Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Vlomilec-samomorilec. Dne 30. avgusta zjutraj so ob cesti apačkega borovja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju našli ustreljenega neznanca in samokres poleg njega. Orožništvo je še isti dan ugotovilo, da je to iz mariborske kaznilnice pobegli kaznjenec Potočnik Franc, 22 letni fant iz Ptujske gore, ki je lani tamkaj uropal monštranco iz tabernaklja pa je zdaj sedel radi tega in še drugih zločinov. Po pobegu se je skrival v okolici ter vlamljal in kradel dalje; pri njem so našli hranilno knjižico nekega berača-invalida, kateremu je malo prej ukradel s knjižico tudi precej denarja. Zadnjo ncč je vlomil v Apačah pri gostaCu Sakelšeku ter njega in zlasti njegovo ženo nevamo obstrelil, a po nesreči obatrelil tudi sebe v nogo, in to mu je postalo usodepolno: na pobegu se je vsled hude krvavitve zbal, da ne bo mogel uteči, pa je zadnji strel revolverja nameril sebi na src«. V oni hiši je gotovo priCakoval lep denarni plen, ker menda ni vedel, da lastnik zadnji čaa ni stanoval več tam. Pred leti je vlomilec-ubijalec, Sakelšekova žena je namreč vsled dobljenih ran umrla v bolnišnici, pristopil tudi k lovrenCkemu Sokolu. Kakršno življenje takšna smrt... Ormož. Ob Kmečki tabor v Ormožu sta se za jJutrom« obregnila se »Slovenska vas« in pa »Kmetaki list«, oba 1. septembi-a. Vsa ta družba si je pač edina v tem, da rea ne bo nič z njenim goapodovanjem v Sloveniji, dokler se j ne bo posrečilo razbiti enotnosti našega kmečkega ljudstva ter se mu vsiliti za »voditelje« Naravno3t značilno je, da tako zvana kmečka llsta v tem primeru imenitno aekundirata gosposkemu »Jutru«. Verjamemo obema, da jima Je družba, ki se zbira okrog »Jutra«, mnogo bolj mila kakor pa tabor, v katerem ae v ogromn večini zbira naše kmečko ljudstvo. Dopisnik »Slovenske vasi« se najbrž le še spominja, kako Je Se pred kratkim eel čez drn in strn 8 tlstimi Ijudmi Jn tlsto gospodo, čez katero seda] ne more dovolj grmetl. Seveda vidi, da ljudje tega ne odobravajo, pa se hoče vsaj malo prikupitl, da bo lahko ob priliki pomagal spet vleči kakšen zavožen >goaposki« voz Iz blata. Opravičeno se nam zdi, da kmečka načela drže pri teh ljudeh le toliko Casa, dokler jlh kakšen gospod ne blagovoli milostno pogledatl. Verjamemo, da ta doplsnik o elabih cenah ln toči zna govoriti, da pa bi znal storiti res kaj koristnega za kmečki stan, ln to vsaj eno desetino tega, kot ao že atorili tistl, katere on napada, tega pa ne verjamemo ir on sam najbrž tudi ne. — Kar se tiče napada na tabor v >Kmetskem listu«, bo vsak udeleženec in objektiven opazovalec moral ugotoviti, da je to od kraja do konca enostavno zmišljana ln zlagana atorija. Ce je »Kmetski liat« kraj, kamor lahko vsak odlaga odpadke, potem ima v Ormožu vrednega dopianika. Resno in iskreno pa pomilujemo bralce »Kmetskega lista«, kl so primoranl uživati tako duševno hrano. Veržej. V nedeljo, 12. t. m. bo pri pozni službl božji blagoslovljen kip sv. Terezije D. J., ki so ga naše domačinke kupile v Franciji in aemkaj poslale z željo, da bi se tudi pri nas razširilo češčenje te povaod priljubljene svetnice! Ob tej priliki bo govoril g. urednik lističa »Mala Cvetka«. Vsi njeni prijatelji vabljeni! Vam pa, ki ste nam ta kip oskrbele, se vsi lepo zahvaljujemo z željo, da bi sv. Terezija uslišala vse vaše želje tam v tujini. Pozdravljene! Prihova. V soboto ponoči okoli polnoči je začela goreti hiša g. Antona Hribernik, sobnega Elikarja na Prihovi. Ker ni vode blizu, sta pogorela hiša in hlev do tal. živino je gospodar rešil. Prihiteli ljudje niso mogli gasiti, ker stoji hiša na hribu, kjer imamo le zasilno izkopane studence z malo vode zp, vsakdanjo potrebo. Kako potreben bi bil tu vodovod! Pogorelcu je zgorela obleka in za 6000 din raznih slikarskih vzorcev. Zavarovan je pa le za 7000 din. Kdo je zažgal, se ne ve. Ločc pri Poljčanah. Jesen v deželo gre, vinski mošt pa grozdje napenja, dež primaka, da otava gnije, gosenice so nam zelje snedle in se še na ropo spravile. Hren pa je itak njih sladCica. Rja tudi svoj posel opravlja. še toča naa je zadnjič obiskala. No, ja! Saj bi mcnda bil amrtni greh, če bi vsega tega obvarovani bili. Bog že menda ve, kaj dela, pravijo atari očanci. Sicer pa smo kljub temu veseli. Saj smo imeli kar dve nedelji gaailsko veselico. Pili, jedli in plesali smo veliko, a na Boga se nismo spomnili niti takrat, ko nas je na sebe med veselico opozarjal z bliskom in gromom. Ali je to prav? Zdi se nam, da tal:o malo preveč Boga izzivamo in Njegovo jezo. Kaj? Sicer pa kulturni Ločani vendar vedo, da so na Slovenskem blizu Slovenskih Konjic doma. To namreč pri nas marsikomu ne gre v glavo. r"oda upamo, da se bo tudi tem kdaj posvetilo v temnih glavah. — Kufri gor, kufri dol! To je že atara rečenica. In tako sta prestavljeni od nas gdčni David Ruža, učiteljica, ln \vagner Rozika, pogodbena poštarica. Frepričani smo, da ae bosta na novih službenih mestih, prva v Trbovljah, druga v Dobrni, vsaj tako dobro počutili kot ata se toliko let v Ločah. — Oh, koliko preglavic dela nekEterim obvezna telesna vzgoja! Pa menda ne bo tako hudo. Fantje fantovskega odseka pa pravijo: Vaak, kl ima kaj soli v glavi in je dobrega mišljenja, naj atopi v naSe vrste ln vseh skrbi bo prost! Saj fantovski odsek kot aamostojno društvo prl nas obstoja že od pretekle nedelje, ko smo imeli po novih odobrenih pravilih že ustanovnl občnl zbor. — Cesta, kl jo gradimo skozl Suhadol proti Spltaliču, lepo napreduje. Pa brez nerga- čev ne gre! Sedaj Jim nl delovodja po voljl, sedaj ao Jezijo nad pretrdim kamenjem, kl nočo samo od sebe narazen, sedaj jim je pot predolga do dela. Nazadnje fie niso z g. županom zadovoljnl, ker jlm pri delu gleda na prate ln jim žulje prešteva ter nadzoruje, da katerega pod pazduho preveč ne boli. Bog pomagaj! Zadovoljni bi menda blli le takrat, Ce bi jim g. župan polne žepe denarja nasul ter jih odpustil, delo pa sam zastonj opravil. Pa dovolj naj bo očitne spovedi za danes, še drugič kaj. Bog živi! Sinartno ob Paki. Selekcijska edinica priredl v četrtek 9. septembra razstavo plemenske živine bele slovenske govedi, združeno s premovanjem. K tej razstavi, oziroma premovanju, kl bo za živinorejce in ljubitelje lepe živine zelo poučna in zanimiva, ae pričakuje od vaeh stranl obilna udeležba. Vojnik. Po Kranjskem podirajo evhariatičn« križe, pri nas pa so začeli podirati oltarje. Na Jernejevo nedeljo, 29. avgusta, se je vršila običajna procesija skozi trg. Ob ograji Kolarjevega vrta so sosedi postavili lep oltar. Ko je prišla procesija v trg, pride h gospodu Kompanu, ki je pomagal okrasiti oltar, občinski sluga, rekoč: »V imenu občine vas pozivljam, da odstranite oltark Gospod Kompan tega seveda ni storil, ker je bil lotar postavljen po župnikovem naročilu in je vedel, da ga zaradi tega nikdo ne sme odstraniti brez župnikovega dovoljenja, tudi občina ne. Nato je občinski sluga pobral vs« predmete z oltarja in jih spravil v občinako hišo. Nato sta mu pomagala dva fanta oltar kratkomalo razbiti in podreti. Procesija pride. Ko gre mimo hiše dr. Mikuša, tržkega župana, skoči naenkrat skozi okno te hiše fant Rudolf Kveder, izučen mesar, oCividno z izzivalnim namenom. Ker 8e pa vpričo Najsvetejšega nikdo ni zmenil za njegovo izzivalno obnašanje je kmalu zopet zginil v Mikuševi hiši. Posebno pozornost pa j« vzbudila gruča fantov, stoječih nedaleč od podrtega oltarja, o katerih se ve, kakšnim organizacijam pripadajo. Ljudje so dbbili vtis, da ao biii ti fantje pripravljeni v slučaju prepira, ki bl ga izzval Kveder, dejansko poseči vmes. Procesija je šla mirno naprej in četrti evangelij se je pel v farni cerkvi. Dares ni več nobenega dvoma, kdo je poglavitni krivec, ki bo prejel tudl zasluženo plačilo. Obžalovanja in pomilovanja vredna je le mladina, ki se da v takšne namene izrabljati.