v tik OuKICa SOtiKA NJ I DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE -6t0 X. . SteV 178 f97971 Poštnina plačana v gotovini '— __X \^-' 7' ) Spedizione in abbon. post. 1. gr. V Jugoslovanski coni STO Jo že prod podpisovanjem recipročnih Jamstev dvojezičnost dosledno Izvedena - Dvojezičnost pomeni za naš narodni obstoj osnovni pogoj - Zato brez zajamčene dvojezičnosti kompromisa o Trstu ne more bit! / 1I0JEZIČ1ST Ko, pre({y^° ® n}zu člankov v Jorj, dneh- razpravljali fence„ n' namestitvi Slo- t ntou v.sek javnih, uradih ,!»i « , kategorijah, smo s hitrih°S aV‘l‘ one zahteve, 'o ,mLUP0lnitev b° mora-zičnosf L.*0 rezultat dvoje- »«narod'nnam že sicer tnrad,Z zajamčena. Prav Potrči m°Tda ne bi bilo Pitati. ce— •••*-* posebei tein člank. Pa kljub temu s ktere m naStevamo ne-S)eziš,,POdrobnosti Slede storimo to v tilde t, -ato, ker je ne "otodn ° ■ kakršna koli med- ^:nrn:lva prav v -u' tor« “ J?1 coni STO bodisi Uradnostih ™mestit°t> P° n,lst i<> j ’ bod,sl dvojezič-Poonii!, Si}et 'et Izvedena, narodna udske oblasti je Polt,om„ emkopravno ič-rsT-* enakopravnost po- leuna. Zato treh narod- ,ct«)caJo 1U30slQvanski coni e,l|1lconrn„!n p?teka v takšni •tižnim nost’ kljub sovini- Pla°> hnS°m* kliuh P°’ '.‘■nature fašistične li- ta diverrn„i, ter°rističnemu Cčff ;n iškemu delovanju p0!kusom ~ 1 arugim PfauTios,, n°tenja te enako- vsem drugim Dri “osti '«9t 0 razlog, da pišemo naPadanje °jezičn°sti, Pa 3e la,lteue s na^e osnovne yt>idnej!ihStrani tukajšnjih ?Je »lodnl ?Tvakov današ-■ Ti »n Ujanske stranki nam’'eč niso 3 , na pobudo tr-00' ‘em»ePer‘“!ist'čn,h a0en‘ » niihot) - mnenja, da isfcati ® 801000 Se telji se tudi t*0 biH na .spominjajo, da ratkim « 1 mestu pred °«ro od„ Miljeni ‘ar, .. “Oouoriti S5* ^emZZv lernik< 1 tu*n, de nadvse ki na icometi- iarn S3ecle naših *GaranStvih pod nasl°' 7,tulc(iišnii^lc tragicomichen po- 3eni lijt 7at°> ker je o-Ira*h zadep^tt nato gle-SB ?otava potihnil. No *‘«om niS°- p°ne' »ir tploh ■ Pfott jam-ino,‘ fc D‘n P°°ti dvoje-Ce S( * Posebej tamSiC° °onoem° n“ iugoslo-C trdimo, da je «°3 enost0?P3e dvojezičnosti tteščene; osi ® javnih službah "tor. °a jezika Vezn° obvladati o-*' 4» Prsfu in u psej čo- ki jub zahte- upanje •oče,-' 30 danes °«tn, "J našim > kUuVeSt0m’ resoluci- > in ™ nenehnemu pisati «C°?en3U tak«0 da >oi tnskl občinski sve- se3ah e 3etiku «-..5 3em mater-J^iffcfei tržašfc> niti lili IPl javnih1’!' Q stan3’u u 'ipt:^nohsku:^:.ki sm° v** ta “°ne udeTežb' B‘ea,e ena' tisnf^da u službah, tak1, «aj a. m<1 smisla niti C?0 kakLStanie še vedno ni m’ Poldržavnimi. Sl“Si tr\tTUillnn 3aum- '°no ^°- da nfl”eni<;i',i- 2°’ ®e r.;. n«i ti „__b° zajam- *ez Pisane nradi 3c«nft u -• na ul o- *°ini 0dflouari?enWi„« ob- °tni. ‘°tn “dtjajo je u sloven- sta dva fašistična člena v civilnem in kazenskem postopniku, ki pod kaznijo prepovedujeta slovenščino, temveč mora biti našemu maternemu jeziku zajamčena do vseh podrobnosti resnična enakopravnost. Za tržaškega Slovenca, pa tudi za tržaškega demokratičnega Italijana je ena izmed vsakodnevnih krivic, ki jih občuti, ono dosledno postavljanje samo italijanskih javnih napisov naših slovenskih krajevnih imen zlasti v tržaških predmestjih, še prav posebno pa v okolici, za katero niti najhujši in najbolj okoreli fašist ne dvomi, da je popolnoma slovenska. In vendar je v tem pogledu ravnanje slabše kot v kolonijah. Kdo se še ne spominja vse ogabne grobosti brisanja dvojezičnih napisov slovenskih vasi ob cesti Trst-Stivan. Ali ne bi bilo prav, da vsaj to krivico ZVU že pred dosego kompromisne rešitve popravi? Zato v tem pogledu zahtevamo: Vsa krajevna imena morajo biti v nacionalno mešanih krajih dvojezična, v nacionalno čistih krajih pa v jeziku narodnosti prebivalstva! Ta zahteva je kaj preprosta in enostavna in zelo lahko izvedljiva. Prav to isto — tako preprosto in enostavno — zahtevo postavljamo glede napisov na vseh državnih, pokrajinskih, poldržavnih, občinskih in javnih uradih. Samo ob sebi je umevno, da velja ta zahteva tudi za napise v notranjosti vseh uradov. Naša nadaljnja zahteva se tiče osebnih izkaznic, o katerih smo pred leti mnogo pisali, vendar pa za tržaško in miljsko občino — zaman. Zato ponovno zahtevamo, da morajo biti vse osebne izkaznice dvojezične. Toda ta dvojezičnost ne sme biti tako nepopolna kot doslej, da se dvojezične izkaznice v štirih slovenskih občinah izpolnjujejo povečini v italijanščini; tudi izpolnjevanje dvojezičnih izkaznic mora biti takšno, da bo odgovarjalo narodnosti lastnika izkaznice. Prav tako morajo biti vsi drugi obrazci javnih uradov in ustanov, ki so namenjeni Slovencem, izpolnjeni v slovenščini. Končno je sama po sebi umevna naša zahteva, da morajo biti vsi uradni listi z odločbami, ki zadevajo cono A, tiskani tudi v slovenskem jeziku, in da morajo biti vse uradne publikacije, razglasi, vsi uradni obrazci vseh državnih, pokrajinskih, poldržavnih, občinskih in drugih javnih uradov, dvojezični. Ponavljamo: načelo dvojezičnosti je v jugoslovanski coni dosledno izvedeno. Toda mi ne zahtevamo njegove dosledne izvedbe samo zato, ker je ono tam izvedeno že pred podpisovanjem kakršnih koli recipročnih jamstev. Zahtevamo izvedbo dvojezičnosti zaradi njene najosnovnejše važnosti za naš narodni obstoj. Zato trdimo, da brez zajamčene dvojezičnosti kompromisne rešitve o Trstu ne sme biti! ______________ TRST, četrtek 29. julija 1954 PRE.D PODPISOM BALKANSKE, ZVEZE, Blejska konferenca bo 6. avgusta Delo gospodarskega oddelka stalnega tajništva balkanskega sporazuma - Etiopski vladar Haile Selasi prispel na Krf in se brzojavno zahvalil maršalu Titu Cena 20 lir (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — V Beogradu, Atenah in Ankari so danes popoldne istočasno objavili naslednje uradno poročilo: «Vlade Grčije, Turčije in Jugoslavije so se sporazumele, da se bodo njihovi zunanji ministri sestali na Bledu 6. avgusta popoldne«. Člani nacionalnih sekcij Grčije, Turčije in Jugoslavije pri gospodarskem oddelku stalnega tajništva balkanskega sporazuma potujejo te dni po važnih industrijskih središčih in podjetjih Hrvatske in Slovenije. Gospodarski oddelek tajništva balkanskega sporazuma je bil ustanovljen junija letos in ima za cilj proučevanje nadaljnjega razvijanja gospodarskega sodelovanja med tremi balkanskimi državami. Abesinski cesar Haile Selasi je danes zapustil jugoslovansko vojno ladjo «Galeb» in se vkrcal na grško križarko «Eli». Z ladje «Eli» je takoj poslal predsedniku republike maršalu Titu brzojavko, v kateri se zahvaljuje za nadvse prisrčen in topel sprejem, ki ga je bil deležen s svojim spremstvom v Jugoslaviji. Obenem pravi, da mu bo ostal v dolgem nepozabnem spominu obisk v veliki prijateljski državi. Haile Selasi je prispel da- ZAPLETENO VPRAŠANJE IRI pred italijanskim parlamentom nes predpoldne na otok Krf, od koder je nadaljeval pot na uradni obisk v Atene. B. B. Razpravljanje o usodi genovske tovarne , ki je žrtev italijanskega državnokapitalističnega sistema Danes poskus izvolitve petih članov ustavnega sodišča >Je na*ib zahtbno p°plav' Obšdiii PrnVah Urad°- s-SS r "■»« ss ^ 4S2T4 5 (Od našega dopisnika) RIM, 28. — V italijanski poslanski zbornici je bil danes nekak predujem na diskusijo o zapletenem vprašanju kompleksa IRI, ki se obeta v zvezi z vladnim načrtom, da se podjetja IRI izločijo iz Confindu-strije, in z zahtevami opozicije, naj se IRI temeljito reorganizira. Danes so namreč razpravljali o položaju v genovski tovarni «San Giorgion. ki je po sklepu IRI pred likvidacijo. Di Vittorio (KPI) je predložil resolucijo, ki je zahtevala preklic sklepa o likvidaciji, demokristjanski sindikalist Pa-store pa je predlagal, naj vla-dh skupno s sindikalnimi pred-stavnki ugotovi, kaj bi se dalo storiti. Pastorov predlog je bil sprejet, Di Vittoriov pa zavrnjen. V svoji obrazložitvi vladnega stališča je Scelba med drugim dejal, da je tovarna «San Giorgio« v zadnjih letih imela zgubo za 16 milijard lir, ki jo je morala nadoknaditi država. V tovarni je zaposlenih 4300 delavcev. Minister Vanoni pa je podal nekaj številk o tem, koliko je država po vojni vložila v IRI. V letih 1948-1953 je država vložila v podjetja IRI: 127,4 milijard v proizvodnjo električne energije, 59 milijard za telefon. 117,4 milijard za morsko plovbo, 163,2 milijard v metalurgijo, 179,8 milijard v strojno industrijo in 31 milijard na raznih drugih področjih. Jutri bo skupna seja senata in poslanske zbornice za izvolitev petih sodnikov ustavnega sodišča, ki jih izvoli parlament. Ker je za izvolitev potrebna dvetretjinska večina, med strankami pa ni bil dosežen sporazum (pravzaprav manjka sporazum za enega samega poslanca: dva bi dobili demokristjani, enega ostale stranke centra, enega KPI in PSI, petega pa zahteva levica verjetno, da bodo ustavni sodniki jutri tudi izvoljeni. A. P. Preosnovaangleške vlade LONDON, 28. — Danes zvečer je bila naznanjena preosnova angleške vlade. Dve najvažnejši, toda že predvideni spremembi sta odstop ministra za kolonije sira Olivera Lytteltona, ki ga bo zamenjal dosedanji minister za promet in civilno letalstvo AUan Len-nox Boyd. in odstop kmetijskega ministra sira Thomasa Dugdalea. ki ga bo nadomestil dosedanji državni tajnik v trgovinskem ministrstvu Derek Heathcoat-Amory. Minister za promet in civilno letalstvo je postal dosedanji državni podtajnik v zakladnem ministrstvu John Archibald Boy Carpentier, njegovo mesto pa bo prevzel Henrv Brook, ki doslej ni pripadal vladi. Državni tajnik v trgovinskem ministrstvu je postal dosedanji parlamentarni tajnik v ministrstvu za preskrbo Austin Richard William Low. Minister za kolonije Lyttel-ton je odstopil verjetno zato, ker se ne strinja s sporazumom o Suezu, medtem ko je odstop kmetijskega minit stra posledica pogostih kritik na račun birokratskega poslovanja njegovega ministrstva. Odstopiti so baje mislili tudi drugi ministri, vendar jih je Churchill prepričal, naj vsaj zaenkrat še ostanejo. V začetku avgusta sestanek komisije za premirje v Indokini NOVI DELHI, 28. — Uradni predstavnik indijske vlade je danes sporočil, da bo prva seja mednarodne komisije za nadzorstvo premirja v Indokini v prvem tednu avgusta v Novem Delhiju. Predstavnik je dodal, da je indijska vlada že dobila pozitivne odgovore na štiri vabila in da pričakuje v kratkem še ostale odgovore, podrobnosti o prvem sestanku mednarodne komisije bodo verjetno sporočene jutri. Kot je znano, je indijska vlada povabila na prvo konferenco ostala dva člana mednarodne komisije, Kanado in Poljsko, poleg tega pa še Francijo, Vietminh, Vietnam. Laos in Kambodžo. Najverjetnejši kandidat za predsednika mednarodne komisije je Krišna Menon. V Ottawi so danes uradno sporočili, da je Kanada pristala na sodelovanje v mednarodni kontrolni komisiji. Kanadska predstavnika, namestnik državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu MacDonnell in letalski komo-dor Hutletge sta danes zvečer že odpotovala z letalom iz Ottawe v Novi Delhi, kjer se bosta udeležila prvega sestanka mednarodne komisije. Iz Indokme pa poročajo, da so se francoske čete že začele zbirati v središčih severno in vzhodno od Hanoja. Cete se bodo nato zbrale na področju s polmerom 15 km okrog Hanoja, od tam pa jih bodo po cesti štev. 5 prepeljali v Hajfong. Predstavnik francoskega poveljstva je u-radno sporočil, da je rok za umik 80 dni od 23. julija za Hanoj, 100 dni za Hajfong in 300 dni za področje Haj-fonga. V Hajfongu in v bližnjem mestu Dongtrieu je prišlo da-nees do demonstracij proti vietnamski vojski. Incidentov ni bilo. Sovražnosti so se včeraj zjutraj končale ob določenem času, razen nekaterih manjših zamud. Najhujši boji so bili zadnjo noč pri oporišču Sontay severno od Hanoja. Ob 8. uri zjutraj pa so boji prenehali in častniki obeh strani so si stisnili roke. več tudi na evropskih vprašanjih*. Ob obisku Cu En Laja in vietminškega zunanjega ministra Phan Van Donga v Moskvi je priredil sovjetski zunanji minister Molotov danes zvečer velik sprejem, na katerega so bili povabljeni načelniki vseh diplomatskih zastopstev v Moskvi razen ameriškega. Opazili so. da je bil povabljen tudi irancoski odpravnik poslov, čeprav Francija prav tako nima diplomatskih odnosov s Kitajsko. Na sprejemu so bili navzoči tudi najvišji sovjetski voditelji, med njimi Malenkov, Hru-ščev, Vorošilov, Kaganovič, Mikojan, Pervuhin. Svernik, Višinski in maršal Zukov. Siam ne bo umaknil poziva W ASHIN GTON, 28. — Po 13 dnevih razgrete diskusije je senat odobril s 57 glasovi proti 28 Eisenhowerjev načrt o atomski energiji. Odslej bo imela tudi zasebna industrija pravico proizvajati atomsko BANGKOK, 28. — Siamski ministrski predsednik Song-gram je danes izjavil, da Siam ne bo umaknil svojega poziva glavni skupščini OZN, naj pošlje v deželo amirovne o-pazovalce*. Ta zahteva, je dejal Songgram, bo v septembru predložena glavni skupščini. Predstavnik siamskega zunanjega ministrstva pa je izvil, da v nasprotju s časopisnimi vestmi Cu En La} ni ponudil Siamu sklenitve kakršne koli pogodbe. Pa četudi bi v prihodnosti prišlo do takega predloga, je dodal predstavnik, ga siamska vlada ne bi upoštevala. energijo, nekatere atomske zase, demokristjani pa bi ga i skrivnosti pa bodo smele iz-radi dali desnici), je kaj malo | vedeti tudi zavezniške države. Čuenlaj v Moskvi MOSKVA, 28. — Kitajr.ki ministrski predsednik Cu En Laj je prispel danes iz Varšave v Moskvo. Pred odhodom iz Varšave je izjavil, da le kitajsko ljudstvo «zainteresi rano ne le na azijskih, tem- EISEMHOU/BRJEIE IZJAVE 0 LETALSKIH INCIDENTIH PRI Hflimfllll« Ameriška akcija „reševanja“ se bo v kratkem končala? Sodijo, da se utegne ameriško brodovje umakniti iz hainau skik voda žo v 24 urah - Komentarji kitajskega in sovjetskega tiska - Kitajske obtožbe proti Čangkajškn iu Singmanu Hijo ,preds clah bi :“st«ulja,;n* tnoremo D«am “'orain te" 'boi b«i „ Še Si/0di a£r?en°' 4 slo eh st°penj 4° a °tn*(ini. vUens|£e vloge ^nskr^u, če j tože„ 2adet,i ali SC« slov*nsk!ranke ali ai° *o£;od*°«i ,n ita“- °b ’n°rai„ talcih 0 i' ip sa„lbit’ Zi Prim*- SCvS *** "" 0r«a ^ratk»: n. '*dane VS' skle' ' e " obeh VVASHINGTON, 28. — Med svojo današnjo tiskovno konferenco je predsednik Eisen-hower na vprašanja novinarjev o nedavnih letalskih incidentih pri Hainanu izjavil, da ZDA na Daljnem vzhodu ne nameravajo nastopati prenagljeno ali napadalno, da pa so «odločene braniti svoje pravice in varovati svoje državljane, kjer koli opravljajo svoje zakonito delo*. Eisenhower je dejal, da Kitajci očitno poskušajo razdvojiti zaveznike v zvezi z vprašanji, ki so jih sprožili ti incidenti, nato pa je opozoril, da je azaradi globokega vtisa, ki so ga povzročile vesti s Daljnega vzhoda* ameriška vlada sklenila poslati svoje brodovje, da preišče morje, kjer je strmoglavilo letalo «Skymaster». To brodovje je dobilo nalog, naj ne povzroča incidentov, naj pa tudi pod-vzame vse potrebne ukrepe v svojo obrambo. Nato je predsednik dejal, da je zdaj že znana vsa resnica, in sicer, da so bila ameriška letala napadena pri iskanju preživelih, da sta bila sestreljena dva kitajska lovca in da uvodnik «Ljudskega dnevnika* iz Pekinga, ki obtožuje ZDA, da so izrabile incident z letalom «Skymaster» kot pretvezo za napad in odkrito provokacijo proti Kitajski List zatrjuje, da poskušajo ZDA sejati razdor med Angli. jo in Kitajsko, ker se odnosi med obema deželama izboljšujejo, obenem pa poskušajo s tem razširiti krog držav, ki bi jih rade spravile v jugo-vzhodnoazijski obrambni sistem. ((Vojnohujskaška dejanja, zaključuje pekinški list, so resno ogrozila varnost Kitajske, ZDA P* bodo za to v celoti odgovorne in bodo no- šo ZDA protestirale pri pe-|je sporočilo, da ni izključeno,. sije tudi vse posledice.* t ; n ? 1 Ji ( ts n n /I r, u I L : S__1 z.. _ SC 1 S _ I kinški vladi zaradi napada na' da bi se kakšnemu preživele- ameriška letala. Predsednik Eisenhovver je nato poudaril, da dokazuje različno pekinško stališče do Anglije in do ZDA v zvezi z incidenti pri Hainanu, da je glavni namen Kitajske razdvojiti zaveznike. V Londonu pa je Foreign Office sporočil, da je angleški odpravnik poslov v Pekingu Humphrey Trevelyan izročil danes namestniku kitajskega zunanjega ministra Canghan-fuju obe ameriški protestni noti in drugo angleško noto v zvezi z letalskimi incidenti pri Hainanu. Kitajska vlada še ni dala odgovora na angleško zahtevo, naj podvzame disciplinske ukrepe proti odgovornim za sestrelitev letala «Skymaster». Predstavnik guvernerja v Hongkongu pa je izjavil, da je kitajsko zunanje ministrstvo zagotovilo angleškemu odpravniku poslov Trevelya-nu, da ga bo obvestilo, če bi zvedelo kaj novega o morebitnih preživelih z letala «Skymaster», ki je bilo sestreljeno v petek. Ministrstvo mu posrečilo doseči Hainan. Predstavnik ameriške mornarice je sporočil, da je poveljnik ameriškega brodovja, ki je bilo poslano v vode okoli Hainana, admiral W. K. Phillipp, dobil povelje, naj prekine iskanje, ko se mu bo zdelo, da ni več nobenega upanja, da bi še našli preživele ali razbitine letala. Iskanje bi se torej utegnilo končati v prihodnjih 24 urah. Obe letalonosilki in rušilci, ki ju spremljajo, se bodo_ nato vrnili na svoja oporišča na Filipinih ali pa bodo nadaljevali manevre, ki so se začeli nekoliko preden je prišlo do incidentov. Admiral Robert Pepper, novi poveljnik ameriških mornariških sil na Pacifiku, pa je izjavil, da bi imel vsakršen nov kitajski napad na civilna letala ((najresnejše posledice*. Pepper je to izjavil v Hongkongu ob prihodu s Formoze, kjer je nadziral Cangkajškovo mornariško pehoto. Pekinški radio je oddajal Moskovska «Pravda» pa piše, da je sestrelitev dveh kitajskih letal lahko samo ((hoteno izzivanje incidentov namenom, da se poveča mednarodna napetost*. List pra> vi tudi, da so «zaplenili» sovjetsko ladjo «Tuapse» v for-moških vodah, ki jih nadzorujejo ameriške mornariške sile. Agencija «Nova Kitajska* pa poroča, da se Cangkajšek na Formozi pripravlja na napad na Kitajsko s Formoze medtem ko bi Singman Ri istočasno napadel na Koreji. Agencija sporoča tudi, da je Cangkajšek naročil na Japonskem vojaški material za 100 milijonov jenov. Singman Ri, ki se mudi na obisku v Washingtonu, je govoril danes pred kongresom in med drugim zahteval a-meriško letalsko in mornariško pomoč za aprotinapad* proti Severni Koreji. Kongres ie Rija pozdravil s ploskanjem, ko pa je južnokorejski predsednik razlagal svoj načrt, je zavladala v dvorani grobna tišina. JSaš kulturni dom na Proseku ki nam ga razni ON AIR še niso vrnili 3 n Kulturni dom na Proseku so zgradili Prosečani s prostovoljnimi prispevki in s prostovoljnim delom leta 1906. Dom je bil lastnina Dragotina Starca, katerega so fašisti prisilili, da ga je prodal 2.VI.1925 zloglasni iredentistični in šovinistični organizaciji id-ega Nazionale* za smešno nizko ceno 60.000 lir, saj je šlo za tri parcele: kat. štev. 2078, 2079 in 2085 z vsemi obstoječimi poslopji in pritiklinami. Nato je lastninska pravica 25. maja 1931 s posebno pogodbo prešla na znano raznarodovalno organizacijo ONAIR («Opera Nazionale di Assistenza aUTtalia Redentau). Po osvoboditvi je poslopje uporabljalo Prosvetno društvo »Vojko*, vse dokler ni izšel ukaz ZVU štev. 249 od 17. oktobra 1946, na podlagi katerega je bila 12. maja 1949 lastninska pravica prepisana na OAI (»Opera Asili Infan-tili di Trieste*). Ta OAI je vložila proti društvu »Vojko* leta 1950 tožbo za izpraznitev prostorov. S sodbo od 15.5.1951 Je bilo društvo prisiljeno brez odškodnine za investicije, ki jih je vložilo za obnovo prostorov in ki so takrat znašale brez prostovoljnega dela nad 1 milijon lir, odstopiti dom omenjenemu OAI. Proti prvostopni sodbi je društvo vložilo pritožbo, vendar pa jo je umaknilo, ker je sodišče zahtevalo, da društvo plača 400.000 lir kavcije za nadaljevanje pravde. Društvo kavcije ni moglo plačati in je sodba postala »pravomočna*. Se žive priče lahko pričajo, da so že leta 1921 lastniku Dragotinu Starcu italijanski vojaki in fašisti mnogokrat grozili in se posluževali napadov proti njem tudi v fašističnem dnevniku «11 Popolo di Trieste*. Ko je Starc ustanovil v Barkovljah veslaški klub »Sirena*, so fašisti grožnje pojačili, da bi izsilili prodajo doma in mu grozili, da mu bodo požgali hišo v Barkovljah, za kar so prinesli celo bencin s seboj. Pred smrtjo je Dragotin Starc izrazil željo, naj ga vsaj za dve uri položijo v proseškem Kulturnem domu na mrtvaški oder. Zelja mu je bila izpolnjena. Eden zagovarja v spodnji zbornici sporazum o anglešhem umiku iz Sueza Churchill poziva zbornico, naj sporazum odobri - Glasovanje verjetno danes - Zagrenjeni komentarji angleškega tiska in napadi konservativne desnice - »Franc Tireur" poziva francosko vlado, naj se iz tega kaj nauči za Tunizijo - Egipt in načrti za obrambo Srednjega vzhoda LONDON, 28. — Angleški zunanji minister Eden je prebral danes popoldne v spodnji zbornici besedilo sporazuma, ki je bil dosežen z Egiptom glede vprašanja Sueškega prekopa. Nato je zunanji minister izjavil; «Prepričani smo, da morajo na Srednjem vzhodu kot drugod naši c-brambni sporazumi sloneti na pristanku in sodelbvanju krajevnega prebivalstva; prepričani smo, da bo novi sporazum o Suezu zadovoljil naše bistvene potrebe na tem področju v pogojih modernega časa. Upamo, da bo zdaj mogoče vzpostaviti odnose z E-giptom na novih temeljih prijateljstva in razumevanja in sodim, da je to tudi namen egiptovske vlade. Sporazum bi moral pripomoči k zmanj šanju napetosti na Srednjem vzhodu sploh. Obenem želim potrditi, da se bo vlada držala tristranske izjave iz raa= ja 1950 o miru in stabilnosti med arabskimi državami in Izraelom. O tem vprašanju sem razpravljal s svojimi francoskimi in ameriškimi prijatelji in vem, da so prav tako odločeni spoštovati to izj avo*. Po Edenovih izjavah, ki so obsegale tudi nekatera druga mednarodna vprašanja, je morala vlada večkrat odgovarjati na vprašanja poslancev o sporazumu z Egiptom. Attlee je vprašal, ali uživa včeraj doseženi sporazum pristanek ministrskega pred. sednika Churchilla; ta je od govoril, da je ((popolnoma prepričan o potrebi sporazuma*. Nato je govoril konservativni poslanec Ralph Assheton, pripadnik skupine uporniških konservativcev, ki je dejal, da pomeni vest o bližnjem umiku angleških čet iz Sueza «resen udarec za milijone britanskih podanikov v vsem Commonwealthu», in da bo povzročil «najhu.išo vznemirjenost*. Med govorom konser. vativnega poslanca je bilo slišati živahne proteste, Eden pa je dejal, da se ne more strinjati z načeli, ki jih je prikazoval v svojem govoru poslanec As&heton. Bivši laburistični zunanji minister Morrison je vprašal, ali je mogoče predvidevati obnovitev popolne svobode plovbe ladij skozi Sueški prekop, tudi če plovejo v Izrael. Eden je odvrnil, da je angleška vlada skušala upoštevati sedanje stanje odnosov med Egiptom in Izraelom, opozoril pa je, da izhaja spor o prometu skozi Sueški prekop iz spora med Izraelom in arabskimi državami. Na vprašanje bivšega obrambnega ministra Shinvvella je Eden zagotovil, da kairski sporazum ne pomeni za angleško vlado obveznosti, da bo pošiljala E-giptu orožje. V imenu vlade pa je Chur- chill predložil resolucijo, ki poziva spodnjo zbornico, naj odobri angleško . egiptovski sporazum o umiku s sueškega področja. O resoluciji bodo glasovali verjetno jutri, po koncu debate. Laburistič, na parlamentarna skupina se je sestala še danes zvečer in sklepala o stališču, ki ga bo zavzela. V lordski zbornici pa je lord Henderson izrazil zadovoljstvo laburističnih lordov zaradi sklenitve sporazuma z Egiptom. Današnji angleški tisk posveča obširne uvodnike in komentarje kairskemu sporazumu. Poluradni «Times» pravi, da je treba vest o sporazumu sprejeti z zadovoljstvom, ker «zadošča interesom in časti obeh strani*. Liberalni ((Manchester Guardian* je v svoji sodbi bolj previden in sodi o nekaterih točkah sporazuma, da niso jasne. Zlasti se list pritožuje, da ni tudi Iran vključen med države, napad na katere bi omogočil ponovno vzpostavi, tev angleškega oporišča ob Sueškem prekopu. Konservativni «Daily Telegraph* pa pravi, da bo ne glede na vojaške in politične razloge, ki so prepričali angleško vlado o prikladnosti sporazuma, njegov podpis imel takojšen negativen vpliv za angleški ugled na vsem Srednjem vzhodu. Ta ugled bo mogoče po-novno pridobiti, pravi list, samo z ustanovitvijo novih močnih vojaških pozicij. Laburistični listi sporazuma še ne komentirajo, «Daily Express», glasilo desnega konservativnega krila, pa objav; lja zagrenjen komentar, ki govori o «največji kapitulaciji, odkar so socialisti in Mountbatten organizirali u-miic 12 Indije*. List govori tu, di o «novem izdajstvu* in ironizira zatrdila, da je vzdrževanje 80.000 vojakov v Suezu predrago. List zaključuje: »To je dan zmagoslavja za vse plašljivce v domovini in za vse zlobneže v tujini, ki hočejo Anglijo majhno in šibko, obenem pa je dan žalovanja za nas. To pa še ni konec razočarani in procesa izsiljevanja in terorizma. Indija je pripeljala do Abadana, Abadan do Sueza. Kam nas bo pripeljal zdaj Suez? Ne bo treba čakati dolgo in slisali bomo odgovor*. Današnji pariški tisk še ne objavlja posebnih komentarjev o angleško - egiptovskem sporazumu. Samo neodvisni socialistični «Franc Tireur* hvali ((realistično politiko Velike Britanije* in poudarja, da bi se Francija iz tega sporazuma morala kaj naučiti in uveljaviti iste metode v svojih odnosih s Tunizijo. »Anglija — piše_ list — je pokazala uspeh šole realizma, medtem ko je vsak dan bolj katastrofalen propad druge šole, šole svetih nedotakljivih mitov. Nedvomno Tunizija in Indija in tudi ni Indo-kina, toda kaj ne bi bilo preprosteje, ko bi rekli po angleškem vzorcu: Pustimo Tu-nižane, naj delajo svojo politiko, in trgujmo rajši z njimi?* Ameriški tisk komentira v glavnem ugodno kairski sporazum, obenem pa poudarja, da to pomeni še en udarec angleškemu imperiju. Tako piše «New York Times* «To dokazuje, da je vlogo britanskega imperija kot čuvaja miru zamenjal kolektivni napor vseh svobodnih držav, ki želijo pri tem sodelovati*. V Kairu pa je govoril ministrski predsednik Naser pred navdušeno množico in dejal, da je Anglija z včerajšnjim sporazumom ((priznala načelo evakuacije sueškega področja, ne da bi vsilila Egiptu sodelovanje pri kakršnem koli sistemu skupne obrambe*. Egipt je večkrat poudaril, da se ne bo pogajal z Zahodom o obrambi Srednjega vzhoda, dokler ne bo področje prekopa izpraznjeno. V po- litičnih krogih pa izjavljajo, da Egipt ne bo imel razloga, da bi zavračal razgovore o skupni obrambi, če bodo razgovori na popolnoma enakopravni podlagi. Spor o oazi Buralmi LONDON. 28. — Angleški zunanji minister Eden je nazna-nii v spodnji zbornici, da sta Anglija in Saudska Arabija dosegli načelni sporazum o arbitražni rešitvi spora o oazi Buraimi. Arbitražno razsodišče bo sestavljeno iz petih članov, od katerih bo enega imenovala Anglija, drugega pa Arabija, ta dva bosta določila ostale tri nevtralne razsodnike. NEW YORK, 28. — Delegati afriških in azijskih držav pri OZN so poslali danes glavnemu tajniku Hammarskjoel-du pismo, v katerem zahtevajo. naj se vprašanje Tunizije in Maroka vpiše na dnevni red jesenskega zasedanja glavne skupščine OZN. Dulles in Eisenhower hvalita sporazum o Suezu Pričakujejo, da bodo ZDA zdaj začele pošiljati Eigptu gospodarsko, tehnično in vojaško pomoč WASHINGTON, 28. — Arne-j delovanje na notranji gospo-riški državni tajnik John Fo- darski in socialni razvoj*. ster Dulles je izrazil danes v posebni izjavi svoje zadovoljstvo spričo angleško-egip-tovskega sporazuma o Suezu. Dullesova izjava opozarja na Eisenhowerjeve besede med njegovo današnjo tiskovno konferenco in pravi nato, da «sporazum odstranjuje problem, ki je kvarno vplival ne le na odnose med Anglijo in Egiptom, temveč tudi med zahodnimi državami v celoti in arabskimi deželami*. S sporazumom «je bil postavljen nov trajen temelj za mir in varnost na Srednjem vzhodu*. ZDA pa so ((posebno zadovoljne, ker sta obe državi priznali važnost Sueškega prekopa in sta sklenili ohraniti konvencijo iz leta 1888, ki jamči svobodo plovbe po tej važni prometni žili*. Prav tako imajo ZDA «najboljši vtis o načrtih sedanje egiptovske vlade, ki hoče koncentrirati vse svoje Predsednik Eisenhower pa je med svojo tiskovno konferenco izrazil zadovoljstvo ameriške vlade nad »sporazumom, ki je zadovoljiv za obe strani* in ki «varuje zakonite nacionalne težnje egiptovskega ljudstva, obenem pa tudi upošteva potrebe zahodne obrambe*. O odnosih med Egiptom in Izraelom se je Eisenhower omejil na izjavo, da je politika ZDA v pospeševanju prijateljstva med vsemi narodi tega področja. V washingtonskih uradnih krogih sodijo, da se bo po angleško-egiptovskem sporazu. mu o Suezu začel izvajati širok ameriški program gospodarske, tehnične in vojaške pomoči Egiptu. Glede pošiljanja orožja sodijo, da bo Washington zahteval od kairske vlade zagotovilo, da ga bo uporabljala izključno v obrambne namene. PRIMORSKI DNEVNIK _ , *l»OMI\»Kt DNEVI Na današnji dan je leta 1952 umrl na Reki igralec in pisatelj Rade Pregare. UP* DANES, četrtek 29. NIM* Marta, Dobrila . Sonce vzide ob 4.44 in z*01?,.., 19.38. Dolžina dneva 1454. us vzide ob 4,02 in zatone ob H,'« HJTRI, petek 3». MJ* ion in Senen, VitojrM __ X S SESTANKOV OSVOBODILNE FRONTE HA PODEŽELJU Hominformovsho vodstvo podpira akcije italijanskih imperialistov Razvoj tržaškega vprašanja od leta 1945 do danes • Vloga Vidalija kot Im-perialističnega agenta • Le enotni in borbeni bomo uveljavili naše pravice Sinoči je bil sestanek Osvobodilne fronte za Sesljan-Viiovlje, katerega se je od glavnega odboru OF udeležil tov. proj. Jelinčič. Glavna diskusija se je vrtela predvsem okoli tržaškega vprašanja, inkot povsod doslej, tako so tudi sinočj naši ljudje razumeli, d a ni rešitev vprašanja STO odvisna samo od Jugoslavije, temveč da sta pri reševanju tega vprašanja najvažnejša faktorju Anglija in Amerika, ki podpirata italijansko imperialistično politiko na škodo Jugoslavije in nas samih. Zato danes govorimo o imperialistični rešitvi tržaškega vprašanja, kajti edino pravična rešitev teritorialne pripadnosti našega področja bi bila v tem, da pripada mesto k svojemu zaledju. Imperialistične sile Zahoda so že od vsega začetka, t. j. takoj po končani vojni, bile odločene, da prepustijo ne samo naše področje, temveč tudi cono B Italiji. Ne bo škodilo, če še enkrat navedemo kronološki potek dogodkov, ki so privedli do sedanjega položaja. Vsi vemo, da je Jugoslovanska armada po hudih borbah in velikih žrtvah osvobodila Trst celo pred Ljubljano, Reko in drugimi mesti, ki so bila še v sovražnih rokah. Zdelo se je, da je napočila toliko pričakovana svoboda in da se bo Trst enkrat za vselej priključil k svoji matični državi. Toda maršal Alexander je postavil ultimat: jugoslovanske čete morajo takoj zapustiti Trst, sicer bo vojna. Znano je, da je takrat tov. Tito presedel 48 ur pri telefonu in čakal Stalinov odgovor na vprašanje: Ali naj se umaknemo? Ali nas boste podprli, če vztrajamo na naših položajih? Toda odgovora ni bilo in jugoslovanske čete so morale zapustiti Trst. Prišlo je do mirovne pogodbe. Vsi se spominjamo, da so razne razmejitvene črte, ki so jih postavljali zahodni imperialisti med Italijo in Jugoslavijo, potekale tako, da so prepuščale Italiji poleg Trsta tudi večji del Istre in Pulo. Od teh razmejitvenih črt se je razlikovala le ruska, ki je potekala ob Soči in je v okvir Jugoslavije zajemala večji del našega življa. Toda spet je bila Sovjetska zveza tista, ki je čez noč izdala interese Jugoslavije In nas same ter pristala na sedanjo razmejitev, pri čemer je prišlo do kompromisne rešitve, s katero je bilo ustanovljeno Tržaško ozemlje. Takrat je bilo še bolj jasno, da zahodni imperialisti nočejo prepustiti tega ozemlja svojemu naravnemu zaledju. Da je bilo to mišljenje pravilno, dokazuje politika ZVU, ki je prevzela upravo nad našim področjem. Namesto da bi se uveljavile točke mirovne pogodbe, je prišlo do njene kršitve, m sicer s trgovinskim sporazumom med ZVU in italijansko vlado, po katerem je tržaško gospodarstvo prišlo v popolno odvisnost od italijanskega. Jugoslavija je protestirala, mi smo protestirali, toda vse zaman. Komaj 6 mesecev po podpisu mirovne pogodbe, so zahodni imperialisti objavili skupno izjavo, znano pod imenom tripartitna nota, s katero so obljubili celotno Tržaško ozemlje Italiji. Tudi tokrat so bili vsi protesti zaman. In tako je prišlo do londonskega sporazuma, po katerem so večji del uprave v aparatu ZVU prevzeli emi-sarji rimske vlade, in končno do lanskega 8. oktobra, ko so zahodni imperialisti skušali z diktatom omogočiti vstop italijanski vojski na naše področje. Ce je Jugoslavija do takrat samo protestirala, je ob 8,-oktobrskem diktatu odgovorila s postavitvijo svojih čet na mejo. Prisilila je Italijo na pogajanja in tako odvrnila hude posledice, ki bi jih čutili predvsem mi, če bi prišlo do izvedbe diktata. Kaj pa mi? Dokler je obstajala v Trstu enotno fronta delovnega ljudstva, ki se je za svojo svobodo in neodvisnost borilo in pri tem tudi žrtvovalo, dokler je šel naš glas v svet, tako dolgo smo imeli upanje, da se namere zahodnih imperialistov ne bodo uresničile. Toda prišla je resolucija Informbiroja, Vi-dali se je polastil oblasti in v kratkem času je bila trdna in enotna fronta razbita. VI-dali je že od vsega začetka pokazal, da je na strani iredentistov, da se bori za njihovo stvar, da je agent italijanskega iredentizma. Začelo se jo pri borbi za dvojezične osebne Izkaznice, ko je pozval ljudi, naj dvignejo izkaznice samo v italijanskem jeziku. Sledile so akcije, več ali manj spretno zamaskirane, ki so bile v podporo tukajšnjim italijanskim iredentistom. Ni pa bilo niti enega protesta proti vedno večji penetraciji Italije na ključne položaje v Trstu, ni bilo niti ene besedice proti povratku Italije. Ob 8.-oktobrskem diktatu, ko je bil še čas, da povemo svetu, da nočemo Italije, so kominformovskl aktivisti brisali protianeksionistične napise, trgali slovenske zastave Vidali pa je izjavil, da se bo boril proti Jugoslovansk ljudski armadi, če bi ta prekoračila meje. Danes poziva proti razkosanju in dolži italijansko vlado, da Je zavrgla tristransko izjavo, da Ji ni več mar za plebiscit, da noče več slišati o etnični črti, da se je prodala Ameriki zato, da bo ta nagradila Tita na škodo Italije. Vztraja na plebiscitu, kajti «dve tretjini vsega prebivalstva na Tržaškem ozemlju je italijanskega in zato mora ob volitvah priti do »italijanskega triumfa«. Jasno je torej, da je Vidali danes glavni eksponent italijanskega imperializma, ki ima nalogo blatiti Jugoslavijo, omrtvičiti množice in jih onesposobiti za borbo. Vidali in njegovi bersaljerji skušajo ustvariti sovraštvo in mržnjo našega ljudstva do matične domovine in tako pripraviti ugoden teren za italijanske imperialistične cilje. Mi mu moramo to preprečiti. Dejali smo, da je Jugoslavija prisilila Italijo na pogajanja, in sicer po vprašanju cone A. Jugoslavija je pripravljena na sporazumno rešitev, toda pod določenimi jamstvi. Predvsem morajo biti podpisana (in ne samo obljube. kot je bilo to po prvi svetovni vojni) jamstva za zaščito naših pravic, za ngš kulturni in gospodarski obstoj. Jugoslavija mora dobiti svoj vpliv v Trstu in s tem v zvezi razne olajšave gospodarskega značaja. Ce Italija pristane na pogoje, ki jih je postavila Jugoslavija, tedaj lahko pride do začasne sporazumne rešitve, po kateri bi upravo nad cono A prevzela Italija. Mi tržaški Slovenci se s tako rešitvijo sicer ne moremo strinjati, kajti mi nočemo povratka Italije. Toda mednarodni položaj, v katerem igrajo angleški in ameriški imperialisti glavno vlogo, je tak. da moramo pogledati realnosti v obraz in se pripraviti tudi na to možnost. Laže nam bo, če bomo ob taki rešitvi pripravljeni na nadaljnjo borbo, kajti le od naše borbe je odvisno, koliko in kaj bomo dosegli v obrambo naših pravic. Zato mora veljati naša borba predvsem za ustvaritev široke fronte tržaškega demo- Novi prispevki za poplavljene« IZ BAHKOVELJ: Prosvelno društvo Barkovlje 4000, Žnideršič Friderik 20Q0, Mozetič Anton 200. Pertot Andrej, moški suknjič in 1000, Pertot Anica 400, Mihelj Alojz 500, Martelanc Antonija 500, Umek Albina 500, Martelanc AdrUaii? 200, Vodopivec Vladimir 500, Pertot Marij . Tornadih 200, Per-iot Amon in Hožka 1000, Dole* Ivo 1000, Furlan Aleksi 100, Pertot Marij 100, Nardin Anton 1000, Cok Adriana 500. Pertot Mirko 1000 Pertot Majda 500, Pertot Vladimir 300, pertot Stanko 2000, Franc Ukmar 1000, Cunja Rihard )0o, Starc Smiljan 1000. Gregorič Peter 1000, Tomažič A. 30.000, Martelanc V, 700, Scheimer T. 1000, Jagodic Rudolf 1000, Zora Žnideršič 500 K. Rado 1500, Tavčar Josip 500. Razni v mlekarni 1500, L. I 500, Dekleva Franja 1000. Kocjan Nada 1000, N. N. moški suknjič, N. N. moškj suknjič, N. N. perilo in oblačila Valerija Sudlik 300, Anica Pertot 500, Knez Ivanka 150, Arban Ljudmila, 1 zaboj perila, in oblačila Brus Marija 100. Taučer Štefanija, perilo in oblačila. Novo menza za jetične rekonvalescente V nedeljo bo začela v prostorih gostilne «MiIano» v Ul. Giulia 9 poslovati menza za suberkulozne rekonvalescente, Menza je bila ustanovljena po zaslugi socialnega oddelka ZVU, upravljala pa jo bo občinska podporna usta- kratičnega prebivalstva, za sa- j nova ECA. Do brezplačne hra-mostojnost, za gospodarsko ne bodo imeli v njej pravico neodvisnost, za uveljavitev tisti, ki bivajo najmanj tri naših pravic. Enotni, močni ]eta v eni izmed tržaških ob- tn borbeni bomo lahko dosegli naš cilj, posebno še, ker nam stoji ob strani naša domovina, socialistična Jugoslavija. i čin, ki so prekoračili 18. leto in ki so bili odpuščeni iz kakega sanatorija za tuberkulozne. RESOLUCIJE IZ VASI MILJSKEGA POLOTOKA V MILI S K IH HRIBIH NE MARAJO ITALIJE! Prebivalci Elerjev in Fajtov obsojajo kominfarmističuo hujskaško gonjo proti Jugoslaviji in njih podporo italijanskemu imperializmu Miljski hribi so tisto področje, na katerem so komin- formistični in klerofašistični iredentisti sprožili najhujšo protijugoslovansko gonjo in kamor so v ta namen vrgli ves svoj obširen propagandni, aparat, okrepljen z elementi iz Italije. Tudi ves kominfor-movski in klerofašistični tisk je poln napihnjenih in hujskaških poročil iz tega predela, posebno pa iz krajev, ki naj bi z rešitvijo tržaškega vprašanja prišli pod jugoslovansko upravo. S pritiskom izsiljujejo od prebivalstva razne resolucije, ki pa so le izraz iredentističnih teženj omenjenih političnih vodstev, s katerimi nima prebivalstva Miljskih hribov, ki se je skupno z vsem ostalim prebivalstvom našega področja borilo proti povratku Italije in s tem za svojo narodno in socialno svobodo. A resnična volja prebivalstva Miljskih hribov prihaja kljub temu vedno bolj do izraza. Prejeli smo v objavo več resolucij iz nekaterih vasi Miljskega polotoka in Milj. Danes objavljamo resolucijo, ki jo je podpisalo demokratično prebivalstvo vasi Elerji in Fajti. Resolucija se glasi: »Ko se po tolikih letih negotovosti uspešno zaključuje naše življenjsko vprašanje, se zavedamo naših velikih žrtev za mir. Obsojamo iredentistično in kominformistično kričanje in njihovo lažnivo propagando, ki jo zadnje čase širijo po naših vaseh zato, da bi ljudem zameglili perspektivo lepše in gotove bodočnosti. Komijiformisti so postali najbolj vneti zagovorniki prihoda Italije v te kraje, ki naj bi se po njihovi želji razširila dalje v vso Istro. Mi smo dovolj dolgo prenašali jarem rimskega imperializma, ki nas je hotel uničiti. Zato izjavljamo iredentističnim kominfor-mistom in vsem ostalim, da nočemo Italije, da nočemo nasilja, ker smo se borili za demokracijo in svobodo, to je za socialistično Jugoslavijo«. Livio Rogantin iz Scale Bon-ghi na križišču z Ul. Gambitu trčil v nasproti vozečo vespo, katero je vozil 22-letni Omero Sbisft. Zaradi trčenja sta »e oba zvrnila na tla in medtem ko se je Sbisa rešil brez poškodb. so morali Rogantina odpeljati v bolnišnico, kjer so go zaradi prask na glavi, lič-UiV* *po kolenih in omotičnega stanja sprejeli na II. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Rogantin okreval v 4 dneh. Trčenje dveh mikromotorjev Med vožnjo z lambreto po Ul. Manzoni je 18-letni mizar Kolo si je „izposodil“ Popoldne je 21-letni Alfonso Bonanuu iz Ul. Revoltella prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel z vespe, ki je bila v stavbišču «INARLI» v Jerič-ljevi ulici, rezervno kolo. Policija, ki je takoj uvedla preiskavo je izvedela, da je Zadnja pot Rudolfa Kosmine Lani je kot najstarejši č četvorki takrat še živečih trdnih grč Kosmina preminil 79-letni Ivan, v tore^ pa smo zagrebli 73-letnega Rudolfa, po starosti tretjega iz četvorke. Pokojni, po poklicu železničar, je bil že več let v pokoju. Kljub dolgoletni naporni službi pri Južni železnici, nato pa več let do upokojitve v Italiji, je bil vedno zdrav in šele letos so se pojavile posledice naporne zaposlitve ter ga nad štiri mesece priklenile na posteljo. Bil je narodno zaveden in pristaš naprednega gibanja. Do zadnjih dni se j« zanimal za politične dogodke in posebno za tržaško vprašanje v njegovi hi*i je od 1. 1948 dalje sedež prosvetnega društva in QF. Pokojnik je bil tudi raz-našalec našega dnevnika. Na njegovi zadnji poti ga j« spremljala velika množica in zapel mu je naš oktet. Naj mu bo lahka domača zemlja, preostalim pa naše sožalje! 26-letni Andrea Guerra iz Ul. Cauitelli okoli poldne odšel z dela z izgovorom, da mora k zdravniku, Zaradi tega so agenti odšli v njegovo stanovanje, kjer so res našli ukradeno kolo. Guerra se je izgovoril, da ie tik pred odhodom opazil, da je kolo njegove vespe prazno in ker ni imel časa za popravilo, si ga je izposodil z Bonannovega vozila. Medtem ko so rezervno kolo vrnili lastniku, so Guerro pridržali v zaporu in bo moral tam čakati na konec preiskave. DANES NA TISKOVNI KONFERENCI DR. SARTORIJA OBRAZLOŽITEV PODROČNEGA PRORAČUNA ZA II. POLL. T.L. Področni proračun je bil izdelan že 2. julija na sestanku mešane komisije v Rimu Kot javlja PIO, bo danes ob 16, uri direktor za finance in gospqdarstvp ZVU dr. Sartorj med tiskovno konferenco, ki bo v Avditoriju ZVIJ, obrazložil proračun angioameriške- ga področja Tržaškega ozemlja za drugo polletje 1954. Na konferenco 50 vabljeni vsi lokalni časnikarji in predstavniki tujih listov in agencij v našem mestu. Kot znano, je bil proračun v vseh podrobnostih izdelan ie 2. julija t. I. na sestanku mešane komisije v Rimu. Takrat je bilo rečeno, da bo direktor ba finance ZVU sprejeti proračun obrazložil v kratkem, vendar je bilo na to treba čakati skoraj mesec dni. Je pa lokalni tisk že takrut objavil nekatere podatke, iz katerih je. predvsem bilo razvidno, da predvideva proračun povečanje investicij v produktivne namene v cištni 1076 milijonov lir, poseben prispevek za gradnjo ladij v višini 1147 milijonov lir, povečanje izdatkov za javna dela in posebne fonde v korist Javnih sklad išč. Prav tako je bilp v takratnem poročilu ANSE rečeno, da so v proračunu upoštevane posebne zahteve in potrebe raznih gospodarskih kategorij, med katerimi povečanje obsega posojil za mulo in srednjo industrijo. Kolikšen naj bi bil ta obseg pa ni bilo povedano. Spomniti pa se je treba, da so prav v času sestavljanja proračuna postavljali tržaški mali in srednji industrijci ter trgovske in druge gospodarske kategorije v mestu, združene v koordinacijskem odboru, vrsto zahtev za izboljšanje njih kritičnega položaja in da je v podporo teh zahtev okrog 13.000 malih in srednjih obratov v coni A izvedlo protestno zaporo. Ta odločen nastop lokalnih gospodarskih krogov je bil iredentističnim politikom v Trstu in Rimu takrat sila neprijeten, ker je v bistvu po metni obsodbo dušeče gospodarske politike Rima do Trsta. Namig o ugoditvi nekaterim zahtevam v proračunu za drugo polletje je zato imel očitno namen pomirjevalno vplivati na trgovske in industrijske kategorije v Trstu, potem ko že ni bilo mogoče preprečit i njih erfbrnega nastopa. Splovitev ,Appie" Danes dopoldne ob 10. uri bodo v ladjedelnici Felszegy splovili 2.380-tonsko ladijsko cisterno »Appia«, ki jo gradijo za nekega milanskega brodolastnika. Računajo, da bedo novo cisterno dokončno opremilj ter izročili naročniku v mesecu avgustu. Z vespo v avto Zgodaj zjutraj so pripeljali v bolnišnico 30-letnega Gina Raffaellija iz Romansa, kateremu so ugotovili v 2 ali 3 dneh ozdravljive praske na komolcu leve roke jn drugod. Raffaeli je izjavil, da je med vožnjo z vespo po Carduceije- vi ulici trčil v zadnji del »Fičtg 500», 48-letnega Igina Tinpllije iz Ul, S. Tecla. Do trčenja je prišlo, ker je šofer avta nepričakovano zavrl, da bi tako preprečil trčenje v neko žensko, ki je tedaj prekoračila cesto. Danes slavita zakonca 90-lefni Stefan in 84-let-na Lucija Volk iz Ul. Scomparini 67 v Rocolu 60-letnica zakonskega življenja oz. diamantno poroko. iskreno čestitajo hčerka in sorodniki. Svoji im naročnikoma in či-tateljema čestita tudi »Primorski dnevniku. PREDEN GRESTE NA DOPUST, se naročit« na «PRIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L lit.— Telefonirajte na št. 37-338 Osvobodilna frunia Sestanek OF za Slivno bo danes 29. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Vabljeni vsi Ob 110-letnici rojstva Simona Gregorčiča priredi Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. izlet na Gradišče nad Prvačino, kjer je veliki pesnik preživel jesen svojega življenja. V tem kraju bomo s sodelovanjem prosvetnih društev z Goriškega izvedli kulturni spored na dvorišču Gregorčičeve hiše. Vabimo Slovence, da se v čim večjem številu prijavijo za izlet pri SHPZ v Trstu, Ulica Roma 15/11. Vpisovanje za izlet se nadaljuje dnevno od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure in se zaključi 4. avgusta 1954 SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 35-401. 14., 15. in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak dan na sedežu. 15. avgusta izlet na Gradišče nad Prvačino ob priliki proslave 110-letnice rojstva Simona Gregorčiča. SPDT se pridružuje proslavi tega važnega kulturnega dogodka ter vabi svoje člane da ZAKLJUČENA »NRAVSTVENA ČISTKA* SEDEM PRIJAV SODIŠČU zaradi pornografskih slik Zaplemba velikih količin slik in knjig pornografske vsebine • Obstoj pravcate mednarodne mreže razpečevalcev Junija meseca je leteči oddelek kriminalističnega preiskovalnega odseka civilne policije izvedel, da ima 53-letni dr. Kmilio Dorbes iz Ul. Kandler v svojem stanovanju nekaj pornografskega materiala. Hišna preiskava je potrdila resničnost sumnje in pripomogla k odkritju ogromnega števila slik in knjig pornografskega značaja. Tudi v pisarni podjetja, kjer je bil Dorbes zaposlen. je policija našla in zaplenila album s 117 slikami golih žensjf in korespondenco z lastniki pornografskega materiala. Dorbes je izjavil, da že 35 let zbira material erotič- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA GOLJUFIJE NA TEKOČEM TRAKU dveh spretnih sleparjev iz Italije S predstavljanjem za zdravnika, inženirja, .ragionerja itd.» sta opeharila vrsto trgovcev, eden od njiju pa tudi upravnika bolnišnice, ki ga je sprejel kot .študenta medicine" v prakso - Oba obsojena na zaporno kazen HUDA NESREČA NA CESll DOLINA-D0MJ0 Potnik lambrete podlegel poškodbam drugi pa ima več hudih zlomov Oba mladeniča, eden stanujoč pri Orehu, drugi iz štramarja sta z lambreto silovito priletela v zid Ob 22.33 sta se 20-letni Humbert Mikac, stanujoč pri Orehu štev. 37, in njegov 20-letni prijatelj Sergij Marsič iz Stramarja štev. 888 peljala z lambreto po cesti, ki iz Doline pelje v Domjo. Ko sta privozila do ovinka s cesto, ki pelje v Boljunec, je vozilo zašlo s ceste in silovito priletelo v zid. Oba mladeniča, ki sta bila hudo ranjena, so takoj odpeljali v bolmšntco, kjer so Mi-kaca, zaradi zloma levega kolena in stegnenice ter udarca na čelu, sprejeli s prognozo okrevanja, če seveda ne bo komplikacij, v 81) ali 90 dneh na ortopedskem oddelku. Mar-siča pa so zaradi prebitja lobanj? in pretresa možganov sprejeli na kirurškem od- delku In se zdravniki, zaradi njegovega obupnega stanja, niso izjasnili, Marsič je žal že 10 minut po polnoči podlegel izredno hudim poškodbam. Z avtom podrl starčka Med prekoračenjem Trga Sansovino se je v 78-letnega mizarja Giovannija Colizzo iz Ul. del Bosco zaletel s svojim avtom «Lanci«» «D-l*tni Giuseppe Visnovich od Sv. Jakoba in ga podrl na tl«. Colizzo so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma gležnja desne noge pridržali s prognozo o-krevanja v 25 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku. Morda že dolgo vrsto let niso nekateri tržaški trgovci in tudi nekateri zdravniki splošne bolnišnice imeli opravka s tako spretnima goljufoma kot sta 32-letni Guido De Min, rojen v Italiji in začasno stanujoč v Ul. Battisti 20 in 40-let-ni Antonio Marchesi, ki se je tudi pritepel iz bližnje republike v naše mesto. Skoraj neverjetno je, kako se je zlikovcema posrečilo ogoljufati toliko trgovcev. Toda kako ne verjeti možakarjema, ki sta se izdajala za zdravnika, »ragionerja« in inženirja ter sta bila vedno elegantno oblečena, medtem ko jima jezik ni nikoli odpovedal? Prva žrtev je postal lastnik trgovine s pisalnimi stroji »Everest«, Pilare (Jueirolo. pri katerem sta De Min in Mar-chesi z izgovorom, da ustanavljata neki urad z denarno pomočjo grofa Marzotta, »kupila« seveda na obroke dva 289.790 lir vredna pisalna stroja. Možakarja sta podpisala menice in... se nista več prikazala. Qu«irolo, se je po dolgem času začel zanimati za njuno delovanje in je izvedel, da je Marchesi odnesel iz pisarne enega izmed kupljenih strojev, medtem ko je De Min zastavil drugega za 40.000 lir v zastavljalnici. Ker se mu je zdela cela zadeva sumljiva je oba prijavil policiji. Ker so se dva dni kasneje oglasila na policiji tri dekleta in sicer Mirella Zacchelli. Maria Antonietta Mastronardi in Laura Sfreddo ter pojasnila, da so bil« De Minove in Marchesi-jev« uradnice, jih je policija zaslišala in izvedela, d« niso imele nič dela in da tudi plače niso dobile. Ključe pisarne »o dekleta izročila preiskovalnim oblastem, ki so v njihovi prisotnosti pregledale pisarno ter zaplenile cel kup faktur, na katerih ni bilo potrdila o poravnavi dolga. Policijo pa so presenetile tudi table, ki so bile na vratih pisarne z Imenom družbe in rag. De Mina. Zaradi tega so iskali informacije tudi v uradu za delo in izvedeli, da Je obstoječi urad ilegalen. Na podlagi zaplenjenih faktur j« policija zaslišala vse upnik«, ki so povedali marsikaj zanimivega. Gluseppa Hocca sta možakarja ogoljufala z nakupom namiznih svetilk za 86.894, Dante Trevisan pa je izročil De Minu, ki se je predstavil za zdravnika, dve zlati uri. Spočetka Trevisan ni hotel Ugoditi i*lji po nakupu ure na obroke, a ko se je De Min naslednjega dne vrnil z njegovim bodočim sorodnikom Camillom Taffrom, je trgovec privolil v kupčijo, a je zahteval 14.300 lir predplačila. To je tudi ves denar, ki ga je dobil za 74.500 lir vredni uri. Tudi Taffra je policija zaslišala in ta je pojasnil, da je smatral De Mina za zdravnika, ker ga je stalno videl v bolnišnici odetega v belo haljo skupno z drugimi zdravniki. Urarju Meteljiju se je De Min tudi predstavil za zdravnika nevrološkega oddelka splošne bolnišnice in kupil dve uri. Eno je odnesel takoj, drugo pa mu j« Metelli osebno prinesel v bolnišnioo, kjer ga je opazil oblečenega v beli halji m«d zdravniki, ki so tedaj pregledovali bolnike. Komično pa je dejstvo, da j« De Min pregledal Metellija in njegova dva sinova: zdravniški pregled je bil sicer kratek in j« obstajal le v prisluškovanju utripu jrca. Tudi odgovor je bil kratek: utrip j« bil pravilen ip pacient ne rabi nobenih zdravil. De Minovo in Marchesijevo delo pa se ne konča tu. Enkrat eden, drugič drugi, tretjič pa oba skupaj sta Še prevarala Renata Madalosso za 24.0QO lir vredni divan, lastnika «Moderne tiskarne« za pisarniški papir, Francesca Maz-zija za pisalni stroj «Adler«, podjetje Žerjal za 476.302 lir pisarniškega pohištva. Emo VVengerschin vd. Buttero za table in pečate. direktorja tiskarne in papirnice Smolars. kateremu ju je predstavil nič manj kot Queirolo, za pisarniške potrebščine in Carmina Frondo za zavese. Končno sta prevarila tudi Adelmo Marche-san por. Vascotto, lastnico gostilne v Ul. Slataper, pri kateri sta ostala dolžna za hrano 39,839 lir, Ker sta plačilo odlagala, ju je gospodinja spomnila n« njuno dolžnost, a možakarja sta jo pomirila s tem, da sta ji pokazala ček za 350,0(10 lir, katerega bi mogla v kratkem vnovčiti. Policijo je zanimalo tudi kakšno funkcijo je ime! De Min v bolnišnici. Tu so preiskovalni organi zvedeli, da je mož napravil več prošenj, da bi ga kot študent« florentinske univerze pripustili v bolnišnico .Prošnja je bila ugodno rešena in tako se je De Min kretal po bolnišnici kakor po lastnem stanovanju. Za zahvalo pa je mož prevaril tudi upravnika bolnišnice, ki mu je pri »Cassa di Risparmio« garantiral menico za 120.000 lir. Medtem ko je De Min hitro padel v roke policiji, je Mar-chesiju uspelo pravočasno zbežati in ga vsaj do sedaj še niso mogli aretirati. Med zasliševanjem je Da Min pojasnil, da je dokončal le osnovno šolo in da so bile diplome »ragionerja« in druge listine ponarejene. Isto je potrdil tudi pred sodiščem, kjer je priznal golju- slik. Ves zaplenjeni material nega značaja in da mu je zaplenjeni album dal na vpogled 29-letni geometer Lucianu Rossetti z Vrdelske ceste 16 s prošnjo, da bi ga v celoti ali delno odkupil. Dorbes je tudi pojasnil, da je del slik dobil po pošti iz Francije, kjer jih je naročil in da sta mu 24 slik dala 32-letni uslužbenec Acegata Giovanni Suplina iz Ul. Piccolomirti' til Paolo Marussi iz Ul. Foscolo. Slike so si med seboj zamenjavali ip dali napraviti reprodukcije 51-letnemu fotografu Giuseppu Zepperju s Trga Ospedale Iz zaplenjene korespondence je bilo razvidno, da je bil Dorbes v stikih tudi z nekatermi državljani italijanske republike. Rossetti pa je med zasliševanjem pojasnil, da mu je album dal 49-letni Mario Toffolon iz Lorenzetti-jeve ulice in da ga je nato dal Dorbesu v zameno. Med preiskavo v Suplinovem stanovanju so agenti našli o-gromno število pornografskih knjig in so zato moža aretirali. Pojasnil je, da že 15 let zbira podoben material in da je pred kratkim dobil od Marussija 50 negativov, ki jih jo dal razviti fotografu Zep-perju. Tudi on je kupil del materiala v Franciji, del pa pri Marussiju. Agenti so napravili preiskavo tudi v Marussi je vi knjigarni v Ul. Timeus in zaplenili 5 slik golih žensk in tudi korespondenco ter fakture za nakupljeni pornografski material. Ker je tudi Marussiju prihajal material po pošti, je policija 2. t. m. zaplenila zavoj na pošti in odkrila v njem 4 pornografske knjige. Marussi je izjavil, da je prodal Dorbesu okoli 200 slik golih žensk. Podobne slike v vrednosti 70.000 lir je prodal tudi 42-letnemu Gallianu Morpurgu iz Kjadina, kateri je slike s povišano ceno prodal nekemu neznancu. V Zepperjevem stanovanju je policija odkrila več negativov pornografskih se ga številno udeleže. Vpisovanje na sedežu SHPZ v Ut. Roma, 15. Okrajni odbor OF za dolinski okraj priredi 14. ip 15. avgusta dvodfnevnj izlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje n« sedežu v Dolini, po vseh o*alih vaseh na običajnih mestih, v Borštu Pa Pri tov. Vlasti Družina do vključno 5. avgust«. Moioklub »Skedenj« organizira 8. avgusta izlet v Vipavo in Tolmin. Vpisovanje samo Se danes od 18. do 20. ure na sedežu v Skedenjski ulici št. 122. Motoklub »Jadrana Opčine organizira 15. in 16. avgusta izlet Ljubljana . Bled. Vpisovanje do četrtka 5. avgusta. Motoklub »Adria« Dolina . Milje priredi 8. avgusta enodnevni izlet v PuLj in poreč. Vpisovanje na sedežu v Dolini samo še da-rves od 20. do 21. ure. 14., 15. in 16. avgusta priredi izlet v Ljubljano, n* Bled, Vršič v Bovec. Vpisovanje na sedežu v Dolini do vključno 5. avgusta. Osvobodilna fronta ijl. okraja organizira za svoje člane in simpatizerje 15. avgusta t. 1. izlet v Sežano. Prvotno obvestilo o vpisovanju za izlet popravljamo zaradi tehničnih razlogov takole: vpisovanje bo vsak dan od 18. do 20, ure v Ul. Monfecchi 6, IV. nadstropje od sobote 31, julija in se zaključi 6. avgusta t. t. KADARKOLI se Vam zeji in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK« Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašale«. 14.25 Lahki motivi za orgleH» morid: 17.30 Plesna Slavni violinisti; 19.00 M na povesti ca; 19.15 Konceh j norista R. Kodermaca, /, Debussy)eve - beno predavanje; z«-™ Spori; 20.05 be; 20.30 Vesela Dramatizirana zgodba ples; 23.00 Nokturni. T It St I’ >• 11.00 Za vsakogar nekaj: ^ Operna glasba; .1245 pN*jjj!| i ski orkester: 13.25 kolesarski dirki P° '"jjj 18.20 Čajkovskega E^sba, ^ Vesele pesmi; 22.45 žaške instrumentalne skupil«' * 1, O V li t I J * 327,1 m, 202.1 10. ® . Poročila ob 5.00, 6$ «j| -• - - 00, 19.30 inffl godba najfji Franji, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 M Iba na K 12.30 Opoldanski orkestrMjH 12.00 Igra red; 13.30 Melodije za lo; 14.30 Kulturni preglej Pomladne slovenske "fjf pesipi poje Planinski O»tek) Želeli ste - poslušajte; trinki iz literature - Rajk)! nik: Nedeljska bratovščinam, Promenadni koncert; stveni nasveti; 18.10 l*-JT» f i je. zaradi katerih bo moral sed«ti 'i leta in plačati 40.000 lir globe. Marcheui.ia pa je' sodišče obsodilo v odsotnosti na 2 leti 4 mesece in 13 dni zapora ter na 45.000 lir globe. Odredilo je tudi uničenje raznih ponarejenih diplom. bo policija izročita sodišču skupno z akti preiskave, ki se je zaključila s prijavo Dorbesa, Rossettija, Suplina, Zepperja, Marussija .Toffolona in Morpurga sodnim oblastem. Vse so do razprav« iz. pustili začasno na svobodo. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 3(6 . (D Gasilci 2 - 22 Policija 2 . 23 ( GLKUAUŽČE VERDI) Prt blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopni« za drugo predstavo operete »Cln-oi-la«, ki bo danes zvečer. Za soboto je najavljena prva predstava Oskarja Straussa o-perete »Valčkov sen«, Za to predstavo se začne prodaja vstopnic jutri. Rossetti. Zaprto zaradi počitnic. Ezcelstor. Zaprlo zaradi obnove. Peulce 16.30: «Moje noro srce«, S. Hayvvard, D. Andrevvs. Najiouaie. 16.30: «Pod special- nim nadzorstvom«, L, Scott, J. G reer Fhodrammatico. 16.30: »Nadlež- nost Mau-Mau« Arcobaleuo. 16.00: «V«lik kon- cert«. Auditoriua. 16.30: «Zapeljivka», J. Fontaine. R. Ryan. Astra Rojan. 16.30: «Skrivnostno tetoviranje«, J.Milles, p. White Cristallo, iTrg Perugino) 16.0U: «Noč na strehah«, brata Marx, M. Monroe. Grattacielo. 16.30: »Večno ženska«, W. Holden, G. Rogers. Alabarda. 16.30: »Poročila sem se s pilotom«, R. Stack. Aurora. 16.00: »K-2, protivohun-ska operacija«, M. Toron, Garibaldi. 16.00: «OnečašCena», M. Vitale A Faruese. Ideale. Zaprto zaradi 'obnove. Impero. 16.00: »Rešila te bom«, G. Pečk, I. Bergman. Italia. 16.30: »Turek Napolita- nec«, Toto, Viale. 16.00: «Osvoj»lci Sirte«, J. Payne. Kino ob morju. Zaradi počitnic zaprto, Matsimo. 16.00: «Malt ubežnik«, R Arvdusco, Moderno. 17.00: »Dvoboj na leda« J Bromfield. Savona. 16.00: »Razbojniki fan- tastičnega mesta«, B. Sullivaii. Mladini izpod 16 let prepovedano. S. Marco, Zaradi počitnic zaprto Viltorio Veneto. 16.00: »Ljudje brez miru«, R. Vallone. Azzurro. 16.00: «Atomskd me- sto«, G. Barry. Belvedere. 16.00: »Opij«, D. Po-vvell. Marconi 16.30: »Mož « sto obrazi«, H. Lom, Novo cine. 16.30: «Mari)a Walew-ska«, G. Garbo. Odeon. 16.00: «RX-M na cilj luna«, L. Bridges. Radio. Zaprto zaradi obnove. Vcnezia. 16.00: «Maraka4umba», R. Rascel. POLETNI KINO: Aruton. 20.30 in 22.00: »Ognjeno skalovje«, L. Ayres. Rojan. 20.15 In 22.00: »Roman mojega življenja«, L. Tajoll. Paradiso. 20.15 in 22.00: »Obsojene«, L. Hayw»rd. Ponziana. 20.00: »Dolina mašče- vanja«, B. Lancaster. Arena del fiorl. 20 15: »Vzhodno od Sumatre«, J. Chandler. Garibaldi. 20.15: »Onečaščena«, M. Vitale. Secolo. 20.30: »Strašni Dan«, R. Ry»n. Pattinaggio. 20.45: «Zavod se zabava«, V. Majo. OD VČERAJ DO DANES rojstva, smrti in pohoke Dn« 28. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: trgovski pomočnik Att.il io Cjuk in gospodinja Elena Cjuk, delavec Paolo Michela in natakarica Carla Samez, podoficir C, P. Silvio Podgornik in gospodinja Silvia Stokovac, uradnik pttavlo Fili-putti in gospodinja Lidia Visln-ttn, mlinar Bruno Alfieri Vascotto ln uradnica Anna Maria Vesnaver, delavec Dino Petro-n,io In Šivilja Anna Ličen. UMRLI SO: 72-letm Francesco So&si, 74-letni Ivan Kolarič, 56-letfla Bianca Vatli por. Premu-da, 78-1 etna Lucia Pezzetta, 79-lelna Uiovanna Baaiaco vd, Lu-bis, 34-let na Ouliana Eecher por. Kohler. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Kavenue prazna Hal. ladja »Fernunda«, z Reke s 7 ton. raznega blaga In 6 potniki Jug. ladja »litra«, iz Nor-lotka t 9,991 t premogu ital. ladja »Maria Piera«, Iz Gradeia z 51 potniki ital, ladja »Grado«, z Reke s 1.720 t raznega blaga Jug. ladja »Sarajevo«, iz Buenos Airesa z 9.750 t žita ital. ladja »Mario Foscarini«, iz Benetk a 116 t raznega blaga lin 9 potniki ital. ladja »Barletta«, iz Qrz deža z 22 potniki ital. ladja »Grado«, iz Barija s 730 t raz, nega blaga it. ladja »Cittš dl Catania«, iz Benetk z 204 t raznega blaga in 91 potniki Ital. ladja «Esper.ia«, iz Iskenderuna s 508 t kromove rude jug. ladja »Korana«. ODHODI: proti Reki z 8 potniki jug, ladja »Bakar«, proti Ravenni s 406 t bencina ital ladja «Fernanda», proti Benetkam prazna Ital. .adja »Allegra«, proti Gradežu z 48 potniki ital ladja »Orado«, proti Reki i 1.200 t raznega blaga Jug. ladja »Titograd«, proti Benetkam s 508 t raznega blaga in 6 potniki It. ladja »Enrl«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 29.4, naj, nižja 22 0, ob 17. uri 28.8, zračni tlak 1007,1 v upadanju, veter 16 km zahodnik, vlaga 58 od stot., nebo jasno, morje razgiba no, temperatura morja 25.6 stopinje. ske solistične glasbe; mače aktualnosti: 19 36 crjt dnevnik; 20.00 «Cetr,1*?LT>l domačih pesmi in M Zunanje-političrvi feljton: jat Irvving Berlin, skladatelj larnih melodij. ^ Mali ogla* SLOVENSKA DRUŽIN* t hišno pomočnico. N* upravi lista. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 1* tel. 27512- 35930 Prokurator RAVNIK ADEX IZLjJ1 7. in 8. avgusta SENOŽEČE POSTOJNO in na BLED izlet * 8. avgusta izlet v . MATERIJO-OBR0v° Vpisovanje še daee! j 14., 15. in 16. avgust* izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB .«A AJDOVSCINO-VI”3 ' 14. in 15. avgust* izlel * REKO-OPATIJO v NOVO GOBICO SOLKAN KOMEN VOJSCICO m Vpisovanje do 5. av« 21 . ,,(! in 22. avgust* lZ ILIRSKO BISTHI PIVKO KANAL MOST NA SOCI TOLMIN 22. avgusta i?le! TOMAJ - DUTO' Vpisovanje do 12.8 $ pri «Adria-ExpresS Ljj! F. Severo S-b - te y ČETRTEK, 2». Julija 1(84. JU4JOML,OVAjkK|tA CONA t' It M T A 254.6 m ali 1178 KC Poročila V slov, ob 5.40. 7.45, 13.30. 19.00 ln 23.30. 5.50 Jutranja glasba: 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenaki kotiček; 14.15 Beležke o tehniki; 14.45 Kulturni razr tledl; 15.00 Pojo zbori s Tria-kega: 17.00 Od južnega morja do prerije; 17.30 Z narodno pesmijo ob naši obali; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Igra zabavni trio »Jože Vlahovič«; 18.30 Poje komorni zbor radia Ljubljane; 19.20 Šport. 'I' H NI' II. 306.1 in alt 980 kc-*ek 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Popoldanski koncert; 13.30 Melodije iz revij; 14.00 Glasba za žtirl klavirje; IZLE TURISTIČNEGA u. V. S. Ul. F. Filzi 5 I. avgusta VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO jtf# Vpisovanje do 30. ^ 13., 14. in 15. av*“*‘V Izlet v ČELOV**-,/ genfurt) na velesejem Vpisovanje do 4- * ^ 14. ln 15. av*u,s‘A|0 izlet v LJUBIČ . na BLED .iislm v ILIRSKO BP‘ OPATIJO na REKO v KANAL MOST NA Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 4, soct '/ aV* lil«' 22. avgusta l*5* KOMEN lf-o KOSTANJEVIC TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL Vpisovanje do n- od*'*1 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so se pogreba našega nepozabnega Rudulia KoHinina / Posebna zahvala pevcem iz Sempolaja, O* cem cvetja ter vsem, ki so ob bridki izgub stvovali z nami. Žalujoča soproga Atn»d}4'gc\l’ družine Danev, Madotto in Ob* Čas bi že bil, da italijanski tisk preneha z iredentistično gonjo Ozadje in s vrha raznih italijanskih publikacij Gotouo je, da sta danes, ko ‘J' Sargdi tehničnega na-. d in družbenega razi)p-nQ r*cen človeške zavesti neuki n° Pove^ala, pomen in »•«,* dnavnega tiska v jav- iiltt Z'v*Jen j“> če ne odlo-' važnosti, pa osaj žej0 r^bna. Vpliv, ki ga ima P" oblikovanju psi-fj ®1-.£‘ Šibkih ljudskih mno-lj«n'1 nazorov o živ druži 'n p°aledov "a razvoj wl e ln družbene pojave, ZeT' ^osti in še po-ttališča n,tho^eaa političnega aa i pTtfiaja vedno bolj j« iv,j?2a' kratko, časopis flouo fcl se ^ nje- mt1° P°mo^o lahko p dobršni Us- ° “^(1 m pospeši obliko- >ZJaliiene druibene mi- b< družL Je P°trebr>a, da cmpajc h”1 4‘0iv°3' ne zastajal, Takisto ** razvlial naprej. »“jih in >-.e U dol°čenih po- VYi ohšžinah lahko spre-5Tedstuo za poneumit , jp Posebno ko slu- larnjh ?u3*rofc<,h rcakcio-lilo katerih račun je WW*tai,en.‘ čimbolj so Um ia/.8Wl<,i* neP0U^enl. ravnati , J ie premiicati in trsko 1*7 "bi kot ? mane- vra bn n°2ico.' tem manj od-ti ... . M njihove strani pro-Vlona IU ,ias£he podrejenosti. lahko’ t ’ma časopisje( je alccion„ °re3 neredna ali re- Cr .'c°,cr’ei1 j« *»« naPredku°PrinCIS k splošnemu ^Okrjn. ln T.a?v°ju družbe, !l{4 tena° p°l*£*čne in nazor-tedder»ce en°e časopisa, ki te bor, zastopa ,n sf zanje Mi' ^lunske^ ^t000 *n naloge ita-beriem 90 fa*°P*sja, Je o no-’1«tduiitfnmeru ne moremo nje0otp 1.. n,ac* naprednostjo ^ strani ■.^,ine- Ta je po ‘•janskj interesov >ta- t*a ali sl burz°aznega razre-’ncšaanstl,e,,**n'^ P*as£‘ malo-*tai,ljaio Po nuvadi pred-drVgi ^ nle9ouo rezervo, po ke tuje I270* interesov ne-p°Vsern *'e’ ki so u bistvu lta'i3anskte!,1’^,i'm interesom Teil,ci ,Q Sa ljudstva, Zelo "l°9li iniC(,*0Pi*t, hi b' j‘h eniov docela razčiščenih Vpjj *!* do v tre2ni 0 iki . *ti zaostreni 5trani j. ,US1 £i časopisi ng T>lr|. Glerf ^ansk*t)a redentiz-s£aIi|čI1 c teča so vsi pa istem ’>>a •hu«Tn8c* °bema osnovni P>nQ ie^inania, t. j. med eku de, ^•i »nič, °rski 'barskega in skupino n >Q časopisja pa se k° ® oBr!fena bitka, kdo se 4lu® k^e,. italijanskega ljud-*!'den ^ai kot bolj do-£i»t ‘ °lj uztrajen t reden-y t0rel Vsi vPrašmju zastopajo r,\t,e ie\i°d anskega «Cor-j Sta,„ ° ^era» in turinske ddtiu, ,nPa». ki bi imela spa, ‘ «a,0Dj °l'kor toliko umerje-i 18ar*kih Sc; do skrajnih des- rieientisti? 'l z ekstremnim do 7» ‘st>cni 1», i0n,~' im programom in aLVnitds ter Sa “Auanti«, ki v e. 2a°staJlrenii2mu nikakor o 0 feak Za £emi’ dolo‘ Ce ne arl'01larno s£ali*oe, ki !%’ hr°^n e Iji, 11 1i se nihče v Ita- potrebno, da čita ta časppis, ki je po lastnih, besedah samo v letu 1950 posvetil Reki 30 člankov, Istri 28, Zadru 25, Pulju 12, Kvarnerskim otokom 8 in Dalmaciji 7 člankov. sDi-fesa Adriatica» predstavlja poleg drugega tudi neizčrpan vjr informacij za vse italijanske časopise, ki se po potrebi ukvarjajo z enim ali drugim vprašanjem v zvezi z amučeniško» Istro, Reko, Dalmacijo itd. Na drugem mestu po svoji važnosti je «Arena di Pola»t ki izhaja v Gorici. Začela je izhajati ie leta 1945 v Pulju, nakar se je po umiku zavezniških čet iz omenjenega mesta preselila u Gorieo. Je glasilo iredentistične organizacije eMovjmcnto Istriano Revi-sionista». Njegova ravnatelja sta Pasguale De Simoni in Corrado Belci. V Anconi je nekaj časa izhajal listič pod naslovom (Zora*, ki so ga razmnoževali rut šapirografu. Od avgusta 195$ (Nadaljevanje na 4. strani) \ & m MEDSEBOJNA NELOČLJl MA PO M EZ AN OST NEMŠHEGA IN FRANCOSKEGA VPRAŠANJA Na svojem povratku iz Jugoslavije, je etiopski cesar Haile Selasje obiskal tudi Split. Tu mu je jugoslovanska vojna mornarica izkazala vojaško čast s parado v Splitskem aalivu. Na sliki vidimo cesarja pri obhoda častne čete jugoslovanske vojne mornarice. NAJPOMEMBNEJŠI MORSKI BIOLOŠKI ZAVOD NA JADRANU Biolog, ki ne pozna morskega življenja je enak mornarju, ki še ni videl morja 50 let rovinjskega biološkega zavoda - Skoda, ki jo je utrpela ustanova zaradi vojne r Raziskovalna ladjica «Bios» - Tekoča morska voda po vsej zgradbi - 200 domačih in tujih študentov si tu izpopolnjuje znanje - -.up nckim nenasit-P° tU,i Zem' Prav^en odpovedati. •oL*’ heklh Pa obstaia v Ita-(=li,',i0’’, k posebha vrsta ča- se ukvarjajo iz- h | h vurjuju ti,- *Hn Pagando ireden- Ir ^ed temi ho .J' J»nj„Adriaticas in «A- ,yk fci izhajata red■ 'Jni Uranen’ °ba slu ne' No er“'st,čn alasih znane hikJtu,,ii aI, ustanove eCen-Po^ n**Wid». Se tore, ena , čuditi pi-c.'"* s če sta pre- 1 o„., "luim sovraštvom Taidu raj bih obl, Poi, Uip-i c le-ec [j; Q * dejstvom, da „• ’n mesta !l1r>ska ali 5 Prav v y,nbie Z(id+.. ^ Istri Dksttpali m Pl« ct0 nekoč beneško posebno se italijanske Pa Ridci i n Rovinj je zadnjih petdeset let središče biološkega udejstvovanja na Jadranskem morju. Sem so prihajali znanstveniki skoroda iz vse Evrope in celo onstran Oceana je bilo neznatno primorsko mestece v čislih. Ne glede na svoje gospodarje, ki jih je moral v tem času večkrat menjavati, je Rovinj nudil raziskovalcu prav s svojo znanstveno institucijo za raziskovanje morja prijetno in gostoljubno okolje. Celo slavni odkritelj spirohete, povzročitelja sifilisa, je tu raziskoval in tudi mnogo drugih jo je počastilo s svpjim neutrudnim delom za blagor človeštva. Niti prva svetovna vihra ni Rovinju škodovala; morska biologija si je tu utirala svojo svetovno znano pot naprej, Vse drugače pa je bilo v drugi svetovni vojni. Totalitarnost se je tudi tu v polni meri uveljavila. Kar niso odnesi; Italijani, sta pokončali zadnje mesece pred koncem eojne zračpo bombardiranje ter neurejena (Joba po zlomu fašizma. Slavni raziskovalni zavod je zeval na široko odprt vetru, dežju in pustošenju. Gola zgradba ni imela no vrat ne celih oken in celo parket je bil potrgan. V takem stanju je zavod zatekla povojna obnova. Danes je ta institucija znova obnovljena in na trdnih tleh pod vodstvom Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Raziskovalno delo opravlja četvo-rica domačih biologov oziroma kemikov, pri čemer jim izdatno pomaga pomožno tehnično osebje. Razpolagajo z raziskovalno ladjico «Bios» s 25 konjskimi silami. Na novo urejena pomožna zgradba nudi prenočišče gostom in študentskim skupinam, ki prihajajo na zavod na delo. Rovinjski inštitut ima tudi svoj raziskovalni morski akvarij, ki je za morsko biološko postajo neprecenljive koristi. Zal pa je akvarij prav pri jadranskih bioloških postajah zelo zapostavljen, kar moramo deioma pripisati težavni dobavi raznih potrebščin, predvsem akvarijskega stekla, deloma pa tudi nerazumevanju za take osnovne zadeve, ki niso v neposredni službi morskega ribištva ali pa velikopoteznih oceanografskih raziskovanj. Najsi bodo stroški za vzpostavo in vzdrževanje akvarija kakršni koli, prav gotovo jih poplača posredna in neposredna korist, k' jo nudi akvarij raziskovalcu pri proučevanju življenja. Materialni dobiček, ki ea im* <*■ kvarij v službi širše javnosti, ni tolikšen, da bi kril vse upravne stroške, toliko večji pa je poučni uspeh, saj se na ta način človek najlaže seznani z nenavadnim in zanimivim življenjem pod morjem. Tekoča morska voda, ki oskrbuje bazene, je speljana po vsej zgradbi, kar mu tudi daje edinstveno vrednost pred podobnimi zavodi na Jadranu. Svojevrstno simbiozo doživlja rovinjski inštitut z jugoslovanskimi in tujimi univerzami. Pomen morsko bioloških postaj je vsestransko velik, saj nudijo možnost mladim ljudem, ki so se posvetili študiju biologije, da spoznajo bistvo življenja v njegovem prirodnem okolju. Poleg tega pa živi v morju tudi neprimerno več živalskih skupin ko na kopnem, lako da vidi biolog šele ob morju in pri študiju na mor-sko-bioloških postajah kako siromašno je v tem pogledu kopno. Prav gotovo ima biolog pomanjkljiv pogled na življenje, če se ni vsaj bežno seznanil z morskim življem; primerjati bi ga mogli mornarju, ki ni nikdar videl mor. ja, tičal le na svoji rečni lupini in modroval o oceanu. Prav iz takih vzgojnih motivov se je tudi rodil v Con-carneauju (1859) prvi morski laboratorij, ki so ga Francozi postaviti kot poletno delovno rezidenco za svoje univerze. Več ali manj vse univerze pošiljajo danes svoje študente biologije na take morske institucije na prakso ali tečaje. Tako izpopolnju- jejo morski laboratorij velike vrzeli, ld jih pušča študij biologije na kopnem. Zlasti Mediteran s svojo bogato favno je pravi eldorado za biologe iz vse Evrope. V tem pogledu je Neapelj najpomembnejša zoološka postaja v Evropi, rovinjski inštitut pa na Ja- dranu. Sem prihajajo vsakoletno študentske skupine z ljubljanske in zagrebške univerze, za katere se prirejajo posebni oceanografski tečaji. Samo v lanskem letu je delalo v zavodu okoli 200 študentov biologije, od tega vsaj polovica inozemcev; za letošnje leto pa je pripravljenih že deset študentskih skupin iz Nemčije in Avstrije, Prav tako prihajajo na postajo domači in inozemski znanstveniki, da tu rešujejo razne biološke probleme ki so povezani z morjem. V tem letu bo zavod začal izdajati tudi svoj lastni znanstveni časopis, s čimer te bo nadaljevala stara tradicija tega inštituta. Inštitut za biologijo morja leži ob lepem zalivu Valdi-bora, tako rekoč ob vznožju starega Rovinja. To slikovito istrsko mestece je bilo prvotno sezidano na majhnem otoku, ki so ga šele v zadnjih stoletjih spojili s kopno zemljo, ko so kanal zasuli s kamenjem. Visoki cerkveni stolp, ki iznad ozkih ulic in visokih; od starost; počrnelih kamnitih hiš obvladuje obzorje, mu ustvarja svojevrstno na-zobljeni profil. Pinije, cedrovi gozdovi jn velikanske ciprese, trava in dehteča makija segajo prav do razrezljane skalne obale, mu ustvarjajo kontrastno zeleno ozadje, da se zdi kot beli dolomit nad temnim gozdom. Na morskem horizontu pa se v daljavi dvi- branik celine, ki polagoma tone v sinje jadranske globine. MIROSLAV ZEI (Iz prirodoznanstvenega časopisa (Proteus»J DROBNE zanimivosti Po zadnjih statističnih podatkih UNESCA živi še danes na zemlji okoli 320 milijonov ljudi brez vsakega oblačila, 700 milijonov nosi samo pas oz. kratek predpasnik, medtem ko je 300 milijonov še vedno bolj ali manj pomanjk. ljivo oblečenih. * * * Velika ameriška banka je gajo kot majhni atoli raztre- ^dU "a blagajnah novost - . “ .. televizijske sprejemnike za obrasli otočki, zadnji | blagajničarke. Tako lahko bla- gajničarka v nekaj sekundah poišče v centralni kartoteki banke karton lastika čekovnega računa in primerja njegov podpis in vse ostale podatke, ki so ji potrebni za kontrolo pravilnosti čeka. * * * Norvežani so odkrili nov postopek za predelovanje ribjega proteina v plastično maso, ki jo je lahko obdelovati, ki je prozorna in dobi pri likanju lep sijaj. Iz nove plastične mase bodo izdelovali nakit, gumbe in bleščeče o-kraske. * * * Adenauerjeva pot do suverenosti bo morala verjetno skozi Pariz Iz poročila gospodarske komisije OZN je razvidno, da bo letošnji pridelek kave za 100.000 ton manjši kakor lanskoletni. Ker pa je povpraševanje po kavi i* leta v leto večje, gospodarski strokovnjaki domnevajo, da bo cena I nemški nestrpnosti kakor niti kavi občutno poskočila. I v francoskem egoizmu. Zade- Danes sta poleg številnih drugil) vprašanj v središču svetovne pozornosti tudi dve važni vprašanji iz zapadno-nemške vladne politike .Obe vprašanji pa, o katerih imamo namep govoriti, sta med-seboj ozko povezani. Ti dve vprašanji sta; odnos Zapadne Remcije do Francije in z njo tesno povezano vprašanje vrnitve popolne suverenosti za-pbdnonemški državi. Doslej je bilg Zapadna Nemčija glede svoje suverenosti vegana na pariški in bonnski sporazum, torej za sporazuma, ki se ne moreta dokončno rešiti brez francoskega sodelovanja. Po bonnskem sporazumu, ki bi se mogel teoretično rešiti tudi brez francoskega pristanka, seveda če ne bi bil povezan tudi s sprejetjem pariškega sporazuma, bi se Nemčija sprostila okupacijskega statuta in dobila vse elemente suverene države. Da bi pa to dosegla, mora počakati, da se uresničijo pogoji pariškega sporazuma, to se pravi, da se ustvari sporazum o evrpp ski obrambni skupnosti. Tega sporazuma pa doslej nista ratificirali ie Francija in Italija. Zaradi tega je že dolgo glavna naloga zapadnonemške diplomacije v tem, da bi privedla Francoze do tega. da bi ratificirali sporazum o evropski obrambni skupnosti. Kar se pa Italije tiče. kaže, da je problem mnogo lažji. Danes se po navadi govori, in to zatrjujejo tudi sami Nemci, da so oni storili vse, da bj do te ratifikacije prišlo, ampak da so Francozi zaradi posebnih egoističnih razlogov še daleč od tega cilja in da je zaradi tega nemška potrpežljivost dosegla vrhunec. V svojem znanem intervjuju, ki ga je imel pred kratkim Adenauer, intervjuju, ki je vzbudil toliko ogorčenja v Parizu, je Adenauer kratko in jedrnato označil nemško nestrpnost takole; «Smatram za svojo dolžnost poudariti, da je Zvezna republika že zdavna zaslužila popolno suverenost.* Vendar ne tiči vse samo v va je enostavno v tem, da so Nemci, go neuspelih razgovorih velikih sil v Berlinu v začetku leta. prišli do zaključka, da po «zavezniški poti* ne more priti do združenja in da je z druge strani postal zapadnonemški gospodarski, politični, vojaški in organizacijski potencial že tako močen, da bi se nekoč sproščen mogel razvijati in odločati v okviru vse Evrope. In tako bi se lahko mnogo odločneje lotil postopne izvedbe vseh bonnskih načrtov, med katerimi je prav gotovo prvi združitev obeh Nemčij. Ta nagel vzpon pa je potrebno še bolj pospešiti in to zato, ker je Francija nestabilna, kar pa je veljalo v glavnem do tedaj, ko je prišel na krmilo Francije Mendes France. Zato poudarjajo v Bonnu, da je treba pohiteti ker se ne ve, kakšen veter bo zavel iz Pariza jutri. Ce bi hoteli biti nekoliko zlobni, hkrati pa tudi realni, bi mogli to ugotovitev izpopolniti z drugo tudi močno utemeljeno in sicer, da se bo nekega dne močna Francija, ki bi se rodila iz dosedanje nestabilne. mogla mnogo odločneje upirati ponovni popolni suverenosti Nemčije, posebno kar se tiče vojske, to se pravi, da bi nekega dne močnejša Francija, ki bi se razvila iz sedanje šibke Francije mogla postati mnogo bolj nepopustljiva in bi zato bila mnogo bolj neprimerna za dosego te suverenosti v tako nejasni evropski situaciji, kakršno imamo danes. Pa četudi bi to gledišče lghko imenovali z nemškim egoizmom, je v tej predpostavki nemške diplomacije vendarle zrno resnice. Francozi namreč vedo, kaj bi Zapadna Nemčija dosegla s tem, da bi postala suverena država saj bi brez dvoma, kljub svoji (evropski ideji*, to izkoristila za združitev z Vzhodno Nemčijo in za svojo nadaljnjo krepitev, V nekem članku, ki se u-kvarja z vprašanjem nemške suverenosti in ki ga je objavila bonnska vlada v svojih biltenih, se neposredno poudarja tole; kot prvi rezul- KAKO SE ZASTRUPLJA ITALIJANSKO JAVNO MNENJE ..■» ali 8il lls urn Zasledovanje, fiksna ideja Stefana Terre Kdo ne pozna imena Ste-fano Terra! C e pa je kdo, ki ga res ne pozna, mu ga takoj predstavimo. Stefana Terra je italijanski novinar, bivši dopisnik (Anse* o Beogradu, bradata prikazen, ki je človek moral imeti ob njem vtis, kakor da je ušel iz ene rimskih eksistencialističnih beznic. Ko je lansko leto 6. septembra maršal Tito imel na Okroglici svoj govor, se je tudi Stefana Terra znašel tu. Prišel je z natačno določeno nalago, za katero pa ni imel dovolj poguma, da bi jo izvedel in se je moral zato napiti. Udeleženci Okroglice se gotovo še spominjajo njegovih nesramnih provokacij in žalitev, vse v skladu s takratnim italijanskim rožljanjem in vojnohujskaškimi izzivanji na meji, njegovega nemoralnega obnašanja do žena in pa nenavadnega prizora, ko se ti ta takorekoč uradni predstavnik italijanskega tiska vpričo vseh svojih inozemskih kolegov in množice ljudstva pošteno nasekan valja po tleh, da bi tako na najbolj plastičen in prepričljiv način dokazal nedosegljivost svoje pradavne kulture. Seveda je moral stefano Terra po tem dogodku, ki so ga najostreje obsodili vsi, ne *a- % ‘v to r: cijn “h, kost °alnFaZ{ 1nJiH,ična “»jni p' boSt,e"‘ 'n pr^;0^" Po-ri<=nti„ ne9a tUrl j Prostora je , *cnt posebni tre- o lit in eraturi raznim ju- ” C.'1- I 't'”"" J« Mie. Je ftje, ‘kaT° 0 pTstjanski po-Pe°orari, zatem SOBO i °ra»°. (D?f preu*el ”cčje , Ur»dno ,esa Adria- C‘ja *A«em,st i«ne naj-her , 0c‘aziD)1 °rganiza- ^az,al Pezia c,ulflai,oua^ la e Dni- ni liže Kdor “ Glustin,„. *l2n'lTli£i i«Se hofc ■ * -• n sle *• po raz- ti.-,. ' Pom orsko-bioloiki uvod v Rovinju mo naši ljudje, ki jih je hotel s tem žaliti, zapustiti svoje dopisniško mesto ter se vrniti v ljubo domovino, S tem bi nekako bila stvar lahko pri kraju. Toda, ne! Stefana Terra ni mogel pozabiti tega ponižanja in nesramnosti Jugoslovanov, ki so mu ga pripravili. Ves je žehtel od maščevalnih naklepov in, ne da še kaj pomišljal, je šel ter napisal 250 strani obsegajočo knjigo pod naslonom eTre an-ni con Titos. Torej tu, v tej knjigi, je še enkrat pokazal, kaj je, Redko je namreč naleteti na primer, kjer bi bilo v eni sami knjigi zbranih toliko bedastih laži in onemoglega besa, kakor jih najdeš tu. Hkrati je tudi dokazal, kakšna je moralna raven italijanskega novinarskega kadra, ki ga pošiljajo v Jugoslavijo, če ne morejo med tisočj in tisoči predstavnikov tega poklica najti enega, ki bi mogel vsaj do neke mere dostojno predstavljati svojo državo v inozemstvu, V začetku knjige pravi Terra sledeče: *Potrudil se bom odgovoriti vprašanja, ki so mi bila postavljeno po moji vrnitvi v Italijan. Postavlja se takoj vprašanje, kdo je bil tisti, ki mu jih je postavljal in pa to, ali je bil njegov namen odgovorit i nanje pošteno alj z določeno tendenco, ki sprevrača njegove odgovore v kopico umazanih in vsem o-Čitnih laži- V tej knjigi prikazuje Terra samega sebe kot izrednega junaka, zelo srčnega moža, ki zasluži vse spoštovanje. Kako tof Poslušajte: »Četniki,! pravi naš junaški novinar, «ki so jih uničile Titove tolpe, so se bili zakleli, da si ne bodo obrili brade, dokler ne Pride dan osvoboditve. Verujem, da sem v vsem Beogradu edini, ki je nosil brado, dasl je bila kakor po nekem tihem ukazu prepovedana.! No, ali si je mogoče zamisliti bolj junaškega moža od njega, ki je v brk vsemu Beogradu nosil lepo, blestečo brado (d la ltalo Balbo?) in je bil ves strašen kakor kak četnik? Da, sam Tito, pravi, se je pozanimal za njegovo brado, toda on xj je ni obril. Res, da mu kot italijanskemu državljanu niso mogli do ži- vega, če pa te okolnosti ne bi bilo — kdo ve, ali ne bi bil že mrtev, razglablja Terra. Toda, kakor na tem mestu skpro ne najde pravega izraza s katerim bi dovolj nazorno opisal svoj pogum, pa pravi drugje, da je v času svojega bivanja v Jugoslaviji užil toliko strahu, da so mu Živci odrekli poslušnost. Prosil je za premestitev tako zaredi svojih živcev kot zaradi svoje uboge žene, ljubke davnine, ki da je od strahu prejokala cele noči. Naposled, ko so ga po treh letih groznega nasilja, zalezovanja, najrazličnejših smrtnih nevarnosti itd,, iz Jugoslavije izgnali, ko Se je po treh letih ostre borbe «v prvi liniji* vrnil v Italijo, šele takrat se je mogel od vsega tega oddahniti. Tako strašno je bilo, pravi Terra hkrati prestrašenemu in zadimljenemu čitatelju, da se je človek mogel pomiriti samo na stranišču. To je zanimivost, ki si jo je vredno zapomniti. Kljub temu pa je, če mu lahko verjamemo, prepotoval počez in podolgič vso Jugoslavijo. Napravil je namreč nič manj kot sto tisoč kilometrov, kakor sam pravi, Čudno, ali ga ni na teh popotovanjih nihče zasledoval? Sto tisoč kilometrov po najbolj divjih predelih Balkana, kjer preže povsod zasede Titove tajne policije, posebno če gre za divjačino, ki diši po Italiji! Se en dokaz torej o njegovem redkem junaštuu, ki pa ga nekoliko kvari samo njegovo sporadično sedenje na stranišču. Kaj je Stefana Terra videl na tem potovanju. Nekaj nenavadnega zanimiuego; nikjer nobenega moškega, povsod same ženske. V Jugoslaviji skoroda ni več moških... Kako srečnega se je moral počutiti tisti trenuten Stefano Terra, in še koliko bolj srečnega italijanski generalštab, ko mu je poslal to dragoceno sporočilo! Nekoč je Stefano Terra stopi 1 v šumadinsko hišo in vprašal dve starki, kam so odšli vsi možje. S prestrašenim šepetom sta mu povedali, da so najboljše ljudi pobili — Hrvati. Kar jih je ostalo, so jih pozaprli, ker niso hoteli v kolhoz, Ko jima je povedal, da je Italijan, sta bili od velikega veselja kakor iz sebe. Gledali sta vanj, kot bi se bil pojavil v podobi angela rešitelja, in nista vedeli, kako bi mu postregli. Vse kaže, da v Sumadiji ne morejo pričakati dne, ko pride Italija in jih reši... Strašna dežela, kjer so ljudje obsojeni na počasen pogin zaradi strahu in ker nimajo kaj dat\ v usta. In tu se Stefano Terra strašno razsrdi nad socialnimi krivicami m privilegiji, ki jih na račun ljudstva nekateri uživajo, Tako na pr. natakarji in obrtniki, ki da žive prav razkošno. Da ne govorimo posebej o krojačih, ki da jim je dovoljeno imeti celo lastno hišo, vtem ko mora 99 odstotkov ostalih državljanov živeti v skupnih stanovanjih, Nadvse se je Terra zanimal tudi za industrijski razvoj v Jugoslaviji, saj je temu vprašanju posvetil v svoji knjigi precej mesta. In ker je velik častilec natančnosti, nam v prikazovanju svojih eavtentičnih^ podatkov povsod postreže z neizpodbitnimi številkami. Med drugim premore Jugoslavija, po teh «avtentičnihs podatkih, samo 11 specialistov za avtomobilske motorje, razen morda še nekaj Italijanov, ki so se spozabili in ostali na Reki ali v Pulju. Da bi pa v Beogradu kdo mogel najti nekoga, ki bi mu znal popraviti kolo, takšnega moraš ob belem dnevu iskati z lučjo. Seveda je vse to samo u-vod v nekaj drugega, kar bi hotel povedati, ne da bi hkrati i v sebi i v drugih zbudil občutek, kako je prav to tisto, kar jih najbolj peče. Beseda je o jugoslovanski armad t, čemu drugemu bi se približeval kot maček vreli kaši. Osnovno, kar nam ima Terra pri tem povedati je to, da jugoslovanske armade ni moč sodobno opremiti, ker da nima dovolj sposobnega tehničnega osebja. Da pa je to povsem razumljivo glede na barbarsko stanje, v katerem se nahaja jugoslovansko ljudstvo itd. Dalje nas Terra seznanja s tem, kako da se smatra v Jugoslaviji za najveejo žalitev, če govoriš o Titovi armadi kot bi šlo zg partizansko vojsko; da se zaradi tega skuša prikriti njeno poreklo; da je bil prav zato imenovan za načelnika generalštaba Peko Dapčevič, bivši monarhistični oficir, ki je hotel potem preiti na kominformov-sko stran. Italijanska agencija, ki ga je poslala v Beograd, ga ni plačevala zaman. Tako točnih podatkov na pr. o osebnosti načelnika jugoslovanskega generalštaba niti v Beogradu nimajo. Pa ie to, da bomo videli, kako vsestranski je Stefano Terra, kako vseobsežno je njegovo znanje. Menimo, da bo marsikateri zgodovinar počil od zavisti, ko bo ugotovil, kako je skromen novinar pred njim ugotovil, da je bil Beograd v dobi turške nadvlade pravzaprav navadno madžarsko naselje; da v Jugoslaviji ni najti književnika, ki bi ne bil član partije, ker mu je v nasprotnem primeru onemogočeno pisanje. Potem so tu še njegovi dragoceni podatki, po katerih zvemo, kako skušajo Grk; Jugoslovane v Solunu denacionalizirati (!); dalj* zvemo, kako je žena nekega britanskega atašeja v Beogradu znorela, ker so jo stalno zasledovali itd. Zasledovanje, to je njegova fiksna ideja, ki je, seve, samo njegov privid. Ti ljudje nasploh radi bolehajo na prividih, večkrat zares, večkrat pa tud j iz zlobe in špekulativnih računov. Prav on, Stefano Terra, bi mogel o tem kaj povedati! Vozeč se po Jugoslaviji je uničil dva avtomobila, zlorabljal gostoljubje, ki so mu ga izkazovali, vohljal in izzival, potem pa se ti vrne domov, sede za mizo in postreže hvaležnemu občistvu s knjigo, polno podlih neslanosti, dostojnih samo njega in tistih, ki so mu podobni. Danes je Terra baje dopisnik v Grčiji. Tudi tam bo brez dvoma koristil svojim delodajalcem. Toda uboga Italija in njene nadaljnje perspektive, ko ji služijo ljudje, ki bi v najboljšem primeru smeli sedeti kje v kakšni psihiatrični kliniki, n* pa da so postavljeni na mesto, kjer morejo tako nekaznovano zastrupljati miselnost italijanskega ljudstva. tat suverenosti bi bil ta„ d* bj (zvezna republika ne bila več podložna nobenim omejitvam glede svoje zunanjepolitične dejavnosti. Ona bi potemtakem mogla urediti svoje odnose z državami vzhodnega bloka povsem po svoji uvidevnosti*. To «povsem po svoji uvidevnosti* pa zveni za francoska občutljiva ušesa nekam pfeveč trdo. Take izjave, ki jih je v zadnjem času v Nemčiji bilo vedno več, zadostujejo Franciji za to, da zavlačuje s svojim pristankom na popolno suverenost Zapadna , Nemčije. Zaradi tega se zdi, da za Francoze ni bistveno, ali bo Nemčija dobila suverenost na temelju ratifikacije evropske obrambne skupnosti, to se pravi s pomočjo «evropeizacije» zapadnonemške države in vojske, ali na neki drugi način, ampak je bistveno to, da se ves potek čim bolj prenese odnosno zavleče. V. tem je tudi bistvp izjave novega francoskega predsednika vlade Mendes Fran-cea, ko je rekel, da je, preden se vlada odloči za glasovanje v parlamentu glede evropske obrambne skupnosti, treba «pomiriti francoske duhove*, torej pristaše ip nasprotnike EOS, treba da je to vprašanje privesti do nekega zdravega kompromisa. Izraz ((pomiriti duhove* torej ne pomeni nič drugega kot utrditi, stabilizirati Francijo. Zaradi tega je povsem razumljivo, da so postali Nemci nestrpni in da bonnska vlada zahteva, naj se suverenost čimprej izvede; po možnosti že v začetku jeseni. Toda kljub temu da uživa glede tega Adenauer vso ameriško in tudi angleško pomoč, je to vprašanje mnogo bolj zapleteno, kot se na prvi pogled zdi V prvih tednih, odkar je nova francoska vlada na oblasti, je Adenauer poskušal izposlovati kakršno koli francosko odločitev. Pozitivne odločitve, to se pravi, ratifikacije sporazuma o EOS Bonn ni pričakoval ali bolje ni mogel pričakovati. To pa zato, ker sestavljajo novo francosko vlado v glavnem njeni nasprotniki. Na drugi strani pa bi bil kancler lahko pričakoval ostrejšo oziroma bilj negativno izjavo, ki bi Bonnu dala možnost, da si (o-pere roke« in si poišče neko «svojo» rešitev. Toda kar se tega tiče ni bil Bonn nič preveč ((diplomatski*. Nemški kancler je s svojim že omenjenim intervjujem dosegel povsem obraten učinek od tistega, ki so ga v Bonnu pričakovali. V tem intervjuju je Adenauer poudaril, da «o-sebno* daje prednost EOS. toda če Francozi tega nočejo sprejeti, naj ne pozabijo, da obstaja samo še ena možnost in sicer nemška nacionalna vojska v suvereni nemški državi, to se pravi vojska velesile. Res je, zapadno-nemški kancler ni rekel tega samo zato, da bi prestrašil Francoze in jih prisilil k ratifikaciji pariškega sporazuma, on je verjetno mislil, da bo s poudarjenjem te alternative navedel francosko vlado k večjim naporom glede na nemško vprašanje, kajti s tem bj nekako približal dan suverenosti, računajoč pri tem na podporo, ki jo uživa pri Američanih in Angležih, Toda Mendes France se ni dal zavesti. On je ostal trden na stališču, da je za Francijo mnogo važnejše vprašanje premirja v Indokini in danes, ko je to premirje že parafirano, se bo njegova dejavnost zelo verjetno usmerila na reševanje vprašanja francoskih odnosov do Tunizije in Maroka in nato na vprašanje notranje ureditve in stabilizacije Francije same. In četudi je za Francoze njihov odnos do velikega soseda zelo važen, se zelo verjetno ne bodo hoteli v tem prenagliti. Ko pa bo Francija nekoliko bolj trdna, bo verjetno tudi bolj občutljiva glede stalne krepitve nemške moči in bo zato tudi mnogo ostreje odgovorila. Potemtakem se Bonn še ni sprostil vprašanj, ki so odvisna od Fracije, Res je, po načrtu angloameriških strokovnjakov, ki so zasedali v Londonu, bi morala Zapadna Nemčija, kot kaže, dobiti suverenost tako, da bi se bonnski sporazum o ukinitvi okupacijskega statuta moral izvesti ne glede na pariški sporazum o evropski obrambni skupnosti, toda nemška diplomacija dobro ve, da ni v tem sporazumu rečeno ničesar o pravicah na vojsko in da je ustanovitev vojske, pa četudi v okviru atlantske zveze, vendarle odvisna od francoskega pristanka. Zato ni nič čudnega, če je Adenauer ponovno zamenjal svoj ton. V svoji izjavi, ki jo je dal že nekako prepričan v Mendes Franceo-vo zmago v Ženevi, je kancler Adenauer pristal na nekaj, kar je v svojem prvem intervjuju odklanjal in sicer, da bi bil Bonn vendarle pripravljen, da pred ratifikacijo pa-rikega sporazuma v francoskem parlamentu razmotri možnost revizije nekih točk, torej to, kar zahtevajo Francozi. Iz tega sledi, da se niti Pariz ne more povsem izogniti nemškemu vprašanju, hkrati pa ne more niti Bonn kar tako obiti francoskega vpra- w/ 8» bremenska napoved za danes: ® m ■“ Spremenljivo vreme z delni- mi razjasnitvami in pootlačitvami ter možnostjo krajevnih ploh. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 29.4 stopinje, najnižja pa 22.9 stopinje. TRST, četrtek 2». julija 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: Pojo zbori s Tržaškega. — Trst II.: 19.15: Koncert e-norista R. Kodermaca. — Trst I.: 22.45: Koncert Tržaške instrumentalne skupine. — Slovenija: 16.00: Rado Murnik: Nedeljska bratovščina. .«•!;\ jh. • i h V , •• :::::::: mi: r ‘ Jil KLJl(!U II ISA OPČIIAH PRVI IGIATOTIČ Lorenzotti, Sleenvaert in Metelko včerajšnji zmagovalci v Gorici in Bovcu Skupna ocena se ni mnogo spremenila In vodi Se nadalje Petrovič - Danes odmor v Bovcu pred etapo z VrSičem BOVEC, 28. — Kar takoj moramo reči, da letos na etapi Koper — Nova Gorica nismo videli tako lepe vožnje kot preteklo leto. Letos sta se sicer še pred Žavljami odtrgala od manjše skupine na čelu Ignatovič (Štajerska; pod tem imenom nastopa avstrijsko moštvo) in Lorenzotti, ki sta se potem dogovorno izmenjavala v vodstvu; sicer je precej časa trajalo, preden je Lorenzotti uspel Avstrijcu dopovedati, kaj hoče. Tako je šlo nekako do polovice proge. Malo pred Senožečami pa sta pričela prva popuščati in dopustila sta, da jih je dohitela skupina petih, v kateri so bili Ročic, Cvejin, Colič, Šebenik in Metelko. Ta skupina je potem vozila z dobrima dvema minutama prednosti pred drugo manjšo skupinico in šest minut pred veliko skupino z najboljšimi na lestvici skupne ocene. V tej skupini je bila tudi rumena majica, namreč na plečih Petroviča, ki letos v tej etapi ni hotel preveč tratiti moči. Skupina sedmih na čelu je vozila skupaj vse do zadnje strmine pred Novo Gorico, ko se je nekoliko razpotegnila. V zadnjem delu proge sta proti cilju vozila Lorenzotti in Metelko, toda na cilju je Italijan uspel prvi voziti čez belo črto. V kratkih presledkih so prispeli ostali od sedmorice. Za temi pa je prvi privozil mali Holandec Schoenmakers. ki urir-JS! r '•* * l 1 Š Na cilju poletape v Novi Gorici je bil prvi Italijan Loren zotti pred Metelkom (Hrvat-ska). gotovo zasluži posebno pohvalo za svojo današnjo vožnjo, saj je vozil na čelu manjše skupinice, ki je pustila, da jo Holandec ves čas vleče. Skozi po poti je dirko z velikim zanimanjem opazovalo mnogo ljudi, ki so dirkačem tudi pomagali s tem, da so jih polivali z vodo. Na obeh letečih ciljih v coni A, na Ključu in na Opčinah, je zmagal Štajerc Ignatovič. VRSTNI RED NA CILJU POLETAPE KOPER — NOVA GORICA (116 km): 1. Lorenzotti (It.) 3.25T0"; 2. Metelko (Hrv.) i. č.; 3. Ročic i. č.; 4. Cvejin (Part.) 3.25’22”: 5. Colič i. č.; 6. Ignatovič 3.26*18”; 7. Šebenik i. č.; 8. Schoenmakers; 9. Buje; 10. Curk; 16. Lakovič; 19. Ghidi-m; 20. Baratti; 21. Petrovič; 22. Bolzan; 23. Van der Wey-den; 28. Bonin; 31. Della Santa. VRSTNI RED NA CILJU DRUGE POLETAPE GORICA — BOVEC (78 km): 1. Sleeuvvaert 2.01’00”; 2. Schoenmakers; 3. Ignatovič; 4. Keyser; 5. Metelko; 6. Cvejin; 7. Colič vsi v času zmagovalca; 8. Baratti; 9. Visentini (Svic.); 10. Ožanič; 14. Petrovič; 15. Van der Weyden; 16. Lorenzotti; 17. Ghidini; 27. Ro-čič; 29. Accordi. Ob špalirju velike množice Goričanov so kolesarji startali točno ob 14.35 za drugo pol-etapo današnje etape Gorica — Bovec. Vsi so vozili strnjeno in naglo prvih 40 km. V Anhovem so kolesarje pozdravile sirene tamkajšnje cementarne. Po Ročinju je zaostal prvi vozač strnjene skupine, Vidali, zaradi okvare na menjalniku. Med tem časom so pobegnili Ignatovič, Metelko in Luksemburžan Keyser, ki so v kratkem pridobili nekaj minut naskoka. V Kobaridu so vozača Steinbrennerja (Štajerska) dohiteli še Sleeuvvaert, Schoenmakers, Cvejin in Colič, ki so v tej skupini skupno privozili na cilj v Bovec. V končnem sprintu je zmagal Sleeuvvaert pred Schoenmakersom, Ignato-vičem, Keyserjem in Metelkom, medtem ko sta Cvejin in Colič prispela nekaj minut kasneje. Današnja druga poletapa je potekala v znamenju borbe med slabšimi kolesarji, ker so se vsi favoriti stalno držali v sredini velike skupine, ki je privozila na cilj 3’6” za prvimi. Od vseh se je najbolj izkazal mladi Metelko iz Zagre- ■■■ <■■■■ Kolesarji so na bloku na Fernetičih privozili v Jugoslavijo. ba, ki je zmagal v današnji celotni etapi Koper — Bovec. Člani koprske ekipe so se dobro držali in vsi Brajnik, Ci-moroni in Bonin dospeli na cilj z glavno skupino, v kateri je Petrovič zmagal v zaključnem sprintu. Od vseh znanih kolesarjev je prispel z zaostankom edinole Vidali. Splošna ocena ostaja nespremenjena s Petrovičem v rumeni majici in jugoslovansko ekipo na prvem mestu. Jutri se bodo kolesarji odpočili v Bovcu, nakar bodo v petek nadaljevali pot v Ljubljano čez najvišji vrh kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji, Vršič, visok 1661 metrov. SKUPNA OCENA ZA ETAPO KOPER — BOVEC (194 km): 1. Metelko 5.26T0”; 2. Cvejin .26’22”; 3. Osrečki 5.26’29”; 4. Ignatovič; 5. Lorenzotti; 6. Ro-čič; 7. Šebenik; 8. Schoenmakers; 9. Boellhouwers; 10. Curk; 13. Baratti; 17. Lakovič; 20. Bolzan; 21. Petrovič itd. SKUPNA OCENA PO IV. ETAPI : 1. Petrovič 20.136”; 2. Van der Weyden 20.6’6”; 3. Ročič 20.7’21”; 4. Bolzan 20.8T0”; 5. Ghidini 20.9'45”; 6. Lakovič; 7. Boellhouvvers; 8. Colič; 9. Schoenmakers; 10. Wullenwe-ber; 11. Della Santa itd. SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA PO IV. ETAPI: 1. Jugoslavija I. 60.21'H”; 2. Holandska 60.38’39”; 3. Belgija 61.37T7”; 4. Hrvatska; 5. Luksemburg; 6. Jugoslavija II.; 7. Italija; 8. Koper; 9. Slovenija; 10. Partizan. — Ekipi Avstrije in Švice nista upoštevani, ker nimata več zadostnega števila tekmovalcev. MIRNA XIX. ETA PA NA TOUR DE FRANCE Dotfo s presledkom prvi v Aix les Bains Bobe! vodi v splošni oceni, Dotlo pa se je povzpel na 3. mesto AIX LES BAINS, 28. — Kar | Mallejac 23*15”; 6. Ockers je bilo na današnji etapi z 28*47”; 7. Bergaud 30*43”; 8. 2556 m visokim Galibierom po sebnega, je bil beg Dottoja. Cez Galibier je sicer še vozil prvi Bahamontes, ki si je tako spet pridobil 10 točk za gorsko nagrado, takoj za njim pa je bil Dotto, ki ga je v vožnji navzdol Bahamantesa dohitel in pustil za seboj. Odslej je vozil ves čas sam (190 km!) in bil seveda prvi na vseh treh ostalih gorskih ciljih te etape. Asi se niso mnogo zmenili za Dottoja, meneč da je še daleč za njimi v skupni oceni. Vendar pa je Dotto uspel, da se je vrinil v skupni klasifikaciji med Koblerja in Schaera. VRSTNI RED NA CILJU XIX. ETAPE BRIANCON - AIX LE BAINS (211 km): 1. Dotto 7.19*20”; 2. Ruiz 723*15”; 3. