slbv. 5. Naročnina za državo SHS: ••e mesec . , ra pol leta . za celo leto .... Din 30 .... .12« . . . . m 240 za inozemstvo: raeseirto. ......Din $0 Sobotna Isdaja: celoletno 4 JrgoelaviJi .... Din 40 V imosemetra. <, . . , 60 Posamezna številka stane 2 Din. V iW\m\, v OHđelfo Ш 6. iioarla1924 Leio lil Cene lnseratom: Enostolpna petltna vrst« oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—. »ecjl oglasi nad 43 mm višine po Din 2 30, veliki po Din V- In 4 -, oglasi v uredniškem dela vrstic« po Din 6'— Pri veClem naroČilu popnti hchaja vsak dan irviamfil ponedeljka tn dneve po prazniku ob 4. ari tjutraj, PeSlalna plačana v gotovini, Uredntitvo I« » Kopitarjevi ulici 6,111. Rokopisi *e ne vračajo: nefrunkirana pisma se ne spre* Jatnajo. UrednlSlva telefon 50» upravništva 52K Političen lis! n slovenski narai Uprava Je v Kopitarjevi ollci 6. Čekovni račun: L]nblji>na 10.630 ln 10.549 (za tnserale) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga ln Dunaj 24.797. J Misijoni. za mite antanto. Cerkev praznuje danes god sv. Treh Kraljev ali modrijanov, ki so prišli iz daljnega vzhoda v Betlehem iskat novorojenega kralja. Smbol so onih neštetih poganskih narodov, ki so stoletja in stoletja prihajali h Kristusu in sprejeli njegovo vero. Zato praznuje Cerkev ta dan kot misijonski praznik in vabi vernike širom sveta, da ji pomagajo pri njenem misijonskem klicu. Po svetovni vojni se pa cerkev bolj ko ke-daj zaveda svojega misijonskega poklica, kajti ce.kev čuti, da je napočila odločilna doba za duševno preobrazbo sveta. Zakaj? Verska svoboda je zavladala vsepov-*odi. Anglija in Francija, ki sta si razdelili Afriko in južno Azijo, odpirate nvosto pot misijonarjem v vse svoje kolonije. Kitajska 3n Japonska se hočeta modernizirati in kot clanici Društva narodov izvajata tudi načelo verske svobode. Moderne prometne zveze se širijo r, Mr^ačuo hitrico po vseh doslej neciviliziranih in na pol civiliziranih deželah. Kjer so pred 40 leti bili pragozdovi v osrčju Afrike, so danes železnice in ceste. Pud 50 leti je šele Livigstone razkril v pragozdovih velikanski slap Zambezija, danes je naneljana preko njega železnica in v bližini je uastalo novo mesto Livingstone. Nove ceste so zgrajene po Afriki, Indiji, Kitajski in avtomobili švigajo semtertja ter so žive priče i>evropeizaeije« doslej nepoznanih kontinentov. Moderna dvilizacija prihaja po teh železnicah ii. cestah med narode. Vsepovsodi nastajajo šole; industrialna podjetja, tovarne; časopisje se širi, zamorci in Mongoli so m naučili sukati evropska orodja in orožja. Ob koncu XX. stoletja ne bo več »divjih narodov« in v polsnu preteklih stoletij Banjajočih letargičnih Indijcev in Kitajcev. Tam bo novo življenje, lotila se bo teh narodov mrzlična nervoznost modernega obrata, ki stoji v maku elektrike, motorja Sn zrakoplova. Vprašanje pa nastane: kaj bodo ti narodi verovali, kaj bodo ljubili, kaj bodo molili, kakšno versko sankcijo bodo dali evoji bodoči morali? Jasno je, da se bodo fetiši iz kamna in lesa zdrobili v prah ob pohodu evropske kulture. Vera Indijcev v nešteta prerojenja človeka, njihove kaste, ki so zasnovane na napačni veri: vse to bo razcvilu šolstva in kulture polagoma izginilo. Vprašanje pa je, kam se bodo milijonsko mase afrikanskih zamorcev in Azijatov orientirale, ko se bodo zgrudili njihovi fetiši in maliki v prah? Bodo ii sprejeli Kri-Btusa in njegovo vero ali bodo zapadle izla-au in modernemu ateizmu? Vnel se je že idejni boj, ki polagoma zavzema gigantske dimenzije: boj za krščansko ali proti-krščansko kulturo. Katoliška cerkev je z božjim instinktom pregledala ves položaj. »Zdaj velja: Dum in altum«, je izjavil Benedikt XV. v svoji misijonski encikliki »Maximum illud« := »Ven v globino« 1. 1919! Vsi katoliški narodi na plan, to je sedaj parola katoliške cerkve. Treba je izpolniti vrzeli, ki so nastale v vrstah misijonarjev med vojno, treba je poslati tisoče in tisoče misijonarjev na misijonsko polje, treba je ustanavljati šole, izdajati časopise itd. Ta klic je našel odmev pri vseh narodih. Po vseh deželah se zbirajo duhovniki, učitelji, izobraženci, akademiki, vsi sloji ljudstva v nova misijonska društva. Ustanavljajo so nova misi-jonišoa, izdajajo se novi misijonski listi, prirejajo se misijonski tečaji. V vrsto teh misijonskih narodov hočemo stopiti tudi mi Slovenci! Zato pozdravljamo z velikim veseljem prvi slovenski misijonski te č a j, ki se danes otvori. Na tečaju se hočemo posvetovati, kako hočemo sodelovati pri velikem misijonskem gibanju. Tu so moramo čutiti Slovenci kot del one velike evropske krščanske vzajemnosti, ki ima isto stoletno krščansko tradicijo, iste moralne in etično ideale. Gre za to, da sodelujemo pri največjem kulturnem delu svetovne zgodovine, pri pokristjanje-nju ene milijarde ljudi v Afriki in Aziji. Gorje Evropi in naši kulturi, če bi se emancipacija Afrike in Azije od evropske- POMEN MALE ANTANTE. — NAČRT ZA SEVERNO MALO ANTANTO S POLJSKO IN BALTIŠKIMI DRŽAVAM! - FRANCOSKA ALI ANGLEŠKA ORIENTACIJA? Belgrad, 5. jan. (Izv.) V ministrstvu za zunanje zadeve se stalno vršc seje višjih uradnikov, ki pretresajo vsa vprašanja, ki pridejo na dnevni red sestanka male antante. Obenem se vrše vsak dan posvetovanja poslanikov Češkoslovaške in Romunije z dr. Ninčičem, oziroma njegovim pomočnikom Panta Gavrilovićetn. Prva konferenca vseh treh zunanjih ministrov male antante se bo vršila 9. januarja, Mnogo se razpravlja o tem, ali bo tem konferencam prisostvoval tudi tukajšnji poljski poslarik Okenski, V kolikor smo poučeni od -anesljive strani, poslanik Okenski doslej ni dobil od svoje vlade nobenih navodil, vendar je verjetn, da bo prisostvoval vsaj onemu delu konfercnce, kjer se bodo razpravljala vprašanja obuovitve odnosa je v z Rusijo in vprašanje odnošajev do Francije in Anglije. Kakor je namreč znano, je Poljska že priznala sovje sko Rusijo in ima s Francijo slično pogodbo ka kor Češkoslovaška ter je od Francije dobila posojilo za oboroževanje kakor naša država. Te njene ozke zveze s Francijo jo seveda približujejo mali antanti v toliki meri, kakor da bi bila faktično član te zveze. Z ozirom na tako stanje stvari je verjetno, da Poljska ne bo direktno vstopila v malo antanto, pač pa bo skušala z baltiškimi državami tvoriti slično zveza, nekako novo malo antanto. Taka nova mala antanta tudi veliko bolj ugaja francoskim interesom, kajti v takem slučaju bi mela vse okvirne države Nemčije za seboj. Obe mali antanti bi seveda stali v najožji zvezi. O taki grupaciji je bilo govora že na sinajski konferenci male antante, kjer se je konstatiralo, da je boljše stvoriti nove zveze, kakor pa razširjati obstoječo malo antanto, to pa z ozirom na različne specielne interese posameznih držav. Mala antanta je bila osnovana predvsem proti Madžarski, ki tvori skupno nevarnost za Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Severna mala antanta pa naj hi bila nekak obrambni zid proti sovjetski Rusiji za evcrit. resnega konflikta med Francijo ir Nemčijo. Mogoče je, da v to severno malo antanto vstopi tudi Romunija, ako bi se zveza med obema antantams še bolj učvrstila. Vse to so seveda načrti francoske! diplomacije; Proti temu pa z vso silo dela Anglija, ki z ozirom na to očividno prote-žira zvezo Bolgarije, Mažarske in Turčija Ali bo zmagalo francosko stališče, je precej dvomljivo, kajti zelo nesigurna jo Romunija in tudi Čehi si že perejo roke in se izgovarjajo napram Angliji. Z ozirom na tako stanje stvari se jc ponekod zelo poudarjalo, da bi znal belgrajski sestanek biti sploh zadnji sestanek male antante. PROGRAM ZA KONFERENCE MALE ANTANTE. Belgrad, 5. jan. (Izv.) V zunanjem ministrstvu so izdelali za konferenco male antante natančen program, ki obsega ureditev vseh priredb in sej od 8. do 12, januarja, 8. januarja pride r Belgrad romunski zunanji minister D u c a. Tega bo na kolodvoru sprejel dr, N i n č i ć, Za ministra Duco in njegovo spremstvo je pripravljena nastanitev v ho! du «Palacc«. V istem hotciii bo nastanjen tudi češki zunanji minister dr. B e u e š , ki k ride s svojimi uradniki v Bel,|rad 9. januarja. Tega dne se vrši popoldne ob 4. uri prva konferenca, na kateri predloži dr, Ninčić del..vin program. Dne 10. januarja bo ob 1(1. dopoldne oficielna otvoritev konference, ki se bo nadaljevala istega dne ob 4. popoldne in pa 11. januarja ob 10. dopoldne in zopet ob 4. popoldne. Zaključna seja se vrši 12. januarja. — Slavnostnih prireditev bo pri tej priliki lepo število. Tako priredi 9. januarja dr. Ninčič na čast romunski in češki delegaciji v Izrekamo zadovoljstvo, da je osrednja JDS začela energično akcijo za razplet nerešenega položaja v drž. upravi in želimo, da se v okviru drž. in narodnega edinstva in garancij zanj gre do skrajnosti v dekoncentraciji drž. uprave in ustvaritvi čim najširših in življenja zmožnih samouprav.« — Mi smo že takoj po obiavi Marinkovičevega načrta ugotovili, da njegova izvedba brez revizije ustave ni možna. Včeraj so ljubljanski demokratje ofi-cielno priznali Marinkovićev načrt in s tem so postali ob enem revizionisti. Poudarjanje in naglašanje narodnega in državnega edinstva je samo plašč, ki naj njihovo spreobrnjenje glede vprašanja revizije ustave skrbno prikrije. -f »Apeliramo na SLS.« Na zaupnem sestanku JDS se je dogodil čudež. V svojem poročilu je govoril dr. Žerjav tudi o decentralizaciji državne uprave in pri tej priliki rekel: »Apeliramo na SLS, da zdaj ne za-preči poravnave v korist decentralizacije, ampak sodeluje, da se vprašanje državne organizacije odstavi z dnevnega reda.« Kakor je ta apel za SLS na eni strani zelo časten, ker vsebuje očitno priznanje vrhovnega voditelja slovenske JDS, da je SLS vendarle še činitelj, s katerim je treba računati in čeprav ta apel najbolj pobija ono večne »Jutrove« litanije o SLS, »ki v Bel-gradu nič ne pomeni«, ga moramo vendar hvaležno odkloniti, tako odkloniti, kakor bi čisto gotovo odklonil g. dr. Žerjav naš apel, naj ne nasprotuje preureditvi državo v avtonomističnem smislu, ampak naj ga podpira. Za tako otročjo nas pa tudi g. dr. Žerjav ne sme imeti, da bi njemu in njegovi stranki na ljubo zavrgli to, za kar se borimo že ves čas ustavnega boja. Tega demokratska gospoda ne bo doživela. Pač pa utegnemo mi doživeti, da bodo demokratje v Sloveniji pod težo razmer postali dovzetni še za vse radikalnejše načrte o izpre-membi ustave kakor je Marinkovićeva de-koncentracija. + Novo volitve? Znano radikalsko glasilo »Tribuna« piše o možnosti novih volitev: »Kakor vso kaže bomo kmalu imeli nove volitve za narodno skupščino. Ker pa se je pokazalo pri zadnjih volitvah, da jo volivni zakon v mnogih ozirih pomanjkljiv, bo vlada za časa božičnih počitnic proučila vse možnosti potrebnih izprememb, da jih po potrebi pravočasno uzakoni.« + Angleška nota Belgrudn. Belgrajska vlada je prejela noto angleške vlade, kjer zahteva angleška vlada od našo pojasnila, kdaj in kako misli naša vlada plačati svoj dolg Angliji. Zato zahteva pojasnila o garancijah, ki jih je morala dati naša vlada Franciji za povračilo ilOOmilijonskega posojila. Končno zahteva .Anglija, da prizna na- ša država dolgovom Angliji prednost pred dolgovi Franciji. 4- P-ipolarl. To dni je izstopilo iz italijanske ljudsko stranko 6 senatorjev in 9 poslancev, med temi Crlspolti, Grosoli, Cavezzoni in Mauro. V pismu, ki bo ga po-slali vodstvu stranke, vtemeljujejo svoj izstop s tem, da smatrajo za neodoljivo potrebo, da ibkreno sodelujejo z vlado na narodni obnovi. Njih katoliško prepričanje se s tebi v ničemer ne izpremeni. Strankino glavno glasilo »Corriere d' Italia« je priobčilo to pismo brez vsake opazke. Dne 28. decembra p. 1. je umrl na Dunaju Anton grof Pace, mož, ki svojčas ni igral le v upravno-političnem življenju na Kranjskem precejšnje vloge, marveč si je pridobil tudi v naši književnosti trajno ime kot eden najboljših prevajalcev Prešerna. Rajni Pace je bil rojen 19. novembra 1851 na gradu Turnu pri Sv, Križu v litijskem okraju kot sin tamoš-njega graščaka Karla grofa Pace-ja in Kamile roj. baronice S"wheiger-Ler>. jenfeld. Njegova rodbina je zelo starega goriško-furlanskega porekla. Se učencu ljudske šole mu je bil domači učitelj Fran Levstik, na ljubljanski gimnaziji oa, ki jo je poL.ijal kot reden učene*, informator Fran L e v e e., g katerim je ostal do njegove smrti v stalniu prijateljskih osebnih in pismeuih stikih. Ni čuda, da se mu je ob takih in ravno teh dveh učiteljih začelo že zgodaj buditi zanimanje za literaturo in zlasti za Prešerna. Začel je že kot dijak, ki je menda podedoval pesniško žilo po materini strani — tudi njegov bratrnnec Amand baron Schwe;ger-Lerchenfeld, istotako Levstikov učenec (Leveč, Levstikovi zbrani spiai, l. zv. str. 305), je bil nemški literat — sam pesnikovati in prevajati zlasti Prešerna. Komaj dovršivsi gimnazijo, je 18 let star izdal 1- 1869. »Lieder von Franz Prešern, Deutsch von A. Pace« v Kleinmayerjevi založbi. V tej zbirki so vse pesmi, ki bo v Prešernovi izdaji i v I. odd. z naslovom »Pesmi«. Sploh je bil kot gimnazijec — podpisoval se je tedaj Anton Pace-Dragutinovič — eden najaktivnejših Članov Kersnikovega literarnega krožka gimnazijcev. Četvorica izmed njih, poleg Paceja in Kersnika še Moric Habberger in Julij Polec, se je zlasti udejstvovala, prirejajoč tudi dile-tanlske gledališko predstave klasičnih del (n. pr VVallensteinov Ostrog, Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba, str. 30 in sL). V vseučiliških letih se pa Pace, ki je bil v gimnaziji narodno čuteč Slovenec, ni več toliko kretal v nrših domačih krogih, ker je, že v zgodnji mladosti strasten sabljač, prišel v stike z burševskimi sabljaškimi krogi. Za našo književnost, zlasti starejšo, pa se je že vedno intenzivno zanimal. Poznaval jo je, kakor to dr. Fran Vidic v »Prešernovem Albumu« Ljubi j. Zvona (1900, str. 832) po pravici po-vdarja, tudi po vsebini kot malokdo. Še v poznih letih, kot visok uradnik je svoje prejšnje prevode Prešerna večinoma predelal in izpopolnil, tako, da je imel prevedenega v rokopisu celega Prešerna, izvzemši »Krst pri Savici:, ^Sonetni venec« in tiste pesmi, ki jih imajo razne izdaje v dostavku. Po pravici obžaluje Vidic, da nam P. ni oskrbel celotne izdaje Prešerna v nemškem prevodu. Pač pa se je Vidicu posrečilo pregovoriti Paceja, da mu je dal na razpolago svoj rokopis, iz katerega je potem prevzel v svojo nemško izdajo Prešernovih poezij izbor njegovih najboljših prevodov (Fr. Prešeren, Poesien. In deutscher Ubertragung gesammelt und herausgegeben von Dr. Fr. Vidic, Dunaj 1901.) Vse te pesmi bo označene v kazalu s črko >x«. Rokopis pa je ostal do danes še v rokah vladnega svetnika dr. Vidi-ca. Prešeren je Paceja spremljal takorokoč do zadnjih dni njegovega življenja. Se meseca julija 1. 1., ko jo bil že težko bolan, pogovarjal se je s piscem teh vrst o Prešernu, njegovih izdajah, svojih prevodih in pri tem citiral cele kitice pesmi. V domači naši politiki je igral P., čeprav zakulisno, važno vlogo v času, ko je pri prihodu barona Winklerja na Kranjsko postal njegov predsedstveni tajnik in njegova desna roka. Velenadarjen mož, pronicavega duha, izrednega iuielekta, posebnega spomina, upravne spretnosti in iniciativnosti, zraven pa silno energičen, temperamenten, a srčno dober in plemenit, je postal kmulu Winklerjev ljubljenec, njegov najboljši pomočulk in zaupnik, zlasti, ko je poročil 1. 1883. njegovo lepo 19-let-no hčerko baroneso Marijo. Še zelo mlad, dobro 30 let star, jo bil že okrajni glavar v Logatcu, kjer je že razvijal v malem delokrogu oni upravni talent, ki ga je pokazal pozneje kot namestniški svetovalec v Gradcu, ter od 1. 1890. deželni predsednik v Bukovini. Ko so nastali med njim in bukovinskimi romunskimi nacionalnimi krogi težki konflikti, ga jo grof Taaffe poklical kot podpredsednika vrhovnega računskega dvora, nekaj let nato pa je bil pozvan kot sekcijski načelnik v notranje ministrstvo. Zadnjih več kot deset let sem je živel v pokoju na Dunaju. Začetkom 90. let preteklega stoletja je bi-la Paceiu poverjena prireditev nove, pete iz- daje znanega Mayerhoferjevega priročnika za politično upravno službo. Imel je Bicer cel štab odličnih sotrudnikov, vendar ju glavno delo slonelo na njegovih ramenih. 04 1. 1895. do 1. 1913. je izdal sedem debelih zvezkov velikega formata, od katerih vsak obseg® preko 1000 strani, tega dela, ki ostane trajen spomenik Pacejevega bogatega juridičnega znanja in velikih njegovih upravnih skušenj. Ni dvoma, da je bil odlični naš rojak v stari državi med onimi, ki so teoretično —< tuii v njeni historični geuezi — in pa p r a k« t i č n o v vsem njenem ogromnem obsegu naj« boljo poznavali državno upravo. To veliko dela mu je pomoglo pozabljati težka udarce usodOj ki jih je doživljal v svoji rodbini. Umrla me je pred leti njegova obožovpna soproga, krati ko nato pa še njegov najstarejši sin, komaj dc* rasel n.ladeaič, izredno, tudi pesniško nadant jeni Ludovik, nenadne smrti. Pod temi udarci je Pacejeva otroško-nežmi duša izredno trpela. Zato je v zadnjih letih živel popolnoma sam zase v svojem rodbinskem krogu. V javnosti ni več nastopa), aelal je razen na Мауег-hoferju le še v odsekin gosposke zbornice, kjer je pripadal takozvnni srednji stranki (Mitlol-partei). Dobro leto sem pa je bil navezan na soba in posteljo. Njegovo misli in njegov izredno točen, ljubezniv spomin pa je plul opetovano v nepozabljeno mu ožjo domovino, na Kranjsko, za katero se je vedno zanimal, in v redki zvestobi tudi k svojim, le še maloštevilnim prijateljem iz mladostnih dni, ki jih je še julij« lanskega leta zadnjič pozdravljal »iz srčne glo-bočine«. Sedaj pa se je tudi njemu polegel »згса in sveta vihar«. 2. t. m. so ga položili k večnemu počitku na idiličnem hicinškem pokopališču na Dunaju. Blagemu možu bodi hvaležen in časten spomin! Janko Polee. Vojaški zakon in dr. Korošec. * Kmetij-ski list« dela ceio leto z raznimi »slagerjic, o katerih neresničnosti jo sicer sam prav, trdno prepričan, pa jih vendarle ponavlja ч vsaki številki v pri 'kovanju, da bo počasi laž le resnica postala. Ena takih laži je, da je prosirjenje srbskega vojaškega zakone na Slovenijo zakrivil ' . Korošec. Privatno g. Pucelj sicer sam priznava, da to ni res, a njegov list, ki nosi njegovo ime, kljub temu to laž leto za letom ponavlja. Kdo je sedaj bolji in poštenejši, ali g. Pucelj ali »Kmetijski list«? O konzorcij« »Narodnega dnevnika« piše belgrajska »Samouprava«: »V konzorciju sede gospodje Dor/ič, Urek, dr. Maru-šič, dr. Sajovic, dr. Rsvnihar, Lenarčič, Ho-glič in Škul j. Ti so predstavniki naprednega1 bloka v Sloveniji, v katerega so vstopile vsfl stranko v Sloveniji razen klerikalcev, protS katerim je v glavnem ustanovljen ta drži" volvorni list...« — Imenovanje pomožnega ?kofa f Dubrovniku. Dubrovniški škof dr. Josip Marčelic, ki je že blizu 80 let, je žo pred časom prosil za pomočnika. Tej prošnji je sv. oče Pij XI. ugodil in imenoval za pomožnega škofa v Dubrovniku tamkajšnje-« ga kanonika in semeniškega upravitelja don Vlaha B a r b i ć a , doma s Cavtata pri Dubrovniku. Novoimenovani škof šteja 46 let. — Somišljenike, ki so prevzeli Koledarčke Kmetsko zveze prosimo, da čimprej izvrše obračun. — V Krškem se vrši v sredo dne 9. L nt. velik živinski in kramarski semenj. — Pravilnik k Zakonu o taksah in pristojbinah izide v posebni knjigi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — Imenovanja v Novem Sadu. Bivši veliki župan v Novem Sadil dr. Miloš Petrovič, je imenovan za okrajnega načelnika iatotam. za velikega župana je imenovan tajnik kasa-cijskega sodišča dr. Lazar Popovič. — Sneg ob Jadr&nu. Zadnje dni je pobelil sneg tudi kvarnersko in dalmatinsko obalo. Mraz je zDaten. — Za Malgajnv spomenik v GuStanjn je odbor prejel sledeče nadaljne zneske od gg. nabirateljev: Ivanka Serbec, Slovenjgradee G18 Din, dr. Dušan Senčar, Prevalje, 660 Din, Rudolf Pevec, Mozirje BO Din, major vojne mornarice Miroslav Dobrovnik, Novi Sad 325 Din, Stanko Komac, Ptuj, 71 Din. — Razpored telefonskih pogovorov nave« da 8027. Z odlokom štev. 71.980 od 8. decembra 1923 je določilo ministrstvo od 15. decembra 1923 naslednji razpored telefonskih pogovorov na vodu 3027: Od 9. do 10. Praga—Zagreb, od 10. do 10.30 Praga—Ljubljana, od 10.30 do 11. Dunaj—Bclgrad, od JI. do 12. Praga—Trst, od 12. do 12.45 Zagreb—Dunaj« od 12.45 do 13-30 Belgrad—Dunaj, od 13.30 do Д4. Ljubljana—Dunaj, od 14. do .15. Praga—Zagreb, od 15. do 15.30 Praga—Ljubijana, od 15.30 do 16. Dunaj—Belgrad, od 16. do 17. Praga—Trst, od 17. do 19. Zagreb—Dunaj, od 19. do 20. Belgrad—Dunaj, od 20. do 21. Ljubljana—Dunaj. — Jamščina la telefonsko pogovore. Ministrstvo je z odlokom štev. 73.772 z dne 20. novembra 1923 vnovič odredilo, da se telefonskim naročnikom in sicer no zasebnikom^ no državnim civilnim in tudi vojaškim oblastem nikakor no suiejo dovoljevati med- SLOVENEC, dne 8. Jtnraarfa 1084. Strmo 1> krajevni telefonski pogororl, porinile* ln krajevni pogovori i javnimi govorilnicami (zaseb-aikom tudi ne predajanje in prejemanje brzojavk po telefonu), ako uiso po členu 35 pravilnika o telefonski službi položili jamčevine ali p« če so janičevino že izčipali. — Naknadno pobiranje takso po tarifni postavki 61 ia 62 (gostilniške in kavarniške koncesije) *a ilobo oil 7. aprila 1920 do 14. novembra 1823. Tarifni postavki 61. in 62. srbijan-skega zakona o taksah, ki določata posebne takse za podelitev t. zv. »mesnega prava«, sta bili že z začasnim zakonom i dne 8. aprila [1920 (Uradni list št 48 iz 1920) proširjeni na vse državno ozemlje in bili prevzeti tudi v zakon o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 3921 (Uradni list šL 100 iz 1921). Ker je po v Sloveniji veljavnem obrtnem pravri institucija »mesnega prava«, ki je neke vrste realna koncesija, docela neznana, je finančna delegacija v zvezi * odlokom ministrstva za trgovino in industrijo ponovno opozarjala na merodajuih mestih, da ti tarifni postavki brez ustrezne premembe obrtnega reda v Sloveniji nista izvedljivi. Tudi ministrstvo za notranje posle se jje pridružilo tem pomislekom. Generalna direkcija posrednih davkov pa konsekvelno zavzema stališče, da je bilo s taksnimi določbami tudi srbijansko >mesno pravo« prošir-jeno na vso kraljevino in da je to pravico smatrati za pridobljeno v vseh primerih, v katerih je v gostilniški ali kavarniški koncesiji označen lokal, v katerem se smo obratovati. V akladu b tem zahteva generalna direkcija posrednih davkov, da se taksa iz postavk 61. in 62. pobere naknadno tudi za vse koncesije, za katere se je prosilo v dobi od 7. aprila 1920 iđo vštetega 14. novembra 1923. Taksa znaša: za gostilniško pravico: a) v Ljubljani in Mariboru 3000 Din, b) v dragih mestih 2500 Din, c) v trgih 2000 Din, č) v vaseh 1500 Din. Za kavarniško pravico: a) v Ljubljani in Mariboru 3500 Din, b) v drugih mestih 3000 Din, e) v trgih 2500 Din, č) v vaseh 2000 Din. Interesentje se poživljajo, da vplačajo to takso v roku 14 dni od dneva, ko *e objavi v Uradnem listu razglas finančne delegacije z dne 4. januarja L 1. št. B II. 148/4 iz 1923. — Koiel ▼ zlatarski izložbi. Te dni se je fokoli 1. ure popoldne prišetal po >Placu« v Dubrovniku neznan — kozel. Ker ob tem ča-mi ni ljudi na cesti, si je kozel neovirano ogledoval izložbe. Ko pa je prišel do zlatarske izložbe Boža Jelića, se je umaknil par korakov nazaj, nato pa po vseh pravilih kozje strategije naskočil izložbo. Šipe so zažvenketale — Izložba se je udala. Iz vseh hiš so prihiteli ljudje in videli kozla, ko se je pripravljal na drugi naskok. Zločinca so nemudoma prijeli, a ker ni hotel povedati svojega imena in tudi iiikakega pasoša niso našli pri njem niso mogli dognati, kdo je in čigav. Obračunali so z njim po prekem sodu: Obsodili so ga na smrt, a izkupiček za kožo in meso prisodili zlatarju Je-liću kot odškodnino za razbito šipo. — Planinski TlomilcL Meseca julija je bilo »lomljeno v lovsko kočo na Kozjeku, ki je last trgovca in posestnik« Ed. Dolenca v Kranju. Tatovi so razbili vrata in odnesli 6 rjuh, odejo, dalje nekaj »ladkorja, makaronov, zdroba, 4—5 stcldenie masti, vmotke in smodnika v skupni vrednosti 6000 kron. Dolgo časa eo zasledovali vlomilce, končno jih je le izsledila žendarmerija v Goričali in sicer Jožeta Malija iz Sp. Veternega, Al. Zaplotnikn iz Semiča, Janeza Malija iz Golnika in Aleša Kanca iz Gorice. — Cipavo je kolo. V gostilni Toni v Smledniku s« je zglaeil neznan inlad fant in je ponudil na prodaj kolo. Ker se je zdel tujec gostilničarju sromljlv, je poklical orožnika, »oda fant je pogodil njegovo nakano in pobegnil. V strahu pa je pustil kolo v gostilni. Kolo je znamke »Mezler Prima Ex-tra< Kottnigg G raz, (ov. fitev. 126.1S5. Številka pa je prepleukana. Lastnik naj ee javi pri žendiirm. v Smledniku ali pri policiji v Ljubljani. Primorske novice. p Nov slovenski list v Trstu. Kakor je bflo sklenjeno na občnem zboru Pol. društva »Edinost« v Trstu, je začel dne 3. t. m. izhajati poljudni tednik, pod naslovom »Novice«. Zastopati hoče pred vsem stališče enotne fronte. Kot odgovorni urednik beleži Janko RuntiS. Tiska se v tiskarni »Edinost«. p Koliko sodnikov je bilo odpuščenih. iVsega je bilo v Julijski Krajini odpuščenih 18 sodnikov, od tega 3 v Trstu, 4 v Istri ln •11 na Goriškem. Med odpuščenimi je 12 Slovencev. ostali so Italijani. p Moška beseda fašistom. Kakor *mo tovoj čas poročali, so bili goriški fašisti povabili na razgovor dr. Besednjaka, ki so mu namignili, da se »Goriški Straži« ne bo dobro godilo, ako ne bo nehala s svojo ostro pisavo. Na to odgovarja »Goriška Straža« z dne 31. decembra lanskega leta na uvodnem mestu s svobodno, odkrito besedo. Nagloša, da si Slovenci ne dado kratiti pravice do svobodnega tiska, tega najznamenitejšega pojava v sodobnem življenju. Res je mogoča tudi zloraba tiskovne svobode in prav zato so si vso države v obrambo državnih in splošnih koristi ustvarile posebne tiskovne zakone. Tak zakon ima tudi Italija in določbam tega zakona ee bo slovenski tisk vedno pokoril, toda drugemu pa nikomur! Ako se zdi fašistom sedanji tiskovni zakon pomanjkljiv, naj nerede novega, pa se ntu bodo Slovenci tndi pokorili, najsi bo tudi slab. Kar zahtevajo Slovenci kot italijanski državljani, je enostavno to. da veljajo tudi zanje zakoniti predpisi, ne pa samovolja. —■ Nato dokazuje »Straža« kako je tudi za državo edino koristno in pravilno, da iz časopisja izve prave nepotvorje-ne misli, želje in pritožbe prebivalstva. Končno pa apelira list na razsodnost fašistov ter piše: »Mi vas vprašamo. Ali nas hočete prisiliti, da ne pišemo več, kar mislimo? Hočete, da zatajujemo svoje prepričanje in se sistematično hlinimo? Ali želite, da se skrijejo želje in zahteve, veselje in srd našega ljudstva pod zemljo, kjer jih ne boste več videli? Kaj boste imeli od tega? Ali boste a tem zadušili nezadovoljnost? Ne! Iskala in našla si bo pač drugo poti, zakaj to je naravni zakon socialnega življenja.« p Fašjo v Vipavi. Tudi v ponosni Vipavi so si fašisti ustanovili svoje gnezdo. V fašju so med drugim župan Giuseppe Petrovčič, bivši žandar, Sokol, član Narodnega sveta in potem predsednik komunistične skupine. Sedaj nosi črno srajco, zato ima pa tudi kar štiri obrtne koncesije. Kdo ve, kaj tega moža še vse čakni p Benetke proti Trstu. Zaradi ugodnosti, ki jih vsebuje pogodba z Južno železnico na korist Trstu (2 zlata franka nagrade za vsako tono blaga, namenjenega preko Trsta), se čutijo Benetkc^filno zapostavljene in oškodovane. Trgovska zbornica sklicuje na 6. januarja 1924 veliko protestno zborovanje, na katerem bodo zahtevali, da se enake ugodnosti kakor Trstu priznajo tudi Benetkam. Na zborovanju eodeluje tudi beneški fašjo. Ob žepu so pač neha vsako bratstvo in tudi najgorečnejši nacionalizem se koncem koncev vedno odloči za žep. ATENTAT NA NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU, V proračunu za leto 1924 jo ministrstvo financ določilo podporo Narodnemu gledališču v Mariboru v znesku 100.000 Din. Ako se upošteva, da je uprava tega gledišča zaprosila za podporo v znesku 1,000.000 dinarjev in da je gledišče preteklo leto dobilo podpore 500.000 Din, se takoj vidi, da zasleduje vlada z določitvijo tako nizke podpore za prihodnje leto svoje posebne namene. Dočim je belgrajsko gledišče zaprosilo vlado za podporo 9,000.000 Din, je dobilo 10,000.000 dinarjev I Tudi vsa druga gledišča so dobila mnogo višjo podporo, nego lansko leto, samo mariborskemu je finančno ministrstvo naka-jalo smešno nizko podporo 100.000 Din, katero je finančni odbor milostno zvišal na 200.000 Din. Ko je glediška uprava protestirala proti tako rešitvi svoje prošnje, se je ministrstvo financ začelo izgovarjati, da je to tiskovna pomota. Ko se je upravnik našega gledišča na licu mesta prepričal, da na gre za nikako tiskovno pomoto, so gospodje v ministrstvu v zadregi — molčali. V vladnih krogih ee je pojavil predlog, naj bi se dovolila mariborskim Nemcem v Narodnem gledišču v Mariboru tretjina predstav. Ko so naši poslanci ta načrt ogorčeno zavrnili, je odgovorila vlada 9 tom, da je v proračunu za leto 1924 predlagala za mariborsko gledišče kot podporo sramotno miloščino 100.000 Din. Stvar je jasna: izmed koncesij, katere zahtevajo Nemci, je tudi ta, da se jim dovolijo nemške predstave v mariborskem gledišču. Ker vlada ve, da Slovenci nikdar ne bi na to pristali, hoče mariborsko slovensko gledišče enostavno uničiti s tem, da mil onemogoči nadaljno delovanje z odtegnitvijo zadostne podpore. Slovensko gledišče v Mariboru naj se radi pomanjkanja sredstev zapre, da se ga potem lahko polaste Nemci. Ti bodo dobili od vlade podporo, kakoršno bodo hoteli. Da pomeni odtegnitev zadostne podpore našemu gledišču njegovo uničenje, je jasno. Glediška uprava je bila že lansko leto pasivna; ker je draginja od lani silno narasla, jo bilo treba izdatno povišati gaže; povišali so se tudi stroški; v najkrajšem času bode glediška uprava morala prenehati s predstavami radi pomanjkanja denarnih sredstev, ker se itak že ves čas bori z nezaslišanimi denarnimi težkočami! Zoper ta naklep vlade in Nemcev mora vsa slovenska javnost najodločneje protestirati I џ џ џ S Smrtna kosa. Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je umrl 27. decembra Anton Roška r, star 85 let. Rajni jo bil oče g. Davorina Roškarja, župnika v Št. Ilju pod Turjakom. Bil je v svojih mlajših in moških letih zvest in odločen borec za krščansko in slovensko stvar. — Pri Sv. Juriju v Slov. goricah pa jo dne 29. decembra umrla 47 letna Katarina F a n e d 1, soproga odličnega našega somišljenika in namestnika narodnega poslanca g. Hinka Fanedla. N. p. v m. I š Mariborski radikalci Stefanovičeve frakcije sklicujejo v mariborski okolici shodo po gostilnah. Vodjo radikalov dr. Ravnik, dr. Miiller in dr. Pfeifer dajejo za vino in tako najdejo vedno po pol ducata ali kako deseto-rico žejnih ljudi, ki se dajo za en večer vpisati v radikalno stranko. š Požar na sv. veler. Na sv. večer, 24. decembra je ob 11. uri pogorelo posestniku Jakobu Gračner v Lahovem Grabnu pri Jur-kloštru vse imetju. Vsled neprevidnega rav-nanfa z raketo se je vnel hlev in ogenj se je t bliskovito naglico razširil na sosednja poslopja. Pogorela je hiša in 3 gospodarska poslopja. Na gasitev ni bilo mogoče misliti, rešili so samo živino, škoda je precenjena na 400.000 kron. poslopja pa nleo bila zavarovana. š Požar. V petek 4. t m. je Izbruhnil ogenj v vlničariji gospe Ele Daks v Košaku pri Mariboru. Goreti jo začeli okrog 2 ure ponočL Mariborska požarna bramba je bila takoj obveščena in je prihitela na pomoč x dvema brizgalnama. Rešiti vsled pomanjkanja vode ni bilo mogoče ničesar, posrečilo ee jo samo požar lokaliziratl. škoda je precejšnja ker jo viničarija z gospodarskimi poslopji pogorela. Rešili so samo živino, vse drugo je uničeno. Pri gašenju se je težje ponesrečil gasilec Rochel. б Vlak ga je povozil. Dne 2. t. m. je padel v Slovenj. Gradcu vsled ueprevidnosti pod vlak Martin škodnik iz Golavabuke. Ko se je vlak /.e premikal, je hotel skočiti v vagon, pri tem mu je pa izpodrsnilo, padel je med vagone in Volesa so mu šla preko prsi. 3 Ljudsko gibanje v Celju. Rojenih je bilo v Celju v preteklem letu 427 otrok in sicer 229 dečkov in 189 deklic. Umrlo je 443 oseb, 262 moških in 181 žensk. Poročilo sc je 191 parov. h Ljudsko gibanje v Maribora. V letu 19?" je bilo v Mariboru rojenih 941 otrok in sicer 469 moškega in 472 ženskega spola; med temi je bilo 48 mrtvorojenih. Umrlo jo 743 oseb, 419 moških in 324 ženskih. Porok je bilo 399. š Pomožna pošta Sv. Rok ob Sotli v področju pošte Rogatec je bila 21. decembra p. 1. začasno zatvorjena. f^p'^fffr/^Tvir^ POLOŽAJ NEMŠKEGA GOSPODARSTVA. Ko se ie 15. novembra preteklega leta ustavilo v Nomčiji tiskanje novih bankovcev, se jo Nemčija globoko oddahnila. Nemška rentna marko, ki se je uvedla kot plačilno sredstvo, je izkazovala ves čas od srede novembra pa do sedaj stabilnost v svojem kur-zu. Oficijelni kurs dolarja na berlinski kurz je znašal ves navedeni čas 42 biljona mark, čeprav je bila reparticija (t. j. oddaja deviz) od strani državne banke omejena na 10 do 12 in pol odstotka zahtevanega zneska. Sedaj je glavna naloga nemškega gospodarstva ustvariti nivo cen, ki ne b! v tako ogromni meri presegal svetovne paritete. V celi nemški industriji divja občutna kriza, ki ne more najti konca. Odjemalcev ni, brezposelnost zavzema ogromne dimenzije, veliko število delavstva ima skrajšani delovni čas, v bankarstvu, industriji in trgovini vlada depresija. Vsa podjetja so v dobi inflacije utrpela velikansko substancielno, materialno škodo, ki bo dolgo obteževala nemško industrijo. Vendar pa so podjetniki utrpeli primeroma manj škode kakor pa široke plasti prebivalstva. Na eni strani so podjetniki napravili velike dobičke, seveda ue v papirnatih, ampak v zlatih markah. Na drugi strani pa je skoro izginil srednji sloj, ki je bil v popolnem smislu besede docela razlaščen. Beda med inteligenco, ki se vedno bolj širi in proletarizira široke plasti naroda, dosega višek. Toda to še ni vse. Kriza, ▼ katero mora nujno zaiti nemško gospodarstvo, še čaka in se bo z veliko silo pojavila v vseh panogah. Državne finance izkazujejo sicer tendenco izboljšanja. Deficit se je od 244 miljonov zlatih mark v 3. desetini novembra sicer zmanjšal v 2. desetim decembra na 123 miljonov, toda to se je izvršilo v času, ko ni Nemčija plačevala reparacij. Notranji proračun Nemčije, ki je bil v letu 1922. brez deficita, je sedaj deficiten, kar kažo na žalostno stanje nemškega državnega gospodarstva. Med tem pa je morala državna banka za to, da je potegnila iz prometa nepričakovane množine zasilnega denarja, zopet vporabljati tiskarne za bankovce, ki so pa že sredi decembra zopet prenehale z delom. Bodočnost nemškega gospodarstvo je temna in ozdravitvena kriza, ki bo morala nujno priti, bo pokazala, ali je možna vzpostavitev Nemčije. V negativnem slučaju se odpira za Evropo perspektiva, ki ni v nobeni meri razveseljiva. Orgnnizatorična sila nemškega gospodarstva je najbrže že tako močna, da bo zdržala to najhujšo krizno perijo-do — sanacije, kakor je zdržala dosedaj inflacijsko krizo. • * • g Produkcija premoga in lignita. V 1. 1922 so dali slovenski rudniki 1,343.857 ton rjavega premoga in 204.516 ton lignita. Najvažnejši rudniki so bili sledeči: Trbovlje (s produkcijo 650.300 ton), Zagorje (221.900 ton), Hrastnik (207.450 ton) in Velenje lingnit (202.320 ton). V prvi polovici leta 1923 se je nakopalo 836.274 ton rjavega premoga in 117.600 ton lingnita. Iz teh številk sledi, da bo rudarska produkcija v letu 1923 znatno večja od one v letu 1922, ki je dosegala že 98$ normalne predvojne produkcije v letu 1913. — V letu 1923 so se nakopale v teh-le premogovnikih sledeče množine rjavega premoga, oziroma lignita: Trbovlje (436 tisoč 350 ton), Hrastnik (120.730 ton), Velenje (lignit 117.460 ton), Zagorja (114.180 ton), Kočevje (56.600 ton), Št. Janž (38.194 ton), Zabukovica (19.285 ton), Rajhenburg (11.939 ton), Lcšc (7581 ton), Brezovica (7126 ton), Brezno-Huda jama (5034 ton), Zahukovica (3528 ton), Nove Store (3222 ШШ. Ш Ion). Ostali rudnik] so producirali male®- kostne množine. g Krediti Narodie banke. Od 1. јмга- arja letoe daje Narodna banka nove kredite. V pismeni vlogi morajo Interensenti navesti sledeče podatke: 1. Protokollrano ime firme; 2. Natančen naslov; 8. Stroka firme; 4. Od kdaj obstoja; 5. Imena lastnikov in tistih, kf smejo firmo podpisovati; 6. Aktiva in pasiva; 7. Najmanj tri naslove znanih oseb, pri katerih zainore dobiti Narodna banka informacije Akcijske družbo in denarni zavodi morajo predložiti tudi statute, bilanci zadnjih dveh let, zadnji mesečni izkaz tn imena upravnega in nadzorstvenega sveta. Krediti se dajejo samo za obratovanje i« obstoječih podjetij. g Devizni trg. Zagreb, 5. jan. V danaS-njem prometu so bili tečaji sledeči: Italija 383-385, Newyork 89.25—89.75, Dunaj 0.12625—0.1272, Pra«a 260—262, London 285.50, Pariz 4-40. g Novo posojilo državne hipotekami banko. Državna hipotekama banka bo najela zopet posojilo v znesku 10 miljonov švicarskih frankov in sicer v Švici od »Societe de Banquo Suisse«. Posojilo bo sklonjeno m 7—S let in bo služilo v svrho dovršitve gradbene akcije v Belgrad u. g Sviloreja т Vojvodini. Po podatkih trgovinskega ministrstva je dala produkcij.) svilenih kokonov v 1. 1923. 123 ton, g Koliko avtomobilov Ima Jugoslavija? Po neki francoski statistiki iz preteklega let« je cirkuliralo v Jugoslaviji okoli 4500 osebnih avtomobilov. Od tega Števila odpade na Belgrad 800, Zagreb 1000, Ljubljano 600, Subotico 150 in Novi Sad 200. Najbolj razširjena so nemška vozila, potem pa Fordova in italijanska, francoskih je mulo. Ministrstvo menda pripravlja neko statistiko o številu avtomobilov, vendar pa o njej ni še ne duha ne sluha. g Boj proti Irankn se nadaljuje ln je tn padel v Newyorku na 4.90 centov (za 1 frank).. Vlada dosedaj proti padcu še ni ukrenil« mnogo. g /lata tarifa na poljskih železnicah, Poljska je vpeljala na svojih železnicah zlato tarifo. Tečaj tarifne edinico znaša od 1.—15. januarja 12.200 poljskih mark. g Statistični izkaz konkurzov ia sodnih poravnav т češkoslovaški republiki. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v Češkoslovaški v mesecu novembru m. L 45 konkurzov. Od teh jih pride na Češko 29, na Moravsko in Šlesko 9, na Slovaško 5, nt; Podkapartsko Rusijo pa 2. Aktiva in pasiva se niso ugotovila v 11 slučajih. V ugotovljenih 34 slučajih so znašala aktiva 2,380.382 čeških kron, pasiva 5,771.341 čK. V istem mesecu je 174 sodnih poravnav; od teh jih pride na Češko 80, na Moravsko in Šlesko 61, na Slovaško 29, na Podkarpatsko Rusijo pa 4. V 174 ugotovljenih slučajih so znašale aktiva 38,344.929, pasiva pa 78,282.965 ČK. g Evropsko zanimanje za Rusijo. Veil evropskih držav je že stopilo v trgovske 3tike s sovjetsko Rusijo. Kakor poročajo »Moskovska Izvestja«, se je začela zanimati zadnji čas za njo tudi Holand^ia. Te dni so prispeli v Petrograd zastopniki velikih holand-skih firm, da bi navezali trgovske stike z Rusijo. Holandci upajo, da bodo dobili v Rusiji številne industrijske koncesije ter si zasigu-rali izvoz svojih strojev in kolonialnih pridelkov ruske dežele. g Češkoslovaška zunanja trgovina. V no< vembru je Češkoslovaška uvozila za 1053 miljonov češkoslovaških kron blaga (v oktobru za 1072 miljonov). Iz Jugoslavijo se je uvozilo za 19 miljonov (v oktobru za 26). Izvoz je znašal v istem mesecu 1233 miljonov, v oktobru 1015 miljonov. Novemberska Številka je visoka radi sezonskega izvoza (sladkor!). Izvozilo se je v Jugoslavijo ta 50 miljonov (v oktobru za 55). g Ruski proračun -— v ravnotežja, Neki ruski bankir je izjavil angleškemu listu >Westminster Gazetle«, da bo v letu 1924, ruski proračun izkazoval ravnotežje. g Kartel t lesni trgovini. Delniški družbi za eksploatacijo lesa »Slavonija« in »Naši-ce« nameravata ustanoviti kartel vseh lesnih firm. Zaenkrat bi se določevale samo prodajne cene. Ljubljanske novice. VLADA PROTI LJUBLJANSKI MESTNI OBČINI. Odlok pokrajinske uprave t dne 31. decembra 1923 st. 34.826, s katerim je ugodila pritožbi demokratov Jos. Turka in Franceta Stare ta, pomeni eklatantno kršitev občinske avtonomije, kakoršne ne bi bili pričakovali. Večina obč. sveta ljubljanskega je svoječasno zvišala vsem uslužbencem mestne občine prejemke, jo za višje izdatke poskrbela tudi kritje. Dala je s tem socijal-nim činom tudi vladi pobudo, naj tudi ona poskrbi uradnistvu dostojno preživljanji? in izboljša njih bedni položaj. Namesto da bi tudi vlada posnemala s svoje strani dober vzgled avtonomne občinske uprave v Ljubljani, hoče regiementirati sedanjo večino na mestnem magistratu in posegati v mestno avtonomijo v zadevali, v katerih je občinski svet odgovoren edinole volilstvu, liublianakeinu meščanstvu. eiflf. 1 BLOVENBC, dne S. ЏипшЏ ПН Btra % Stari liberalni občinski sveti so »pravili na mestni magistrat toliko navlake in žlalite najrazličnejših pokoljenj ter nekvalificiranih moči, da je bil sedanji obč. »vet primoran, napraviti pri mestni upravi red na ta način, da je v posameznih oddelkih namestil nekaj novih kvalificiranih uradnikov. ki bo bili v evrho rednega poslovanja neobhodno potrebni in v izredno korist mestne občine. Pri nastavljanju novega uredništva je vodilo večino obč. sveta načelo, da se za enkrat zasedejo le najpotrebnejši referati in sicer le z najboljše kvalificiranimi uradniki. Namesto 10 razpisanih in sistemiziranih mest, se je zasedlo z novimi uradniki le 7 mest Pri mestni elektrarni, vodovodu in plinarni ni ibilo doslej nobenega inženirja; vsak šolar-cek pa ve, da je za taka podjetja strokovna inženirska moč neobhodno potrebna. Na mestni klavnici sta bila tu že skozi desetletja po 2 živinozdravnika, ker je stopil g. Skale v pokoj, je bilo treba izpraznjeno mesto dopolniti z drugim živinozdravni-kom. Pri stavbnem uradu je mestna občina za načrte svojih stavb plačevala visoke stotisočake arhitektom, popolnoma naravno, da je nastavila lastnega arhitekta, ki ga ima za svoja stavbna podjetja in načrte kot uslužbenca vedno na razpolago in jo kot mesten uslužbenec manj stane, kakor je pa morala preje pričevati občina na honorarjih drugim arhitektom. Vse moderne mestne občine so že ! »davnaj vpeljale inštitut poklicnega gasil- j atva, ker je za požarno brambo varnost ne- > obhodna in nujna potreba. Opetovano smo že pisali in poudarjali, kako važno vlogo jje sedanji občinski svet odkazal poklicnem mu gasilstvu. Vlada pn gre in popolnoma po orijenlalsko poseže v občinsko avtonomijo ter ukine poklicno gasilstvo. Da bi se vlada vsaj informirala ali si dala poročati o delovanju fX)klicnega gasilstva. Ne! Verjame ee čenčam ljubljanskega g. Turka, ker se nekateri gg. pri pokrajinski vladi boje, da bi ne bili ponovno v »Jutru« in »Slov. Narodu« napadeni Poklicni gasilci ljubljanski bo profesi ion isti, zgradili so za Mestnim domom moderno urejeno delavnico, kjer so zaposleni mizarji, krojači, ključavničarji itd. Med službenim časom izvršujejo vsak svojo obrt v korist občine, so pa pri delu vedno pripravljeni, da stopijo v požarni avto in odhite na kraj nesreče. Informirali smo se in poizvedeli, da bo poklicni gasilci izvršili v 1. 1923 mestni občini različna dela v vrednosti 145.000 Din, dočim so znašale njihove plače v 1. 1923 le 179.000 Din, tedaj le za znesek 34.000 Din več, kakor &o poklicni gasilci občini dejansko a izvršenimi deli pridobili. Pri tej vsoti pa ni všteta reševalna služba in številni požari, pri katerih so ee poklicni gasilci udejstvovali. OasilsRi nadzornik g. Kolesa jo vsled prenaporne službe obolel in leži težko bolan z dež. bolnici že nad mesec dni. Pri organizaciji poklicnega gasilstva je delal noč ia dan, namesto zasluženega priznanja so njegovo rahločutnost neprestani, neopravičeni napadi in zlobna natolcevanja ranila, da je omagal in legel. Isti poklicni gasilci so opravili prošlo leto 78 požarno policijskih komisij, 49 požarov in 1223 voženj z rešilnim vozom ter o priliki povodnji na Barju reševali in pomagali, ko sta gg. Turk in Stare cvič-karila in zabavljala nad mestnim gospodarstvom in »komunisiiČito-klerikalniinc občinskim svetom. Kakor čujemo, ee bo ob?., svet proti tx5!oČbi pokrajinske uprave priložil na notranjega ministra in mu razložil, da naj najprej poskrbi za red pri uradnišlvu notranjega oddelka pokrajinske uprave, kjer bo čepeli na Turkovi pritožbi od 14. maja do 31. decembra, torej nad pol leta. dočim ве tako pritožbo rešijo običajno najkasneje ? par dneh. Posebno zanimiva je rešitev pokrajinske uprave raditega, ker je že zdavnaj potrdila mestni občini proračun za drugo polletje 1923, v katerem so predvideni vsi izdatki za poklicno gasilstvo in nove na-stavljonce. Kar je pokrajinska vlada včeraj blagoslavljala, danes proklinja, v proračunu je vse postavke odobrila, na Silvestrov dan je pa preklicevala. Občinski svet bo na vladni odlok in egoditev Turkove pritožbe primemo odgovoril v prihodnji proračunski seji, ki so vrši 22. t m. Zastopniki »Zveze delavnega Ijudstva4< ne bodo dopustili, da se tepta in ruši občinska avtonomija s takimi famoz-nimi odloki od strani vlade. Poskrbel pa bo občinski svet tudi, da na vladno pripombo o slabem gospodarskem in finančnem položaju mestne občine odgovori s tem, da bo pričel radikalno zdraviti vse panoge mostne uprave in bo iztrebil vse grehe prejšnjih občinskih svetov s temeljito redukcijo vseh nekvalificirancev. Značilno je, da demokratski trobili >Jutro« in »Slov. Narod« s posebno slastjo Eozdravljata odlok pokrajinske uprave, s aterim se na nečuven način krši občinska avtonomija. Demokrati s tem le kažejo, da jim ni* ni za samoupravo ljudstva in da rnbiio fra7o samouprave lo 7a dnra^nško agitacijo, če pa bi do moči prišli, bi izvrševali pošlo rabljev. • M Ш IJ »Ljnbljana« vabi za koncertno sezono M ne začne s prvo vajo v četrtek 10. L in. ob 8 uri zvečer vse pevce, ki no kdaj v njenem zboru sodelovali, pa tudi nove, ki imajo voljo posvetiti se plemeniti pevski umetnosti. Koncert, ki se pripravlja, bo eden najzajemljivej-iih, kar Jih Je ljubljanski glanbeai svet sploh slišal. lj Govorilna nra kluba SLS ljubljanskega občinskega sveta je vsaki ponedeljek od 6. do 6. ure popoldne r strankinem tajništvu Jugo-alo? tiskarne 11. nadstropje. lj Javna zahvala. Neznanemu dobrotniku, ki mi je naklonil za praznike sodček okrepču-jočo vinske kapljice — toplo zalivalo! — Oj, ko bi se še kdo spomnil in poslal tudi nekaj kilogramov masti ali špehn. Ravno čujem namreč, da bodo naši velecenjeni mesarji navili cene velecenjenetnu špehu že s pondeljkom prihodnjega tedna od 152 — na 160 kron, kdo ve zakaj. Najbrž zato, ker eo čitali, da bodo prejeli državni uslužbenci neke predujme, ld bodo seveda — kakor vse, kar pride od države — taki, da bo pri njih pes lahko poginil. Zato pa moja hvaležnost velecenjenlm mesarjem zaenkrat še ne velja, — ker sem in ostanem Se nadalje prava Sirota Jerica. lj Nikolaj Wiee man: Skriti biser. »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« je uprizorilo kot novoletno predstavo v Rokodelskem domu NVisemanov »Skriti bisere, igro s petjem v 4 dejanjih. Wiseman je Slovencem znan, če ne drugače vsaj po »Fabio-li«, ki jo je Mohorjeva družba že v ponovnih izdajah poslala med narod Kot v Fabijoli jo slavni kardinal zajel snov Skritemu biseru tudi iz prvih dob krščanstva. Skriti biser jo sveti Aleš, ki ga pozna tudi naša narodna pesem, ki pove, kako je na božji glas odšel od doma, se čez leta vrnil, sreča! očeta, ki ga j<"> sprejel v hišo, a so ga sužnji zapostavljali in mučili »v stopnišču hištva«, dokler ni umrl in so ga spoznali po pismu. Wj.:eman je motiv mojstersko obdelal in vpletel vanj misli, ki držijo še danes in so aktualne. Kot poje naša narodna: »Pridite sem vsi — sveti Ale-ksij — on prav drži, kar Kristus uči« bi rekli lahko tudi o VVlsemanovi igri. kot jo lepo povdaril tudi g. kanonik Sli oj, ki je pred igro očrtal VVisemann in njegovo delo Igra jo bila podana dobro, le skupinski nastopi so bili nekoliko premrtvi, zlasti ob zborovanju sužnjev, kjer bi morala priti rimska dialektika tudi pri stranskih osebah do veljave. Pri»-kul, Bibul in Ganij so bili kar mojsterslri, Ev-femijan, Aleš fn Kariu so se jim tudi bližali. — Igra bi zaslužila, da bi jo ponovili. Med Številnim občinstvom je posetil predstavo tudi prevzvišeni gospod vladika. lj Prisilna deložacija. Z ozirom na notico pod tem naslovom, ki smo jo objavili smo prejeli sledeče uradno pojasnilo: V Gradišču štev. 17 ne jo izpraznilo utanovanjo stranke Biber, ki se je preselilu v palačo Trboveljske preinogokopne družbe. Stanovanje je bilo v seji stan. obl. I. stopnje dodeljeno uradniku juž. žel. Bogomirju P r e m e 1 č u , ki ima ženo magistralno uradnico in enega otroka. Rodbina je dosedaj stanovala v 1 mali sobi pri stariših žene, ter dobivala hrano v gostilni, ker ji doma kuhinja ni bila na razpolago. Proti tej dodelitvi se je pritožil lastnik hiše v Gradišču št 17 Alfred L i n i n g e r. Stanovanjsko sodišče je potrdilo odlok stanov, obl. I. stopnje. — Nato se je Alfred Lininger, ki je hotel stanovanje prepuščati svojemu kompanjonu, trgovcu Ivanu P f e i I e r j u, vnovič pritožil na .občo sejo stanov, sodišča. Propadel je tudi v tej inštaucš in s tem je postal odlok stanov, obl. I. stopnje pravnomočen in izvršljiv. — Ivan Pfeifer se je isti dan, ko je videl, da je zanj »tanovanjo končnoveljavno izgubljeno, svojevoljno, kljub svarilu in opozoritvl, da riskira s tem deložacijo. vselil dno 13. decembra v predmetno stanovanje, d a s i ga v to ni silila d i kaka nujna potreba, kajti stanovanje na Karlovski cesti štev. 20, v katerem je tedaj stanoval in ki obstoji iz 3 sob, kuhinje in pritiklin. je moral glasom pogodbe s svojim naslednikom zapustiti šele meseca februarja 1924. Zategadelj jo moral stanovanjski urad smatrati to svojevoljno vselitev brez nujne potrebe kot akt gole nagajivosti in upornosti proti pravnomočni razsodbi najvišje instance v stanov, zadevah, ter je moral, da pripomore zakonu do veljave In obvaruje ugled urada, napovedati deložacijo. — Odlok deložacije Je bil izročen g. Liningerju že dne 17. decembra 192o, deložacija je bila napovedana za dan 3. januarja 1924. S tem je izpolnil 6tan. urad vse obveze, ki mu jih nalaga zakon in ki jih zamore imeti proti stranki, k i se tudi ni ustrašila poskusov podkupovanja, da doseže avojo protizakonito namene. — Z odličnim spoštovanjem I Dr. A. B r i 1 e j, predsednik stan. obl, 1. stopnje. lj Društvo tpuKojeneev južne ieleenire naznanja svojim članom, da je umrl gosp»>d Celestin D o m i n k o, nadsprevodnik južno železnice v pokoju. Pogreb bo danes ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Kavškova ul. 264, Sp. Šiška. Prosimo, da se vpokojenci udeleže pogreba v kar največjem številu. — Predsedstvo. Ij Umrli so v Ljubljani: Alojzija Bene-dik, delavčeva žeua, 33 let — Luka škvarc, progovni delavec, 27 let. — Marija Pondelak, bivša kuharica, Г>1 let. — Marija Kok. bivša kuharica, 88 let. — Anton Drča, dninarjev вш, 2 leti. •— Jernej Cajhen, delavec, 48 let. — Josip Vetter, tov. kovoA, 77 let. — Joelp Ponikvar, posestnik, 78 let. — Vilko Jurfič, sin elektroinonterja, 8 leta. — Anton Lapajne, tov. ravnatelj, 46 let. — Pavla Error, rejea-ka, pol leta. lj Sankanje p« Jcvmlh prestarih. Občinstvo ee opozarja, da Je vsako sankanje in vol-nja e smuči po travniških in gozdnih parcelah mestne občine v tivolskem rajonu, kakor tudi po vseh javuih prostorih prepovedana. Proti vsakemu, ki se ne bi hotel teiuu pokoriti, oe bo uvedlo kazensko postopanje. Ij PonesreAeo ? lomile«. Vinko Zore, I« mlad, Slovck, pa te star greSrik, ki Ima ta sabo io vet obSutnih kazni ln na vesti te precej tetke gratie, je kot se kaže, nepoboljšljiv. Komaj Je bil en mesec iz zapora, je te izvršil prav predrzen rop. Pri letu pa ni imel sreče. Stvar pa se Je vriils takole. V ljubljanskem »»pora se je sesnanil i nekim njega vrednim tovarišem, ki mu Je povedal med drugim, da bi se nadel dober plen v vili Marije Vllhsrjeve Zore so jo odložil te v zaporu, da bo tam vlomil to si je napravil > to evrho v Jetnlftnlškl delavnici razne vitrthe. Ko so se zaprla ca nJim vrata kaznilnice, je krenil proti posestvu Vllharjeve, vlomil v rilo tn s) nabral lep plen. Vzel Je dve zlati url, srebrno uro, 8 zaponke a dragimi okraski, zlato svetinjo, uhane m 8 lepo etul ter № Din gotovine. Komaj pa Jo skočil skozi okno, pa Jo zalotil brat Vilarjeve in začela se je gonja za tatom. Podili eo ga po pollu in streljali za njim, dokler nI padel, toda ne »»led strela, marveč, ker se mu je spodrsnilo Vjeli so ga, zvezali, vrgli na vot in pripeljali I np.znj v Ječo. Da niso pri tem bat lepo s nJim rsv-; nali, jo umevno. Vlomilec je vse priznal, trdi) Je ! samo, d;s je bilo le 0 Din gotovine. Obsojen Je bil nn 3 leta teako je4e. Borza. Corib, б. januarja 191:4. (Izv.) Devize: Italija 2468, London 2466, Newyork 574.»/», Pari* 27.92, Praga 16.70, Dunaj 0.0080%, BukareM 2.90, Sofija 4.05, Belgrad 6.45, Amsterdam 216.5. j Cerkveni vestnik. cs Apostolstvo sv. Cirila in Metoda bo i pod pokroviteljstvom novega olomuškega j nadškofa poživilo in razširilo svoje delo-I vanje, ki je oh dolgotrajni bolezni in po , smrti dr. Stojana r-ačasno nekoliko ope-I šalo. Pripravljajo se izredno važna nova podjetja Tudi slovensko Apostolstvo bo letos pričelo v novim živahnejšim delovanjem. Tiska »c važna znanstvena knjiga, ki bo vodnik vcavo delavcem na pol ju ciril-metodijske IdCjO; na to pridejo na vrsto publikacije za popularizacijo te ideje. Prirejala se bodo predavanja tn poučni tečaji. e Mednarodni kongres za ecrkveno zedinjenjo. Novi olomuRki nadškof dr. Leopold Prečan je takoj po svojem vstoliče-nju pokazal, da hoče * duhu svojega prednika Stojana nadaljevati delo za idejo ci-ril-metodijsko. Dne 1. januarja t. 1. je z lastnoročnim podpisom razposlal vabila k sodelovanju pri mednarodnem kongresu na Velehradu koncem julija 1924. Na kongresu se bodo obravnavala znanstvena in praktična vprašanja o zapadnern in vzhodnem pojmovanju cerkvene ustave, edinstva in razkola; razpravljalo se bo o verskem ! in karitativnem delovanju za vzhodne kri* i stjane; izpopolnila se bo organizacija Apo-' stolstva sv. Cirila in Metoda Na tem kon-! gresu bo prvikrat, odkar se vršijo vele-hradski kongresi, uradno zastopan sveti • oče, ki posebno želi, naj bi katoliški Slovani bolj nego doslej sodelovali na tem i polju. c Za Marijia« kengregarijo moi i« mladeniče* \ pri sv. Jote ta velja misijonski govor, ki se vrSi i jutri ob 4. uri popoldne pri sv. Joielu, kot dru&tve-' ai shod. Vsi kongregunisti, polnoitevilnol e Shod Marijine druibe v Krliankak je radi današnjega misijonskega teinja prelotasn na prihodnjo nedeljo. ~ Izpred sodišča. ~~ RAZPRAVA Q» K0NF1DUNT8TVU. Včeraj smo objavili poročilo o vzklio-ni razpravi, ki se je vršila v petek, 4. t. m. pred deželnim sodiščem v Ljubljani radi očitka avstrijskega konfidentstva. Ta očitek je zadel tri posestnike, med njimi posestnika Ivana Ažmuna v Hrašah, ki je tožil posestnika Mihaela Iskra, ki je pripovedoval, da Ima v rokah originalni akt, da so bili Ivan Ažman, Ivan Zwar in Alojzij Langus med vojno avstrijski konlidenti. Iskra je bil v prvi instanci obsojen in pri vzklicni obravnavi pri dežielnem sodišču je bila prva obsodba potrjena. V dopolnilo včerajšnjega poročila o tej razpravi objavljamo še sledeče: Razen omenjene konfldenčne Hete, ki jo je predložil Iskra, eo ee na razpravi pre-čitale tudi izjave prič-oro2nikov, ki so Imeli v vojnem času službene opravke г organizacijo konfidentskih poslov. Tako se jo prečitala Izjava oroiniškega podporočnika R o v š k a v Trbovljah, ki pravi med drugim: >Ne spominjam so natančno ali je bilo to I. 1914 ali fiele po izbruhu vojne z Italijani, sem naprosil tudi zas. obt. Aimana, da meni, ozir. o rož. patruljam po potrebi gre na roko pri naših poizvedbah zadevajoč vprašanja dopustov, premoženjskih razmer radi podpor svojcem vpoklicanih In vprašanju rekvlzlclj živil, glavno pa, da nam v slučaju zasedbo Gorenjske do Ita- lijanih vrli Mbotntna dejanja. On M moral ostati v »vojen kraju tudi v »lučaju zasedbe po Italijanih b bi bil vodja gibanje protiitalljanakih četašklh oddelkov. V političnem ocdm ni nikdar nikogaf ovadil in tudi Jaz nisem aahteval od njega, pač pa mi je viaelh pripovedoval, na knk način eo ai posamezni vojaški obvezane! izpoelovali oprostitev od voj. službe ali pa vsaj podaljšanje dopusta...« Glede povelja vojaškega poveljstva e zaupnikih je ista priča dejal: »Jaz sera razumel to povelje tako, da bi nam ti zaupniki javljali imena politično nezanesljivih ljudi, nisem pa teh zaupnikov nikdar Izrabljal v to evrho.« Bivši orožnik France Mešič je izjavil med drugim: »Pri orožr-niški postaji v Radovljici so obstojale dve konfidenteki lieti, katere je osebno vodil okr. stražm. Rovšek ter eo veljale za strogo tajne. Sestavljal je te liste navedeni! Rovšek. Ostali orožniki pa smo Izvrševali vsa pripravljalna dela t j. Iskali smo med ljudmi zaupne može, prelekuševali njihovo pafrtotsko naziranje, poizvedoval! o njih pri drugih ljudeh In šele tedaj, ko sino imeli točne podatke o njih, da so brezinv-goino privrženci tega režima, emo jih podučili za posel, katerega emo jim namera* vali zaupati. Zadevne osebo emo vedno natančno podučili In jim povedali, da jih smatramo za zaupne oeebe, L j. konfldente. Kakor omenjeno, emo Imeli v Radovljici dvoje list. Na eni teh so bili zapisani v ožjem pomenu besede konfidentl, to so lake osebe. ki so imele nalog, da v svoji okolici pazljivo zasledujejo obnašanje sool>čanov ter da jih nemudoma ovadijo, če bi opazili, da govorijo ali da nameravajo ukrenili kaj zoper državo ali njeno armado. Na drugi listi pa eo bili zapisani takD ljudje, ki eo bili določeni za izvršiev ra*. nih eabotažnlh činov v »lučaju umika avstrijske armade. Spominjam »e, da sera po Rovfikovetn nalogu prepieaval neke Hete zaupnih oseh. Ne vem pa več, aH eem obe listi prepisal in aH je bil na kateri izmed teh list zapisan kateri Izmed treh zae. obtožiteljov Spominjam se le na nek moj pogovor % Rovškom v prisotnosti Jurčiča Josipa, toda j orožnika v Radovljici, tekom katerega je rekel Rovšek, nanašaje se na zas. obto žitelja Ivana Ažmana dobesedno aledeče besede: »Den mnes man schonen, weil er unser Konfident inL« • • • iv«a JaraJ, temlj*k v Smledniku, м Je sprf • tovariiera Jueipoei Hoctnanom, ker s« Je te-ta vmoiarni v njegove druiinmk« razmer«. V naglici Je tainahnil s sekire po glavi ia KuLutau 1*1 bil morda obleial, da ae nI udarcu amaknlt, da ga ni sedela oatrloa |io glavi. Jeraj f bil vImujud nst 10 todnuv leike Jate. — Ote Filip ekrabar nI bil! zadovoljen, da bodi s* njegovo, komaj U letno oferko Anton Zore, ko mlad laot. To jezo Je ps ohladil ode malo prehudo. Ko js srečal aluiajno Zore® — bil Je mat precej nadelan in je nesel pod pazduho liter tgiinja — ga je nabmlll, fant pa ga je kljub temu hotel pomiriti In ga •preuiiti do doma. Toda hud) mol ga J« pograbil In oaeltti je pretep, v katerem je udaril dkrabar Zona * litruin po glavi, tako da ga Je ratbil, s tre|>lnjo pa mu je prerezal eel obraz preko vratu do rame.. Skrabar se Je tagovarjal • ailubrauom To pa n} drt&lo In bil je obaojen mot na 6 tednu« teik* ječe ter bo moral plataU 1420 kron za zdravniška spričevala. 40.000 luvo oa bolečine, 1000 kroti m obleko in 4200 kron ia odhod ualulka. — 1'ran.N SvfgelJ, vele|K>se»U)ik v Oorjab Je Imel a|ior s stanovanjskim uradom v Radovljici, ki mu je vzel gospodarako poslopju sa stanovanja. Ko mu je obč. redar Ant PungarMt dostavil tozadevni odlok, se je mot tako razliudll, da Je pozabil, a kum Ima posla ter Je raztrgal ta odlok in ga vrgel redarju pod noge. Obtotaica mu tudi očita, da J« tabel II svojo jezo s besedami, da Je aajboljte, te se tem hudičem kroglja v glave tpuatl. Ker je senat verjel, da je mislil mot prt tam le svetovalce, ki so ta odlok ukrivili, ne pa uradne oeebe. ki mu je dostavila. Je bil obsojen mesto po g 104 annio po 8 Ml prestopek ia sicer na 400 kron denarne globe. — Rudar I. Kastelle Je bil obtožen, da je odpuifen kot delamrtee lo hud komunist, grozit delovodji Frnneetu Klfferju • kuhinjskim notem, To ae je zgodile med stavke rudarja* * Trbovljah. Obtoienee je pred senatom Jokaj« priznal, da je malo vinjen zahteval aatne poftteno odpustni«*, ne pa da ga v rte jo kar bres vsega tu cesto. Dll j« namret drugaCe dober delavec. Obtotec Je bil 1» radi hudodelstva jame oaallMMti po g 00 In J* dobil 4 tedne tflkf l^s. Ker ae ga pa takrat are tirali In pridrtall w uporu. Je mot kazee te pre stal in gre U Jutri sepsl - kot Je obljubil - o« delo. Naznanila. BeHVefea krMaesMk fettedefolft ireMe« kakor Je bilo te opetovaiie »oznanjeno, danes (dns a Jan.) ob 4. pepoblM v veliki dvorani hotela »Unionat. Na »sporedu ae točka, ki bodo vsakega posetniks rani m slo. pred vaata mladino: deklaina-etje, dramatičen prlsor, betična Mva slika. Največje veselje mladini pa ko obdarovanje. Pred početkom in med odmori ovira saiezljsnssa godbo o Rakov nika pod vodstvom g. Dolinarja. Iskreno vabimo vsa dobra orea, zastopnik« dejavne krUanske ljubem L, pred vsem tndl mladina Vstop Je prost, prostovoljni dorevi pa se biesoUtao seroiemaje Stres 6. SLOVENEC, dne в. јјазшагЈа 1921 Iftev. S. Krščanske ženska zveza vabi svoje članice in prijatelje zveze k bofcičnlcl. ki jo priredi skupno t Elizabetno konferenca danes popoldne ob 4. v ve-4ki dvorani Uniona. Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, (S. t. m.) ob 5. popoldne. (Jugoslovanska tiskarna.) Rokodelski dom. Jutri ob 8 uri bo predaval profesor dr. Josip Jerše. — Pevske vajo bodo danes ob pol 2. url In jutri ob 7. uri. Dobrodošli tudi novi pevci! Jutri zvečer bo tudi razdelitev ulog za večjo druStveno prireditev, ki bo 2. februarja. Odbor z« gojitev tTCMioeti v Ljubljani ima do preklica svoje redno seje vsak ponedeljek ob pol 17. v pisarni zdravstvenega odseka v Ljubljani. • Člani vseh ti niš te v, ki žele sodelovati v boju za ' pobijanje pijančevanja, so k tem sejam vljudno vabljeni. Šentjakobske prosvetno đrnStvo т Ljubljani. ( Danes v nedeljo 6. januarja skioptično predavanje: Don Kiliote de la Manča. Razlagal bo mone. Viktor Steekn. Začetek ob pol 8. Zveza uradnic in trgovskih nnstavljenk ?Kre-Ser* prosvetne ima svoj občni zbor v torek 8. januarja ob pol osmih zvečer. Poprej kratko predavanje g. dr. Zamjena. Pridite vse polnošteviLno in točno. Poseleka zreia. Obveščamo vsa gospodinjo fn služkinje, da je »Poeelska zveza« začela svojo redno poslovanje za službe s 1. jan. 1924. Uradne ure so od 8. do 12. dopoldne v pisarni Jug. strok, zveze, Stari trg 2, I. nadstr. — Tajništvo. V šmartnom pri Litiji bo v Drušrtvenem domn v nedeljo fi. t. m. ob 3. popoldne božičnica: petje, deklamacije in predstava >Božični čar<. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju ima vajoniSko preizkušnjo dno 20. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestni hiSi v Kranju. Rodni občni zbor ifte pa se vrši dne 3. februarja točno ob pol 9. uri dopoldne tudi v mestni hiši v Kranju. Maroka afedišče. DRAMA. Začetek ob S. url zvečer. Nedelja, 6. januarja ob 3. uri popoldan: PETE7J-ČKOVE SANJE; ljudska predstava. — Ob 8. uri zvečer: GOLOBCEK. Izven. Pondeljek, 7. januarja: MOGOCra PRSTAN. — Red A. Torek, 8. januarja: zaprto. Sreda, 9. januarja: SMRT MAJKE JUGOVICA; ro- jaška predstava. Cetrtok, 10. januarja: OSMA 2ENA. — Kec! C. Petek, 11. januarja: GOLOBCEK. — Red B. Sobota, 12. januarja: HAMLET. — Izven. Nedelja, 13. januarja ob 3. uri popoldne: MOGOČNI PRSTAN. laven. — Ob S. uri zvečer: OSMA ŽENA, — Izven, fonde!jek. 14. januarja: GOLOBCEK. Red F. Torek, 16. januarja: zaprto. OPERA. j j Začetek ob pol 8 uri zvečer. Nedelja, 6. januarja: PRODANA NEVESTA; ljud- [ eka predstava. j Pondeljek, 7. januarja! zaprto. Torek, 8. januarja: PSOGLAVCI. — Red C. Sreda. 9. januarja: SUZANINA TAJNOST, MOZART IN SALIERI, G1ANNI SCHICCI. -— Red B. četrtek. 10 januarja: TOSCA. — Red E. Petek, 11. januarja: SUZANINA TAJNOST, MOZART IN SALIERI, GIANN1 SCHICCI. — Red D. Sobota, 12. januarja: MIGNON. — Red A. Gostovanje ge. Wesel-Polla. Nedelja, 13. januarja: SEVILSKI BRIVEC; ljudska predstava. Gostovanje ge. NVesel-Polla. Pondeljek, 14. januarja: zaprto. Torek. 16. januarja: MIGNON. — Red B. — Go-etovar.je ge. \Vesel-Polla. Ljubljanska driima. Na dan Sv. Treh kraljev ee vprizori v dramskem gledališču zadnjič v tekoči sezoni kot ljudska predstava po znižanih cenah božična povest »Peterčkove poslednje sanje« kakor ponavadi z godbo, petjem in baletom. Istega dne zvečer bo prva repriza Gals>worthyjeve tragikome-dije iGolobček«, ki nam kaže v Izborni karakteristiki družbo izgubljenih in njihovih poboljševaleev. Začetek popoldanske predstavo ob 3. popoldne, večerne ob 8. zvečer. Slovensko mnnop.etno gledišče. Slovenska marijonetno gledališče r Mestnem domu. Slov. tnarijonetno gledališče uprizori v nedeljo, dne G. jun. na dun Sv. Treh kraljev iu hkrati na Gašperčkov god, lutkovno igro v 5. dejanjih a predigro »Doktor Faustc. 'Га igra, ki jo prirejena po čeških in nemških lutkovnih Igrah 18. stoletja, je literarno znamenita, ker je baš ta predhodnica faznejšega Goethejevega Fausta. Ljubljana naj ne pozabi oglodati si te zanimive igre, ki Ji dajeta čudovita, že z grozo ožarjena fantastika in pa prostodušni, eolnčni humor Gašperčkov, svojevrsten čar in zvok. Igra, ki je navdušila mladega Goetheja, bo, kakor upamo, tudi našo drobno in odraslo publiko. Cenjeno občinstvo se opofarja, da se vrši •amo ena predstava in sicer ob 15. Druga, večerna predstava se je numreč morala namreč radi nezadostnega obiska za nedoločen čas ukiniti. Predpro-daja vstopnic na dan predstave od 10. do 12. dop. certu dne 21. t- m, pa bomo imeli priliko po zdraviti in občudovati Hrvala Juro Tkalčiča, ki bo ob spremljevanju orkestra sviral Snlnt-SaBns-ov a moli koncert za violončel. Tkal-čič jo eden najslavnejših živečih mojstrov na violončelu, on je virtuoz svetovne slave in je koncertrlral s senzacijonnlnim uspehom skoro že po vseh večjih mestih sveta. Tkalči-čev nastop v Ljubljani smemo imenovati iz-vanreden umetniški dogodek in opozarjamo že danes na simfon. koncert 21. t. m. Prosveta. pr šestindvajset let je poteklo, odkar je feoncertriral v Ljubljani zadnjič virtuoz na violončel; bil je to Čeh J. Janek, ki je sodeloval kot solist pri >Matičnem< koncertu januarja meseca 1. 1898. pod vodstvom dr Jo*. Cenna. Pri IL dr. Cerinovem siaifmion. kon- Turistlka in šport. Kmueka tekma na prvenstvo Slovenije preko vse >Menešijet se bo vršila dne 20. januarja t. 1 Začasni program: Dne 20. t. m. (nedelja) zjutraj odhod tekmovalcev z vlakom ob 550 iz Ljubljano (glavni kolodvor) do Borovnice (6.80), odtod takoj dalje na Pokojlšče (smučke na vrvici)! — Po prihodu na Pokojišče ob 8. zbor vseh smučarjev prod gostilno Pri Čolnarju«. Razglas odredbe JZSS za tekmo, vadljanje številk, nato odmor. — Točno ob 10.30 skupni odhod na start na Vel. Trebovniku 807 m nnd Zavrhom. Prvi krmar odleti ob 11., naslednji po onomlnutnih intervalih. — Proga iz Vel. Trobovnika pred Pokojiščem čez Vinivrh 984 m in Stražišče 054 m v Cerknico. Cilj na polju za-padno pred Cerknico. Dolžina proge nad 20 km. Po tekmi zbor vseli smučarjev v hotelu ižumer« v Cerknici, кј-зг se proglasi smuški prvak za Slovenijo 1924. Povratek: v Ljubljano ?. večernim vlakom ob 20.30, dohod v Ljubljano ob 22.38. Evnn-tuelno male bpremembo bodo pravočasno objavljene. — NB! Za slučaj, da bo mogočo dobiti zasilno prenočišče (na slami v toplih sobah) na Pokojišču in v Zavrhu, odidejo tekmovalci že v 6oboto ob 14.30 iz Ljubljane. — Tem poiom opozarjamo tudi сепјвпо občinstvo na to velezammivo tekmo, ker ob jasnem vremenu žo iz višin koj nad Cerloiien je mogoče opazovali z daljnogledom potek tekme na voliko daljavo. Udeležba Rmiičarjev-tokmovalcev bo velika. — Ker rabi JZSS na tako dolgo progo mnogo nadzornikov in bo večina vseh aktivnih smučarjev tekmovala, prosimo ostale sporUJke in turiste, da blagovolijo sodelovati in se prijavili do 15. t. ra. kot nadzorniki tekmovalne progo v Ljubljani pri JZSS. Istotako prosimo ono prebivalstvo po Menešiji (na Pokojišču, Kežljeku, Bezovljaku, Begunjah In Cerknici), ki bi nam hotelo iti na roko ' na dan tekme, da se javijo saveznemu krmarju, ! ko bo pregledoval in trsslral tekmovalno progo za i telcmo v dneh 16,—t. ni. — Jugosloven. Zimsko- I sportski savez, Ljubljana, Tvrdka Goreč, Kreditna < banka. Drsališče SK. Ilirijo fe bilo že včeraj po požrtvovalnosti klubovih članov očiščeno enega ter na novo škropljeuo. Drsalna ploskev je v idealnem stanju ter nudi s svojim krasnim zimikim ozadjem prekrasno sliko. Drsališče bo danes cel dan otvorjono ter zvečer do 21. ure razsvetljeno. — Prihodnjo nedeljo113. t. m. se vrše na drsališču SK. Ilirije junlorske in damsko tekme v umetnem drsanju. Nato sledijo nekatere klubske tekmo ter 2. febr. seniorsl:o tekme za prehodno darilo dr. Fuchsa. Smuški tečaj v Kranjski gori ee bo vfšil kakor je bilo napovedano od 6.—14. t m. Priglasilo se je dovolj udeležencev. Interesenti za tečaj, ki se še niso prijavili JZSS, naj so odslej javijo, kar osebno pri voditelju tečaja g. R. Badjurl v Kranjski gori. Športniki, ki ne utegnejo ostati permanentno v tečaju, ampak le nekaj dni, ee tečaju lahko pridružijo. Nestalni udeleženci tečaja ter domačini in lovci iz kranjskegorsko okolico so prijavnine prosti. Udeleženci so se prijavili iz Ljubljane, Kranja, Belgrada, Gorice in Celja. — Jugoslov. zimakosportski savez, Ljubljana, Tvrdka Gorej, Kreditna banka. Dopclki letaT 1924. V Berlinu obstoji »društvo za pouk«, ki seznanja svoje člane z vsemi novodobnimi stvarmi. Neki gospod Velov je obljubil, da l>o v tem društvu predaval, kaj nam bo prineslo leto 1924. S skioptičnimi slikami. Ob osmih zvečer določenega dne se je vse trlo, toliko je bilo radovednežev. Marsikdo tudi s tihim upanjem, da bo slišal vendarle kaj dobrega in da se bo to tudi izpolnilo. Predsednik pozdravi, Velov nastopi. Nekako tako izgleda, kakor če bi bil kdaj osebni brivec kakšnega manjšega kneza; obličje mu je podolgovato in bledo, u&ia majhna, ovratnik visok, telovnik rjav kot so golobi. Govori z nekoliko prisiljenim tenorjem, gladko; kar mu manjka na naobrazbi, to zakrije z znanstvenimi izrazi in citati. Med predavanjem izvršuje kupčijske posle: po dvorani krožijo vizilke z njegovim naslovom in povabilom za udeležbo pri njegovih kurzih. Začne z vpiašanji. Primerja sedanji svetovni poleža s temnim labirintom, iz katerega bi radi ušli, pa ne moremo. In že je izgovoril besedo »usoda«, hipoma, nenadoma. Reče, da je neizprosna. »Vse jo usoda, tudi izid vojske je bil usoda, topovi je niso mogli odvrniti.« Neki pacifist zakliče: Ros, prav resi Za dokaz privleče iz žepa prerokovanje angleškega astrologa iz leta 1914, ki ni videl v zvezdah nič dobrega za Nemčijo. — Za to pač ni bilo troba biti posebno brihten. Sedaj pa začne Velov filozolirati. »Vse, kar živi, posluša zakone intervalov. Času materije sledi čas njene propasti in okrepitev duševnosti. Ce bi šlo po človeški volji, bi se človeštvo uprlo potrebi spremembe in bi skušalo doseči absolutno stanje lenobi. Tako pravi oni astrolog. Vidimo, da je Velov nemški fata-list, ne mohamodan, temveč človek, ki hoče imeti red. Pride praktična stvar. »Ze vrsto let smo v znamenju Marsa, zato imamo vojsko in nered. Se več rodov bo trpelo pod Marsovim vuli- vom. Do leta Д926/27 ne bo mogoče napraviti Nemčijo tako, kakršna je bila p-ed vojsko«. Nekdo drugi je prerokoval, da se bo zgodilo to že prihodnje lete- so mu je bolj mudilo. Tedaj so zasveti, s-lika nam pokaže prerokovanje za 9. november 1918. — Takrat je Nemčija prignala, da je premagana; seveda je bila slika narejena po P. novembru 1918. — V dveh vzporednih krogih dvanajst enakih krožnih izrezov, nad vsakim planet. »Uranus, zvezda ne-nadnosti, nad prvim! Zato so zmeraj puči in neredi.