Leto n. PoStnlna • 'SS~ • pavSallrans. Ljubljana, četrtek 19. februarja 1520. Štev. 40. mm USTI Posamezna Številka 30 vin« NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 3-1) vin« Con« po poiti s m nto teto . R 50*— za pol teta . M ff a čitrt ista. I IS- Sl 1 BS88S .. B ra Za Efsftllaini mirtSBi 3*50 SretfBlsiBB (a apnu: Roptrapjeva Bilca St 6 Breda, itto Itn. a Socialistični ministri se Igrajo z delavstvom. Ljubljana, 19. februarja. Socialistični ®inister Kristan si ne more misliti, da bi ntogel postati zopet navaden socialistični 3fittator, kar je bil prej. Vožnja v salon-vagonih, potovanje na državne stro-V tuje države, izrabljanje ministrovanj* Za strankarske namene, vse to je ™*o za gospoda Kristana tako lepo, da se more ločiti od ministrskega stolčka. *ladne stranke so na ves glas vpile, da njih država ne more obstati; Pribiče-bil celo štirikrat pri regentu, da mu “deaže, kako da je potreben državi in di-In vendar jim je država deveta bri-m vsa njihova skrb so bili samo mini-stolčki! Ko bi bil moral dr. Koro* S®6 Postati železniški minister v Trifkovi-*. v®tQ kabinetu, so že socialisti govorili, “odo štrajkali. Danes vidi vsakdo, kak- Skfifla \e> Ktl« 7a rlrravn. oKfrtnstvf) in g, —~da je bila za državo, občinstvo in e*ezničaric same, da ni postal tedaj dr. Korošec železniški minister. Sedaj bo novi železniški minister moral s polno paro delali, samo da popravi grehe svojega prednika, predno začne tam, kjer so bile železnice pred pol letom. Zdaj se socialisti zopet igrajo z državo in interesi prebivalstva, samo da še v predrznejši obliki. Pred tremi dnevi so sporočili na najvišje mesto, da bo izbruhnila stavka, ako ne ostanejo Kristan,, Korač in Bukšeg ministri. Ne za dobrobit delavstva, ampak za ministrske stolčke treh nezmožnih ministrov bi radi delavstvo nahujskali v splošno stavko. Kaj tem ljudem mar, ako železnice ne delajo in bi to povzročilo glad deželi, še večjo draginjo in popolno obubožanje revnih slojev! Naj se ves svet podere, samo da triie gospodje socialisti ostanejo na ministrskih stolčkih! Pa nobeno drevo ne zraste do nebes! Kramer In Bukšeg — obsojena. Nemški fudje Izvažalo >aše žito. » Ljubljana, 19. februarja. Trgovinska prehranjevalna politika sedanjih mini-«roy Hb eralca Kramerja in socialist?. JršeŽa se tudi v demokratskih krogih obsoja. Pač naibolji dokaz, da je na-^ tozadevna kritika stvarna in nestran- kilogram koruze po 8 kron, ponuja seka dunajska tvrdka Švicarjem deset vagonov jugoslovanske koruze. To je uspeh politike raznih uradov, ki neumorno prote-žirajo Dunaj in Pešto, in ctalno teže proti tema središčema. Državni aparat dela vse mogoče težkoče in zapreke onim, ki hočejo delati z zavezniškimi državami in da prinesejo v našo državo zdravo valuto. — Nerazumljiva je tudi skrivnost v državnem trgovinskem poslovanju. Pogodba z Mažarsko in Češkoslovaško ni mti objavljena. Nikdo od zainteresiranih ne ve, koliko živeža je bilo v vsem izvoženega po teh pogodbah jn koliiko je še prcvMan-ka. Centralna uprava za trgovin? ; promet z inozemstvom ne zahteva nikdar ponudb, ampak nabavlja in sklepa trgovske pogodbe kar pod roko. Pri nas obstoji zakon o računovodstvu, ki zahteva dražbo za najmanjšo malenkost po garnizijah in na državnih gospodarstvih, — tu se pa gospodari s stotinami milijonov v največji tajinstvenosti. Tako je srbski list obsodil trgovsko in prehranjevalno politiko kapitalistično-socialističnih ministrov nesrečnega spo- mina. ? f 17. It/UlUat jQi ujA.nw prehranjevalna politika sedanjih mini-«rov Hb Ža obse ■ ^ m 1 ti/ i u l . v*-. •> ..i — — - Jyska, Demokratsko belgrsjsko glasilo j^jSovinski glasnik.; piše z dne 14. febr. ®*aeČG: V j® bil.o dovolj poizkusov v, °bmocju trgovinske politike (ki jo vodi ®falec Kramer). Vsi se Še prav debro “Pominjajo, kaiko korupcijo tn zmedo je 2?*varil sistem izvoznic in kompcnzacij-Pogodb ... Ko bi se celo delo -.Cen-uprave« podvrglo kontroli strokovnjakov, bi sc odkrile strašne stvari. Ta *®*eta bi brezdvomno dokazala, da so Pjta. in to samo Mažari in dunajski Židje, monopol, da sinejo edini kupovati _"Ugoslaviji hrano, živino in druga ži-jj.a' jih potem za drag denar pcmu-Jp Švici ali Nemčiji. Takrat bi se mo-Žit . n^a tirati, da je država kot. kupec j. ni moke dvignila ceno pšenice z 100 J*. 140 dinarjev in da je kruh danes v gradu dražji kot v središču Berlina-’ In medtem, ko se v Čmi gori prodaja »Doli z Jadransko banko! — Doli s ponare-valci denarja" l Dijaki demonstrirajo proti Jadranski banki. bil, da se bo osebno prepričal o zadevi pri finančnemu ravnateljstvu. Te stvari so se obravnavale na občnem zboru »Podpornega društva jugoslovanskih akademikov« včeraj popoldne. Dijaštvo se je tudi pritoževalo, da slovenska univerza hira, ker profesorji v Ljubljani ne dobe stanovanj. Po zborovanju so dijaki demonstrirali v obhodu po mestu, pred Jadransko banko in pred dr. Žerjavom. Umljivo je ogorčenje dijaštva, čegar podporno društvo je s težavo spravilo skupaj nekaj denarja za prehrano revnih dijakov. Nam se le čudno zdi, kako more tak denarni zavod sploh sprejemati ponarejene tisočake v taki množini in jih potem izdajati revežem za prave. S to banko, ki je denarni vir vseh' liberalnih podjetij in liberalnega časopisja, se bomo še pečali. • Ljubljana, 19. februarja. »Doli z Javansko banko! Doli s ponarejevalci de-5fla!<«.so klicali včeraj popoldne Ijubljau-Z11 vu>okošolcif ko so demonstrirali po fcestu. Stvar ima to le ozadje: Dne 14. t. m. je blagajnik dijaške vi-l J^olske menze (kuhinje) v »Jadranski •Tj"* dvignil 25 tisočakov, ki so bili tam ^..?^eni- Ko je pozneje s tem denarjem da k blagajni finančnega ravnateljstva, j, zamenja, ie finančna blagajna ban-y.Vcc zaplenila, ker so bili ponarejeni. B *rai so odposlanci dijaškega »Poipor-^ga društva-* sli v »Jadransko banko«, n .izroči pravi denar mesto ponareje-ga, Tam pa so jim rekli: »Zakaj pa ste de!?10 .k finančnemu ravnateljstvu nesli -jv ^ in ne kam drugam?« Se le na ener-«,cno zahtevo jim jc nato ravnatelj oblju- zakon naj l*dela parlament! !xu S ®eIiSf^. 18. februarja. »Epo-l^uh E: ^cr°dMna osebnost radikalnega loj .a F13-™ je opisala sedanji politični po-l»alnL^ LiCČ,e: Ža poslanca v opozicio- bloku, ki bi želel, da bi sedanje go Pr zadjam itd itd. Evo — ti in4aki so »uspehi* za delavce od ministrovanja gospode Korača, Kristana in Bukšega. Res so še drugi uspehi tega ministrovanja — za njih same in njihove prijatelje. Prvi so si popravili svoje gmotne razmere in dali drugim možnost, da se »bogate ■— vse za slepo ceno: da izdajo dejavstvo in niegove interese v sedanjosti in bodpč-nosti. Kako ogabno bedni so, kadar govora« da so vsem njihovim neuspehom krivi bur-žuazijski ministri in njihovo nelojalno ravnanje. Saj so vendar seddi s temi istimi ministri mesece in mesece skupaj in tudi začasa krize — a še po gornjih sklepih so znova izjavili, da bodo ostali z njimi v družbi, ako jim krona pokloni zaupanje. In njihov minister Korač je šel na dvor in svetoval kroni, naj ne daje drugemu oblasti, ker da bo ljudstvo nezadovoljno! Reveži — tega sklepa glavnega odbo-da bo zavedni ;ngoslovansk: proletariat in siromak iakr. ’ ! o pozabil vaša izdajstva in sodelovanje pri nasiljih in nezakonitostih proti delavcczr ede države, ki ste jih z vlado izvršili? !n vi imate pogum, da naglašate neke zahteve za ljudstvo in delavce in da naglašate edo zahtevo, »da »e neha s Rregunjanji,« a vi ta prefianiania Stran 2 *VeSewl Hsl^aa« TŠ. feEreasfc fm Stav. 40. nesramno in potuhnjeno vršite še dandanašnji, ko ste že sklenili gornjo zahtevo. Reevži — tega sklepa glavnega odbora niste smeli tekom cele krize niti