Štev 274 Trst, v torek I. oktobra 1912 teča! XX' II. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponr-đeijk'h ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. »H stot.) v mnogih Sobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka a&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-cianj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožijivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moi!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na nt- ročbe brt z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laroĆD na na aećeljiiko tsoaaj« ,,EDI3fOSTI" ittn*: *m oolo leto Kroc 5'30. *« pol let« Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo aa uredništvo lista. Nefrank®- vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vračaj*. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatii 2« (Narodni d««). Iidaj tel; in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnRnl račun Jtev. 841-652. TELFFOfl Jt. 11-57. BRZOJAVNE UE5.TL Avstrijska delegacija. Vojni odsek. DUNAJ 30. (Izv.) V današnji seji voj nega odseka se je razpravljalo o rednem proračunu skupne armade. Po govoru po ročevalca del. Kozlowskega je daja! vojni minister vit. Auffenoerg razna pojasnila, hvalil dober sporazum med moštvom in predstojniki, ni pa znal povedati vzrokov za mnogoštevilne samomore. Vojni minister je tudi odgovarjal na vprašanje o avstrijskem topovskem materijalu in slovesno zagotavljal, da je ta materijal izboren ia da nihče ne misli na izmeno tega materijama. Delegat Nemec je vprašal zaradi novih topov in vojaških stavkokazov ter tožil o slabem ravnanju z delavstvom v Skodovi livarni. Zunanji minister grof Berchtold je odgovarjal v zadevi mobilizacije v Srbiji in Bolgariji, da je prejel obvestilo o mobilizaciji le iz Sofije, da so tamkaj izvedeli o mobilizaciji srbske armade. Iz Belgrada in Aten še ni nobenega obvestila. Minister upa, da se ohrani mir. Po govorih nekaterih delegatov je bila seja nato zaključena. Novi Člani gosposke zbornice. PRAGA 30. (Iiv.) .Češko Slovo" po roča da bodo imenovani za člane gosposke zbonice: bivši minister Začek, profesor Hejrovsky, rektor Ćelakovsky in pisatelj Ji-risek. Prepovedana udeležba pri volitvah. RIM 31. (Izv.) Papež je prepovedal italiianskim katolikom udeležbo pri italijanskih državnozborskih volitvah, ki se bodo vršile letošnje leto. Romunski kralj — ruski generalni vojni maršal. PETROGRAD 30. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura javlja: Car je imenoval romunskega kralja za generalnega vojnega maršala ruske armade. Princ Jaime Bourbonski na Dunaju. DUNAJ 30. (Kor.) Cesar je sprejel danes opoldne princa Dona Jaimea Bourbon-skega v posebni avdijend. Križev pot dunajske češke šole. DUNAJ 30. (Kor.) Danes se je zopet začel pouk na šoli Komenskega v tretjem okraju. — Župan dr. Neumajrer je na vest o tem naročil mestnim uradom naj po razjasnenju položaja odrede, da se šola zopet zapre. Grški kralj v Berolinu. BEROLIN 30. (Kor.) Grški kralj Jurij je s spremstvom prispel danes zjutraj semkaj. Ker kralj potuje v najstrožjem inkognitu, ni bilo nikakega oflcijalnega pozdrava. Na kolodvor je prišel edino le grški poslanik. Kralj odpotuje dan°s dalje na Dunaj.] Poslanec Wolf ponesrečil. DUNAJ 30. (Kor.) Državni poslanec Karol Wulf |e minulo noč pri vožnji iz Moravske Ostrove v Brno padel v težko nezavest in se zgrudil na tla. Pri padcu je dobil težki otisek na desnem stegnu in rano na desnem kolenu. Prepeljali so ga z drž. železnico na Dunaj, kjer ga je rešilna postaja spravila na stanovanje. Po zanesljivih poročilih je pričakovati, < pripravljena na vse eventualnosti in tudi da v prihodnjih urah proglasite mobilizacijo nato, da napravi primerne ker: ke, ako prfde svoje vojske tudi Črnogora in Grčija. Grški do vojne. kralj, ki se je nahajal na Danskem, je vtisk proglasitve mobilizacije, nenadoma prekinil svoje bivanje tamkaj S0F|JA 3Q (Izv} Proglasltev mobj„. in se Je v strogem inkognitu cdpelja! preko zacije je v Sofiji in po vseh drugih mestih Berolina na Dunaj, kamor pride danes oovlzroliila nepJopi5no navdušenje^ Ljudstvo zvečer, pa se Drez posrana oapeije aa.je v:pohaja y ve|ikaa'std množici po ulicah in I v* r» i_ | Ulti-in telefonske zveze od Budimpešte proti Jugu,. matum bo dajal baje turški vlad« zelo kratek 1 proti balkanskim državam so za zasebni pro-! rok za odgovor, najbrž samo 24 ur. Vojna na Balkanu? Mobilizacija v Bolgariji in Srbiji napovedana. SOFIJA 30. (Kor.) Bolgarska brzojavna agutura poroča: Zaradi v zadnjih dveh dneh prispelih alarmirajočih vesti v zadevi kocentriranja znatnih turških vojnih sil v okolici Drinopolja in ob bolgarski meji, se je bolgarska vlada, da prepreči vse eventualnosti, videla prisiljena, da proklamira mobilizacijo. BELGRAD 30. (Kor.) Srbski kralj je zaukazal splošno mobilizacijo srbske vojske. Skupščina se snide dne 4. oktobra. BELGRAD 30. Danes popoldne odre jeno splošno mobilizacijo srbske armade utemeljuje vlada ofic'jalno z delno mobilizacijo turških čet v kosovskem fflajetu in ob srbski meji, s čimer je ogroženo srbsko ozemlje. Sovražai nameni Turčije prot' Srbiji se kažejo tudi v srbsko kraljevino žaleči odredbi turSke vlade, po kateri je bi> po caiogu turške vlade zaplenjen srbsk' vojni materijal, za katerega prevoz je turškr vlads že dala dovoljenje, v sovražnem namenu in ne da bi bila Srbija dala za to povod. Rusija mobilizira? PETROGRAD 30. (Kor.) „Petrograjska brzojavna agentura" poroča: Reuterjev biro razširja vesti o poizkusni mobilizaciji sedmih armadiih zborov na Poljskem. Ta vest je napačna. Tolikega števila armadnih zborov na Poljskem sploh ni. V resnici pa se iz vrši v nekaterih dneh v dveh povisliških gubernijah že spomladi nameravana poizkusna mobilizacija. Poizkusni značaj mobilizacije se kaže že v tem, da se izvrši brez mobilizacije konj. Vtisk mobilizacije v avstrijski delegaciji. DUNAJ 30. (Izv.) Kakor strela iz jes nega je danes zadela v vojnem odseku avstrijske delegacije vest o mobilizacij« srbske in bolgarske armade. Vest o mobili zaežji Je dospela v delegacijo ob petih po poldne in prvi jo je prinesel ministrski pted-sednik grof S iirgkh, ki jo je povedal nekaterim delegatom Debata se Je sicer nato še nadaljevala, toda nihče ni poslušal govor nifcov. Delegati so v večjih krogih razpravljali edino le o nastali politični situaciji. Posebno velik krog delegatov pa Je bil zbran okrog ministrskega predsednika grofa S urgkha, ki je tolažil delegate, češ, da mobilizacija še ne pomenja vojne in da se vse še lahko dobro konča. Delegati so se razdelili v dve Skupini: ena, optimistična, upa, da ne pride do vojne, druga pa je J&ko pesimistična. Nekateri delegati so hoteli vložiti interpelacijo na zunanjega ministra grofa Berchtolda, češ, naj |asno pove, kako stoji stvar. Ministrski pred- sednik grof Siiirgkh se je mnogo trudil, da je pregovoril delegate, da niso danes jodali interpelacije. Grof Berchtold je prišel pozneje v parlament in se je izrazil sledeče: Gospodje, >oložaj Je skrajno resen, upajmo pa, da ne iride do najskrajnejšega. Velesile se še ^edno trudijo, da bi se ohranil mir; pripravljeni pa moramo biti na vse. Delegat Klofač, ki dobro pozna razmere ia Balkanu, je izjavil, da je pač moralo Driti tako, kajti Bolgari in Srbi ne morejo več gledati, kako