« Druga slika: prerokovanje za 1. januar 1923. Mesec ee približuje Marsu. »Med 27. oktobrom in sredo decembra je moral izbruhniti nov puč, ki je pa hitro zatrt«. O, ti zvezdoznanec, res je bil puč v Monakovem, pa nismo vedeli do sedaj, da mu jo bilo krivo bližanje mesoca Marsu; mislili smo, da sta ga povzročila Hitler in Ludendorft. >Če pogledamo na 21. marec 1924, tedaj bosta noč in dan onako dolga, vidimo, da ta datum ni tako kritičen, kakor je bil prejšnji. Nad prvim izrezom ne stoji več nenadnosti po-vzročujoči Uranu?, temveč Rak. Prihodnje leto nam bo lažje.« Vse se oddahne, niso zastonj plačali vstopnine. »Prehrana ljudstva ee bo zboljšala, prav tako možnost dela! Mars stoji nad četrtim izrezom; to pomeni, o, verjemite mi, krizo v stano- njskem vprašanju, praktično torej uresničenje najemninskega zakona — to so naznanjali baš zadnji večerni listi. — Mars nad četrtim izrezom pomeni obenem sušo v prihajajočem letu. A soluce skupaj z Merkurjem nad petim izrezom pomeni krizo zabavišč. Neptun nad drugim izrezom pa oznanja zboljšanje promela, predvsem naše cestno železnice, s katero вто si že tako dolgo ubijali glavo. Potem bodo pa ljudje spet vet brali, predvsem knjige tajinstvene vsebine. Vrhu tega nam bo iznenadujoči Uranus nad devetim izrezom prinesel znanstvene iznajdbe: morebiti tudi kaj za cerkev in za našo zunanjo politiko, ki spadata tudi k številki devo.t.<: Z ono besedo, leto 1924 bo boljše kakor je bilo pa leto 1923. Tako pravi astrologija in njen nadarjeni prerok gospod Velov. Pomagali so si pa Nemci vseeno tudi So z vlivanjem svinčenih podob na Silvestrov večer in z zalivanjem v podobi punša; to sta bili trinajsta in Štirinajsta številka. k slnvanstana svsta. — Duhovski naraščaj na Češkoslovaškem. V vseh bogoslovnih semeniščih Češkoslovaške republike študira tačas 118 čeških in 120 nemških bogoslovcev. — Stoletnica, rojstva Smetano. 2. marca bo glasbeni svet slavil stoletnico rojstva Bed-richa Smetane. Pod pokroviteljstvom češkega poslanika dr. Krafte bodo tudi na Dunaju na ta dan primerno slavili stoletnico rojstva velikega glasbenika. — češkoslovnlka-arstrijska komisija ta varstvo manjšin. Češkoslovaški in avstrijski listi poročajo, da začne češkoslovaSko-avstrij-ska komisija za varstov manjšin, ki jo predvideva bniska pogodba, delovati začetkom leta 1924. — Natečaj za poučno in vzgojno knjigo. Češkoslovaška državna založba je razpisala natečaj za češko ali nemško pisano knjigo o dolžnosti in pravicah posameznika v demokratično urejeni družbi. Knjiga je namenjana učencem in učenkam, ki s 14. letom zapuščajo šolo in stopajo v življenje, in sicer za vsaki spol posebej. Za vsaki spis (za dečke in deklic«) so razpisane tri nagrade po 4000, 3000 in 2000 čK. — Smrt mladega češkega pesnika. V Tatranski Poljani je umrl na jetikl nadepolni 24 letni češki pesnik Jifi Volker. — 10 milijonsko posojilo praške občir.e. Praška mestna občina najame pri Zemski banki 10 milijonov čeških kron posojila za investicijo v tekočem letu. — Reforma porotnih sodišč na Češkoslovaškem. Češkoslovaško pravosodno ministrstvo pripravlja reformo porotnih sodišč v tem pravcu, da se bodo v bodoče sestavljali dve porotniški listi: ena s člani, ki znajo samo državni (češkoslovaški) jezik, druga s člani, ki zuajo poleg državnega jezika tudi jezik manjšine (nemščino). Vsak obtoženec bo moral pred razpravo izjaviti, kateri jezikovni skupini pripada ter prido potem pred tisto poroto, ki njegov jezik razume. Pri sestavi po-rotniških list se pa nikakor ne bo gledalo na narodnostno pripadnost, ampak zgolj na jezikovno znanje. — Surovost. V Bratislavi je vrgel delavec Mihulik na sveti večer svojo ženo v vodnjak, kjer je reva stala v ledenomrzli vodi do vratu celih 6 ur, dokler je niso rešili sosedje iz mučnega položaja. Žcua je ostala živa, pač pa so jI v teh urah iasje popolnoma osiveli. — Bolniško zavarovanje za posle na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu novelo k dolavsko-zavarovalne^iu zakonu, s katero so izrečno pritegne v obvezno bolniško zavarovanje tudi poselsko osobje. Zakon bo veljal od 1. julija 1919. — Važna znansiveua odkritja. Tz Rigo poročajo, da so v Forghanu v Rusiji odkrili znatne zaklade radija, ki so bogatejši nego oni v Severni Ameriki. V istih Ferghanskih predelih so odkrili tudi neko kovi no, ki je znanost doslej ni poznala. — Rusija v Perziji. Moskovska >Izve-stijn« poročajo, da je sklenil so jetski elek-trioui trust s uerzijoko vlado »ogodbp za gradbo velike brezžične brzojavne postajo v Iegeronu in enajstih pomožnih postaj v celi Perziji. —- Komunističen praznik. »Izvestija< št. 274 poročajo o slavnostni otvoritvi novega »Kluba komunistične omladinec v Moskvi in sicer v pimenorski cerkvi. Tu se vidi sledeče: nastežaj odprta carska vrata s soho K. Marksa, v zlatih okvirih ikonosta-sa —- slike Lenina, Trockega, Liebknechta. Spredaj stoji miza, pregrnjena z rdečo zastavo. V oltarju je prazno. Preko velike sveto slike v oltarju gre napis: »Proletarci vseh dežel —- zedinite se k Oba postranska oltarja sta okrašena: eden z velikim plakatom pajka-križnika (karikatura cerkve), drug pa z napisom iz električnih žarnic: »Verstv« je opij za ljudstvom. Pred glavnim oltarjem sloji glasovir. Igra se vesela polka, a ko-munistična mladina se uči plesati. Po svetu. — Tretja ekspedicija na Mount-Eve* rest. Tretja ekspedicija na najvišjo goro na svetu —• Mount-Everest je dovršila svoje priprave in nastopi v kratkem svojo pot. Ekspedicijo vodi brigadni general C. G. Bruce, ki je vodil hidi ekspedicijo leta 1922. Na podlagi izkušenj in uspehov prvih dveh ekspedicij upajo, da se topot posreči dospeti nn vrh gore, ako ne nastopijo nepričakovano vremenske ovire. — Smrt od gladn. Statistični urad me* sta Berlina konstatira, da so 1. 1922. in v prvih mesecih leta 1923. umrle 103 osebe vsled gladu. Gre večinoma za stare ljudi, med katerimi jo največ žensk. So po stanu večinoma malo rentiske, ubožničarke, pri-vatisko, šivilje in podobno. Neka 68 lei stara učiteljica je tehtala, ko jo vsled nezadostnega prehranjevanja umrla, 65 funtov. Statistika pa je nepopolna, ker zdravniki ne zaznamujejo za vzrok smrti glado-vanja, ampak navadno kap ali kaj podobnega. — Orjaški tovorni vlak. Pred kratkim so v Kanadi sestavili tovomi vlak, ki je v 125 vagonih vozil 135.000 bušlov ali 5563 ton pšenice, to je precejšen del letošnjega pridelka. Ker so vagoni brez pšenice tehtali 2380 ton, je vlekla lokomotiva — samo ena! — 8000 ton ali 8 miljonov kilogramov. Vsekakor imeniten parni orjak. —■ Izkopavanje v Palestini. V dolini Cedrona izmed Jeruzalema in Oljske goro je slučajno našel neki Arah pri poljskem delu starinske kamenite stopnice. Ameriški arheologi iz Jeruzalema, kateri so bili obveščeni in prišli na mesto najdbe, so našli pod zemljo tri popolnoma ohranjene sobe in rodbinsko grobnico s starožidovskimi napisi iz časa Makabejcev. — Okultistični škandal. V Budimpešti je pred časom 21 letni tehnik Ladislav Laszlo umoril svoje lSletno dekle. Na sodišču je trdil, da je ravnal pod nedoljivo silo nacizem-sluh moči. Sodišče mu je verjelo in ga oprostilo. Od tedaj je začel Laszlo nastopali kot izreden medij ter so se zanimali zanj vsi >pi-ritistični učenjaki sveta. Znani profesor dr. Schrenckhotzing, ki je odkril »materializaci-jo«, je prišel osebno v Budimpešto in sklenil z Laszlom pogodbo za turnejo v inozemstvo. Z Laszlom so se namreč, Schrenckliotzingu posrečili najčudovitejši materializacijski pojavi. Iz Laszlovih ust so prihajale glave, roke itd. Ko je bila slava in čudo na vrhuncu, je pa Laszlo mojstru prof. dr. Schrenck-Notzingu povedal, da sšvindla« in da proizvaja »mate-rializacijske fenomene« iz vate in masti. Ponudil je Schrencku, da 6e zveže z njim in da »švindlata« poslej v kompanijl. Schrenck je »častnoc ponudbo odklonil in Laszla v javnosti razkrinkal. Tako je zopet konec enega špiritističnega sleparja, vseh pa še davno ne. Se manj pa tistih, ki se dajo »vleči«. — Katastrof;! zrakoplova »Di\mude«. Francoski vojni zrakoplov >Dixmude«, o katerega katastrofi sedaj ni več nobenega dvoma, je bil velikega Zeppeliuovega tipa. Na njem je bilo 49 vojaških oseb in nekaj potnikov. Zrakoplov je imel nalogo, da pluje v pravcu Toulon—Tunis—Alžir—Sahara ter da se, dospevši do najnocranjejše saharske oaze, v nekoliko zapadnejši smeri vrne nazaj na Francosko. Potovanje naj bi trajalo z nekoliko odmori do božičnega dne. Odpiul je zrakoplov iz Toulona dne 18. decembra 1923. Zrakoplov je na potu zasačilo nenavadno slabo vreme iu 23. decembra je došel z njega radiotelegrafskim potom klic na pomoč. Takoj eo odhiteli francoski in italijanski aeroplani in ladje, da rešijo, kar bi se rešiti dalo. Toda zaman je bilo vse preiskovanje v okolišu Ga-beškega zaliva in na tuniški obali, od koder so bih prispeli zadnji glasovi z zrakoplova. Nade, da bi se bila moštvu na zrakoplovu posrečila rešitev, so vedno bolj minevale. Zadnje dni decembra je došla s Sicilije vest, da eo tamkaj potegnili iz morja truplo mladega poveljnika na zrakoplovu, Du Plessisa. Poslej so naleteli na morju na razne razbitine zrakoplova, a morje je vrglo na obal še druge mrliče izmed moštva. Katastrofu »Dixmu-dec je Francoze globoko užrlostila. Zbornica ln senat sta imela žalni seji. — Odlikovani redovnici. Križ francosko častne legije je to dni prejela s. Leonida !-a-teuliguo iz konpregacije ss. Marije-Jožefa. S. Leonida se že 52 let posveča delu za bližnjega v k;uuiluici Sainl-Lazaie v Parizu, -—• BV». ш. BLtmSfSC, *и «L чвтшгџ ifML Mm m Anglt»Ska vlad« Je odlikovala ■ krono ca ca-alugf m. Marijo Loonijo Mallaret, prednico samostana »v. Jožefa v Mulnitmu v Indiji, ki rtgaja BOO indijskih otrok. 2« prej j« bila lu. Marija Leoni j a odlikovan« i Indijskim redom >fn vode ln vozi aa površini I bralno 24 vozlov na uro. — Komisija ca narodne maaJSine ▼ Av-Btrip. Z Dunaja porodijo, da ee snido 24. t, aa. deSkoelovaSko-av«trij»ka mešana komisija, ki bo obravnavala pritožbe češkoslovaške manjšine v Avstriji. Vprašanja, o kalortb ne bo mogufte doeoii врогахиииц pridejo pred nuaodiM«. — apbM kovinertki ttrajk » BerUnu, tt berlinski kovinski industriji ao ae т sad-пјеш ćaau med delodajalci Ln delojemalci v r-glla pogajanja. 3. L m. eo ee pogajanja ras-bila ter je uistavk&l® 160.000 kovinarjev (v»eb je 180.000).. — 2aietvM mrela med dvema drtevame. Kdruicne drlav* in Mehika eta м dogovorili, da postavil« na meji od E1 Paaa v To-zomi proti Tihemu oceanu do južno San Dlo-|t visoko železno mrežo, ki bo najvišja na svetu. Kjc£ tvori mejo Rio Grande, mreža odpade. LrtSehto « An$HjL Is Londona poro-Sajo, d« so и tlosedaj na AngleSkem obeto-jječ« drui.be m letalstvo »družile v eno same Mlik družbo, ki Jo bo vlada podprla a vaoto II milijona lun tov šterlingov. V slučaju vojne preide vsa privatna letalska služba pod dr-lavno upravo. — ТаИплка prineeeinfa. V Kodanfo Je poH.dJa iiApria BO letino rusko prlneeiinjo Ko-clowsko taradi več tatvin nakita. Policija je ogotuvlla, da jo bilo tekom dveh let, odkar |e stanovala princezinja v Kodanju, pokradenega mnego nakita v družbi, v kateri je prln-MKlnj« občevala. — V0 lika ustanova. Caatnf član veeuSIli-SBa V Oifordu Lambig je določil sneeek BO tteoi funtov (skoro 100 milijonov naših kron) ktfi ustanovo, is katere bodo dobivali podpo- re oni dijaki Imenovanega vseučilišča, ki se tele v svrho vstopa v angleško konzularno službo izobraziti Se pred nastopom službe v tujih Jezikih v onih deželah, kjer nameravajo sluibovatL — Dulefeoseina nevost aa saSklh m«(№ IWu Sedanja socialdeiuukratičaia vlada na Sa-Ikera je izdala narod bo, glasom katere je mogoče postati poslej redeo slušatelj vseučilišča tudi bre» srednje šole to brez maturitet-neg »izpričevala. Pogoj za vpia je popolno obvladanje neonskega jezika v guvom tn pisavi hi starost 26—85 let. Na podlagi teh pogojev se prosilcu dovoli inteligenčni izpit, nakar niu ministrstvo izda dovoljenje ut vpis na vseuči llSče. Tu je slušatelj potem popolnoma ravno-praven z ostalimi dijaki ter ima doetnp do vseh izpitov in doktorske diplome. Na ta način more moreikak inteligenten delavec postati doktor. — Ogromna pravda 80.000 belgijskih državljanov, ki so jih Nemci ta faaa svetovne vojne odvedli v Nemčijo ln drugam ter jih uporabili za razna dela, toži nemško državno vlado za odškodnino. V stvari je glasom ver-sailleske mirovne pogodbe pristojno nem&ko-belgijsko razsodišče v Bruttlju, ki je razpisalo gJavao razpravo ne 7. L m. — Ženske r sodni službi. Te dol je začela na Ograkem izvrševati odvetniško prakso prva žeo»ka. — Na konlerenci sodnih predsednikov s Pragi eo sprejeli sklep, da naj so sprite pomanjkanja sodnikov v bodoče pripuščajo v sodno službo tudi ženske. Za prvo avskultantinjo bo imenovana cdvetm&ka kan-didatinja dr. Jarmila Ve*ela. — ženske kot litlarjL, V zadnjih letih Je izfflo b zidarske strokovne šole v Long Islan-du (Newyork) večjo število ženskih tidnrekib pomočnikov, hI so se v praksi izredno dobro obnesle. Oblati Je kola vdirala že več poslopij, ki so Jih zgradile zgolj ženske. Doslej se ni oglasil še noben moški, ki bi opozoril na nevarnost, da bo zidarsko rokodelstvo oškodovalo žensko na njenem žemkem zasačaju in naravnem poklicu. — ženske vlomilke. V Berlinn eo prISli na sled nevarni vlomilski družbi, ki ima na vesti veliko drznih tavin. Med izvršujočiml člani družbe je tudi več žensk, katerih dve ima oblast ie v rokah. — Zmaga redaetraaih aradala • Italiji. Ob nastopu fašistovakega relima se satob tru-uionia metati leuake uradniške noči aa oeeto. Tako jo tudi generalni kouilsar sa leleuuoe odpustil 8000 uradnic, ki su bile namdtčeiie po 24. maju I91&. Uradnic« so se pritotile aa državni svet, Id Je sedaj pritožbi ugodiL Vsled tega morajo sedaj sprejeti nazaj v službo vse odpuščene uradnice in Jin nadomestiti plača od dneva odpusta. Za vpokojitev uradnic morajo uvesti javno poalopaaja. — Kaj pa aali odpuščeni častniki? Poizvedovanja^ tfflj«! (V/ertheim) se j« aalal aa 9v. Petra cesti. Dobi se pri Založniku, Kmunska seata 2-1. Poslano^ Dne 8. Januarja 1924 Je »Jadranska banka a. d. Beograd« dostavila uredništvu demokratskega dnevnika >Jutro« v Ljubljani dopis, s katerim ga poziva, da г ozirom na članek >P r i J a d ra n s k i b e n k i Beograd d. d«, objavljen v »Ju-t r u< St. 291 od 13. decembra 1923 priobči v smislu § 19 tiskovnega sakeoa sledeči popravek: >N1 r e a, da je revizija raznih komisij, izvršena pri Jadranski banki Beograd d. d., ozir. njenih glavnih podružnicah, dala skrajno neugodne rezultate sa sedanjo upravo, — res pa je, da je Jadranska banka zaprosila Narodno banko naše kraljevine, da izvede revizijo poslovanja in stanja banke ter da je od Narodne banke v to svrho delegirana komisija po 20 dnevni te-j meljiti reviziji izjavila, da je poslovanje Jadranske banke v vzornem redu ter da je premoženje Jadranske banke v njenih knjigah cenjeno tako previdno, da čista aktiva banke znatno presegajo glavnico in Izkazane rezerve. Ni res, da se Je Izkazalo, »da selo velik del glavnice v resnici ni vplačan, ampak uživajo glavni delničarji na delnice, ki eo jih morali prevzeti, kredit« in da »dolguje en sam delničar za 80.000 delnic kredit 12,000.000.— dinarjev« — ros pa * Za vsebino tega dopisa edgvvarja aratlalKv« le, kolikor doloia zakon je, da Je oela delnlika glavnica Jadranske banke a. d. Beograd v nominalnem t* noeu 60 milijonov dinarjev роро4иоша vpLa^ dana. NI rea, da ee le drugi »lasti ogro> aml povsem neproduktivni angaimani, ki sta jin sklenila na svojo peel bres odobro-uja upravnega sveta gg. dr. Aiman in Ka-menarovič za politične svrhe«, — res pa je, da eta sklepala vae augaimane za Jadransko banko ш odobren jem njenog« upravnega sveta. Ni res, d« J* stvar predmet oblast« venih preiskav, — rea pa |e, da se v nobeni stvari в1 vriila kaka oblastvena preiskava.« »Jutro« gornjega popravka nI objavf* lo, vsled čeear Je Jadranska banka vložita tožbo proti odgovornemu urednika »Jutra«. Ljubljana, dno 5. Januarja 1934. Ravaateijstve »JADRANSKV BANKB A. D. BEOGRAD« Paskasits slada* kave saamka »Triglav« ter kavtM ■dtaaiee »DraMasfca lam ter »Moten« kav««. IUAsIIm siodhve IspsJitalM hmoik« koakaraace Je Hm kakovaot iisit«||» M«lka T« m vidi pri .Mlfks« • Cokota«. Sli« *t% gtav«b«la povtroCuje плмИСм tnfll-tmcs]s *ole aa glavi ta vratnega Mišičja. Osd/avK s* brezpogojno in sigurae s enim kitala sdmw Ijenje« s PlUtaaf-jevia sdravUala muljem (bi» lom) — »Pt. ga« Ena kocka (Dta en—) sadoMa sa četa sdravljeaje. DoM ee v veek lekaraak. Popisi ta proepektt; Гмкншм PUtaa« Sdareiber, Zagr^ Ak*le«aekl trg L. Meleorologlćno poročilo« Liabllaa« Hlaaa.rli Им •TU* • •u« * Шш • u r.lli|U4, •liletMiOB • 0 >'«J»«M f mm 1 1 21 ta 7880 t« a« sa«« 8w» 7 h 78B-8 — H ae ene« J »C 8..1. »4 h 1«lt - It N •M. ZANESLJIVO PESTUNJO E ulisku«l e o k ir * i kupiti 7 VeJrlrgo« lil r-stliumlicki 1 StJepuSin, Ш K?irocofa nt iiilarlse, sirane patilturn >E> in oeiale potrebščine za vsa glashlia 100~150 SODOV železnih, pocinkanih od 150—200 litrov vsebine z ojaćenimi obroči potrebuje MITAR S. SI-MOVIC, Obrenovac. Širine stroje la naJflnejSI S Za izdelek Novo leto kupite I -trte/ naiceneie | IU pri tvrdki i popusta ]. Goreč, lmčii Pslaia LjoMj. $;sd,;ae luske. fvorfine oepreve — vodovodne naprave — popravilo is postavitev kotlov u visoki pritisk — elektrotehnične naprave vsek vzet Stegu in dragi, VIČ - GLINCE 5. Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta 1 b/lli. k'j-AiUmeit^il i sa Sehsko ročno delo najnioderncie ter vse potrebSčn.e zu preti-skavnnje kakor tudi barva ш Cistiln, po najnižjih cenah. K Teichner Zagreb, Petrova ullu 2 HISEL3SH Zagreb Beograd Illoa It. 6t. Ba'kaosfca $б Tel. 18 Tei. aa-ss Bresjavl: г;еП0Г IattaUel|s ИОГЈЈЈПО, СБ TRALKIB EbBJiV ta diisli aapr v. Gradbeno podjetje lag. Dni in Ш Ljubljana Bohoričeva al. 24. SALAMA pnromtae nov* Mage »ovissB trata st «oM wvna4 nm mneistA nrcemu мшк, РШАЈШОА «'.5* b msn Лмгв^ d* C« Petrinja •ste« sMtoprtro te Siutsslje k. bumc a orua mu Halo! PlaPasa boljle, kakor vsakAu. s t ase OBLEKE, PERILO. ČEVLJE ta POHIŠTVO. . Dopisnica zadostuje, pridem aa dom. - A. JURECIC, Ljubic Sv. Jakuke uuU. 31. Cenj. oMla. frlporoteao UElOOM taut šivalne stro|c GR1TZNER v vieo o^retnaii sa r«4toia-s> e m skiiis taka tei ••« poaamcsae deta, ei|e. Igle aa vee sisteme. Mim ie pr» JOSIP PETELINC, tja I je s«,, B*. Petra sasly t 1'otluk v vezenj« breepia. te a. iatotatn putaateril«. №S|ct, kravat«, potreb- doa« em &.vit|e. hru|s{t Ccvl|ari«. sedlarje, t)r;tubi, Mick, soli M veluo ш malo. Ve«letua garancija Cene uainitjel VOLNENE PLETENINE pod tovocnitke RAZ- PRODAJA dok lat tfaia u loga. — «TEKSTILA«, «fe. l s i n 7.GOM, p. Lsece. аавтававававввваи Sajaasceae p^pias 10K0M0BILI Lane-Woif, tsdet. L 1SI4 2S iip HP N«vt io- » an-iso ie- 14— M ton-tau ao— M 20— ti ISO—170 to— 14) 24- 80 j30—100 60 HO 90- 40 160—Mi 70 100 40— 80 170— П0 JQu~MO) 60- eo **>—auo ia*—«7<0 00— 70 8tK>—4IA> 140— Ittfi 78- MB 400—800 170—210) m ion eoo—ouo aoo—јујо Prvovrstoa itstrsu« popravljeai. PtelskuAenl. Booletno tovarn i-Sto jom» •tve. 1'apolue tuouteža. O* f lejte et balo sUiuo sulego, ttotofftl ва sirovo ol!« ia beazio ad »-58 KS BraCe riseber d. d Sefisk, rsilsfcst S. еааааааааававвввва Kupujemo p« NAJVIŠJIH cenaI K02UHGVIN0 LISIC — DIHURJEV JAZBECEV itd. »American« liki- UUBUANA. Beetkeveve itu Sk. Brsdbeno podjetje Rrtiitiht V.RrainerSCo. 3:i:niCB, emain« Stavbna vodstva: LJubljani, DonlBli, Zagreb. №pftojepriVBtm la laBustrii-sMe itdvbB. proraćDns, oaCrte, cinltvt, poiebnl ottdaich u ephlttktorfl. Ш0Ј..Е 1I1V№£ M IMUNE L i V LiDllIHi ZV0NARNA y aslaaoet|eae l«U i767., dobavlja pni m k* prvevrstae krvoast* ZVONOVE tis tik glasov po Јк«ак«гееСе1к eaesk * ktelkik rekik, Шт% cenik 1 —_—----■■ 11 i i i »,.»1л.jle. jle-ab.s!*- Ji*. Л Jtc. AJlf sls, sIe.AU. s!j.j|.y ! Nomcn vMhcaa tc MUPili | ] oDlaCllno Mano lan. h|cr |c i j dobro ln ao|ccnc|Sc k S Zatorej st eflsita ми nlsHur—sa« Ua|e рс*4во kepite drugo4, * pre»rvlj«al trfovlai ! H0DRIC & P0T0MR џ ■) Prt ZmatskMB iaeearskem) aweta, peie| BvUske«a V trga, — Poskaalte ia p««pričs|to sel r * \ i tts m m «» »ttTp >(t »f ТфЛф-Цр-фТф. ф у Stran 8. blovekec, в. Џтахџ xv2L Stcv. B. Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu ee priporoča tvrdka CERAR Jft tovarna slamnikov in klobukov m Domžalah, SfobSO. Zaloga r Celju, Gosposka al. 4. Popravila sc sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Preiernova ulica št. 5. Na JAVNI DRAŽBI dne 14. jan. ob 9, uri dop. bo na licu mesta prodana skoraj nova hiša. Poleg nje jc 24 arov zemlje in vodnjak. Ve« se Izve pri lastniku Mat. Dovč, Spod. Za-dobrova 28, p. D. M. Polje. Pogoji »e izvedo pri dražbi. KOŠARE NAPRODAJ. _ Vsled po. manjkanja prostora prodam veCje število novih KOSAk za razpošiljanje sadja po nizki coni. — Naslov pove uprava lista pod itev. 115. VEČ HRASTOV za takojšnjo sekanje, nekaj prav prvovrstnih, pri drž. cesti, ietrt ure o«! Kolodvora na Dolenjskem, naprodaj. Naslov pri upravi pod 28. Naprodal sta 2 prav dobra KONJA Z UPREGO !N VOZMJ. Na ogled pri Slovenski trgovski delniški družbi, LJubljana, Resljeva cesta Stcv. 22, 90 SPALNICA (orehova), dobro ohranjeni, žimntce, 2 salonski ogledali in drugo pohištvo naprodaj. SILO «1. 41, L nadstropje. PSICA VOLČJE PASME, uaproda). — JA deckega vas itev. 35 (pod Golovcem). 82 ME, je poceni JARC, Hra- Trtooveijskl PREMOG in drva dobavlfa DRUŽBA ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. «• kože divjačine a?ss; L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Gradišče 7. Izdelava in zaloga kožuhovme. ншшваш?. Ш e as © JHJ e L a PRESELITEV I Popolnoma vaino naložite stoj denar pri „Vzajemni posojilnici" T Ljubljani, r, iui a. s. ki se jt PRBHtLR Sz hiš* IMuIInskega samostana m Kongtesnem trgu poleg nunske terkve v lastna paleta na MlkloJItevi testi poleg hotel* „UNION".. Hranilna (loge se obrestujejo po e% brez odbitke renfntge In invalidskega derks. Vloge < teko&m rafenu se obrestujejo po S V, vez,. fuc&i po © % in vlile po dogovoia. Varnost r* hranilne »toge л zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posollinica relativno veilno delnic stavbne delniške družbe hotele „Union" v Ljubljani, tfrhutega je njene lest nova lepa palača ob NlklošjJevl testi, vei maitnlh hlj, stavblit In zemljiši v tu In inozemstva. Dener se naloži lahke tudi po poštnih položnicah. Џ nogem AmeriSki vladni p&rniki "v New'York I* Bremena Cez Southamptcn v Cherbotsrg George Washington 25. januarja (v Boston) Presldenf Hardlng Anrieršc« Presldenil Roosevelt Odbod iz Soutljamptona lil pozneje lz Sonthamptona—Chearbonrga Levlathan 1. apitla 22. aprila 13. шајв Vse podrobnosti povedo naslednji naslovi, Izborna prllLsa za prevez blaga. 22. marca 9. Јаи. 11, lebr 16. jan. 32. febr i. Sebr, 8. mar. Cherbourga 1 dan ocograd: raiata JJeogradeke /.adruge, fieao Holei Brista a, Zagreb, Sred.Snjl Sevez Hrvatskih bel|a£. Isih Zadruga, Mihanovlčeva иЛса 2, 1Јгеко pota olodpora, — Ljubljana, Brodarstvo Zjeđlnjonlh Ameršklh Držav, Dunajska cesta £9. — Sara.evo, Savez Hrva.sslh Seljačkih zadruga га Bo "mi j Hercegovina Aleksandrova nlica 52. Sošak, Banki, za Pomorniv, ТЈавв&аввввввввввоЈтаЕвиндаавкзшиаавввгвввваад^ a Parna pekarna JE AH SCHREY NASL, JAKOB KAVČIČ TELEFON ŠT 158, naznanja, da ima vsak d s n s vele in pristne preste ^ssnnnivraninnaRBvaa^esR^aoBRSis&HBiSRvaffiansiTgcaiBasaiinnaBinsBisKs državni, privatni nameščenci, vpoUofenct pozor! Trg. podjetje v Ljubi lani takoj sprejme pod ugodnimi pogoji Plsm. oferte t praplsi spnč., eurrlo. vi ao In zaht. plalc na uprara lista pod „Stalna služba tO? s prius. naobrazbo in parletuo prakso v službo. Stalaost in pokojnina zajamC. In sicer od lisic, kun, dehorjev, vider, zajcev itd. kupujem neposredno za Ameriko. Plačam najvišje dnevne cene ! — Od 1. januarja 1924 ZBIRALIŠČE v vseh večjih mestih Jugoslavije, Italije in Bolgarske in sicer v Zagrebu, Gospiču, Lovinacu, Ljubljani, Sarajevu, Banjaluki, Bos. Novi, Kotoru, Beogradu, Nišu, Skoplju, v Sofiji in v Trstu, Шшго FISCHER, SfcalL SpSrfi-E ПЛ№ПЗ XI Izdaja konzorcij >Siovenca«, Odgovorni urednik; Franc Kremžar v LiubUani, Jugoslovanska tiskarna v l «lMiar,i<