objaviti, ker ste se bali, da vas ne bi gospodarji »demokrati« vrgli iz vlade in vam odvzeli vaše plače ter ste svoj sklep objavili še-le 12. februarja, ko je bila kriza zaključena,« Tako obsoia socialistično vladno politiko glasilo srbske socialne demokracije. Kristan, Korač, Bukšeg ter za njimi vsa njihova stranka so obsojeni. Izdajalci delavske stvari so razgaljeni, Kateri delavec bo še tako slep, da bo robolal tem sužnjem kapitala! Delavec In krnel. Delavec daje človeški družbi svoje telesne in duševne sile v službo. Kmet pripravlja družbi s svojimi telesnimi in duševnimi močmi vsakdanjo hrano za življenje. Oba stana ječita danes pod uplivom strašno se razpaslega kapitalizma. Kapitalizem izrablja delavčeve sile in kmetove pridelke v svojo lastno korist in na škodo človeške družbe. Delavec in kmet imata skupnega neprijateija, za to )c tudi treba, da se skupno borita proti skupnemu ne-prijatelju. Sovražnik je i delavca i kmeta, kdor jih hoče ločiti, kajti s tem se le lomi njihova moč in sila. Socialistična stranka se je razvila kot stranka samo delavskega stanu z ostro ostjo proti vsem drugim stanovom. Le zadnji čas vabi tudi kmeta v svojo stranko, ko vidi med njimi zaradi kapitalističnih razmer veliko nezadovoljnosti in misli, da bi bili pri bodočih volitvah dobrodošel prirastek za socialistične glasove. Svojega pravega programa socialisti kmetu ne razkrijejo, ker je preoeividno, da je sovražen kmetskemu stanu. Le krščanstvo je s svojim naukom, da treba bližnjega ljubiti kakor samega sebe, sposobno in pozvano, da združi vse stanove, osobito najglavnija, kmetskega in delavskega. Zato morejo kmetje in delavci iskati svoj spas le v krščanskih strankah. Delavski in kmetski stan drug drugega dopolnjujeta. Kar eden prideluje, potrebuje drugi, in obratno. Kapital se je vrinil med njiju in njega je treba premagati. Kapital posameznega delavca in kmeta pa je tako majhen, da se sam ne more boriti. Le ako se združi ves kapital in vsa socialna moč delavskega in kmetskega stanu v eno celoto, potem ima borba tudi pričakovati zmage. Zato pa je edina rešilna pot za delavski in kmetski stan strokovna in zadružna organizacija. Njo je treba izpeljati do zadnjega človeka in do zadnjega sela. Slovenski socialisti so se pokazali med vojsko in posebno sedaj po vojski kot verni in zvesti hlapci kapitalizma. Nihovi glavni voditelji na Slovenskem in Hrvat-skem so sami jaki kapitalisti. Srbijanski socialisti za to slovenske in hrvatske socialiste z zaničevanjem imenujejo »žute« (žolte) ali rumene socialiste. Krščanske delavske in kmetske organizacije, ki že obstoje, morajo torej same izvesti nadalfno organizacijo svojih stanov do konca. Ako jih mi ne organiziramo in jim ne donesemo spasa izpod kapitalisti-stičnega jarma, organiziral jih bo boljševizem z vsemi svojimi grozotami in nasil-stvi. Ali krščanstvo, ali boljševizem! Zato pa kličemo vsem, ki so dobre volje: Na delo krščansko! Kristan med svojimi. (Iz Tržiča.) Pred kratkim so se mudili v Tržiču, kar trije ministri: Kristan, Kramer in Stojanovič. Obiskali so vse tovarne v Tržiču. Kristan pride tudi v tovarno čevljev Peter Kozina, stopi v tovarno par korakov od vrat, se obme in izgine iz tovarne. Ker je pa tam tudi nekaj socialističnih delavcev, se je istim čudno zdelo, češ naš je pa tako hitro izginil. Zberejo iz svoje srede par mož, ki se podaja v pisarno, kjer so se nahajali vsi trije ministri in tovarnar, da se informirajo ter stavijo tudi par vprašanj. Tam sodrugi najprvo primejo svojega ministra zaradi draginje, ter ga pozivljejo, da bi pripomogel do cenejše prehrane, da bi cene padle. In kaj odgovori gospod minister: »Jaz ne morem sedaj ničesar napraviti.« Nadalje ga vprašajo, kaj hočejo napraviti glede otrok, ker mleka ni nikjer dobiti. Tedaj da gospodm minister zopet veličasten odgovor: »Kmet več zasluži, ako krmi z mlekom svinje, ker mast je sedaj draga in več dobi zanjo kot pa za mleko, če pa vam kmet noče prodati mleka, ga pa ubijte!« Seveda so se njegovi gojenci spogledali, češ kako pa je mogoče to, da nam minister ukazuje kar ubijati ljudi. Stavili so mu še eno vprašanje, kako bo z valuto in (hm!) kapitalisti? Kristan------------se nasmeje in pravi: j »S kapitalisti ja, seveda s kapitalisti in pogleda tovarnarja, ga potraplja po ramah ter mu pravi: »Slišiš! Kapitalisti, kapitalisti!« Nasproti delavcem pa reče: »Sedaj se ne da nič napraviti, ampak pomagate si lahko sedaj. Ko pridejo volitve, vsi na dan in pri volitvah glasujte vsi za našo stranko, potem se bo dalo kaj napraviti.« Delavci so s tem odpravili. Ko se vrnejo iz pisarne, pa pravijo: »Ne vemo, ali bi se smejali ali bi se jezili!« Prav radi verjamemo, da je to za nje precejšnja zagonetka: Človeka ubiti na ukaz ministra. Vprašanje je pa, kako bi bilo potem, če bi bil Kristan potem tudi pripravljen prevzeti posledice. Dvomimo, če še nasproti svojemu kompanjonu ni pokazal tiste ljubezni do bližnjega, tukaj bi jo še tem manj. Gospod minister je tudi rekel, da ni mogel napraviti nič. Dobro, ako sedaj, ko je imel neomejeno oblast, ni mogel nič napraviti, tem manj bi mogel napraviti potem, ker ne bo več na vladi. In še kapitalisti! Star pregovor pravi: Vrana vrani ne izkljuje oči! Tako je tudi pri tem. Kristan kot kapitalist gotovo ne bo nastopil proti kapitalistom. To je vsa uganka; a ljudje ne izprevi-dijo tega. Ne moremo drugega reči kot to-le: Strnite se in oddajte svoje glasove za Kristana, potem bo svoboda, se bomo pobijali drug drugega. — Pa kaj za to, saj pojde na račun bivšega ministra Kristana! Nadzorstvo nad veleposestvi. LDTJ Beligrad, 18. februarja. Minister za agrarno reformo je v sporazumu z ministrom za poljedelstvo in z ministrom za šume in rude izdal novo naredbo o državnem nadziranju in državni upravi veleposestev. V smislu te naredbe spadajo vsa veleposestva pod državno nadzorstvo, po potrebi jih pa prevzame država tudi v svojo upravo, Veleposestniki obdrže popolno prostost glede načina svojega posestva, ki v smislu postav in naredb ne pride v poštev za izročitev v začasni najem. Veleposestniki imajo dolžnost, da gospodarijo racionalno, v čemer sloje pod strogo državno kontrolo. To velja zlasti za živinorejo, vinogradništvo, mlekarstvo in sejanje sladkorne repe. Vsi veleposestniki so dolžni, da vodijo svoje knjigovodstvo v srbohrvatskem ali slovenskem jeziku. Wilsoxi za Jugoslovane. — 5J-ra pada. LDU Rakar, 18. februarja. Nota predsednika Wilsona bo obelodanjena v celoti v najkrajšem času. Predsednik W ds on je opozoril v svoji noti na to, da bo po najnovejšem projektu železniška proga med Reko in Št. Petrom oddaljena komai streljaj iz puške od italijanske meje. Wilson naglasa dalje, da se morajo zavezniki glede Istre strogo držati njegove črte, zlasti z ozirom na to, da njegova črta že sedaj odreže več kakor 400.000 Jugoslovanov od Jugoslavije. Izjavil je odločno, da ne more soglašati z modifikacijo projekta, ki ga je sam izdelal. Glede grožnje, da se bo uveljavila londonska pogodba, izjavlja Wil-son, da z londonsko pogodbo niti ne računa in da jo smatra za najgrši primer surovega kršenja narodnostnih pravic. Nadalje pravi, da zadnji jadranski takozvani kompromis nikakor ni v skladu z načeli, katera je svoj čas proglasil in katera so sprejeli tudi zavezniki, niti z onimi, za katera je ameriški narod vstopil v vojno. Wilson pripominja, da ne more odobriti takega nasilja nad malim narodom; v vsakem primeru pa meni, da je to nasilje tipičen pojav svetovne politike, kakoršna se vodi že izza njegovega odhoda iz Evrope. Vsled tega izjavlja, da se ne strinja z nobenim izmed obeh predlogov, ki sta bila stavljena belgrajski vladi, V primeru, da bi zavezniki v resnici hoteli vztrajati na svojem stališču, bi on sploh ukinil ratifikacijo versailleske pogodbe ter prepustil zaveznikom, da se sami izbavijo iz te nepri-like. — V odgovoru na Wilsonovo noto pravijo zavezniki, da so pač pripravljeni umakniti predlagani kompromis z dne 20. januarja, da pa morajo ostati zvesti londonski pogodbi, katero so podpisali Iz pisanja angleških in francoskih listov je razvidno, da je Wilsonov nastop povzročil veliko zmešnjavo, prečrtal vse račune zaveznikov ter zastrašil Italijo, ki nam je že držala nož pod vratom in ki sedaj ne ve, ali naprej ali nazaj. — Medtem pa je resnica, da italijanska lira v inozemstva pada čim dalje bolj. Na Reki se plača danes za en dolar 27 lir, d očim se je pred desetimi dnevi plačalo samo 13 lir, Wilson 0T#zi dalje. LDU Washington, 18. februarja. (Dtm. KU) Reuter poroča: Sedaj je razširjeno mnenje, da bo Wilson v bodoče tudi na druge načine izražal svojo željo, da se odtegne evropskim vprašanjem. Lansingova odpustitev se že mora smatrati za prvi tak korak, ki ga je napravila nova ameriška politika z ozirom na Evropo. Pričakovati pa je šc vse drugačnega in senzacionalnega razvoja v tem pooledu. Predsednikova grožnja, da se bo odtegnil evropskim vpra- šanjem, nudi članom opozicije nekakšno zadoščenje, ker so odločno mnenja, da bi mogel senat mirovno pogodbo jednosrtav-no zavrniti, ako bi se predsednik mogel odločiti za to, da se v evropejske stvari ne bo vmešaval. Na ta način bi se Amerika oprostila vseh zapletljajev y starem sve- Nltff svari Italijane. LDU Trst, 17. februarja. Agenzia Stefani javlja iz Pariza od 16. t m.: Ministrski predsednik Nitti je obrazložil londonskemu poročevalcu »Matina« svoje mnenje o svetovnem položaju: »Svetovni položaj je zelo jasen, je rekel Nitti; že 15 mesecev pozabljamo, da moramo narediti mir; živimo v upanju na pomoč iz Amerike, in v bednem, zelo bednem položaju, v katerem se nahaja Evropa, se ne misli, da je neobhodno potrebno delo vseh brez izjeme. Živeli smo, ne da bi mislili na tristo milijonov Nemcev, Avstrijcev, Rusov in Turkov, katerih delo in proizvodi so neobhodno potrebni za obnovitev Evrope. Kaj je posledica tega? Amerika nam odklanja posojila — moramo se zanesti na lastne moči; moramo narediti konec politiki, vsled katere smatramo že 15 mesecev po dokončanih sovražnostih za sovražnike 300 milijonov ljudi. Z boljševiki, gospodarji Rusije, nismo nc v vojnem, ne v mirovnem stanju; za Turčijo ne vem, ali bo še obstojala; Nemčija, od katere pričakujejo Francozi odškodnine, ne more več proizvajati, a ameriški in nevtralni finančniki smatrajo, da je vsa Evropa na pragu strašne krize: ne zaupajo nam, ker nismo znali narediti miru; treba je vsaj toliko poguma za vzpostavitev miru kakor za napoved vojne; treba je pozabiti nekatere strasti in zadovoljiti sc z imenom zmagovalcev, treba je gledati resnici v obraz in zadovoljevati se z besedami. Smatram, da sem dal primer, pozvavši italijanski narod, naj ne vztraja trdovratno pri krajevnih zahtevah, in trudim se, da bi mu dal vzvi-šenejše in večje obzorje za njegovo bodočnost, Iskal sem in iščem še prijateljstva sosedov tudi tedaj, ko je moglo njihovo nehanje priti v navzkrižje z nami. Povrnitev k popolnemu miru in dovoljnemu proizvajanju — je pripomnil Nitti — to je edino sredstvo, ki ga ima Evropa za svojo obnovitev; drugače poginemo, in ogrozi nas strašnejše boljševištvo, kakor je moskovsko. Ostati moramo zedinjeni, kakor smo bili v vojni. Brez neposrednega skupnega dela med Anglijo, Italijo in Francijo ni rešitve v Evropi.« Zdi se — pripominja »Ma-tin«, da bo ta politika, o kateri se je že govorilo v italijanski zbornici, popolnoma zmagala na londonski konferenci, Nitti prMe v Beli graifi? LDU Split, 18. februarja. (LDU). Dne 16. februarja se je italijanski ministrski svet pod predsedstvom senatorja Morta-re bavil s poslednjim sporočilom iz Londona in razpravljal o možnosti potovanja Nittija v Bclgrad. Ker je on zahteval solidarnost vsega kabineta, je to dejstvo velike važnosti političnega značaja. Ministrski svet računa vsled Wilsonove intervencije v korist Jugoslaviji s tem, da se bodo vsled tega koraka Amerike morale Italija, Francoska in Anglija dominiti glede novega kompromisa v jadranskem vprašanju. Prečitana je bila tudi vsebina brzojavke, ki sta jo poslala Wilsonu Millcrand in Lloyd George. Prišle so na razgovor tudi odločitve predsednika zveze narodov z ozirom na dr. Trumbiča, Ententne skrbi. LDU Amsterdam, 18. februarja. (Dun. KU) Angleški listi poročajo, da je Churchill v svojem govoru v Dundayju med drugim izjavil; Bilo je v našem interesu, zagotoviti v Rusiji vlado, ki se ne bi dala v roke Nemcem. Tudi je v angleškem interesu, da se Nemčija ne požene v ruski objem. Vsled tega mora Anglija storiti vse, da pomaga sedanji nemški vladi Dalje je rekel Churchill, da se mora mir s Turčijo skleniti čimprej, in sicer tak mir, ki ne bi združeval čustev vseh mobamedancev na svetu proti Angliji Mažari rote. LDU Budimpešta, 18. februarja. Madžarska mirovna delegacija je danes predložila novo noto, v kateri poudarja, da se mirovna pogodba nič ne ozira na etnografsko enoto Ogrske. Ako bi se politična enota Ogrske razkosala, bi bila velika nevarnost, da bi donavski pritoki, katerih gornji tek je prisojen drugim državam in ki sc izlivajo v Donavo na mažarskem ozemlju, vsled zanemarjanja narodnega gospodarstva in pa ker so dela rečne regulacije ustavljene, preplavili Madžarsko in jo s tem težko oškodovali. Vsled tega prosi madžarska mirovna delegacija, da bi se v tem poglegu sklicala posebna mednarodna komisija. Anarhist!. LDU Milan, 18. februarja. (ČTU) V Neapolju je bil aretiran vodja komunistov Angelotti s 7 tovariši. Pri njem so našli Dopolnoma idealne načrte za. napad na skoro vse evropske državne poglavarje. -Policija ima v rokah imena španskih, k®' lijanskih, irskih in ruskih anarhistov, k* h' imeli napad izvršiti. Vsi so člani »nk®e roke«. Povsod so ukrenili obsežne varnost ne priprave. Nastop novega francoskega predsednika. LDU Pariz, 18, februarja. (Don. Agence Havas poroča: Stari predsetkik Poincare je izročil danes svojo oblast vemu predsedniku Deschnelu, Poincare!* imel nagovor, v katerem je poudarjal, so se republikanske naprave v tragi®®*1 razmerah obnesle. Novi predsednik je M* govarjal, da mu je treba slediti samo carejevemu vzgledu, ako bo hotel UP0** njevati svoje dolžnosti, ker da je Poincaf* zastopal Francijo v tragičnem času s P** triotizmom, ki se ga mora občudovati; OP1* rajoč se na te velike spomine da bo *P°‘ razumno s parlamentom, in junaškim OT®* coskim narodom deloval iz vsega srca ** mo za Francijo, 1 _________________________________ n— PoISflime novica« -j- Nova vlada se sestavlja, vlado bo sestavil Protič iz vrst opoziciji Socialisti so se sicer klečeplazili okrog regenta, da bi smeli še dalje biti delež®1 vlade, a klečeplazci niso nikjer vani. Včeraj je opozicija določila vladi program. Danes pa se najbrž« sestavi vlada. Liberalci sicer lažejo, da iz vsega ne bo nič. Za njihovim be**1 skanjem sc pa skriva le strah, kaj Mi ko pridejo na dan tajnosti dosedanjih M' nistrov. Tedaj bo gorje! V novi vladi M zastopana tudi srbska skupina, ki jo V°® Ribarac in ki je republikanska, * -j- Kako močna bo nova vlada* ’ parlamentarnih krogih sc trdi, da so s Janci opozicionalnega bloka razdelj*®1 tako-le; Radikalci imajo 77 poslancev, J** goslovanski klub 19, Narodni klub skupina Ribarca 6, Medakovičeva 5» ^ naj strank jih je 5; vsega skupaj 138 P0! slancev. Poleg tega računa opoziciou®M llok, da bodo tudi poslanci iz Črne gM® in iz krajev, okupiranih po Italiji, po®* gali vladi v parlamentu. Mt -j- Pustni krofi, ki smo i* pustni toreK, so gospodu Plutu, uredm®* »Domovine, obležali v želodcu- ŽcU®® mu, da kmalu okreva. _ _ -f Zahteve banatskih Švabov. Zeitung«, ki izhaja v Vel. Bečkereku* “ nedavno pisala o političnih smernicah M natskih Švabov in naglasila zahtevo °*j omejene rabe in popolne enakopravno*, nemškega jezika v šoli, uradu in vseh ročjih javnega življenja. Tej zahtevi b« najpopolnejše zadostilo, ako bi se Ne® cem dala samouprava. Nemška zveš!®* premišljenost in resnost dajejo najb0*1^ jamstvo, da Nemci samouprave nasp®0 o ustanovitvi dela*' odseku državi ne bi zlorabili. j- Delavske zbor ni zakonski načrt o i zbornic je bil v ouomvu „ ....— spremembami kršč. soc. delavskih ne Dl zioraDUi. i. Delavske zbornice v Avstriji* ’ t*, i delavci nekateri^ nikov sprejet. Zbornice se bodo delde delavsko sekcijo in sekcijo nameščen® ^ Aktivno in pasivno volilno pravico imeli vsi delavci in nameščenci, ki soP^ stojni v kako nemško-avstrijsko °h® ., Zakonski načrt pride sedaj pred P® ment in bo najbrže v celoti odobren* -}- švabsko nemška prosvetna se je ustanovila v Novem Sadu- NjeD men je, združiti v sebi vse Švabe * natu, Backi in Slavoniji in delati B* speh švabskega življa na vseh P0^ reškegajlela in napredka. '»Cillier Ztg.«, uživajo Švabi v Jugosl*! vse blagodati svobode, kakor ph PPjgejn* žarskim jarmom nikdar niso poznali. I* , ška beseda zopet svobodno odmeva. ^ ški listi in knjige se hitro širijo, so• <, ustanavljajo v takom številu, da P11?^) kuje domačih učnih moči in knjig-sc je ustanovila še prosvetna orga cija, ki naj zbere vse gospodarske 10 turne moči Švabov in jih smotreno g rabi za napredek švabskega plemen . političnem oziru se Švabi več ali man! ~ družujejo jugoslovanskim strankam. ,j5 sebno Hrv. ljudski stranki, ki je zanje v Osjaku »Christliche Volksz®1 katero je bivša vlada nedavno n® ^ »Deutsches Volksblatt« v Novem ^a0jjod ubira znane nemško-nacionalne sV njaške strune. Dnevne novK®' , v Rfl' — Preprečen beg 11 vojakov ^ J(j, Ujo. Orožniki v Žireh so aretiran p.r3,,c® februarja t. 1. v hiši posestnika . |afjo- Erzložnika 11 pešcev 1. čete, 3- ga-na, 37. dravsko - divizijsko PešP°,.i; 'sv°.v teri so 15. februarja t. 1. zap«st. s0 bik garnizijo v Ljubljani. Pešce, k a ter' 0(.0r v vojaških oblekah z orožjem, 6 yo,'® . niki razorožili in aretirali. Pnje ^.^IjstJ1 so pripovedovali, da jih je v prek® pregovoril k dezertaciji v Ital1) fclev. 40. '■»Večerni lisi«, 3oe 19. feEruas|a i92& Sfrao 3 demarkacijske črte civilist, katerega po Menil niso poznali, pač so ga pa opisali, a to, da jim pokaže pot preko demarka-asfce črte, so mu plačali 3000 kron. Ci-i isls _lz Ljubljane jih je spremljeval do j e. ,ranp.a Erzložnika v Lavrovcu, blizu markacijske črte, kjer jih je pustil, re-1 a pride drugi dan po nje, da jih P vede preko demarkacijske črte. Pešce 0 odposlali v Ljubljano v vojaške zapoje',..^Pepelnično sredo dopoldne so pa T.. detektivi policijskega ravnateljstva lubljani nalog, da naj izslede civilista, 1 Prepeljal 11 pešcev do demarkacij-.e cr^e- Detektivi policijskega ravnatelj-va so pod vodstvom nadz. g. Podneber- v a Sif- m dopoldne izsledili civilista franca Klevišarja, ga prijeli in -Klevišar je pripoznal, da je res pešce v Lavrovc, toda da so ga vo-i™, sa®1 nagovorili, naj jim pokaže pot ; ? demarkacijske črte, ker da natne- yfj°<^tihotapiti tobak, ni jih pa k de-aciji nagovarjal. Klevišarja so pridr-zal1 na ooliciji. ~~ Elektromonterji in elektrotehniki lem potom opozarjajo na shod, ki ga priredij njih stroka. Shod se bo vršil v ne-, jo dne 29. t. m, ob 10. uri dopoldne v Jizmčni dvorani Jugoslovanske tiskar-tretje nadstropje. Na shodu se bodo 5 r?v*javale važne strokovne zadeve in stn Vfšili pogovori o ustanovitvi la-e strokovne organizacije. Za udeleženca *2van Ljubljane se bo preskrbela hra-j 10 Prenočišče, ako nam javijo do 27. ®‘ SVoi dohod in na kaj reflektiraio, Pri-i j ^Prejemata: I. Tomše in drug, elek-Li„S?takier za ^ ^ telefone, Št. Vid nad skarn 0 ^ ^nt°n Kogej Jugosl. ti- ^a II. nadstr., Ljubljana, Omejitve železniškega prometa v stv * republiki: Generalno ravnatelj-na Dunaju javlja: Omejujemo do pre-^ radi popolnoma nezadostne dobave ^oga in trajajočega nakopičenja blaga ^r°^° ^en—Ehrenhausen in v prevojsko te proge tovorni promet na pre-. naslednjih transportov oziroma blaga v 1- Osoppo (iz Avstrije v Italiio se Pol; L voini material) in Polania (na fl)et Se vrača)°či transporti. 2. Pred-t- .®* navedene v seznamu blagovnih po-HM”n pod točko 1 a in b; od 3 b pre-2 S» koks, brikete, drva za kurjavo: od ijC s°to in bencin; točko 5 posodje za Val u’ ^ se sme prevažati; točko 6 (ži-blarf f ■krmila); 34 (železniško upravno ter točko 38 (strelivo in razstrelivo v^unicija za rudokope). 3. Prost je to-lijo ^rome^ v vozovnih nakladah z Ita-Preko Logatca oziroma preko Južne e?nice, Beljaka-Trbiža vključno vozov* naklad za Beljak loco, ki so določene p .Prepremljenju za Italijo, nadalje je po-CeK°ma Prost celotni tovorni promet s 0j °?*Pvaško. V namembno postajo se na£ ■ • ^ko že sprejelo in na poti sc Rajajoče blago. Popolnoma ukinjeno je sPr®jemanje blaga za Leibnitz loko in izv ausen loko. Prosta so samo živila, te n«?**- transportov soli, naslovljenih na ^Postaje, da se odpravijo naprej v Jugo-Za. l,°’ Potem premog in drva za kurjavo. sjejiP°®tajo Matzleinsdorf so dovoljene pr’,°Prej od blaga, ki je prosto v smislu ^eoidočih določil, samo one pošiljke, ki le,ra'? Priti v Matzleinsdorf po iužni že-MaM*’- ^^t ie premog, ki dojde lahko v *ttet nsd°rf brez ozira na izvoz. Za pro-m 2T^u8oslavijo v prevozu preko proge ne Cn"Ehrenhausen veljajo omejitve, izda-^ y Prejšnjih točkah za progo z določbo, ,e Popolnoma ukinjeno novo sprejema-iov P°^iatev soli za Jugoslavijo, nadalje fo °r? Promet za Maribor loko za posta-Oiba-- ° Brežic. Izvzete so od zadnje tnortWtVe ,e^nole naslednie pošiljke: pre-v pošiljke mineralnega olja iz Poljske ^..^Soslavijo za »Danico« Bosanski brod, S(rej?.e’ železniško upravno blago in raz-Ijen ° za rudokope. V kolikor je dovo-pr ^ smislu predidočih določil prevoz Prois \ označenega blaga na in preko dni« ’en'Ehrenhausen, se ga smo brez ^eSa sprejemati in odpošiljati. Sicer ie ^Časno 'ključen prevoz blaga, iz-onega, ki se nahaja že na poti. UubSianske novice. Ijic- ^ ft®ratec in sestrica«, zimska prav-Pon V- Peli^ slikah s petjem in godbo se slce°vi v Petek ob 7. uri zvečer na Ljud-< °jru‘ Otroci smejo priti le v sprem-trafi odrasli1- Vstopnice se prodajajo v tis^ S^spc Modiceve, nasproti JugosL ^OT,trne v prodajalni Nove založbe na °ngresnem trgu. Pol bevska vaja »Ljubljane« danes ob Povodja 24 mešani z'3°r- Važna vaja! ~ kavarne so v higienič-Ijite pF.avi škandal. Manjlia teme- Pel cieta je' inanika pljuvalnikov, pe- rnic uSe ^resa- P° tleh, ker ni pe-stfa}1 1 .Rozeti so zanemarjeni, da je ^ein Sram\r^S n* °^^asti. ki bi naredila Qe ho otnim razmeram konec, da nas 0 sram pred tujci?, lj Mestni magistrat v Ljubljani poživljamo, da naj napravi na važnejših cestah in ulicah tlakovane prehode, da nam ne bo treba ob deževnem vremenu gaziti po slavnoznanem ljubljanskem blatu. Tak prehod je posebno potreben pri južnem kolodvoru. Naj se pritisne na južno železnico, ki ima vzdrževali prostor in cesto na kolodvor v rabnem stanju. lj Komisijo za stvarno demobilizacijo vprašamo, kdaj bode že enkrat izpraznila travnike ob Latermanovih drevore-dm demobilizacijskega materijala, ki je sramota za Ljubljano. Skoraj poldrugo leto po prevratu bi se to že lahko zgodilo. Ali je to gospodarstvo, g., dr. Pestotnik, da pustite propadati dragoceni vozni ma-terijal, ki bode, če stoji še pol leta, popolnoma uničen? lj Divji lovec. Danes zvečer priredi tambamlko društvo »Triglav« predstavo »Divji lovec«. Ker se igra najbrže ne bo ponavljala, se sl. občinstvo opozarja, da si čimprej nabavi vstopnice. Za kurjavo je v polni meri preskrbljeno. Upamo, da nas posetijo vsi prijatelii in obiskovalci »Ljudskega odra.« — Odbor Do, T d. T. lj Umrli so v Ljubljani; Marija Kabina, gostja, 65 let. — Andrej Bohinc, lekarnar, 50 let. — Marija Fajdig, mestna uboga, 71 let, — Josip Logar, tiskarn, uslužbenec, 36 let. — Josip Pučko, sin sodnega sluge, 14 let. — Ivan Praznik, posestnikov sin, 9 ur, — Marija Grilc, žena umir. sprevodnika, 45 let. — Angela Zabukovec, hči mitn. paznika, 5 let. — Karolina Trebež-nik, čevljarjeva žena, 32 let. — Marija Štefe, žena železn. čuvaja, 48 let, — Marija Razinger, reienka, 16 let. — Ing. Josip Kenda, gozdar, upravitelj, 37 let. — Marija Trampuš, šivilja, 21 let. — Marija Dobravec, mest uboga, 83 let, — Josip Kopač, bivši branjevec, 88 let, — Terezija Svetina, gospodinja, 72 let. ■— Josip Sotlar, čevljarjev sin, 8 mesecev, — Anton Kovačič, delavec, 75 let. — Fran Turk, ubožec, 47 let. — Fran Novak, premogar-jev sin, 10 let. — Ivan Bergant, berač, 78 let, — Anton Butina, dijak, 18 let. — Frančiška Merlo, mestna uboga, 81 let. lj Spalnica v baraki. Pretep ponoči, V -nedeljo zvečer 15. t. m. se je dogodilo v baraki na Resljevi cesti to-le: Železničar A. nagovori železničarja L: »Pojdi z mano malo ven. Nekaj imam obračunati s teboj.« Ko sta zunaj, udari železničar A. tovariša po glavi, nato čez oko, potem v obraz in mu razreže obleko govoreč vmes: Čeprav takoj grem iz železniške službe. To je račun.« Šele voiaška straža je rešila napadenega pred zdivjanim sodrugom. Jeza je nastala med njima zaradi kartanja. Oba sta morala na policiji plačati še 50 K zaradi motenja nočnega miru, čeprav je kriv samo napadalec. — Sicer je pa res skrajno netaktno, da kvartajo surovi bratci v baraki cele noči in speči tovariši nimajo miru. M. lj Znani razgrajač Bogomir Sever se je sprl v gostilni pri Kramarju na Glincah s kolporterjem Frančiškom Marinškom in ga je tako udaril po ustih, da se mu je pocedila kri. Severja so aretirali. lj Ker je kradla, je policija zaprla Angelo Majnik, Jugoslovanska Sflro-kovna Zveza. VSEM SKUPINAMI Glasom sklepa občnega zbora 9. nov. 1919 se poviša članarina za L in II. razred 30 vin., za nadaljne 3 razrede pa 1K mesečno. Opozarjamo še enkrat vse funkcionarje po skupinah, da stopi ta povišek s prvim marcem t. 1. v veljavo. Povišek velja mesečno in ne tedensko. Na to naj se pazi, da ne bo kakšnih nerednosti. — Tajništvo. Delavski shod v Škofji Loki se vrši v nedeljo teden 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v društveni sobi. Vsi delavci naj pridejo polnoštevilno I Železničar. Zahvala. Slavno vodstvo Prometne zveze. — Podpisani se tem potom najiskrenejše zahvaljuje za velikodušno podporo, katera mu je bila naklonjena od stra-vL°^va- Vidi se„ da ima društvo krščanskih železničarjev prave namene, člani so deležni v potrebi pravovarstva in posmrtnine, društvo »e pa ozira še posebej na svo;e, pomoči potrebne člane, in jih kolikor mogoče podpira z izvanrednimi podporami. — Šalamun Ivan, žel. sprev. invalid v p. Delavstvo papirnic. ZVEZA PAPIRNIŠKEGA DELAVSTVA. Vevče. V ponedeljek dne 16. jan. 1920 ob pol 15. uri popoldne je bilo napovedano pogajanje v zadevi mezdnega gibanja papirničarjev. Ob določeni uri so | se pričela omenjena pogajanja, a brez * uspeha. Delavstvo zahteva 70% poviška na dnevni plači, za kar pa ravnatelj ni bil pooblaščen. Obljubil jc 40%, vštevši 20%, ki so bili dovoljeni že pred nekaj časom v Ljubljani pri pogajanjih v Kreditni banki, Seveda se delavstvo v to ni udalo. To je samo po sebi razumljivo. Zahteve so bile vložene meseca novembra, če pogledamo, kakšne razmere so bile meseca novembra in kakšne so danes, vidimo, da so zahteve malenkostne. Nazadnje se je sklenilo, da se pogajanja prekinejo in se spet pričnejo v soboto, t. j. 21, svečana 1920, ob pol 15. uri popoldne. Poprej je bilo to podjetje v nemških rokah, sedaj pa prehaja v slovenske rok«, in kakor vse kaže, bo prišlo delavstvo iz d«*žja pod kap. Kapitalist je pač kapitalist, pa bodi slovenski ali nemški. Prediiniško delavstvo. Tržič, Širile so se govorce, da v predilnico ne bodo vzeli drugih delavcev, kakor one, ki so organizirani pri socialistični organizaciji. Dolžnost naša je, da napravimo temu konec in pojasnimo, kako vse stvari stoje. Poslali smo spomenico na predilnico v Tržič, naj nas obvesti, koliko je na tem resnice. Dobili smo odgovor sledeče vsebine: Podjetje se pri sprejemanju delavcev ne bo oziralo, pri kateri organizaciji je kdo organiziran, temveč najprvo pridejo na vrsto tisti, ki imajo brezposelno podporo in oni, ki ima^c pri podjetju sta-novan.e.. Obratovati se bo pa pričelo zaenkrat v manjšem obsegu, ker ni surovin. Tako! Sedaj ste na jasnem. Vsakemu, ki bi trosil kakšne druge vesti, zabrusite pošteno v obraz, da z lažjo ne bo prišel daleč, V drugič si pa naj premislijo dotič-ni ljudje, kaj bodo govorili, Movlnsr. Tržič. (Izmišljeno agitacijsko sredstvo soc. demokratov v Tržiču,) Ko se se mudili pred kratkim v Tržiču ministri Kristan, Kramer in Stojanovič, so obiskali tudi Ahačičevo tovarno in se lam razgovar-jaJi o razširjenju podjetja. Kakor povsod, se nahaja tudi v Tržiču eden takih, ki so po svoji fantaziji in jeziku dobro znani. Piše se Snoj. Imenovani je agitiral pri svojih sodelavcih, da je vplival na Kristana, ta pa na tovarnarja Ahačiča, da se bo delavcem v tovarni Ahačiča vsled tega takoj izbolr šla plača. Prav čudno se nam zdi, kako je bilo to mogoče, ko smo pa zvedeli od druge bolj merodajne strani, da se je bil pogovor med tovarnarjem in Kristanom tikal le razširjanja obrata, kako bi se taisti dal razširiti. Vidite, s takšnimi lažmi agitirajo med Vami in Vas lovijo na lim. Zato se vselej o vsaki stvari poprej informirajte. Ta slučaj je jasen dokaz, koliko nam je verjeti socialistom. Jesenice. Skupina Jugoslov. Stro-kove Zveze na Savi ima dne 26. februarja t. 1. občni zbor v »Delavskem domu«. Člani, udeležite se občnega zbora polnoštevilno. — Odbor. Mustar. Črna, Na Svečnico, t. j, 2. svečana, se je vršil 7. redni letni občni zbor skupine Črna.. Predsednik je pozdravil na vzoče in podal poročilo o delovanju skupine v preteklem letu. Skupina je imela v letu 1919. dohodkov: prispevkov 1891 kron 54 vin., posmrtnina 82 K, pristopnina 13 K, prebitek leta 1918. 324 K 24 v, skupaj 2310 K 68 vin. Izdatkov je bilo v preteklem letu: bolniška podpora 908 K 75 vin., 1 posmrtnina 100 K, 4 vinarski odbitek 155 K 56 vin., skupaj 1164 K 31 vin.; ostane prebitek 1146 K 47 vin. Odbor je bil izvoljen sledeči: Keber Martin, predsednik; Strugar Gregor, tajnik; Gradišnik Josip, blagajnik; Keber Janez, blagajnika namestnik; Mavrič Janez, Makove Lovrenc, Škoflek Lovrenc in Čaši Andrej, odborniki. Pregledovalca računov Kodrun Jurij in Rožanc Jožef. Krajevni zaupniki: Cirej Franc (Črna), Mavrič Janez (Helena), Rožanc Jožef (Javorje), Tevč Šimon (Kopriva). Političen zaupnik Strugar Gregor, Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil občni zbor. Cestar. Kaj zahtevamo? Kaj nam obetajo? Sporočil 6e nam je odgovor, katerega je dobila deputacija naše cestarske organi-zacije dne 12. februarja 1920 pri poverie-ništvu za javna dela. To je odgovor, na katerega na noben način ne moremo pristajati, že manj ga po odobravati. Deputacija, ki je bila omenjenega dne na poverjeništvu zaradi draginjskih doklad cestarjev, zakaj se iste ne izplačajo, je dobila sledeči odgovor: Cestarji ne spadajo pod kategorijo državnih uslužbencev. Plačani so z dnevno plačo, zato niso opravičeni do 120 odstotne draginjske doklade, katere so se meseca decembra nakazale državnim uslužbencem. Vprašamo g. gradb. ravnatelja, kaj smo vendar mi cestarji, saj smo vendar nastavljeni z dekretom, kakor drugi drž .uslužbenci. Enkrat se nas prišteva k državnim uslužbencem v zadevi draginjskih doklad, drugič zopet ne, torej še gospoda pri vladi m natančno podučena, h kateri državni službi vendar spada to čudno ime cestar. Očitajo nam, da imamo cestarji povečini vsi po 1 ha zemlje, tisto pa ne vidijo, kakašna je tista zemlja, na katero se nasiplje gramoz, odlaga blato, če pa to ne, se pa napraši od cestnega prahu tako, da ni za rabo. To je takozva-ni bonket. In radi te zemlje so najbrž odveč draginjske doklade cestarjev. Vsiljuje pa se nam misel, da morda mislijo, da bode cestar samo za tisto travo ob cesti opravljal svojo službo. Prišli smo do zaključka, da plačamo državi- odškodnino za tisto zemljo, da se nam ne bo očitalo, da jo imamo zastonj. In kakšno mnenje imajo gotovi ljudje o nas, tovariši, pomislite: Cestar je danes izmed državnih uslužbencev na najboljšem. Življenje in druge potrebne reči ima doma, ima izvrstno mesečno plačo, trpi pa največ le takrat, ko s svojo grebljo na rami pregleda progo. — Odgovariamo, da je gradbeno ravnateljstvo zelo slabo informirano, ako misli tako od državnih cestarjev, da cestar z grebljo na rami samo progo pregleduje. Resnica je, da mora največkrat trdo delati Sedaj vidiš, kako si pri svojih zate odgovornih faktorjev upoštevan. Na gotovih mestih naj se upošteva, ako si hočemo malo življenja pridobiti doma, da nas to precej stane, najemnina, vožnja, delavci in drugo, ker danes stane mali košček zemlje, najemnina 500 do 1000 K, in si še srečen, ako jo dobiš, istotako tudi živina dnevno 80 K. Na ta način pridobljeno življenje ie pa tudi zadosti grenko. Cestar na svoji progi nima nobenega dela, pravijo. Dobro, kdo skrbi, da je cestna površina dobro ohranjena, kdo snaži cestne jarke, kdo ob slabem vremenu, dežju, megli in ob drutjih neprilikah opravlja cestno službo s polnimi čevlji vode, kar je gotovp zdravo. Nadalje: kdo skrbi za cestni policijski red? Vprašamo: ali ni to človek, ki se zove cestar? Zakaj se torej ravno ta najnižji državni uslužbenec najbolj prezira. Tudi cestar in njegova družina imaio pravico do poštenega življenja. Zakaj se ž njim tako postopa? Ako država od nas zahteva naše moči, tudi mi zahtevamo, da se nam primerno sedanjemu gmotnemu položaju, vedno rastoči draginji nakaže tudi odgovarjajoča draginjska doklada. Rade-volje prepustimo državi tisto zemljo ob cesti, samo država naj nas pošteno plača, da bodemo lahko živeli pošteno življenje. Ravnctako je z našo definitivnostjo, ki čaka pri počasni državni funkciji rešitve na nedoločen čas, torej ie tudi v tem oziru treba primernega koraka, da nas cestarje uvrste v nam in času primerno kategorijo, kar je danes najbolj pereče naše vprašanie. Cestarji, združimo se tesneje in zahtevajmo, kar nam gre po božjih io človeških postavah. Nastopimo kot en mož in povzdignimo svoj glas: Kje so naše draginjske doklade? Kje je naša defi-nitivnost? — Cestar. Spomenica cestarjev. Zveza cestarjev je vložila v imenu vseh državnih cestarjev na ministrstvo javnih del sledečo spomenico: Zveza cestarjev, organiziranih pri podpisani zvezi, je zvedela ob priliki svoje dc-putacije pri deželni vladi za Sloveijo v Ljubljani dne 12. februarja t. 1., kjer je ur-girala izplačilo draginjskih doklaa, da dobi iste izplačane ne v smislu naredbe »Ur. lista« št. 186 d. 1. 120 odstotkov, ampak nazaj, samo 50 K za moža in žono in vsakega otroka po 25 K. »Zveza cestarjev« J SZ odgovora ni odobrila in prosi Vaše ministrstvo, da se cestarjem izplača draginjska doklada po predpisu za državne uslužbence s 120 odstotno doklado. Cestarji veliko trpe vsled draginje; poleg živilske draginje še pomanjkanje na obleki, ker so izpostavljeni vsakemu vremenu. Cestarji hkrati prosijo, da-se pospeši definitivno nastavljenje cestarjev. Sedaj bomo videli, kakšen odgovor bomo dobili. Celje. Na občnem zborovanju cestarjev dne 6. prosinca 1920 se je razprav-lialc v sledečem redu: Pozdrav in nagovor predsednika Ivana Deršek o pomenu naše orgr nizacije. — Zapisnikar Jožef Ožir pena letno poročilo in poroča o delovanju sipine. — Blaga nik Miha Jaklič poda letno poročilo o olagajmr pregledovanju računov in stroškov, kar se je odobrilo -- LA leto 1920. se je izvolil sledeči odbor za drž. cestarje predsednik Ivan Deriek; zapisnikar Jcžef Ožir; blagajnik M-ha Jaklič; predsždr> kov name.*-nik Iv. Ozebek; nadzornik Ionac Lukane; odborniki .Anton Kotnik, Ivin Mazil' lv. Turnšek. Okrajni cestarji si izvolijo lastni odbor, ako bo zadosti trdne volje, upamo, da se bodo bolje združili kakor pretečeno leto. Prebralo se je pismo tovariša Bezeljaka, — Razpravljalo se je zaradi prehrane in načrt za bodoče leto Sklenili smo delovati, trdno, skupno s tovariši cele Slovenije, da dosežemo v edinosti to, po čemur stremimo že le^, namreč defi-nitivnost. Sirar 4 , *»Ve?ernf Ust«, žfne 19. februarja 192& Štev. 40. Zveza služkinj. Fred enim letom se je malokdo zmeni 1 za siužkmo. Danes pa že nekaj časa sem vsevprek govori o služkinjah. Kaj je temu vzrok? Stavile so zahteve, da bi si izboljšale gmoten položaj, v katerem se nahajajo. Dobro mi je še v spominu tisti dan, ko sem poslušal (nepoklican sicer) mnenje tistih, od katerih je odvisna služkinja. Vse je bilo razburjeno radi tistih pičlih zahtev, ki so jih stavile služkinje. Seveda, da bi bilo to v splošnem, bogne-daj! So tudi gospodinje, katerim ni ničesar očitati. Prihaja mi želja, da bi mogel tiste ljudi, kateri obsojajo nastop služkinj, postaviti le en dan na določen kraj in po-klicati samo sto služkinj, da bi tam raz-odle popolnoma resnično svoj položaj. Prepričan sem, da bi tista mržnja takoj izginila in rekli bi: Popolnoma prav imajo služkinje, da so postavile zahteve za izboljšanje. Marsikatera služkinja bi bila zadovoljna, pri marsikateri bi se pa tudi'ježili poslušalcu lasje, začudeno bi gledal, češ kako je vendar mogoče to, kako pa živi? Neverjetno bi se marsikomu zdelo, da ima še danes služkinja mesečno 20 ali 30 K plače. Sedaj pa pomislimo, kaj je danes dvajset krone. Lahko računamo, kakor hočemo, in ne spravimo iz cele njene plače letno eno vsoto skupaj, da bi si mogla nabaviti ene čevlje, kaj še-le drugo obleko. Pomisliti pa moramo tudi, da ima ravno tako tudi po svoji strani vsakdanje potrebe, saj je ravnotako iz mesa in krvi ustvarjena kot drugi ljudie. S tem pa je v zvezi še druga stvar. Bil sem enkrat pri neki gospe, ki mi je tožila, da je imela nepošteno služkinjo. Ni moj namen takšne zagovarjati, ker s tem se jemlje ugled še ostalim. Jaz hočem samo opozoriti, kaj je tudi velikokrat vzrok, da zabrede služkinja na nepošteno pot. Ako ima 20, 30 ali 40 K plače mesečno, ji je čisto nemogoče izhajati V takšnem položaju se ji pa vedno bolj nudi kaka priložnost, ki pa pelje k nepoštenemu dejanju. Če se pa nahaja celo v hudem pomanjkanju, ji je še hujše, premagovati se. Tako lahko pade ena, pade druga in kdo io kriv?---------seveda, vsak vidi zopet le v služkinji zločinca! Je pa v resnici tako prav? Drugič zopet se sliši: Morala pada pri služkinjah. Ako se spustimo tudi pri tem vprašaniu globlje, se bo tudi tukaj pokazalo, da ni samo en krivec, ampak našlo bi se dosti sokrivcev. Če je služkinja član družine, dajte ji moralne opore, ne pa obratno ž njo ravnati. Upajmo, da se bodo dali ti nedostatki odpraviti, da se bo pokazala dobra velja ra obeh straneh. Radi teh vrstic mislim, da mi pa noDeden ne bo zameril, ker vedno je bolje, da se resnica pove očito kot pa, da bi se posledice kritizirale in potem se zvračala krivda na enega ali na drugega. C. Poziv vsem služkinjam. Na predsto-ječo enketo se poživljajo vse služkinje v Ljubljani, erganizrane in neorganizirane, da se zglaso od vštevši 18., 19., 20, ali 21. t. m. v° prostorih »Krekove prosvete* v Alojzijevišču, pritličje levo, od 8. do 10. ure dopoldne in popoldne od 3. do 5. ure. Ker je v interesu služkinj, se poživljajo tem potom, da se zanesljivo odzovejo vse brez izjeme. — Tajništvo »Zveze služkinj«. Lesni delavec. Delavce, ki se pečajo z lesno stroko, prosimo, naj se vsak, ki se čuti z nami, zglasi v pisarni Jugosl. Strokovne Zveze. Lesni delavci iz Ljubljane m okolice mamo namreč v kratkem važen sestanek. Za to naj se zglasi osebno ou 8 dop do 6. ure zvečer. Osebne ali pismene pr iave spve-iema JSZ, Jugoslov. Tiskarna II. nadstr. Krajevnim skupinam naznanjamo, da se 'e ustanovila Zveza lesnih delavcev. S tem bo olajšano delo, ob enem pa lahko dotičm zaupniki dobe več pregleda in laž-:e pridobe novih članov, — »Zveza lasnih delavcev« v Ljubljani. Sssianek lesnih delavcev za Št Vid in Širr 'o pod im ar no goro se bo vršil čim- Erej. Tovariši in zaupniki naj se pogovore, da in kje bo. Gre za samostojno zvezo, da izvolimo skupen odbor. Na delo, za naše delavce! Čipkarica. Sukanca ni mogoče dobiti. Težka je ta vest za vse čipkarice. Pričakovale so in pričakovale, nazadnje ostanejo brez najnujnejšega sredstva za nadaljno izvrševanje svojega najliubšega dela. Je že tako. Hipno se ne more preobrniti položaj in treba bo še nekaj časa trpeti, da se vsa ta stvar na boljšo stran obrne. Gotovo nismo pričakovali, da se bo ta kriza tako občutno prikazala. Pa letos je za domače obrti leto krize in smole. Niso samo čipkarice tako nesrečne. Tudi slamnikarji, Sitarji, žrebljarji in drugi trpe lotos veliko. Neredne razmere v državi so zelo krive, da je naša domača obrt zaostala. Naša trgovska zastopstva v inozemstvu so še preslabotna in premalo vplivna (ali pa nočejo), da bi skrbela za potrebne surovine, s katerimi bi bil obstoj domače obrti vsaj v najnujnejši potrebi zagotovljen. Upanja Še ne smemo izgubiti, pač pa vztrajati in vedno drezati, da se spravi naša stvar v hitrejši tek. Prihodnjič bomo morda že lahko poročali o nekem drugem delu, ki stremi za tem, da se čipkaricam v bodoče zboljša njih gmotni položaj. »Domoljub« piše: Čipkarsivo je v Sloveniji mnogo bolj razširjeno, kot splošno misli. M, Cankar v Žireh se ceni število naših čipkaric precej nad deset tisoč. Vse te mnogobrojne delavke so danes nezaposlene, ker ni potrebnega sukanca. Upanje je, da pride v Kratkem; in to bi bilo v največjem interesu čipkaric kakor tudi naše države. Brezposelna podpora je namreč, kakor se tudi zdi, neob-hodno potrebna, vendar nenravno zlo za vsako ljudstvo, ki ima zdrave roke in glavo, obenem pa tudi neznosno breme za državno blagajno. Zato pa: dajte nam sukanca, dajte nam dela, s tem pa poštenega zaslužka in jela! Ko pa gre za naš zaslužek, ne smemo na noben način pozabiti, da »v edinosti je moč«! Le ako se organiziramo v čipkarskih zadrugah, vse krajevne zadruge pa osnujejo svojo centralo ali osrednjo zadrugo, ki naj jo država na vso moč podpira z denarjem in s svojimi strokovnjaki na polju zadružništva in čipkarske tehnike, le potem bomo lahko stopile čipkarice kot enako-močne pred kupce našega dragocenega blaga; le v tem slučaju bo čipkarstvo vrelec blagostanja za mnoge in ne samo za nekatere, kakor tako lepo poudarja M. Cankar v »Večernem listii« od 15. jan. K sodelovanju pri osrednji čipkarski zadrugi naj bi se pritegnile tudi druge naše gospodarske organizacije, ki stoje na temelju zadružne samopomoči ali pa vsaj niso kapitalistične, oderuške, stremeče le za kolikor mogoče velikim dobičkom, izžetim iz žuljev delovnega ljudstva. Silno važen se mi zdi tudi predlog M. Cankarjeve, da naj bi osrednja čipkarska zadruga vzela v roko tudi lan, ga nakupovala naravnost od jugoslovanskega kmeta (in lanu v Jugoslaviji ni malo!) ter ga dala v predelavo v tovarne, dokler si ne osnuje sama svoje predilnice Ako se izogne na ta način lan in predivo in sukanec desetim prekupcem, se bo to poznalo pri ceni sukančevi kot noč in dan in naše lepe čipke bodo lahko tekmovale s celim svetom. Seveda je pa treba za blago 1. vrste tudi veščih klekljačic, ki se najlažje izurijo v dobrih šolah. Zato je skrbna nega čipkarskih šol državna in ljudska potreba A vse ne bo nič pomagalo brez organizacije pri prodaji Zato: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« Vse za eno, ena za vse! to nam bodi geslo v bodočnosti, ne pa vsaka zase. Gosp. drž. nadzornik za domačo obrt Ivan Vogelnik bo gotovo vsako tozadevno prizadevanje podpiral na vso moč, kakor tudi država sama. Fnšteno delo bodi naša želja, ne pa poniže\..‘ne podpore! 5 fmnikar. še nekaj več o vladni komisiji Vladna komisi,a je oasla iz našin krajev. Z njo pa so nastale različne majune komisije, ai so tudi obilno zaposlene z brezposelnimi podporami, io je nrupa in zabavljanja pri mnogih, ker se jim je podpora črtala ali p. zuian,šala. nelovski zastopniki, ki so zastopam pri komisiji in pa organizacija, so iudi velik predmet tem komisijam. Mnogi nočejo nikakor razumeti, da so te poopore določene samo za one delavce m oelavke, ki so nujno potrebni in vsieu slabih družinskih ali gospodarskih razmer korakajo nasproti največji bedi. lem so se podpore nakazale. Vladni zastopnik je vršil naloženo mu nalogo pravilno. Naši zastopniki so storili svoio dolžnost in so s tem marsikomu obdržali še celo ali vsai zmanjšano podporo. Tudi župani so se postavili na stran delavstva. Le nevoščljivost mnogih je vzrok vsakemu razburjanju. Najmanjša krivda pade na delavske zastopnike. Ko bi oni res imeli tako odločilne besedo, bi si tudi samemu sebi pridržali podpore, ne pa- da so marsikomu istih tudi odvzete ali zmanjšane. Bodite tudi vi pravični! Odgovori; M. H. Ihan. Vaše izražene prošnje ni mogoče podpirati. Uradni Ust z dne 3. X. 1919 dovolj jasno določa, da sprejema polno brezposelno podporo najstarejši član v družini drugi dobe družinske doklade, kakor jih boste v tem slučaju tudi vi prejeli. Posredovanje bi nič ne izdalo. — M. P. Podrečje. Samoobsebi umevno so vsi napadi na Vas le izraz jeze, ki nima upravičenega vzroka. V slučaju, ki ste ga mi navedli, se ie žena sama že toliko pregrešila, da bi bila za kazen radi nepravilne navedbe podatkov, ustavljena vsa podpora, kakor tudi možu. Naj bo vesela, da vsaj mož še dobiva podporo, ne pa da bi svojo jezo zlivala na drugega, ki je vršil le svojo dolžnost in je pri vsej stvari popolnoma nedolžen. Sirite »Večerni lht“! Bolniški strežniki. Dne 8. t. m. je priredila skupina bolniških uslužbencev v Ljudskem domu v Dev. Mariji v Polju gledališko predstavo »Repoštev«, »Kmet Herod«, burka v dveh dejanjih, in enodejanko »Prepirljiva soseda«, Pri predstavi je sodelavala Orlovska godba iz D. M. v Polju, Prostori so bili že tri dni pred uprizoritvijo razprodani. Vse igre so izpadle nadvse pričakovanje dobro in občinstvo je odšlo vkljub dolgi prireditvi polno hvale in zadovoljnosti nad krasnim uspehom. V nedeljo dne 15. L m, pa so priredili bolniški uslužbenci skupno z izobraževalnim društvom v D. M. v Polju zabaven večer, kateri je tudi sijajno uspel. Občni zbor. Dne 11. prosinca je imela »Zveza bolniških uslužbencev« svoj redni letni občni zbor. Skupina se je ustanovila meseca maja 1. 1. Pri občnem zboru je poročal predsednik tov, Pregelj. Zveza, takrat še ljubljanska skupina, je stopila takoj po ustanovitvi v mezdno gibanje. Treba je bilo nastopiti pri vladi, kakor tudi pri vodstvu bolnic. Imeli smo hude boje, ako smo hoteli, da smo si vsaj delno opomogli. Kar se nam je pri plači zboljšalo, nikakor ne zadostuje nam, niti za par dni. Imeli smo hude boje tudi z upravo. Naše mezdno gibanje še ni končano, naše nove zahteve leže še pri vladi in pri vodstvih. V nadaljnem boju moramo še naprej vztrajati. — Odbor je ostal stari. Tovariši in tovarišice! Novo leto nas kliče k novemu in še bolj požrtvovalnemu delu. Treba bo še bojev, predno dosežemo vse, kar zahtevamo. Vztrajati bo treba, delati skupno in uspeh nam ne bo izostal. Torej, čvrsto na delo! Etažne novice. , Napredek katoličanov v Švici Katoličani v Švici so ponosn,, ker je zasedel predsedniško mesto švicarske zaveze odličen državen M o 11 a , ki je hkrati zaveden katoličan; poleg njega je v najvišjo zavezno oblast izbran kot zavezni svetnik A. Musy iz Freiburga, ki slovi po svoji izredni zmožnosti ter je tudi zvest in »met katoličan. Zastopnik katoličanov je v naj-višeqm svetu tudi J e m p iz Luzerna. Povsod ista razbrzdanost? Zveza duhovnikov severne tirolske je vložila pri deželni vladi prošnjo, naj bi prizadevanje duhovščine v boju zoper čez mero razpaseno uživanje in veseljačenje podpirali tudi vladni organi. Priporoča se zlasti: stroga kontrola policijske ure, brezobzidno kaznovanje vsake prekršitve, ome.it.ev in visoko obdavčenje plesnega dovoljenja. Mladostnim naj se prepove kaditi in pohajati v javne gostilne. Za to imajo denar. Socialdemokra-ška večina v dunajskem mestnem svetu se je proslavila skulturnopolitičnim sklepom in dovolila 50.000 K kot strošek za pred-študije v svrho mestnega krematorija (žgal-nice mrličev). Za vse so vneti ti ljudje, kar je proti Cerkvi, r Cena živil v Parizu. Po strašni svetovni vojski občuti skoraj ves svet draginjo, da nikdar tega. O draginji ne tožimo samo mi, ki smo si ustanovili svojo državo na avstrijskih razvalinah, temveč tožijo tudi Angleži, Amerikanci in Francozi. Kako poceni se je pred vojsko živelo v Parizu in danes? Splošno ni tam več videti ljudi nastavljenih pred prodajalnica-rai, kjer je prodajala občina, da bi trgovce prisilila k znižanju cen. Ali ta konkurenca je trajala presneto malo časa. Zdaj gredo cer e zopet kvišku. Zmrzlo meso stane rilcgram 5 do 6 frankov, mast 20 frankov pred vojsko 4 franke), gos kg po 10 fran-cov, kakoš kg po 12 do 15 frankov, vino cenejše vrste liter po 2 franka, pred vojsko e bilo ra po 61 centimov. r Svetovno shajališče trgovcev vseh narodov. V Parizu bo v dvajsetih mesecih pod streho velikanski hotel, ki bo stal štiri milijone funtov šterlingov. Rečeni hotel ima služiti za shajališče trgovcem vseh narodov. r Na Nemškem je prvi republikanski denar že v prometu: petdeset fenigi iz aluminija. Na eni strani imajo napis 50 feni-gov in letnico 1919. Vrednost denarja je v okvirju napisa: »Deutsches Reich«. Na drugi strani je pa relief žitnega snopa, nad katerim je napis »Sich regen — bringt Segen«, r Ali ima ženska pravico do vojaške službe? Na vojaškem poveljstvu v Gradcu se je te dni oglasil mlad mož v dobro znani nemški štajerski noši z dokolen-skimi hlačami in golimi koleni ter javil, da hoče vstopiti v novo avstrijsko armado. Ko je nato predložil svoje listine, se je izkazalo, da to ni moški, ampak vdova častnika bivše avstr.-ogrske armade. Ko ji je poveljnik rekel, da ženske ne morejo biti vojaki in obljubil, da ji preskrbi primerno opravilo, je rekla, da noče postati perica ali postrežnica ter je vstra-jala na zahtevi, da jo sprejmejo v armado. Ko ji le niso hoteli ugoditi, je odšla z opazko, da bo svojo pravico do vojaške ‘-'užbe iskala dalje, r Iz življenja nemških buršev. N®®' vadno življenje ao živeli burši po vS , v ščih nemških mestih. Da so se opotek po ulicah, držeč v roki ogromne stekl®Qlca s pivom pri belem dnevu, ni bilo nič ne' navadnega. Nekoč je prišel v gostiln®0« kjer je sedelo za mizo nekoliko opitih buršev, ravnatelj vseučiliške knjižnice, nemški pisatelj Maksimilijan Bern. Ko ga buiši zagledali, so se mislili norce''3’, iz njega, — pa so na nepravega naletet Klicali so mu: »Stari gospod, se<^ema nam!« Ko sc ni zmenil za njih vabilo, so ® zdevali vedno večje titelne. Ko se tudi#"j ni odzval, so ga vabili naprej: »Gosp0® doktoro!« Kc se tudi na to ni zmenil nje, so ga jeli nazivaiti: »Gospod ravnate gospod tajni svetnik, ekscelenca in E3P°| sled g. minister. Ko mu je bilo enkrat?3* dosti, je vstal m rekel: »Dragi jaz sem dosti več, še več kakor ste d®P"| sem dosti več, ko vi vsi skup. Jaz trezen!« , r Lasje in zdravje. Doslej se ni P0^. 1 čalo mnogo pozornosti temu, kako rast 'as od zdravega telesa. Neki zdr3V®\ piše v angleškem listu o tej odvisnosti te* pravi, kako včasih človek naglo o****, težkih duševnih mukah. V zadnji vojsj0 « je večkrat pripetilo, da so mladi ljudje . možje v najlepših letih, osiveli tako čez noč. Temu so enakomerno po*I'j. lasje, drugemu pa samo mestoma. čudnega je to, da so dobili lasje v trm°ŽF slučajih zopet svojo prvotno barvo, k° ^ je bolnikovo zdravje izboljšalo. Sicer, dandanes na Angleškem nihče nič ne st iz tega, če posivi. Ženske, in to mlade* desetletne dame, se skoraj ponašajo » *** jimi sivimi lasmi, ki jih delajo Brivci pripovedujejo, da si danes ž®®*£ svet ne daje več barvati svojih sivih J** Pa še več, ženske, katere imajo še nat®*"® barvo las, si dajo lase barvati sivo. mivo je, kako lahko se menjajo naz®*1 okus. r O monumentalni umetnosti. 1“ aforizmov.) Pomnik je dar, ki ga daruj«, veča navzočnost ranjki preteklosti. Ta obdaja nimbus melanholije minlji*®5^ Trdno je položen na granitni podstavek bodočnost gleda mrtvo nanj iz Pomnik naj ne bo kakor nagrobni Iz njega naj klije življenje ter bodi v Pjjj bodočemu rodu. — Pomnik je Pre med minulostjo in bodočnostjo. Navzo®^ se šeta v njem. — Pomnik je men, na katerem tajnostni znaki in od"'*"’ vanja izpodbadajo k premišljevanju o v®~£ kar je bilo, kar bo ter o sedanjosti, nik je priklon, ki ga napravi čas jim lastnim duhom. — Najtrši ponuu* F vosek v roki močnega. Ubija ali pa — kakršen je že. V toku časa stoji, skala, a tudi kakor svarilo, ki lahko Oj^ ter neugodno vpliva, — Pomnik j® vprašanje večnosti. Negativni odg®* ^ že vnaprej zanesljiv. — Pomnik je P1”0 ,(tj ljudstva proti naturnim silam. Zbuja spoštovanja, a beg reči ostane isti, nik je prijeten umetnikov sen o vecD. jjj Mladi ideali, ki jih je ustvaril, se staralF razpadajo. Na njegovih razvalinah pa ja nov spomenik. In tako tvori monui® . talna umetnost prekrasno duševno do, v kateri prebivajo tajne želje m ter spomini in narodno hrepenenje. j* Narodno gledišče. Opera; Dne 19. februarja, četrtek, »L* me«, abonement A, Dne 20. februarja, fjetek, »Rusa^ abonement E, :ft4 Dne 21. februarja, sobota, »Net®P abonement E, Drama: _ Dne 19. februarja, četrtek, uradniška predstava izven aboneni®31 Dne 20. februarja, petek, zapri*?'Jjii Dne 21. februarja, sobota, »Kri* grad«, abonement A. Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega li*t»*> . Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v LjuhhaB ,Prlmlte tatu! ... vSfi' Ali ga že imate? Morda želite vede11 bino? Taka-le je: 1. Primite tatuJ 2. Ali ste prijeli pravega? 2. Perejo se! 4. Pa vendar! 5. Da se razumemo! 6. Dobrota je s’rota. 7. Rešena uganka. 8. Kdaj bo fletno na svetu - 9. Farovž ali oštarija? 10. Stara pesem. 11. Ljudstvo moje... 12. Kje je torej tat? ^0-Knjižica se dobi v Ljubljani v jugoslovanski knjigami in v Pro“a,a‘”0 2 K liškega tiskovnega društva za ce^