trpe njihovi rojaki v Turčiji. Evropa Je hladnokrvno gledala v imenu nuslimanske ideje izvrševano klanje krščanske raje po turškem gospodarju. Delegat Klofač je prepričan o zmagi krščanske armade nad turško. Turški vojak je sicer v hrabrosti precej podoben bolgarskemu, vendar pa je organizacija turške vojske slabša od bolgarske. V bolgarski armadi vlada pravi narodni duh, ki bo dosegel, da pojde vse do zadnjega moža v boj za sveto narodno stvar. Mir ni v nevarnosti? DUNAJ 30. (Kor.) Iz informiranih krofov poročajo listu „Neue Freie Presse": Blazen, da izbruhne vojna, se je danes nekoliko zmanjšala. Treba je upati, da se josreči skupnim prizadevanjem velesil, ka-rera umevajo ne samo v Turčiji temveč tudi vsi resni činitelji v balkanskih državah, da se ohrani mir. Položaj ihe Balkanu. DUNAJ 30. Mednarodna situacija se Je *ilno poostrila in nevarnost, ki preti balkanskim državam in vsej Evropi zaradi po-»< žaja v Turčiji, je dosegla vrhunec. V tem oziru so se torej le kmalu uresničile one črne vizije, ki jih je izrekel avstrijski mini-lister zunanjih zf.dev, grof Berchtold, v svojem ekspozeju. Sicer še ni gotovo, da bo sedanjim mobilizacijam tudi v resnici sledila vojna na Balkanu, pač pa je vse to odvisno edino te od Turčije. Srbska in bolgarska vlada sta s proglasitvijo mobilizacije hoteli pritisn ti na Turčije, na turško vlado, da nemudoma izvede avtonomijo Macedonije in vce ostale že zdavnaj obJjub Ijene, pa nikdar ne izvedene reforme, ter da umakne svoje v drinopoljskem vilajetu koncentrirano vojaltvo. Po avtentičnih vesteh pa ni pričakovali in je zelo malo upanja, da bi Turčija izvršila vse to, temveč si bo zopet hotela pomagati z novimi obljubami, j V tem slučaju pa Je seveda vojna neizogibna. V Sofiji se Je v soboto zvečer vršil ministrski svet, ki Je trajal do ene ponoči i In v katerem je bila sklenjena mobilizacija bolgarske armade. V nedeljo dopoldne ob : 10 pa se je vršil pod predsedstvom kralja Ferdinanda vojni svet, ki je trajal do ene popoldne in ki je tudi sklenil mobilizacijo. Mobilizacija je ostala tajna do danes popoldne ob 4, ko Je bila javno progla-i šena. met popolnoma prekinjene. Samoobsebi je umevno, da se pripravljajo za vse eventualnosti tudi vse one evropske države, ki so interesirane na Balkanu, in pred temi gotovo v prvi vrsti tudi Avstro-Ogrska. S tem vprašanjem je v zvezi tudi nedeljska avdijenca ministra zunanjih zadev grofa Berchtolda, in načelnika generalnega Štaba, generala Schemue pri cesarju v Schčabrunnu. Avstrijska. vlada je pripravljena, da najenergičnejše poseže vmes v svrho varstva svojih interesov na Balkanu. Iz časniških poročil izhaja precej jasno, da Je avstrijska vlada ukrenila zlasti v Bosni vse odredbe, ki so potrebne za varstvo avstrijskih interesov in da še poostri te odredbe in jih razširi. Na stvari Je gotovo tudi interesirana Rusija. V ruskih diplomatskih krogih izjav Ijajo, da bo Rusija začasno mirovala, da pa poseže nemudoma z oboroženo silo vmes, Šanse vojne proti Turčiji. DUNAJ 30. (kv.) interesantne podatke o šansah vojne balkanskih krščanskih držav je podal v nekem razgovoru bolgarski general Sičev, ki bo najbrž v slučaju vejne pridelan bo'garski nr.n-di krt M generalnega štaba in bo kot tak vodil celo vojno. S cer je poudarjal, da bi Turčija proti krščanskim državam po stavila na noge 440.000 mož i^fanterije, 125 eskadronov kavaleri,e ter 680 topov. Turška armada je Mcer mnogo trpela tekom zadnjih političnih prevratov v Turčiji, vendar pa Je treba prizuti, da Je turški vojak, vojak prve vrste in res hraber. Krščanske države bi postavile proti Turčiji 470 000 mož irfanierije, 100 esfcad-ronov kavalerije in 1600 topov. Te moči pa se morejo pomnožiti tudi na 700 ali celo 800 tisoč mož. Bolgarska bi postavila svojo 3rmado če bi Avstro Ogrska zasedla sandžak Novi 0b Marici, kjer bi morala vzdržati najhujši Pazar, in pa če bi Romunska ob strani Avstro-Ogrske hotela sodelovati v te| akciji. Rusija hoče z ozirom nato mobilizirati i svoje vojaštvo ob avstrijski in nemški j meji. Balkan, ki Je bil dolga leta nekak po-' izkuskni kunec za evropsko diplomacijo, je sedaj prispel v resnici tako daleč, kakor je moral priti vsled krivde odločujočih čini-teljev. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, pritisk turškega navala. Ko bi Bolgari tr.ko zadrževali turško armado, bi S bi prodrli proti ]ugu v Macedonijo, od zapada in od juga pa bi pritisnile črnogorske in grške čete. Krščansko armado bi sicer čakali hudi in U žici boji, toda zavest, da se bori za bodočnost krščanskih balkanskih narodov, bi bila poroštvo, da bi ne podlegla tuiški sili. Turčiji, ako bi ta nemudoma ne hotela izvr šiti upravičenih želja in zahtev krščanskih' narodov v Turčiji? Rusija bo podpirala balkanske drŽave ? notoM ! IdraunKKa zbornica za kraljeolno dS,e^taobo"žeenori STS^^S ttuaisRo, SlQUonIjo in OalmatUo In proces JuKfc. Zagreb 28. sept. — B. — Nad mnenjem zdravniških j veščakov povodom procesa Jukič se je i Skandaliziralo vse Javno mnenje. To posto-DUNAJ 30. (hv.) V tukajšnih diplo-1 panje zdravniških izvedencev je bilo tako, matičnih krogih se širi govorica, da so si da so se člani „Lječniškega zbora Kraljevine balkanske države za slučaj vojne zagotovile Hrvatske, Slavonije i L almacije" čutili r"*t-pomoč Rusije. ; morane, da nasproti temu proetsu zav?a- Boji na črnogorsko turški meji. ! mejo svoje stališče. Na zborovanju dne 27. CETINJE 30 (Izv.) Na črnogorsko-tur-1 m- — w ste ga že omenjali med tekfo-ški meji, ob reki Lima, Je prišlo do boja ničnimi vestmi — Je prišlo mnenje zdrav nl-med črnogorskimi in turškimi vojaki, ki k(>v do izraza. Zborovanje je bilo jako do-.stražijo tam postavljene mostove. Streljali bro obiskovano, kajti prisotnih je bilo 41 i so na obeh straneh Boj Je trajal več ur. zdravnikov. — Turki so izgubili 10 mož, Črnogorci: O stvari sami je referiral psihi|ater dr. 15 mož. Herzog, ki je v izredno strokovnjaškem in Kaj zahteva Srbija ? strogo objektivnem referatu predočil po- BELGRAD 30. (Izv.) Ministrski pred- manjkljivost postopan|a zdravniških izveden-jsedBik Je izjavil napram dopisnikom nekih cev J Ju^evem procesu, ne da b se ! zunanjih listov, da je sedanji položaj nevz- \ t TWIkfWk<\- ^OCM kakor takega. 1 držijiv. Stara Srbija mora^ dobiti avtono-' Svoji kritiki je podvrgel le način izvedencev, mijo. Tudi Albanci morajo dobiti avtono- i preiskovanj in vsega postopanja Vsak od-mio. To Je najmanje kar zahteva Srbija. , ni,hovx na vprašanja branitelja je ocnn x ^j ci. j 1 razlozil natančno, tako, da so navzoči jedno- J50U mož proti Skadru. j glasno skIenl„f da travniška zbornica kakor CARIGRAD 30. (Kor.) Bivši posla- na kompetentneji faktor v precenjevanju nec Essad paša vodi 2500 mež proti zdravniških izvedencev obsoja to po-Sfc3*1™- j stopanje zdravniških veščakov v prccesu Francoski mornarji na otoku Jukič. ' Samosu. O referatu d.ra Herzoga se je vnela CARIGRAD 30. (Kor.) „Tanin" poroča! daljša debata, ki so se je udeležile najboljše fcot popolnoma gotovo, da je oddelek fran- medicinske kapacitete Zagreba, ki ne už.vajo coskih mornarjev razorožil turške čete na i ugleda samo v svojem kolegijalnem kr ^u, otoku Samosu. ampak so splošno uvaževane in spoštovane osebe. cj-kCMA o« ,» x i* . „ . ... i Po daljši debati Je bila enoglasno ^sre-SOFIJA 20. (Izv) Mobilizacija je bila |eta resoluCj,a . 