Samostojoiži zopet lažejo. Pravljice našega Ijudstv* poznajo zmaja, ki še vedno otepljc s kakim repom, ko so mu že vse glave pobMe. Rcp takega posekanega in uničenega zmaja je tudi Samostojna laži-kmetska stranka. Ona je zadnji rep centralističnega zmaja, ki se še oteplj-e pred neizogibnim svojkn koncem. To stranko je ustvaril policajdemokrat Žerjav kot centralistično zanjko in vabo. Vsaka laž in sleparija pa trpi samo kratek čas pri tako prevdarnem in mislečem ljudstvii kot je naše in tako j,e tudi Samostojna »kmetska« stranka izgubila eno svojo postojanko za drugo in pri zadnjih volitvah je ostala z enim samim poslanskim mandatom in še lega je dobila izpod količnika po volilnem redu za ostanek. Samostojneži, otroci in sluge centralističnega hajduika Žerjava so imeli poprej celo vrsto laži in sleparij za nezavedne in nerazsodne ljudi: za ene samostojnost, za druge skupnost s srbsko kmetsko ali zemljoradniško stranko, za tretjo zeleno internacijonalo, za četrto kmetsko vlado in nadoblast v državi in tako je šlo naprej zelo gostobesedno in goljufivo, da se prikrije pravi nainen, služiti centralistični gospodi proti slovenskemu Ijudstvu za razne profite. Srbski zemljoradniki, ki so tedaj še strogo zastopali kmetsko stanovsko stališče, so takoj po prvih volitvah spoznali slovenska samostojne kmetijce po družbi poslancev, ki je prišla v Beograd v slepo pokorščino in službo multimilijonarja Pašiča, za izdajalce kmetskega stanu in njegovih pravičnih zahlev ter so pretrgali vse zveze z njimi. Samostojneži se za to niso zmenili, ker so mislili, de bodela Pašič in Pribičevič cela leta vladala in da ne bo več treba stopiti pred narod. Volilve so se pa le razpisale ter so samostojnežem «udi pokazale, da je slovenski narod strogi gospodar, ki hoče račun in obračun za hišnikovanje. Ko je sam Pucelj prišel po slučaju v parlamenl, se je pa takoj prislinil srbskim zemljoradnikom, ki so med tem tudi že pokopali mnogo svojih prvotnih slrogo kmelsko-stanovskih nazoi'ov. Te stranke se Pucelj drži kot klop in potom nje se skuša postavljati kot »zastopnik Slovenije iii SloYencev«. Ce ibi zemljoradnike vodili nekdanji voditelji kot na prijmer Avramovič in Komadinič, bi Puclju žig kmelskega izdajalstva ostal žareč tudi pri srbskih Eemljoradnikih, ker pa to stranko vodijo sedaj drugi ljudje, zato pa tudi Puclju uspeva laganje pred srbskimi zemljoradniki. Zastopniki ogromne večine slovenskega Ijiidstva bi mirno pustili Puclja pri zemljoradnikih dobro vedoč, da ga tudi oni spoznajo, kakor so ga spoznali njihovi predniki in kakor ga pozna kmetsko Ijudstvo blovenije. Pucelj jpa te velike popustljivosti od strani pravih slo- venskih, zastopnikov ni znal uvaževati in je po zadnjem zborovanju zemljoradnikov v Beogradu čisto opojen, drzen in neroden prevzel vlogo nekega opolnomočnika SloYenije in slovenskega ljudstva, ki je dovolj pokazalo, da njegove stianke ne samo ne mara, ampak tudi ne potrebuje. Pucelj je »obtoževal« zastopnico cele prave Slovenije in je dobil odgovor, ki pred Srbi in pred celokupno jugoslovansko javnostjo gotovo ne bo služil njegvim interesom. Poljedelski minister dr. Kulovec je namreč dal listom izjavo, ki del samostojnih Puceljevih »obtožb« tako-le zavrača:  Kar se tite preganjanja prislasev Pucijeve slranke, ki ima y Sloveniji en mandat, dbbljen z ostankom, moram reči, da niti enemu pristašu te stranke nisem storil nobene krivice in nisem nikogar preganjal ali premeščeval. Odpustil samo fnega okrajnega ckonoma, ki nimo nobene spoosbnosti za to mesto in ki se je drznil še vrhu tega najogabnejše s'svojim podpisom kot drž. okrajni ekonom napasti vso našo stranko brez vsakega stvarnega razloga. Premestil sem tudi enega kmetijskega učitelja, ne radi tega ker je pristaš SKS, temveč radi nedostojnega obnašanja in ker je načelnik orjune in ker je napadel nedolžno učiteljico, ki je služila v Italiji. Po mojem prepričanjn laki ljudje niso sposobni vzgajati fcmetske mladine. In radi preganjanja samostojnih lonetov se sedaj Pucelj pritožuje, o čigar ministrovanju bi mogli pristaši SLS povedati v strankarskem oziru — stvari, ki bi ne pričale o baš največji neprislranosti g. Puclja. Jaz bi teh stvari ne omenjal, če si ne bi. Pucelj brez vsakega povoda izjrislil celo bajko o preganjanju samostojnih kmetov in zainteresiral tudi srbske zemljoradnike, ki ne poznajo razmer. Glede Kmetijskc družbe, radi katere so zemljoradniki protestirali pri Davidoviču, moram reči, da je koalicijska vlada, v kateri je sedel gospod Piicejl — leta 1921 ali 1922 prvič razgnala odbor Kmetijskc družbe, imenovala komisarja in se s tem vmešavala v notranje razmere zasebnega društva, ki je imelo velik vpliv na kmetske razmere v Sloveniji. Ne bom govoril o razinerah v družbi za tistega časa, ko so jo imeli v rokah samostojni kmetje, ker so- te razmere dobro znane, Srbijancem pa nočem teh razmer razkrivati. Vsled teh razmer je prišel na čelo družbe profesor Jarc, ki je odličen in prvovrsten agrarni politik. Samostojnim kimetom in Žerjavovim ljudem se je posrečilo, da so drugič postavili komisarja družbi, ki je osnovana na društvenem zakonu. Postavili so za komisarja človeka, ki nima pojma o poljedelstvu, ki ni v družbi nič delal, dobival pa je večjo nagrado. Sedaj se je izvršila samo povrniter y prvotno stanje, ko je postavljen za koinisarja profesor Jarc, ki je bil pred odstavitvijo poslevodcči podpredsednik družbe, ker predsednika sploh ni bilo. V tej družbi, ki je dobro delala, so uvcdli strankarstvo in hočejo to strankarstvo nadaljevati. I^aJoga »ovega komksarja je, da družbo dcpolitizira in spremeni pravila tako, da bodo niogli biti zastopaiii v odboru ysi in da mor« družba delati. Obialujem, da se t« stvari prikazujejo y ii:ugi luči, kot so y resnici in da se s takimi stvarmi prihaja pred ministrskega predsednika Davido^iča. Na konou bi še opomnil, da ima SLS v SloTtniji od 26 mandatoY 21. Tri mandate so nasprotne stranke dobile vsled volivne geome.trije, drugače bi dva od teh pripadla Slovenski ljudski stranki. Dva mandata so dobili radičevci s količnikom. Tako sta v vsej Sloveniji dobile samo dve stranki količnik. — To pove reč kot vse pritožbe«. Zadnji repek centralistionega zmaja dr. ŽerjaY, ki razven prisleparjenega mandata v LjuJOljaoi in pouličnih orjuncev nima nič v Sloveniji, se je po Puclju do do kraja otep^l in Pucelj je za »samostojne« fcmetijce nepremišljeno podrl še zadnjo ibir, po 'kateri bi s6 ostanki nekdanje »samostojne« lahko še vrnili na pote prave Ijudske in kmetijsko-stanovske politike.