: 1 • biti mora pravna oseba, registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti, «. prireditev se mora v celoti samofinancirati in 3- predložiti mora program prireditve. Kandidati naj pošljejo prijave do 3. maja 1995 na naslov: Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj - s Pripisom - za Kranjsko noč. vsa dodatna pojasnila lahko dobite po tel. 222-028. Župan Mestne občine Kranj VITOMIR GROS, dipl. inž. OBLAČILA Prodam obleko za birmanca, velikost 160. 0621-794 9821 Prodam fantovsko obhajilno OBLEKO za 8 let. 052-049 9S2B Prodam fantovsko in dekliško obhajilno obleko. 0685-411 10040 Prodam dolgo, belo obhajilno OB-LEKO. 0225-715, po 16. uri ioo69 Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO. 0715-627_ioim VERITAS - najcenejša Izposoja poročnih oblačil z vsemi dodatki 10-15000 SIT. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, 0224-158_ioim VERITAS dobili smo nove modele poročnih oblačil iz uvoza za leto 95. Pridite in si izposodite. Jenkova 1, Kranj, 0224-158_10159 Prodam MATURANTSKO OBLEKO. 0310-1417 10160 Pokliči Čvekafon! Samo tebe še čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite našo številko in že ste v družbi S NAJSTNIKI 090 90 90 Đ OSTALI 090 91 92 Zelo ugodno prodam poročno žensko čipkasto OBLEKO št. 38. 0682-720 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK, znamke PEG. 0325-818 9983 Prodam različne otroške vozičke. Šenčur, Partizanska 49 10099 Panasonic Atestirane centrale, tetefoni in telefaksi za pravB postovneže SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV1NA - SFRVI9 Upava tal: 064 222 868 f»x 064 222 887 LJUBLJANA. tel/foK.. 061 1590 232 KRANJ, tel/f o k 064 22? ISO OSTALO Imate probleme z lasiščem! Če se vam lasje cepijo, če vas srbi lasišče, ali vam lasje izpadajo. Rešitev vaših problemov je LASNA KOLEKCIJA ASAI. Naročila na 0 064/211-373 6033 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje, 061/611-078 7271 Prodam GOBELIN "Zadnja večerja", okvirjen 106x67, slikarja Da Vinchi. 0325-666, po 16. uri 9833 Prodam domačo ZASEKO. Zalog 54, Cerklje, 0421-799 9919 Prodam ZEMLJO za presajanje rož. Jezerska c.88, 0242-686 9960 Ugodno prodam JEKLENKI kisik in acetilen. Markelj, Tavčarjeva 2, Radovljica 9972 Prodam litoželezne plošče za štedilnik in manjši knaker. 0 242-108 9992 Prodam eoosni GUMIVOZ - dera (zračne zavore, kiper). 077-029 10027 Novo KERAMIČNO PLOŠČO, pro dam. 045-129 ali 45 462 1003? AMC LONEC 10 I nov, prodam. 045-129 ali 45-462 10033 Ugodno prodam PREKUE za fižol. 0061/614-103_10100 Prodam lepo konjsko VPREGO. 0731-257 10156 PRIDELKI Prodam ROŽE in SADIKE zelenjave 0061/621-638 982/ Prodam krmni krompir. Porenta, Sp. Senica 14, Medvode, 0061/614-021 9842_ Prodam kvalitetno SENO in OTAVO. 0725-234 9879 Poceni prodam SENO. 0310-010 9882_ Prodam SENO. 0403-110 9978 Lepo PROSENO KAŠO lahko dobite v Brdskem mlinu, Predoslje 21, v večernih urah. Prodam SENO. 0622-474 9985 Prodam KROMPIR sante, primeren za seme in TELETA za nadaljno rejo. 0311-720 10003 Na zalogi imamo po zelo ugodni ceni BRŠLJINKE, PELARGONIJE. SUFRI-NIJE, PETUNIJE in sadike za zunanje nasade. Cvetlični gaj, Hrastje 87, 0323-595 10053 i I MIN. 23,4 SIT P0 SLOVENIJI Bršljinke, surfinije, pelargonije, Slovenke... prodam. VRTNARSTVO Novak, 0326-394 10065 Prodam SILAŽO. 041-725 10081 Prodam krmilni krompir. Sv. Duh 8, 0633-717 10101 Prodam SENO in orehe. Sp. Otok 2 pri Radovljici 10147 POSESTI Iščemo nepremičnine za tujega partneria. 00609/627-194 9193 Prodam TRAVNIK II. razreda, 2400 m2, ob cesti Kamna gorica - Kropa. 0733-735 9835 Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2 0730-031 9851 PRODAMO HIŠE: na Kokrici prodamo dvostanovanjsko HIŠO na parceli 1000 m2, cena 270.000 DEM, v okolici Škofje Loke prodamos tarej-šo hišo, nadomestna gradnja, za ceno 28000 DEM, v Preddvoru hišo zgrajeno do 4. gr. faze, na parceli 550 m2, cena 90.000 DEM, Forme pri Šk. Loki, dvostanovanjska hiša z 3 garažami, na parceli 500 m2, cena 190.000 DEM, Planina dvostanovanjska hiša, novejša na parceli 600 m2, z dvema garažama, cena 230.000 DEM m Primskovo dvostanovanjska hiša, starejša na parceli 1000 m2, cena 130.000 DEM. FRAST.d.o.o.. NEPREMIČNINE. Jezerska c. 54 b, Kranj, 0242-651 NEPREMIČNINE 064/216-544 KUPUJEMO: na Gorenjskem kupimo vikend, novejši, starejšo hišo za nadomestno gradnjo v okolici Kranja, zazidljive parcele v okolici Kranja, predvsem proti Preddvoru, pritlično novejšo hišo v okolici Kranja do 220.000 DEM. FRAST.d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, 0242-651 10057 KRANJ, Orehek, prodamo enodružinsko hišo, 169 m2, 570 m2 parcele, mirna, zelena lokacija, CK, tel., SATV, zelo vzdrževano. POSING, 061/126 23 29, 9-18, sobota 10-13 ure 10084 PODREČA: Prodamo dvostanovanjsko hišo, 140 m2, 590 m2 parcele, CK, tel., mirna lokacija, vzdrževana, za 250000 DEM. POSING, 061/ 126 23 29, 9-18, sobota 10-13 ure 10086 Med Radovljico in kranjem prodam MANJŠO KMETIJO. Šifra: LIPA 98ie Ugodno prodam NJIVO I. razreda, 5000 m2. šifra: LAHOVČE 10109 HIŠE PRODAMO: v Kranju v bližini mesta prodamo dvostanovanjsko hišo In 700 m2. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 10185 HIŠE PRODAMO: v Kranju hišo v gradnji (možna menjava za stanovanje), starejšo hišo v mestu, novo hišo v Zg. Besnici, nedokončano in 1100 m2 sveta, v Lescah večjo poslovno hišo, v Šenčurju 2 stanovanjsko hišo in 780 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7, 221-353 10186 PARCELE PRODAMO: v Šutni (Bitnje) prodamo 1403 m2 zazidljive parcele in 676 m2 nezazidljivega zemljišča. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 10191 PARCELE PRODAMO: v Kokri prodamo približno 1000 m2 zazidljive parcele, primerne za stanovanjsko hišo ali vikend, cena 40 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 10192 Parcelo prodamo v Križah in v Kranju, večjo pri Bledu, objekt do I. plošče v Lescah, nad., podaljšano III. fazo v Stražišču in Bntofu, gradnjo na parceli 4500 m2 nad Čerkljami, vikend na zemljišču 5000 m2 pod Starim vrhom. APRON 331 -292. 331 -366 10197 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA URŠKA V KRANJU, Radovljici in Škofji Loki. 041-581 9849 Narodno zabavni trio GORENJSKI NAGELJNI igrajo na porokah in zabavah. 058-353 10045 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.: 064/213-650 POJUTRIŠNJEM, v četrtek, 27. aprila: JOSIPA LISAC v živo TRIO- duo ali sam s frajtonarico, igra na ohcetih, obletnicah in v lokalih. 0731-015 10164 POSLOVNI STIKI Nasveti za boljšo finančno sigurnost in prihodnost. Možnost honorarnega sodelovanja - spodobno plačilo! Šifra: DENAR 9988 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI-ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH! PARTNER d.o.o., Koroška 41. Kranj, tel.: 064/211-256 RAZNO PRODAM Prodam STARINSKO OMARO za 250 DEM in TOMOS AVTOMATIC za 200 DEM. 0738-964 9921 TRŽIŠKI HIT ^ vsak ponedeljek ob 17.25 D A [j (] 1. MARIJANA - Miki mL/1V 2. BYE, BYE BABY - Bay city rollers B1«H 3. STAY ANOTHER DAY - East 17 4. TAKE AWAY HE COLOUR - 95 Ice Mc Živio! Ugotavljamo, da ste bili tudi ta teden pridni in ste nam poslali vrsto predlogov, čeprav prejšnji ponedeljek ni bilo ne duha ne sluha o lestvici. Zagodel nam jo je prosti ponedeljek. Le tako naprej! Mi se trudimo, da bi vam bila oddaja še vnaprej v veselje in zabavo. Vedno pa vaše sodelovanje nagradimo tudi z nagrado pokrovitelja. Izpolnite kupon s svojimi predlogi in ga na dopisnici pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, najkasneje do sobote, 29. aprila. Pozdrav! Vesna in Dušan KUPON TUJI PREDLOG: DOMAČI PREDLOG: MOJ NASLOV: 82 - Agencija za promet z nepremičninami Tržič Partizanska ul. 6 Uradne ure: pon.- petka od 9.-12. ure, sreda od 13. -17. ure tel.: 58-855, 50-502 Prodam MAXI PONY KOLO in termoakumulacijsko PEČ. »327- 083 9939 Prodam rabljena okna, vrata in rolete. S 66-285 Prodam ZAKONSKO POSTELJO Meblo 200x180, kovinsko GARAŽO 3x5m, betonske STREŠNIKE, zarez-nike in špičake. O 0609/624-320 Prodam lipove satnike, zbite, lepljene, vrtane. D 43-495 10009 STAN. OPREMA Ugodno prodam trosed, 2 fotelja, skrinjo, štedilnik in jedilni kot z mizo. Marušič, Vidmarjeva 12, Kranj od 16. do 20. ure 9813 Prodam razno kuhinjsko opremo. O 242-108 9994 Prodam nove kuhinjske in kopalniške pipe, umivalnike, školjke, ter-mostatske ventile Herz, ostanek zaloge. 0 76-907 9998 Ugodno prodam OTROŠKO SOBO in fantovsko gorsko KOLO. «241-694 10005 Ugodno prodam rabljeno kuhinjo, dolžina 3 m. O 211-228 10023 Prodam regal, kuhinjske elemente, pralni stroj in hladilnik z zamrzovalnikom. ©81-275 10052 Prodam raztegljivo kuhinjsko mizo z jedilnim kotom in 3 stoli za 28.000 SIT. tO 324-904 10110 ŠPORT MAESTRAL ČOLN 9 in MOTOR T 4 dajem v najem. 045-129 10028 STORITVE Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na 0213-218 7381 Za izdelavo in obnovo elektro-inštalacij pokličite na tel.: 064/84-397, ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, Čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. BI 326-969 8H4 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnike! Še priporočamo. O331-450 8138 POPRAVLJAMO pralne stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje. O 332-053 8805 NOVO VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI (22 DEM od iztoka), kot tudi razna popravila in predelave, naredimo strokovno z garancijo. Izdelujemo klasično BETONSKO KRITINO s tradicijo, kvaliteto, iz naravnega materiala po ugodni ceni 39 SIT/kos. »691-700 8607 ROBIM preproge in itison. O78-060 8672 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 8710 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, lamelne zavese ter rolete. Telefon in fax: 061/342-464, 0609/ 630-700. 061/342-703 (stanovanje) 8838 Vodimo poslovno in privatno nemško korespondenco. 00609/627-194 9192 Opravljam vsa krovsko kleparska dela in prekrivanje streh. 0738-184 9278 VODOVODNE INSTALACIJE, priključek samo 25 DEM. 0332-061 9806 SENČILA Nino, vam nudi žaluzije, rolete, lamelne zavese. 0861-806, Jesenice 9sso CVETLIČNE VAZE - betonske in umetni kamen proizvajamo. 0421- 159 9913 Pozdravim z bioenergijo. 051-521 Izvajamo vsa zidarska in fasaderska dela. Hitro in poceni. 0225-362 9937 Montaža oljnih gorilcev - avtomatike in meritve za ogravanja. ESA, O 327- 319 9962 SERVIS TV VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev in SERVIS bele tehnike Gorenje, ter montaža avtoa-kustike. Odprto 9-17 ure. Informacije na 0329-886, Smledniška 80 ali na 0331-301 9986 Kombi prevozi tovora in manjše selitve. O 215-211 9999 Ročno spajkanje, predelava tiskanih vezij ali kompletna izdelava vašega artikla. O 47-622 10012 Mreže kovinske za okna in vrata po naročilu. 045-129 10031 RTV SERVIS Sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vasem domu. 0331-199 10041 Oddajam KOZJE MLEKO. 0242-288 10066 IZDELUJEM SMETNJAKE IZ POCINKANE PLOČEVINE, DOSTAVIM. 0324-457 10113 Sprejmem manjša zidarska dela. 0326-738 10127 STANOVANJA Prodam stanovanje 57 m2 v Šorlije-vem naselju. 0217-696, od 20-21. ure 98io Najamem GARSONJERO ali 1-s STANOVANJE za dve starejši osebi. 0311-597 9922 Kupim GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje. 047-340 9933 1-sobno STANOVANJE 33 m2 v Radovljici, prodam. Časl-Stare, Kranjska 7, Radovljica (za avtobusno postajo), ogled vsak dan po 19. Uri 9942 Železniki - prodam GARSONJERO v pritličju 31 m2, CK, telefon, klet, garažni boks ali zamenjam za večje (30.000 DEM). 067-464 9950 V najem oddamo enosobno STANOVANJE na lepem kraju v Mojstrani. 045-863 ali 0609/627-194 9952 Nujno najamem 2 -sobno stanovanje v Škofji Loki s centralnim ogrevanje, do 300 DEM ali po dogovoru. 0695-723 9974 Prodam ENOSOBNO STANOVANJE 36 m2 v Kranju. O 069/87-308 9997 Moški najame garsonjero ali sobo v Kranju ali okolici. O dopoldan 221-321 int. 26-63, popoldan 332-693 Zamenjam 2-sobno stanovanje na Bledu za isto vrednostno v Škofji Loki, Kranju ali Medvode. Omerčic Safet, Frankovo nas. 45, Šk. Loka 10039 PRODAMO STANOVANJA: 2-ss, Planina III, 62 m2, 75000 DEM, 2. nad., 2-ss, c. Kokrškega odreda, 57 m2, 66000 DEM, 3. nad., 2,5 sobno stanovanje pri nebotičniku, 63 m2, 79000 DEM, 1-ss ul. T. Dežmana, 44 m2. 48000 DEM, 2-ss, Šorlijevo nas. 57 m2, 72000 DEM 2. nad. NAJAMEMO garsonjero ali 1-sobno stanovanje v Kranju. FRAST.d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, 0242-651 10055 V Kranju na Planini II. prodam enosobno stanovanje 50 m2. 0325-549 10062 KUPIMO, NAJAMEMO: Kranj, Šk. Loka, garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje. POSING, 0061/126 23 29, 9-18, sobota 10-13 ure 10083 TV-VIDEO-AVDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA Gf) pioiMeeR KARAO K E MINI STOLP 99.990 SIT PIONEER N-50 2X50W RMS GORENJE 51 TTX SONY VHS E - 180 SONY UX-S60 48.990 SIT 630 SIT 290 SIT KXAL jama KEF iniiraiitz SONY DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI - Fl KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL: 064/222-055 ŠKOFJA LOKA, Partizanska c. prodmao enosobno st., 37,5 m2, balkon, CK, tel., za 49000 DEM, Podlubnik dvosobno 60,63 m2, komfortno za 72000 DEM. POSING, 061/ 126 23 29, 9-18, sobota 10-13 ure. 10085 ŽELEZNIKI: prodamo garsonjero, 31 m2, staro 5 let, CK, tel., za 31000 DEM. POSING, 061/126 23 29, 9-18, sobota 10-13 ure. 10087 KRANJ: Šorlijevo nas. oddamo enosobno st. 40 m2, opremljeno za 450 DEM/ mesečno s polletnim predplačilom. POSING, 061/126 23 29, 9-18, sobota 10-13 ure. looss šk. Loka - Frankovo naselje; Prodam dvosobno stanovanje, 57 m2. O 633-178 10112 Mladi novinar išče eno ali dvosobno stanovanje s telefonom. 0215-447 10178 STANOVANJA PRODAMO: V Radovljici 2 sobno 50 m2, 2,5 sobno 79 m2. K 3 KERN Kranj,d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 10179 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 50 m2, 54 m2, 58 m2, 63m2, 65 m2 in 68 m2, 2,5 sobno 67 m2, 2s+2 k sobno 89 m2 in 98m2. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 0221-353 10180 STANOVANJA PRODAMO: V Kranju komfortno 3 sobno stanovanje 72 m2 v šorlijevem naselju z garažo. K 3 KERN Krani. 221-353 10181 (h^Chemo V NOVIH rr* PROSTORIH LJUBLJANA, MAISTROVA 10 V Ps-r m v««um SEDAJ V PROSTORIH GG PRIMSKOVO STANETA ŽAGARJA 53, TEL 241-397 IN 241-442 OSVEŽITE VASE BIVALNE IN POSLOVNE PROSTORE STANOVANJA PRODAMO: V Škofji Loki 2 sobno 58 m2, 59m2, 61 m2 in 3 sobno 80 m2, 76 m2 v mestnem jedru. K 3 KERN Kranj, 221-353ioi83 STANOVANJA PRODAMO: na Hru-šici 2 sobno v 1. nadstropju, na Deteljici 1 sobno. K 3 KERN Kranj,d.o.o., Komenskega 7, 221-353 10184 DAJEMO V NAJEM: komfortno stanovanje 60 m2, ali 70 m2 v Izoli, s parkiriščem in telefonom. K 3 KERN Kranj, 221-353 10193 STANOVANJA PRODAMO: Kranj pri toplarni novo 3-ss 76 m2, 2-ss 65 m2 in re ter 57 m2 pri Vodov, stolpu, 1-sobna 34 m2 in 45 m2, v Radovljici 2 ss 52 m2, 3ss 70 m2, novo opremljeno 84 m2 in na Jesenicah 2-ss. APRON, Likozarjeva 1 a, 331-292, 331-366 10195 VARSTVO Iščemo varstvo za 3 letno deklico -ulica Vodovodni stolp ali Rupa. 0213-138 9847 VOZILA DELI Prodam MAŠINO za Škodo in gume malo rabljene dim. 145 R 15 6 kosov. »329-21 1 9888 Rabljeni nadomestni deli za Y 45,55. »633-584, 632-083, popoldan 9969 Prodam PLATIŠČA za JUGO. »403-088 10089 AVTOPREVLEKE poceni lahko kupite v RUBIN Kokrica. »225-151 ini?3 VOZILA CITROEN - rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov Citroen. »064/692-194 8186 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. »325-981, 325-659, po 20. uri 9528 CITROEN C 25 kombi, letnik 1986, prvi lastnik, odlično ohranjen, reg. do 4/96, prodam. «215-852 9751 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 6/87. »53-621, po 14. url 9777 ODKUP poškodovanih vozil za odpad ali popravilo. »731-350, 0609/615-647_mii Prodam Karambollrano, v voznem stanju LADO 1200 S, letnik 1984, reg. do 26.10.95. »623-354_9812 JUGO 55, letnik 1985, prodam za 1600 DEM. «332-178, 0609/630- 946 9818 FIAT UNO 1.0 IE, 5 vrat, letnik 1994, 23000 km, kot nov naprodaj za 12600 DEM. 0609/630-946, 0609/ 620-016 9819 AUTO KRAINER CELOVEC, Vblkenmaikterstr. 184^^ Qg) 7EL 0043-463-38330 ttjgJ Prodam FORD ESCORT CLX diesel, letnik 1991. «621-789_9822 Prodam Z 128, letnik 1987. »624-155 ali 64-082_9829 Ugodno prodam ŠKODO LS 120, letnik 1982. «874-280_9832 Prodam TOYOTA COROLA, letnik 1988, garažiran, prevoženih 69000 km. Jesenice, 861 -900_9834 Prodam ALFA ROMEO, letnik 1987, zelo dobro ohranjeno. «43-455, popoldan ali 0609/629-808 9838 Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik 1990, temno moeder, zelo dob-o ohranjen, reg. do 2/96, cena 12700 DEM. «81-827, popoldan 984s Prodam R 4 GTL, letnik 1985, neregistriran. «213-414 9848 R 5 CAMPUS, rdeč, letnik 1992, reg. do 3/96, prvi voznik, prodam. O 720- 178 9865 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991. «718 059_9877 FORD ESCORT 1,6 CL, rdeče barve, letnik 1991, prvi lastnik. «718-566 9686 Ugodno prodam OPEL KADETT SOLZA, letnik 1985, reg. do 3/96, bele barve. «325-598 9912 Prodam FORD FIESTA, letnik 1980, registriran do 3/96. « 623-024 9927 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. » 331-214 ali 323-298 9928 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1985, rumene barve za 1200 DEm. »214-060 9930 ODKUP in PRODAJA VOZIL. AVTO-PRIS. d.o.o., »312-255_9931^ Prodam HONDO CIVIC 1,5 16 V, letnik 1991, rdeča, ugodno. »312- 255 9932 Prodam JUGO 45, letnik 1989, rdeče barve, dobro ohranjen. »312-255 SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax; 062 31 150 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989, reg. marec 96. »58-348, po 15 uri, služba 53-141 9936 Prodam R 5 GTL 1.4, reg. do 4/96. 5500 DEM. »57-240, po 15. uri 9938 Prodam OPEL ASCONO. letnik 1988, metal sive barve, cena 8500 DEM. »85-237_9940 Prodam R 5 SAGA, 8/91. Tepina, Kriška 19, Drulovka, »332-279 9946 EXPRES D. letnik 1988/11 furgon, cena 10.000 DEM, prodam. O 731-095 9949 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do 8/95. cena 650 DEM. »216-9039961 Prodam GS 1300 600 DEM. Bojan, Britof 101, »242-814 9964 Prodam TAM T110, letnik 1975, v voznem stanju za rezervne dele. motor generalno obnovljen, za 1200 DEM. »715-539_9966 Prodam FIČO 850, letnik 1985, reg. do oktobra »633-584, popoldan 9968_ _ Prodam 126 P 650 GL. letnik 1989. »725-339 9973 Prodam 126 P, letnik 1988, ugodno. »53-489 9975 Prodam FIČOTA, letnik 1983 november, ohranjen. Tržič, za Mošenikom 12 »977 Prodam FIAT UNO 90 CS, letnik 1990. »57-369 9964 Prodam YUGO 55, letnik 1992, garažiran. 0 53-457 9990 VISA 11 RE, letnik 1984, registrirana 3/96, bela, prodam za 2.400 DEM. O 331-858 9995 Prodam AUDI 80, letnik 1973, cena po dogovoru. O 52-208 10001 R 18, ohranjen, letnik 1986, prevoženih 125000 km, prodam za 4400 DEM. 052-359_10007 Prodam R 4, letnik 1988, cena po dogovoru. Debelak Dare, Otoče 4, Podnart 10008 Prodam ZASTAVO 101, Gorenje-savska 51, Kranj 10011 Prodam LADO RIVO 1300, letnik 1987. Zupan, Žirovnica 115. 10015 Prodam Z 128, letnik 1981, reg. do decembra. 0326-782 10018 Prodam JUGO 45, letnik 10/89. 0216-707 10019 Prodam R 4, letnik 1982. 0241-543 10022 R 4 TLS. ohranjen, letnik 1983, neregistriran, prodam za 900 DEM. 056-564 10035 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALĆV GRAFIKA NA EKRANI' (1 I JEZIKOV) 25 TV IN 40 RADHSK1H POSTAJ DEKODERJI. KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTU1V1 SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.IOKA, OOr>I-SlC% 125 TT;.I„: Oft4/63 V42 5 GOLF 1,3 B, letnik 89/90, rdeč, 69000km, 12000 DEM. 0632-465 10036_ OPEL REKORD 1,8, letnik 1985, oktober, lepo ohranjen, prodam. 0725-034 10037 Prodam 126 P, letnik 1985, dobro ohranjen, garažiran. 0800-029 10043 FORD SIERRA 2,3 DGL, letnik 1987, veliko dodatne opreme. O 714-432 10044 Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do 17.7.95, cena 1800 DEM in prikolico 700 DEM. 0622-712_10050 OPEL CORSA, 1.2 S, letnik 1988, odlično ohranjen, prodam. O 66-052 10059 Prodam Z 750, letnik 1979. O 421-282 1006O Prodam GOLF diesel, letnik 1987. 0328-800 1006/ Prodam starejši GOLF 1,1. Ogled dopoldan. Britof 286, Kranj 10088 Prodam R 4 TL, prva reg., letnik 1983, v zelo dobrem stanju, razen sprednjega levega blatnika, ugodna cena. 0242-849 10093 Prodam GOLF JXD, 10/86, registri' an 3/96. Žabnica 45. O 311-813 10106 I tal Tiar Cev k I Pl Pel- ! Rai od Prodam osebni avto JUGO 45, letni 1987. 0731-083 101' Prodam JUGO 45 E, letnik 1986, lj 8/95. Peternel Klavdija, ŠempetersK 43, Kranj fOl NISSAN MICRA, letnik 1991, reg. d 96 prodamo. RUBIN KOKRlC/ 0225-151 101! R 4 GTL, letnik 1986. lepo ohranjef "A II T VJ I l_, IDU llf\ I J7QU, ICJfJU KJt IF CU 'Jw prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151 10124 AX, letnik 93/? diesel, prodan' RUBIN Kokrica, 0225-151 101* ALFA 33, letnik 1986, dodatnjj oprema, ohranjena, cena 550? DEM, prodam. 0325-196 103 Prodam W CADI, letnik 1984, cen' po dogovoru. 0324-943 io«J Ugodno prodam Z 101 GT 55, letn»H « 1985. 0328-292 _to^ Z Ugodno prodam JUGO 45 A, letn* 1986. 0328-137_ Prodam JUGO SKALA 55, letnjj 1989, bele barve, 52000 km, reg. đe želite zaslužiti v prostem času «00 DEM, pokličite 325-291 9825 talijansko podjetje išče za področje Marketinga in prodaje več sodelav-fjv iz cele Slovenije. Informacija od ]S^ure dalje na «82-897_9917 "PEKA ali delavca z obvladanjem fokovskih veščin, zaposlimo. PEKARNA ZEVNIK. Kranj, «332-336, ^ 14. do 17. ure 9918 « Sprejmem šivanje lažjih oblačil na "om. »66-232 9920 Iščem mlajšo upokojenko, neveza "o, osamljeno, pošteno in dobrosrčno, za delo v vrtu in kuhinji pri starejšem slepem gospodu, za ne-**i dni tedensko. Plača po dogovoru. • 422-312 9987 TRGOVINE MAK vabijo k sodelovanju poslovodje in prodajalke z 'Skušnjami za delo v živilski trgovini, Papirnici in trgovini s čevlji. Delo se Opravlja v trgovinah v Škofji Loki in Stražišču. Cenjene ponudbe pošljite ("a naslov: Trgovina Mak, Frankovo jjas. 67, škofja Loka 10071 zaposlim skrbno gospo za varstvo otroka in manjšo pomoč v gospodinjstvu (Bled). «76-668 10075 .Iščem ljudi za dobro plačano honorarno ali redno delo. «81-369 *Ji 84-479 10076 Zaposlimo kuhinjsko POMOČNICO. •45-038 _ 9926 Nujno iščem delo na domu. šifra: poštenost »m« ^331-339 DOSTAV/V PIZZ 0&9. DO 23. URE VSAK DAN Takoj zaposlimo simpatično dekle za strežbo v lokalu v popoldanskem času ob vikendih. Izkušnje so zažel-jene. «41 -233 »925 NATAKARICO ali dekle, ki jo veseli delo v strežbi, zaposlimo. «55-072, Gostilna "Pr' Krvin", Tržič 9945 V Šk.Loki zaposlim PRODAJALKO v trgovini s tekstilom, lahko tudi izkušena upokojenka. 0323-034 99B3 Iščemo dva dijaka ali študenta za prodajo sladoleda. 0 224-604 9996 Zaposlim KV natakarico, staro do 25 let. 0861-265. dopoldan_10021 Zaposlimo zastopnike za prodajo knjižnega programa DZS, zaželjen prevoz. 00609/617-132_10029 Zaposlimo elektronskega TEHNIKA za vodstvo in kontrolo v delavnici. Zaželjeno znanje nemškega in angleškega jezika. Šifra: ZANESLJIVOST 10058 Nudimo zaposlitev za natakarja, kuharja, kuhinjske pomočnice in snažilko. Lesce, Bled, 076-826ioo92 Vkolikor potrebujete redno zaposlitev pokličite 0311-131 10118 Nudimo delo dekletom ali fantom za strežbo. 0241-504, zvečer 10121 Ovčarska skupnost Golica išče PASTIRJA za pašo ovc na Golici. 0800-382 10130 Nudimo delo na dom. Informacije na 076-622, izključno od 17. do 20. ure 10140 Sprejmemo delavca za delo na žagi za dopoldanske ure. 0731 -61010169 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE AJLLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽNOST PLAČILA 002D012ĆEK0V Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE ŽIVALI V začetku maja bomo prodajali 7 tednov stare RJAVE JARKICE. Zbiramo naročila: Oman, Zminec 12, Šk. Loka. 0 621-475 «401 PURANE za dopitanje prodam. Suhadole 12, Komenda, 0061/841- 375 9523 Prodam brejo TELICO, težko 600 kg simentalko. 046-644 9809 Dobrim ljudem oddam KUŽKA. 0325-291 9824 Prodam brejo KRAVO po izbiri. 0061/621-636 9828 Prodam KRAVE in telice frizijke. Likozar, Jezerska c. 71, Kranj, 0242-670 9837 Prodam breje TELICE A kontrola, menjam za jalove. Virmaše 42. škofja Loka 9844 Prodam dve 4,5 mesečni JAGNJETI. 064-192, po 16. uri 9646 Prodam PUJSKE. 049-252 9852 Prodam 1 mesec staro SIMENTALKO, mati dobra mlekarica. Voglje, Kotna 7 9853 Kupim 14 dni starega TELETA. 047- 084 9885 Prodam KRAVO mlekarico po izbiri. Malež, Poženik, 0422-562 9914 Prodam JAGNJE cca 25 kg za 15000 SIT. 041-807 9929 Prodam eno leto stare KOKOŠI. Sp. Bela 4 9941 Prodam TELIČKO simentalko, težko okrog 140 kg. 0876-085 9947 Prodam mlado brejo KOZO. 046- 227 »948 PURANE bele širokoprsate pasme za rejo prodam. 0 217-128 10107 Dobi se KOZJE MLEKO in kozliček, star 7 tednov. Dolžanova pot 1, Kokrica (pri Požlepovih). 0218-153 9971 Prodam BIKCA simentalca, težkega 400 kg. 085-090_10,;l2mm: 62,40 SIT/kg, teraco ploščice, Epido, 25x25cm: 1.201,80 SIT/m2, talna plastificirana pluta, 30x30cm: 2.459 SIT/m2, "gips plošča", Knauf, 2600x1250x12,5mm: 1331 SIT, ravnalna letev, Alu, 2m: 1991 SIT. Z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA ŠE CENEJE! Brezplačna dostava do 15 km. Količine so omejene. Najobsežnejša reševalna akcija doslej Pod Kotovo špico se je zrušilo letak Lani je bilo v naših gorah 135 ponesrečencev, od tega 15 mrtvili Gorska reševalna služba iz Rateč je odlično pripravila obsežno i) uspešno reševalno akcijo z mednarodno udeležbo. Tamar, 24. aprila - Gorska reševalna služba iz Rateč je pripravila eno najbolj obsežnih vaj iz tehnike reševanja v gorah doslej. Minulo nedeljo je sto reševalcev iz treh dežel: Kranjske Gore, Mojstrane, Bovca, Trbiža, Beljaka, Podkloštra in Borovelj skupaj s petnajstimi lavinskimi psi reševalo "ponesrečence" izpod plazu pod Kotovo špico v Tamarju. Predpostavka nesreče je bila, da se je na območju Planice izgubilo letalo, pod plazom pa so ponesrečenci, v akciji reševanja pa so sodelovali tako reševalci, ki jih je vodil Jože Robič, občinski štab civilne zaščite, ki mu v Kranjski Gori poveljuje Hugo Oitzel, zdravnik -reševalec dr. Jani Kokalj in letalska policijska enota s helikopterjem, ki ga je v nevarnih stenah Kotove špice odlično vodil pilot Jože Brodar, pri vsaki taki akciji so kar najbolj popolne prve informacije in organizacija akcije. Zato bo za vse, ki se ukvarjajo z reševanjem, še kako pomembna novost, saj se vzpostavlja v Sloveniji nov sistem zvez. Kot je dejal Bojan Ušeničnik, direktor republiške uprave za zaščito in varovanje, bodo vse zveze postopoma, najprej pa v Postojni, v enem samem centru, kjer se bodo iskale in tudi dobile vse pomembne informacije. Tako se bo Rantova mama iz Dolenje vasi Jože Robič Najvažnejše Reševalna akcija v Tamarju... med drugim odpravila neracionalnost in ra2 drobljenost, manj pa bo tudi reševalnih posta Akcija v Tamarju, ki si jo je ogledal tuc kranjskogorski župan Jože Kotnik, je p oceni organizatorjev odlično uspela in poka zala ustrezno znanje in dobro sodelovanj* med reševalci treh dežel. Le upati je, da ti vaje nikoli ne bo treba ponoviti v resničnen življenju in da bo število ponesrečenih gorah še naprej upadalo. Lani so imel slovenski gorski reševalci 114 akcij in je bih v gorah 135 ponesrečenih, od tega 15 mrtvih največ v Julijcih... • D. Sedej Spis velja, ne velja, velja, ne velja... Vendar njen njegov bivši sin Vinko ter odvetnik Saša Skubic trdita, da nekje v temnih arhivih enega od sodišč zagotovo še obstaja dokument, ki so ga videli pred leti. Omenjeni dokument je govoril o zapuščini po pokojni Ivani Rant. Zapuščinski postopek naj bi tekel na sodišču v Kamniku, tam pa, kot so mi povedali na tamkajšnjem matičnem uradu, nikoli ni umrla nobena druga Ivana Rant, kar bi bil pogoj, Ivana Rant, kot so mi povedali na matičnem uradu v škofji Loki, živi. Redno prejema pokojnino, dobila ie lastninski certifikat, prav tako bi ji brez težav lahko podaljšali osebno izkaznici in potni list. A pred nekaj leti je ljubljanski odvetnik Saša Skubic, ki je takrat zastopal Rantove na sodišču v Kamniku našel sila zanimiv sodni spis, pravzaprav zapuščinsko razpravo njegove stranke Ivane Rant. Prav zato je na sodišče poklical Je Ivana Rant iz Dolenje vasi mrtva? Na matičnem uradu v Škofj Loki pravijo, da ne. Rant. Vse omenjene osebe sO pred leti tudi po večkrat na dan Rantove iz Dolenje vasi spraševali, kako pridelek, pa trava, jo bo zadosti za zimo in ali jim lo bodo dobro vzredili? So bili pritiski in enaka imena zgolj naključna podobnost. Neka gospa Rant iz Ljubljane je, ko sem ji po telefonu zastavil nekaj vprašanj jezno odložila telefonsko slušalko. Nekaj za vsem tem potemtakem najbrž mora stati. Glavni kamen spotike in ne-, sporazumov v primeru Rant je da bi o zapuščini govorili na Ženitovanjska pogodba, ki pra- postala gospa Ivana. Tudi na sodišču v Kamniku... vi, da prej umrli vse premoŽenje, tistem delu posestva, ki ga Je ki je bilo pred tem v njuni skupni pred tem oče izročil svojem^1 lasti prepusti izključno preživelemu zakoncu. Ob zapuščinski razpravi za pokojnim možem gospa Ivana te pogodbe ni predložila sodišču. Prav tako je zaradi svoje starosti dedno pravico prepustila sinu Vinku, del pa naj bi že za časa življenja oče izročil drugemu sinu iz prvega zakona. Kot trdijo Rantovi, je bil prenos dela iz očeta na sina nelegalen upoštevajoč pogodbo, . ... saj o tej stvari mama ni vedela poprosil, naj mama Ivana ko tudi Rantove, ki so si spis lahko ničesar, prav tako pa bi se lastnica zemlje podpiše d°v?0 le ogledali, si iz njega prepisali morala tudi ona kot solastnica jenje, da čez njeno zemlju lah* dejstva, vendar ga niso mogli podpisati na pogodbo. Tega položijo telefonski kabel in p°j^' fotokopirati. Uradnica jim je nikoli ni storila, tako da bi avijo omarico. Takrat potrdila le številke spisa. Na- potemtakem po moževi smrti slednjič so zahtevali isti spis, a sodišče moralo razpravljati o so dobili drugega. Številke so se celotnem posestvu in ne le ujemale, vsebina pa še zdaleč ne. delu, na katerem danes gospo- V spisu, ki se danes nahaja dari Vinko, pod tisto številko, je omenjenih Vendar je sodišče, ob kas-precej imen, vsa s priimkom nejši predložitvi Ženitovanjske pogodbe ugotovilo, da le ta n< velja več popolnoma, da s< lahko upošteva kot priporoči lo za dedovanje, nikakor pa n< kot dokončen predpis dedo vanja. S tem, dapogodba ntf velja se ne strinja odvetnik Saša Skubic, ki svoje nestrin-janje utemeljuje s tem, povojna Jugoslavija ni nnsprO' tovala predvojni zakonodaji da je to, kar je zapisano v pogodbi popolnoma veljaynr in je po moževi smrti edin3 lastnica celotnega premoženja prvemu sinu O vsej stvari bo upajmo dokončno besedo kot že tolik0* rat poprej reklo sodišče. Praviu ki se bodo morali enkfal dokončno zediniti o tem, ali )e pogodba veljavna in če ni, zakaj ni. Pri vsem tem pa je posebej zanimivo to, da je leta 1985, ko se v vasi gradili telefonsko omrežje, k Rantovim prišel m?' žak iz krajevne skupnosti, n Ivana uradno ni bila lastnic nobene zemlje, še posebej 11. tiste, na katero se je dovoljenj nanašalo. Omenjeni kos zemlj je takrat pripadal Vinkovernj bratu. Ali pa mogoče ne? Uroš Špehar JAKA . 3A KAKŠEN PA 51 ?! KA5 Si PA OrtAt i DANES NA VALOVIH RADIA KRANJ: OB. 9.20, TORKOVO DOPOLDNE: POMEN IGRE IN IGRAČE OB 16.10, VARUJMO ZDRA V JE ■ SLUH: gost dr. Janez J a vornik =?ADiP