1 K tOCanO HlnAP fNArt/Nl^rin »T Il>»artl AlBII I ' _ ___ ' Proglasitev mobilizacije. proglašena danes popoldne, v istem času pa je tudi prispela brzojavna vest iz Belgrada o mobilizaciji srbske armade. Včerajšnji pritisk velesil na Crnogoro, da ne bi se priključila Srbiji in Bolgarski, smatrajo tu za popolnoma brezuspešen. Položaj na Grškem. ATENE 30. (Izv.) Danes so bili poklicani pod orožje vsi rezervni častniki grške armade. Grška vlada izjavlja, da mora biti Zaslišavši referat kolege d ra Her/.nga ,Zbor Iječnika Kraljevine Hrvatske, Slavonije i Dalmacije" ustvarja nastopni sklep: I. Sodni izvedenci v tem slučaju niso pr e i s k o v a n J a i n pregledovanja vršili s tisto točnostjo in objektivnostjo, kakor to predpisuje medicinska znanost. II. Tako postopanje sodnih odposlancev more v očeh strokovnjakov našega in Stran II. „EDINOST" št. 274 V Tratu, dne 1. oktobra 1912. vnanjega sveta in v očeh lajikov zmanjšati in ponižati ugled hrvatskih zdravnikov. III. Iz teh vzrokov zbornica zdravnikov v obrambi medicinske vede in ugleda zdravniškega stanu obsoja njihov in vsak slični postopek. Ta resolucija zbornice zdravnikov je vzbudila veliko zadovoljstvo. Vsa Javnost Jo je pozdravila simpatično, ker Je zdravniški stan v času obče korupcije in demoralizac je nastopii v obrambo stanovske in časti medicinske vede. Uradne „Narodne novine" so danes pozabile pisati o borznih hazarderjih ko.vi-cije. So imele drugo nalogo. Prinašajo uvodT.if, v katerem prikazujejo skrb in brigo njegcue prevzvišenosti kraljevega komisarja Čuvaja za.. »zdravstvene razmere domovine*. Psihijater dr. Herzog je nameščen v deželni norišnici v Stenjevcu. V slučaju, da bi vlada uvela proti njemu kako postopanje, se zdravniški zbor proglasi solidarnim žnjim in stopi v štrajk. Še je Ijudij na Hrvatskem, katerim Čuvaj — r.e imponira ! Deželnozborska volitev v Puli. Sijajna zmaga. P u I a, 29. sept. Kakor smo Vas že včeraj telefonfčno obvestili, smo na današnji nadomestni de-želnozbcrski volitvi za III. okraj sijajno zmagali. Da, lahko rečemo, da |e naš vspeh nad vse pričakovanje sijajen in pada njega pomembnost tem teže na tehtnico, ako vtmo, česa vsega so se posluževali naši narodni nasprotniki, da bi si ohranili ta na tako zavraten in verolomen način ugrabljeni nam mandat. Kamora, oziroma nje ostanki so se posluževali najnizkotnejih sredstev in naj-podiejših osebnih napadov na našega kandidata, da bi le premamili in zbegali volilce In rčs so spravili danes na volišče vse, kar je še le količkaj dostopno njihovemu vplivu, njihovim frazam, njihovim lažem in klepetam in njihovemu — denarju I Tako moremo reči, da se je vse, kar ie danes glasovalo za našega kandidata, emancipiralo od te nečedne družbe in jej definitivno obrnilo hrbet. Nasproti takemu ostudnemu boju od italijansko-kamoristične strani je brlo seveda našim v neizogibno dolžnost, da ne drže rok križem, marveč, da podvoje svoje sile. Temu primeren je bil tudi naš vspeh. Seveda je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da so bile to prve volitve v Puli, ki so se vršili* na vsaj kolikor toliko pravični podlagi. Izid Vam je že znan, vendar pa ponavljamo tu Številke, da ostanejo v spo min j. V volilno listo je bilo vpisanih 850 volicev, oddanih glasov pa 648. Hrvatski kandidat Stihović je dobil 404 glase, kamo-raš dr. Antichievich 231, razpršenih glasov 13 Zmaga je torej popolna in je vzbudila v vseh naš:h vrstah neopisno "radost, v kani ori pa potrtost« konsternacijo. In ti nasilnik! so že pripravljali — iluminacijo! Vo lilci pa so ukrenili drugače, da je vse padlo v vedo: sveče, lampijoni, transparenti in kar vse so gotovo pripravljali. Važnosti tega našega vspeha pa ne vidimo mi v prvi vrsti v dejstvu, da smo zopet pomnožili Število naših deželnozbor-skih mandatov na število, določeno nam po kompromisu, marveč v dejstvu, da je ta poraz kamore v kričeč dokaz, s kakimi sredstvi je zmagovala na prejšnjih volitvah in kako sleparske so bile njene zmage. Ker so Jim bile to pot občinske blagajne zaprte — razni kasirji pa so pod ključem —, jim ni mogel pomoči niti denar, ki ga Je Lega na-zionale dala na razpolago za to volitev. Altra che italijansko-kulturne svrhe 1 Da so bile dosedanje volitve res drzen fafzfikat, vidimo, ako primerjamo številke zabije in sedanje volitve. Zadnjič je dobil italijanski kandidat, pokojni Frank 189, dr. Laginja pa 183 glasov, sedaj pa, ko so bile volilne liste vsaj kolikor toliko pravilno sestavljene, naš kandidat 404, italijanski pa le 231 glasov. Zadnjič je imel torej Italijan večino, sedaj pa komaj tretjino glasov. Tisti glasoviti nadkamoraš Albanese — podomače „faccia giala* — je se svojimi kreaturami napel vse sile. Po ulicah so lovili volilce in jih vlačili na volišče. Volilni komisiji je predsedoval vladni komi~ar baron Gorizzutti, a volilni komisar je bil grof Mels od tukajšnjega okrajnega glavarstva. In konstatirati moramo resnici na ljubo, da sta vodila volitev povsem nepristransko. Videč že med skrutinijem, da so propadli, so kamoristi začeli obstruirati. Toda brezvspešno — pravica je zmagala. Ko je volilni komisar razglasil izid, so iz tisočerih grl zaoriU klici .Živio Stihović!", a kamoristi so izginili vsi poparjeni. Le nekaj barab je skušalo protistavl|ati se redarjem, ali kmalu so bili — pod ključem. Naši so, pevajoč narodne pesmi, odšii pred »Narodni dom", kjer je z balkona vi hra^a trobojnica. Ali ni trajalo to niti pol ure Ze ob 4 in pol se Je pripeljala kočija, iz kate-e sta izstopila komisar Meža in koncl-pist Šinkovec. Ukazala sta, da je zastavo takoj sneti. V tem trenotku je stopil na balkon dr. Laginja, da naznani ta ukaz poli cije. Zastava naj se le sname — je pripomnil čestitljivi starček — toda ne iz src naroda, ampak le z balkona na ukaz poli cije. Ob enem je zaprosil množico, naj se mirnu razide, kar se je tudi zgodilo. Za večer se boje izgredov, ker je ljudstvo razburjeno. No, ker so ukrenjene pri merne varnostne odredbe, mislim, da ne pride do resnega kaljenje miru. Jaroslav Vrchlicky (1853—1912) SLOVSTVENA ČRTICA. - SESTAVIL M. P. .To je umetnik in sicer ves umetnik; oborožen z vsemi čari in milinami poezije, za njo je izključno poklican, vse ga navdušuje, kar je krasno, vse ljubi, zato pa je tudi do vsega prizanesljiv. Odtod izvirajo vse njegove vrline in napake." Belinski v Puškinu. Študiral sem tedaj še gimnazijo, ko mi je prišla v reke drobna knjižica. Zanimal me je že njen nenavaden nasiov: „Barvaste črepinje". Njeno vsebino so tvorile drobne povestice in sličice. Moj Bog, koliko takih stvari sem bil že prečita 1, pa nisem našel v njih nič posebnega. Vse drugače pri „Barvastih črepinjah*. Te sličice so bile napisane v prelepem jeziku, odlikovale so se po nenavadni snovi, pisatelj jih je globoko zamislil in jemal iz dna svoje duše, polne nežne čustvenosti. Kdo ie bil oče teh duhovitih črtic? Jaroslav Vrchlicky. V slovenščino pa jih je presadil nadarjeni, v najlepši dobi življenja zamrli slovenski pesnik France G e s t r i n. Tedaj sem prvič čul o Vrchlickem, pozneje pa mnogo krat In zvedel sem, da je eden najodličnej ših čeških pesnikov. Letos je umrl, prve dni septembra. Tu mu pišem skromno spominsko črtico. L Jaroslav Vrchlicky (s pravim imenom Emil Frida) se je narodi! dne 17. februarja I. 1853. na potu med Louni in Slanem. Na potu sta bila rojena tudi poljski pesnik Msckiew;cz in slavni danski kipar Thor-vvaldsen in nimata torej, kakor Vrchlicky, gotovega rojstnega kraja. Njegov oče je imel v Lounih trgovino z mešanim blagom in se je kasneje preselil v Slano. Najlepše dneve svoje mladosti je preživel v Ovčarjih poleg Kolina pri svojem stricu P. Ant. Kol&r-u, ki je ondi župnikoval. Marljivo je prebiral mladi Jaroslav stričevo knjižnico, v kateri je našel med drugimi klasiki tudi Šekspirja in Servanta. Razen čtiva Je na njegov duševni ra/.vo| posebno vplivala njegova babica, Ana Tačlova, s svojimi pripovedkami, in pa njena najmlajša hčerka Ana s svojim petjem in s svojim vedno veselim razpoloženjem. Gimnazijo je pohajal v Slanem in v Pragi, kjer se je spoprijateljil s sošolcem Thomayerjem. Oba sta čutila v sebi veselje In talent za pisateljevanje. Prijatelj Thoroayer je Emilu Fridu tudi izbral psevdonim Vrch-licky po rečici Vrchllci pri Kutni geri. Prve njegove pe«mi so bile objavljene v „Sveto-zoru* I. 1871., ko je pohajal sedmi gimnazijski razred. Iz gimnazije je šel v bogoslovje, pa je kmalu prestopil na modroslovno fakulteto in se ondi lotil učenja zgodovine in filozofije. (1873.—1875.) Študirat je pridno moderne jezike, zlasti romanske, in poslušal predavanja iz vzhodnih literatur ia iz upodabljajoče umetnosti. Kot visokošolec je poučeval francoskega zgodovinarja Denixa češčino. Nato ga je pozval grof Montecuccoli za vzgojitelja svojim sinovom, s katerima je odšel v Italijo in ondi bival eno leto. Na jasno in čisto pesnikovo naravo je silno vplivala klasična laška dežela; stari bogovi so nanovo oživeli v njegovi domišljij?, užival je z dovzetno dušo umetniška dela, poglobil se Je v srednjeveško in moderno iaško književnost in umetnost in se učil natančneje umevati romanske literature sploh. Ko se je vrnil, je nekaj časa poučeval na praškem učiteljišču, postal tajnik na češki tehniki, nato tajnik izpraŠevalne komisije za srednješolske učitelje. L 1879. se je poročil z Ljudmilo Podlipsko, ki mu je rodila hčeri Milado in Evo in sina Jaroslava. L. 1882 je šel s svojo ženo v Pariz in pri tej priliki prepotoval Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. Navdušeno ga je v Parizu sprejela tamkajšnja poljska kolonija. Urejeval je neka) časa „Svčtozor" in vodil pri časopisu „Dokrok* (poznejši „Hlas Naroda*) gledališki referat. L. 1892. so mu podelili dostojanstvo častnega doktorja modroslovja in ga ime no7aii na Češki univerzi za profesorja modernih literatur. Posle| je deloval zlasti kot kritik in slovstveni zgodovinar. Kot tajnik četrtega oddelka češke aka-dem je Je urejeval znamenito zbirko prevodov in je kakor pesnik, pisatelj in urednik razvijal plodovito in obsežno delovanje. V priznanje njegovega neumornega in vsestranskega delovanja so ga poklicali v gosposko zbornico avstrijsko obenem s svetovno znanim Češkim skladateljem Ant. Dvofakom. Letošnjo pomlad je nevarno obolel. Ni si mogel več opomoči; hiral je dolgo časa, dne 9. septembra t. I. ob 9 45 zvečer pa ga je smrt rešila vsega trpljenja. V soboto, dne 5. oktobra t. 1. ob 9 zvečer v gleda? iščni dvorani „Narodnega doma" v Trstu veliki koncert pevskega društva „ 1 rst". Domačo vesti, Imenovanja. Poljedelski minister je imenoval gozdarskega komisarja drugega razreda Emilija P u p p i s a za gozdarskega Komisarja prvega razreda v statusu gozdarskih tehnikov pri politični upravi. Namestnik |e imenoval tit. orožniškega stražmojstra Josipa D r u f u k a za namest-ništvenega kancelista in ga pridelil tolminskemu okrajnemu glavarstvu. Za avskultante v področju tržaškega nadsodišča so imenovani pravni praktikanti ir. Renato T i m e u s, dr. Anton Gnezda in Fran Š e m r o v. Ali dejstva še ne kriče dovolj?! To jprašanje moramo danes z ogorčenjem v duši spraviti do državne Šolske uprave. Naše šole vse prenapolnjene. Vodstvo deške in dekliške šole na Acquedottu mora odganjati otroke radi pomanjkanja prostora. Nova monumentalna stavba pri Sv. Jakobu bo komaj zadoščala potrebam. Pripravljal-nica za srednje šole napolnjena. V trgovski šali je že v tem kratkem času 80 učencev. In poleg vsega tega tvorijo n. pr. na državni šoli v ulici Fontana Slovenci tretjino vseh učencev, da niti ne govorimo o vseh tistih slovenskih otrocih, ki so v laških komunalnih Šolah izročeni leganazionalski vzgojili — Ta dejstva ktiče do neba o krivici, ki jo trpe tržaški S'svenci na šolskem polju — kriče o šoski mizeriji, ki je le glasnik sramote za našo državno Šolsko upravo. Le ta uprava noče slišati tega govora kričečih dejstev in ne čuti, kako se zagreša proti kulturi in kako nedopustno zanemarja svojo kulturno misijo s tem, da vspričo tako eklatantno dokazane potrebe tisočev otrok slovenske narodnosti ne preskrbi primernega in zadostnega šolstva t In ob tej priliki bodi tudi na ves glas povedano šolski upravi, da tudi s tem, da nam da zadostnih ljudskih šol, ne bo izer pljena nje dolžnost nasproti slovenskemu življu Trsta in njegove okolice. Ne I Nikjer na kulturnem svetu in tudi pri nas ne sme biti ljudska šola zadnja zaključna postaja na poti narodovega izobraževanja. Iz ljudske šole raste naravno zahteva Še po drugem višem šolstvu! Dejstva zahtevajo za tržaške Slovence tudi srednjih strokovnih, meščanskih šol. Dokler Jim država ne da v pri merni meri vseh teh učilišč, ne bo mogl: govoriti, da je storila svojo — dolžnost! Mari jej dejstva še ne kriče dovolj?! Ne, ne, tu ni več izgovora. Prenapolnjene šole kriče državni upravi: odpravi že en • krat ta — svoj kulturni škandal I „Pfccolo" pa brblja in mota »kozi doI kolone, da bi zasluženi polom svojcev v Puli orikaza v čim milejši luči. Na vsem tem mučnem zvijanju je videti, kako Je trpel v mučni zadregi na vršenju te svoje naloge. — Nekoliko pripomb mu posvetimo jutri. Pozdrav g. posl. Štefana Ferluge naši Družbi na glavni skupščini. (Po neljubi pomoti ni bil ta pozdrav priobčen še v našem listu). Oo zrcalni (gladini) Jadranskega morja, na južno-vzhodnej višini tržaškega mesta — pri Sv. Jakobu — Je vstala letos orjaška stavba — sveti hram — namenjen poduku in odgoji naše mladine. Ta sveti hram je stalna priča neomajne stanovitnosti in ljubavi do teptanega rodu; spomenik je to, sezidan iz žuljev našega značajnega in dobrega de lavstva; tam pri Sv. Jakobu — „prof ja?n«*niu nebu kipi velikan", znak vroče ljubavi in neizčrpne požrtvoval nosti družbe sv. CM do nas. Zato jej danes kličemo hvaležnih src : „Oj družba dična, družba mila, NebroJ dobrot si že storila, In še deliš jih, še skrbiš, Da v narodu zavest krepiš, Da vstraja v teškem, hudem boju — Da v delu trdem, vročem znoju Prihranja si, da majhen dar Polaga domu na altar. — Zato ob sinji tej obali Mi trdno za-Te bomo stali, — Ker vemo, da pouk odgoja Je sreča naša, sreča Tvoja; Je v blagor nežni nam mladini, V procvit slovenski domovini. Tako še pozni rod bo znal Kaj za-nj praded je Žrtvoval; — In ko srce nam bo trohnelo, Bo blagoslovljal naše delo, — To delo rok, srca, ljubavi, Ki nam porok je, ki nam pravi: Le, če smo v delu tem edini, Zašije sreča kdaj mladini, Po njej slovenski domovini. Zato nam duša danes vsklika: Ti miljenka, Ti naša dika, Razc^itaJ se in množi se, Bog krepi Te, Bog živi Te! A Vam — predsednik družbe naše — Bog plati delovanje Vaše 1 — In plača| vsem, ki dajo dar Mladini, domu na altar!! — Saj z delom tem pepelni dan Nam zgine — in vstajenja dan Napoči zoren in krasan 1 Značilno. O nedeljskem porazu kamore v Puli molči včerajšnji .Indipendente" ka kor grob. Zaprlo mu je sapo. Ko si zopet opomore in pride do sape, bo že streljal na vse strani iz vseh topov najtežega kalibra. Vsakako pa je včerajšnji molk najbojevite-jega Italijanskega lista veleznačilen in merilo za važnost vspeha, ki ga je doseglo v Puli skupno in koncentrirano narodno delo. Trgatev v Sv. Križu pri Trstu prične v sredo dne 2. oktobra. Grozdje je lepo dozorelo in bo jako dober pridelek. Množina pridelka bo srednja. Koncert pevskega društva „Trsta", ki se bo vršil v soboto, dne 5. oktobra t. 1. ob poli 9 v gledališki dvorani „Narodnega doma- v Trstu, obeta res nekaj posebnega. Zbor pevskega društva „Trsta" je danes najmočnejši tržaški pevski zbor, saj šteje okrog 70 pevk in pevcev, in društvenemu pevovodju, g. kapelniku Poliču se mora reči, da je tekom svojega enoletnega pevskega pouka dvignil zbor do vsega priznanja vredne višine. Koncert otvori moški zbonc Zajčevim „Morem", veliko simfonično glasbeno sliko za moški zbor in orkester, nakar sledi Lisztova „Pesem Mignone", sopranski solo s spremljevanjem glasovirja. Solo poje naša prva operetna pevka g.ca Rezika Thalerjeva. Društveni mešani zbor nastopi potem s kito narodnih pesmi, srbsko „Varaj Danke" v MokranjČevi harmonizaciji, hrvatsko „Oj jesenske", menda v Polićevi harmonizaciji, Slavjanskega rusko narodno „Ej uhnem', češko narodno „Ach neoi tu neni" in slovensko „Sfjaj solnčice* v Ferjančičevi harmonizaciji. Popolni orkester bos.-herc. peš-polka št. 4 bo izvajal „Dvorakove „Slovanske plese št. 3.", a zaključi se koncert s Parmovim „Povodnjim možem*, balado za mešan zbor, soli in orkester. Spored Je, kakor Je videti, v resnici raznovrsten, lep, in mora, dobro izvajan, nuditi prav tako lep glasbeni užitek. Da pa bo tudi tako, nam jamči dobro izvežbanl pevski zbor in priznana spretnost g. kapelnika Poliča. Kolikor nam je znano, se koncerta udeleži tudi skladatelj „Povodnega moža", gospod okrajni giavar Viktor Parma osebno. Zdravniška služba. Občina Kastav v Istri razpisuje mesto drugega občinskega zdravnika s sedežem v Matuljah. Plača s oavšalom za konja K 4050 —. Prošnje do 27. oktobra t. I. županstvu v Kastvu. Pekovskim pomoćnikom I Prijeli smo: Socijalni demokrati so začeli razpošiljati nekakšne letake (v italijanskem Jeziku pisane — seveda), v katerih govore o posredovalnici dela pekovskih pomcčnlkov. Tudi pri oekovsklh pomočnikih nameravajo napraviti tako, kakor pri zidarjih. Z ozirom na vse to, poživljamo slovenske pekovske pomočnike, da pridejo v četrtek ob 10 na sestanek, ki ga sklicuje Nar. del. org. v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2. Apeliramo tem potom tudi na sloveuske pekovske mojstre, da pošljejo svoje pomočnike na to zborovanje. Socijalni demokratje hočejo s pomočjo posredovalnice dela spraviti v svojo organizacijo vse slovenske delavce. Toda do tega ne &me priti 1 V soci-jalistični pekovski organizaciji se zaniču|e slovenski jezik; na shodih se nikdar ne govori v slovenskem jeziku, letake tiskajo tudi vedno v italijanščini. V njihovem glasilu pa v slovenskem jeziku samo napadajo. Proč od te organizacije 1 Dr. Ivan Lah iz Ljubljane bo predaval v nedeljo v Trstu o razvoju slovenske kulture, na kar že danes opozarjamo slavno občinstvo. Rojanska ljudska knjižnica (v Ro- Janu VernieHis št. 445) posluje vsako nedeljo od 10.—12. predp. in vsak četrtek od 7 30 8 30 zvečer. — Knjižnica je na novo preurejena, nahaja se v jako primernih prostorih, katere nam je odstopil v svoji velikodušnosti dež. poslasec-mestni svetovalec gospod J. Ptrtot. Knjižnica vsebuje posebno veliko število knjig za otroke: pa tudi odrasli dobe v nji marsikaj poučnega in zabavnega. Knjige se prav pridno čitajo, ali bilo bi lahko še več čitateljic in čitateljev. Zdaj. ko pridejo ti dolgi večeri, kaj je lepšega, kaj koristnejšega, nego iobro čtivo ? Tcrej, RojanČani 1 Posečajte v čim največjem številu ljudsko knjižnico, ker s tem boste koristili sebi in svojemu narodu. Dijakom. Dijaško podporno društvo naznanja vsem dijakom, ki so se pravočasno priglasili za učne knjige Iz podp. zaloge, da jih dobe v sredo, dne 2. okt. pop. od 3—4. ulica S. Francesco Št. 25. 11. (c. kr. pripravnica.) Kolesarsko društvo „Balkan« je priredilo narodno dirko. Pristop je bil dovoljen vrlim slovenskim kolesarjem. Km. 54. Dirkačev se je udeležilo 9 (deset), trije so se pozneje odtegnili, minimalni čas 2 uri in četrt. 1. prvi došel na cilj član kol. društva Balkan Z. Šiškovič, rabil 1 uro 5T25"% 11. drugi došel na cilj član kol društva Balkan A. Tominc, rabil 1 uro 57'287s, lil. tretji došel na cil član kol. društva Balkan A. Jerič, rabil 2 uri 2'8", IV. četrti došel na cilj č n kol. druš. Balkan J. Ostrovška, rabil 2 u t r 12", V. peti došel na cilj član kluba slo b e ki. Zalokar Ljubljana, rabil 2 uri i 2 . v maksimalnem Času je došel Marij Bol-Čič t . k. dr„št. Balkan. r.cesarsko dr. Balkan se zahvaljuje vsem dirkačem in klubu slov. biciklistov Ljubljana, ki je poslalo v.ojega zastopnika, posebno pa se zahvaljujemo G. Misleju ia zastopniku Puha iz Scžiae, ki so sodelovali pri dirki z motorji. V Trsta, dat? 1. oktobra 1^12 „EDINOST ' št. 274 Stran III. Abiturijentom. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu, Schonaugasse 17 I., vabi vse one ablturjente, kateri se mislijo p dati v Gradec pa visoke šole, prav uljudno v svojo sredino. Vsa potrebna pojasnila gkde študij, vpisovanja, itd. daje rade volje: Odbor. Nakladalni roki na državni Železnici. Po odredbi c. kr. železniškega ministrstva se vsled izrednega kopičenja blaga na vseh progah c. kr. avstrijskih državnih železnic, — izvzemŠi dalmatinske proge in postaje Trst c. kr. dr. ž., Trst svobodna luka c. kr. d. ž. in Trst Franc Josipova svobodna luka — tarifarični nakladalni roki skrajšajo na 6 dnevnih ur z veljavnostjo od 1. oktobra 1912 do preklica. Ob enem se skrajšalo nakladalni roki na industrijskih in dovlačnih tirih pri enostavni nakladalni manipulaciji na 6, pri d >ojni nakladalni manipulaciji na 9 dnevnih ur. V SOBOTO, 5. oktobra t. 1. ob 8V2 zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu veliki koncert pevskega društva „Trst". Sodelujejo: g.čna R. Taler, gg. V. Cergol, J Bordon ter popolni vojaški orkester bos.-herc. pešp. št. 4, Vstopnice so v pred prodaji v Narodnem domu pri gospe Bičkovi. Novi društvi. NamestmŠtvo je vzelo na znanje pravila novih društev: »Hrvatski Skol* v Lovranu in podružnica „Narodne zajednice za Istru" v Matuljah. Z Opčin. Z današnjim dnevom sta prevzela gg. Janko Cubr in Miloš Janeš« L ubičevo brivnico, katero preuredita popol- i n ma, tako, da bo ustrezala željam obisko-j v^lcev v vsakem oziru. Ker sta omenjena j gospoda jako agilna na narodnem polju, je! dolžnost vsakega zavednega Openca, da ju najbolje podpira._ ržaška mala kronika. 7 rst, 30. septembra 1912. Rodbinska drama. Klepar Anton Ca-<'el, ki ima svojo delavnico na Acquedottu, itanuje v ul. Antonio Meucci štev. 10, v drugem nadstropju. Danes opoldne je šla C diova žena od doma, ker je nesla možu cbed in je imela Še druge opravke. Doma je pustila tri otroke, šestinpolletnega Alda, Štirinpolletno Josipino in dveinpolletno Ev-genijo, ki jih je zaklenila v stanovanje, ključ pa je dala neki sosedi, ki Je ob treh popoldne šla gledat in našla vse tri otroke ve3ele in zdrave. Ob 5 Caldove še ni bilo domov. Kar se zaslišijo iz stanovanja kriki otrok, iz stanovanja pa je začel udarjati dim. Sosedje so udrli vrata. Stanovanje je bik) polno dima, pohištvo Je gorelo, vsi trije otroci pa so ležali brez diha na tleh. Zdravnik rešilne postaje je moral konstatirati, da sta bili punčki že mrtvi, zadušeni po dimu, dočim pa je bil fantek še živ, toda v zelo nevarnem položaju. — Prepeljali so ga v mestno bolnišnico in Je upanje, da ga rešijo. Požarna bramba je pogasila ogenj, ki je napravil okrog 500 K škode. V tem je prišla domov mati, in ko je izvedela za strahovito nesrečo, se Je v obupu hotela vreči skozi okno, kar so ji le komaj preprečili sosedje. Tudi njo so morali odpeljati v bolnišnico, ker Je skoraj zblaznela. Na lice mesta je nato prišla sodna komisija, ki je izvršila oblastveni ogled. Tržaški mestni uradnik aretiran in izgnan. Pred več leti je prišel z drugimi re ijikoli vred s trebuhom za kruhom v Trst tudi neki Attiiio Cavanna, sin pok. Cezarja, star 33 let, iz Bologne. Cavanna je dobil, kakor večina njegovih tovari >ev, hitro službo po posredovanju prvega tržaškega mestnega podžupana onerovala dr. Ricchettija in sicer v mestni pllnsrni, v uradu, ki se nahaja v u ci Ompanlle in v katerem je vzlic temu, da je ta urad mestni, občinski, zaposlenih nad dve tretjini uradnikov, ki so podaniki italijanskega kraljestva. Cavanna je bil nad pet let v tem uradu stalno nameščen, medtem ko toliko in toliko TržaČanov, domačinov, lakote gine na ulici. Pred par dnevi pa je prišel tržaški porciji v roke uradni list kraljeve italijanske kvesture v R mu (notranje ministrstvo, oddelek za javno varnost) in v listu št. 754 iz leta 1911 so našli da Cavanna že več let tečejo italijanske oblasti, ker mora odsedeti kazen 1 leto 5 mesecev in 15 dni, v katero je bil obsojen zaradi hudodelstva poneverbe. B>ionjČan pa se je lepo odtegnil kazni in pobegnil v Trst, kjer so mu po stari navadi z vso prijaznostjo preskrbeli dobro plačano mesto v mestni občinski službi. Včeraj je bil Cavanna aretiran in te dni ga odpeljeljejo do meje, kjer ga izroče italijanskim karabinijerjem. To je zopet dokaz, s kako neopravičljivo, rekli bi, naravnost kaznivo lahkomiselnost j d nameščajo magistratni gospodje svoje ljube bratce iz kraljestva v občinski službi, dočim pa domačini stradajo kakor psi na cesti, in to ne morda samo Slovenci, tem-( več prav tako tudi domači Italijani. Da je le človek renjikolo, pa mu je že zagotovljeno dobro mesto in naj Je ta renjikolo tudi največji falot. Drugod se povsod zahteva, preden je človek nameščen v kaki uradniški in celo zaupni službi, da obširno in jasno očrta svoje življenje, zahteva se neomade-ževana preteklost, pri našem mestnem magistratu pa zadostuje italijansko podaništvo, da je človek sprejet v dobro Javno službo. Gospodje, ki na tak naravnost zločinsko lahkomiseln način gospodarijo z javnim imetjem, iz katerega plačujejo take pobegle italijanske zločince kot mestne uradnike, pač zaslužijo, da jih sama oblast vtakne v luknjo zaradi zlorabe uradne oblasti, pa naj je to potem, kdor hoče. Skandaloznejšlh razmer, kakor vladajo na našem mestnem magistratu v tem pogledu, pač ni najti nikjer drugje, k večjemu v Puli so bile morda take, in zadnji čas je, da tudi pri nas vlada kot nadzorstvena oblast pri tem poseže vmes in začne kidati ta gnoj iz našega laškoliberalnega magistrata. Pripomnimo naj le še toliko, da aretiranega Cavanna niso mogli zaradi njegovega hinavskega, perverznega in hudobnega značaja videti niti njegovi lastni tovariši v uradu. Tržaška družba ponesrečila v Italiji. Lastnik tržaške tvrdke za uvez Južnega sadja, Josip di Lenardo, ki je bival s svojo rodbino na letovišču v Antagnanu, se je odpeljal s soprogo, sinčkom In hčerko ter zdravnikom dr. Sescklerjem iz Gonarsa v avtomobilu na izlat. Na povratku Je zadel avtomobil v kup gramoza in se je prevrnil. Celo družbo je sunek vrgel iz avtomobila. Sunek je bil tako močan, da Je šofer obležal mrtev na tleh. Di Lenardo si je najbrž zlomil medenično kost in je dobil tudi več ran na glavi in po rokah. Ostale osebe so bile lahko ranjene. Otrokoma se ni zgodilo nič. Izgnanci. Bišku Trzczazevskemu, staremu 36 let, ruskemu podaniku, ni policija dovolila izkrcanja, ko se je pripeljal iz Argentinije, ker ga ima na sumu, da kupču|e s Človeškim mesom. — Peter Barbariol, star 35 let, dninar, iz Rovereta, stanujoč v ulici Solitarlo št. 13, obsojen zaradi tatvine na tri tedne. — Josip Marcat, star 47 let iz Motte di Livanza, dninar, stanujoč v ul Sv. Frančiška Št. 38, obsojen zaradi tatvine. — Hilarijan Vitaljan Franzoso, star 30 let, iz Fresso Umterstiano, cementni delavec, obsojen zaradi vmešavanja v poslovanje policijske straže, žalitve straže in nedovoljene noše orožja. — EHza Delpiero, stara 24 let, iz Rovereta v Furlaniji, obsojena zaradi po neverjenja in tajne prostitucije. Zaradi tatvine. Vsled ovadbe zidarskega poslovodja Angela Nardomia Je bil včeraj aretiran 26Ietni dninar Henrik Stinko, Tržačan, stanujoč v ul. Sporcavilla št. 2, ker je Nardoniju, ko je ta zaspai za mizo v neki gostilni v ul. Crosada, ukradel uro in verižico ter denarnico. Svetiljko je razbil 26Ietni težak Marko Marti nčič iz Košane, stanu ječ v zagati S. Cilino št. 8, v tolerančni hiši v zagati Marinella št. 4. Napravil je škode 8 K, in ker ni hotel plačati, so ga odpeljali v zapor.__ Društvene vesti, Pevsko društvo „Trst". Danes točno ob 8 zv. pevska vaja za mešan zbor. Z ozi-rjm, da je ta vaja predzadnja pred koncertom, prosim polnoštevilne vdeležbe. Pevovodja. Odbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ima jutri v sredo, 2 t. m., ob 7 zvečer sejo v pisarni gospoda dr. Abrama. Barkovljanski odsek tržaškega »Sokola*1 naznanja, da se s 1. oktobrom zopet prične redna telovadba v veliki dvorani „Narodnega doma" (,Obrtni'skega društva"). Člani ob torkih, četrtkih in vsako drugo soboto od 8 30 do 9 30. članice ob sredah in sobotah od 6. do 8. Naraščaj telovadi začasno Še na letnem telovadišču na prostem. Društvo uslužbencev voznikov bo imelo v nedeljo dne 6. oktobra 1912 ob 11*30 dopoldne zborovan|e v dvorani Tersicore, ulica Chiozza št. 7, I. n. Dnevni i red: poročilo o delovanju, čitanje društvenih pravil in notranjega pravilnika. — Morebitni Dredlogl, poročilo vodstva. Odsek za ljudska predavanja ima danes zvečer ob 7 sejo v „Slov. Cit". Z ozirom na to, da že štirikrat ni bil sklepčen, prosim zadostne vdeležbe. Predsednik. Glasbena šola „Glasbene Matice" v Trstu. Prosimo, da pridejo oni gojenci glasbene šole jutri v sredo ob 2 v CM Šolo na Acquedotto 20 II. nadstr., kjer zvedo vse potrebno za začetek šole, urnik itd. Ako se želi še kdo vpisati naj se tudi oglasi tam ob isti uri. Redni pouk se začne v četrtek: Šolsko vodstvo Pevski zbor „Glasbene Matice". Danes zvečer točno ob 8 pevska vaja za moški zbor. Prosim vse stare člane in tudi nove, da se v obilnem številu in točno zbero v pevski dvorani ulica S. Francesco 2 1. nadstr. Pevovodja. SOLIDNO: in : ELE6ANTN0 IV PO ZMERNIH CENAH H RAFAELE ITALIA TIVST - VIA MALCANTON - TRS* Mnenje J. gosp. dr. Hudec-a, H O L I C E Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Prejel sem Vaše Železna to Kina. vino Serravftllo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) in sem ga uporabil z dobrim uspehom. Poznam Vaše vino in ga rabim v svoji praksi ze mnogo let kot krepilo za bolne na želodcu, pri malokrvnosti, pri šibkih konvalescenlih in to z najboljšim uspehoui. HOLICE, dne 20. marca 1910. Dr. /. HUDEC. I Zdravilno pivo dvojnega *vasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Glavna zaloga v Trstu, via Valdirlvo št. 32. Vsi zdravniki ga priporočajo. Odlikovano na : 7 razstavah. : Telefon št. 2201. Broj 5081/12. Matječaj. TJ smislu zaključka obć. zastupstva od 20. septembra 1912 razpisuje se ovime natječaj za mjesto drugog obćinskog Iječnika sa 8jelom u Matuljima ili u blizini Matulja. Godišnja plača sa paušalom za konja ustanovljuje se prema odluci obćinskog zastupstva na Kruna 4080*— izplativo u mjesečnim an-ticipatnim obrocima, osim toga primati će ustanovljene pristojbe za lječničke posjete. Lječnik biti će dužan bezplatno lječiti posve siromašne, dočim će mu putni trošak biti izplaćen iz občinske blagajne, a kao zdravstveni organ obćine voditi zdravstveno uredovanje. Službena pogodba, koja se može uviditi kod podpisanog sklopiti če Be sa Iječnikom iza imenovanja i&t >ga po občinskom zastupstvu. Natjecatelji imaju podnesti svoje molbe do 27 oktobra 1912. ovom obć. poglavarstvu obloživ ih diplomom sveukupnog lječničtva svjedočbom o dosadanjem službuvanju i državljanstvu. Natjecat-lji moraju biti hrvatske ili slovenske narodnosti, a glede informacija neka se ebrate na pcdpisano. Općinsko poglavarstvo Kastav, dne 25. septembra 1912. načelnik: Jt lašič. UMETNI ZOB 1K Plombirani« tonov Izdiranje zobov brei = vsake bolečine ~ Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konce«, zobni tebrJ — TRST »»«< ulloa doli* Caserma štev. 13, II. n Knhalne priprave iz aluminija, planinike staklenice, noži in vilice, planinska palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki« Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače. gamaSe, čepica Iz čiste volne, rokovlce. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajca* ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane Športnih in planinskih droitev POSEBNE CENE. ^ Športna trsoulna Strukel ulica S. Antonio 12 (nasproti Krei. poslopja) omii Fino = = urar in ziatar = = Trst, ulica senzo Beilint št, 13 imun ctrnt it. itrtu idtsh| Bosftt iz?v>r ur Tsake vrate, kakor tadll ribano*, prataaov z dljm-1 ca&tj ia bre* dljauaa-tov, žeask? reriitee, alate I 1* irebrae aa moike.l v*e po konkurenčnih <*nafc| Francesco Buda, zlatar > a > Trst, ulica Scalinata št. 1. 1 Prodaja ur iz srebra in kovi-j JifiŽ? I nastih, od 4 kron dalje, uhani, V O * prstani, verižice izamerikanskega V-.* doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje In rae-njuje zlato srebro In dragocenosti. - - Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Anton Pečar Trst — via Farneto St 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ——Delo točno. - Cene nizke. Zaloga usnja za čevljarje A. D0NDA TRST - Via dali Bifo št. 42. - TRST izbor zsornim đel za teolle (tomal). MF* Primerne cene In solidna postrežba. ifo'ljer I m. Blato ; FINK. 11 I Čevliarnica 9,AlIa Sartorella" - Trst B J - T»A«ABaiW noomlT.tf (n*M9M aU**l»a«m. Oattf)- Velika lzbera vsakovrstnih xa molke, ionako In otrok Izvrstno In W CENE ZMERNE. Stran XV. „EDINOST" št. 274. V Trstu, dne 1. oktobra 1912 Slov. »kad. fer. dr. „Balkan". Jutri, v srejo, odborova seja ob 6 in pol. Ob osn ih sestanek v gornjih prostorih restavracij* „Balkan" — Predava tov. Košir „o ded-j usti*. — Tovariši, pridite vsi in točno! Učiteljsko društvo za Trst in okolico v znanja svojim članom in članicam, da se mšI v petek 4. t. m. na Opčinah navadno Jesensko zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o počitniškem tečaju v LJubljani, 2. tečaj za učitelje meščanskih šol, 3. razno in 4. ogledovanje nove Šol ske stavbe. NB. Prosimo, da se zborovanja udeleže posebno oni, ki so se priglasili, da bodo obiskovali tečaj meščanskih šol. Slovensko gledališče. Otvoritvena predstava, ki se je imela vršiti v nedeljo, a je morala biti preložena, ker dela za preuredbo dvorane n so mogla biti dogotovljena pravočasno — kakor se je do zadnjega trenotka pričakovalo —, se bo vršila v četrtek, dne 3. t. m. z dramo „MOLOH". Predstava velja za abonente B. Tržaška gledališča. POLITEANA ROSSETTI. Danes zvečer ob 8 opera „Mignon* z g. Canturi v naslovni ulogi, EDEN. Zanimiva Varletč - predstava ob 8 30. _ Mar* del. organizacija. Ignac Smolaš, delovodja v čistilnici petroleja v Škednju postopa napram delavcem prav barbarsko. Pretekli teden je vrgel na nekega člana NDO pet metrov dolgo drvo in ga močno poškodoval na roki. Moral je k zdavniku. Nato Je Smolaš pričel zmerjati s „ščavi". To, kar uganja Smolaš, je velika sramota. Take delovodje naj bi ravnateljstvo poklicalo takoj na red. Želeti bi bilo, da bi c. kr. obrtni nadzornik malo pogledal v čistilnico petroleja v Škednju. Upamo, da se to tudi zgodi. Obrtna oblast je za to, da pazi na red. — Skupina NDO „Linoleum" vabi na sestanek, ki bo d a n e s ob 6 zvečer v društvenem prostoru pri Sv. Jakobu. — Tovariši, ker se sestavi na tem sestanku kandidatna lista, je potrebno, da se ga udeležite v velikem številu. Agitirajte med tovariši ! — Skupina „Sv. Andrej". Danes ob 7 zvečer važen sestanek v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Na tem sestanku se imamo pogovoriti o raznih za razvoj skupine potrebnih vprašanjih. Upamo, da se odzovejo našemu povabilu vsi slovenski delavci tega zavoda. — Zidarska skupina NDO. Danes ob 6 in pol seja v društvenem prostoru pri Sv. Jakobu. Prosimo, da se udeleže te važne seje vsi odborniki in namestniki. — Pripravljalni odbor postiljonov. Jutri ob 9 zvečer odborova seja v prostorih kons. društ. v Rojanu. — Pripravljalni odbor skupine tesarjev sklicuje za jutri ob 8 zvečer odborovo sejo v društvenih prostorih, ui. sv. Frančiška, 2. — Zidarska skupina NDO sklicuje za četrtetc ob 6. zvečer društveni shod v prostorih NDO, ul. sv. Frančiška 2. Dnevni red: Posredovalnica dela zidarjev in socijalni demokratje. Zidarji, pri dite na ta shod v obilnem številu I — Tov. Ivanu Sajovcu, članu skupine proste luke NDO, Je umrla hčerka Ma rija. Naše sožaije__Odbor. Vesti iz Goriške. Iz Tolmina. V petek je imel kuratorij obrtne šole v Tolminu svojo sejo. Zastopniki vseh korporacij se jako zanimajo za tc> potrebno šolo. Kuratorij je imenoval za krojno risanje učiteljico Siličevo. To šolo obiskujejo že odrasii obrtni in trgovski va jenci in vajenke jako pridno in z dobrim uspehom. V soboto Je imelo starešinstvo svojo sejo. Kakor že pri mnogih sejah, bila je tudi takrat na dnevnem redu hiša štev. 63 Dolgo se Je debatiralo in prazno slamo mlatilo. Nesdo je bil ves zelen. Konečno se je zadeva odložila za prihodnjo sejo. Minoli teden smo odprli sadni trg v Tolminu. To je bilo potrebno, ker so do sedaj ženice po večih oglih prodajale sadje in zeienjavo zarad česar se je že par nesreč zgodlio. Pred kakimi 3 tedni se je vsula cela ploha na Vrtovčevo sivo glavo. Črni oblaki so se zbirali že doigo. Po polnoči Je začel razsajati vihar, grmelo je in treskalo, predno Je srdito nebo poslalo nestvor z 12 značilnimi podpisi. Čemu toliko truda ponoči? Saj je vendar vsakemu v Tolminu znano, da je dotično notico v „Edinosti" pisal Andrej Vrtovec v Tolminu h. št. 67. Kogar je razžahl, naj stori potrebne korake. Čemu so šli drugi po kostanj v ogenj je nerazumljivo. Gorpod uredniki ali se Vara Vrtovec n^Č ne srnili ?! Jedni mu pišejo, da ga v 3 tiiith obesijo na občinskem drogu, drugi, da ga bodo pretepali s pasjimi biči na jav-aem trgu, občina ga pa sodno preganja za- radi § 459 kaz. zak. Razprava bo dne 23. oktobra. Beg mu pomagaj 1 Dane3 je v Tolminu cvetlični dan. O izidu sporočim. Telovadno društvo „Sokol" v Gorici priredi dne 6. oktobra t. I. v hotelu pri „Zlatem Jelenu" zabaven večer Spojen z odhodnlco br. vojakom-novincem. Na spo redu so razne koncertne, pevske in telo-vaone točke, komični prizori in ples. Sodeluje si. vojaška godba tuk. pešpolka št. 47. Začetek točno ob 8 zvečer. Vstopnina 60 st., k plesu 1 K s kelek CMD. Občni zbor „D;jaške kuhinje" v Gorici, se bo vršil dne 3. oktobra 1912 „pr zlatem Jelenu" ob 8 zvečer. Občinski zastopniki občine Kojsko so zložili K 31 80 za CM šolo v Krminu, o priliki volitve županstva v Kojskem, dnt 26 t. m. Znesek dcpošljemo po poštni nakaznici slav. uredništvu, da ga izroči družbi M Mali oglasi E Stavbeni zemljišči ^^ Vprašanja pri fotografa Jerkiču. 1214 Absolventmja pisarniSko prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva in nekoliko nemškega brzopisja ter jako izurjena v strojepisju išče mesta za v pisarno. Naslov Inser oddelku Edinosti, 2C82 Meblovano sobo mene ponudbe pod Edinosti. ,2091' a hrano blizu državne gimnazije se išče Pisna Inseratni odd?l«k 2C91 poe 7/ilihlion angleški fox. bolj majhen, ZyUUIjCH, bele barve, kratek rep. Znamenje : črn madež čez desno oko (desni monokel) ! Glejte pse in pazite na tata ! Kdor pove, kdo ga je obdržal (ukradel), dobi dobro nagrado. Dr. PeČnik, via S Caterina 1. 2092 Hiša Odda šeat prostorov, blizu rojanske cerkve se proda. Naslov na Inser. oddelek Edinosti ___i 094 se soba s hrano. Ulica Torrebianca št 15. vrata 12. 2084 Dn+pahlliom dnevno 300=400 litrov mleks I U llC UUJcfll svežega. Ponudbe pod „Sociale Edinosti takoj. 1932 Nova krojačnica. SCE^ErSS RUĆAN v Trstu, ulica del Rivo Rt 17, II, vrata 9. Služkinje Becher. in hlapci dob& zelo dobra mesta v posredovalnici ulica Barriera 7, II 1935 prodstj * restayTac'ja mp8ta Edinost Ugodni pogoji. — Naslov p<»te 2022 Ji vinBki rabljeni od 100 do 650 litrov, novi dtJtll od 100 do 700 litrov, tri po 20 hI se prodajo. Sodar, Campo Marzio St. 14. 2005 Pisarniškega vajenca, »L^14 sprejme odvetniška pisarna dr. Josipa Wilfana v Trstu, Nova ulica 11, L 2075 |lY|Q|V| novih različnih vozov na prodaj. Illlcilll kočije na pol pokrite enovprežne (ein sp&anig), kakor tudi težke inemlebarski '.oz. Vse po najnižji ceni. Anton Petkovšek, izdelovatelj vozov. Sp. Logatec, Kranjsko. 2076 Plemenski mrjase ■ « DBStne na prcda; pri Rud. Luzniku v Dornr>ergu F r 2069 Od ob asti avtorizirann ^Duia sfea kuh'nja" Obed in večerja 52 bron mesečno Pečenka, sadje, močniki, črna kava. Ulica Barrie-s št. 7, n. Becher. 1938 nnki*n služinČad dobfe gospoda v posredovalnic U UD ru ni. Barriera 7, II. 1939 Antona Jerkiča naslov: JTrst, ul. ulica 7. delle Poste 10, Gorica, Gosposts 4449 Moderne spalne sobe dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedere 28. ogel Torquato Tasso. 555 qnfi: od vina in špirita, velika izbera, se prodaje. OUUI Ulica Macchiavelli 3, blizu Ribjega trga. Zaloga sodčekov za vino starih, že rabljenih, in novih, iz debelega == lesa, z belim železom. ===== Trst - ulica paduina št. 19 - Trst Gostilna ,pri Deteljici1 v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za aboneraent na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, Ustnica. DE .Coffe Goldonl' fll Trat, Plazza Cario Soldonl it 2. [_ Pijaie uram In prve vrsto, Oaaoplaft U Ilustracij«. POSTREŽBA. TOČKA. Za obilen oblik ■« naj topleje priporoča FRANJO MARDffiEK. I DE Mehanični zavod m za cementno industrijo ARTURO MAYER, Tržič (Monfa cone) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 (™TLES) proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni Kamenčki za tlakovanje. — Koncesljonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevl&ko in plošcice iz bisernice. i Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da je najin soprog ozir. oče Bernard Steblaj vratar južne železnice v pokoju v starosti 62 let dne 29. septembra t. 1. po kratki bolezni, previdjen s svetimi zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne. Divača, dne 1. oktobra 1912. Julija, soproga. Ivan, sin. Dobroznana čevlja nica jfiarko jtfichl obvešČuje svoje cenjene odjemalce in slavno občinstvo, da se je preselila iz ulice Giacinto Gallina st. 4 na Corso št. 45, I. nadstropje. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. •leso prve vrsta. Zelo ugodne sene. Giosuć Crucciatti vla Glulla 33. — Telefon 313 X/IV. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena to m obrtni razstavi ▼ Trstu odlikovan« tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi es vin Špirit, likere, tropinoveo, olje, elivovec, mar&Skin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se a« bojim konkurentov. — M« deželo pošiljam cenike. 1422 Fran Abram Trst, ulica S Francesco toplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trlv stina „Marca Angelo), katere so najboljie vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulioa Coroneo 39 • Trst ME 31 TRATTOR1A JUT Anticfl Pompel Trst, Piazza Carlo Goldonl 4 .1 i filpuiufc m tU ▼nama oMlaatm. - Tofll m I »rrato« rlao : taru, tanko, fnrl.mko tn belo. Stal nf»i da ko p!to. Doaaate kuhinj* a nunorntolmi naraHnal lm ■"»n—« Jodill. — Za oblim oblak aa toplo prlporofe FRANJO MAJUNŠRIL IDE I m Nova DsRarna in slaflCiCaraa ? Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerctale 328 (Pendlce di Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino ============== v steklenicah.--------- NUOVO M ^Cdtel provsnciale fNovi deželni hotel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 49 sob, električna luč, ves komfort, stroga snaznost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. Han s &cbeidler ===== zobotelmlk = Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 tn od 3—6. 575 !Yst. Plazza 0. G Moril *t U ■a e* Jkristide Carualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana tovarna ( svetinjo ) ceul In cementnih a i • a plo& teracou In umetnega Kamna. Sprejema v«abo»r»tno delo ▼ cementu. Tene zmerne, delo točao. ki C » TJ w ca • B i" « M 7 cox rsi ]\a obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika Izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, jukenJ, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera Tolnenega blaga. Naj zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Stev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. II. .Buftet Automatlco". rsi C« « m mm • t» S M S." 2. * =T ai Ivan de i.orenzo ■■■■ Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste. w Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Bludenz-u. Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč. Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE.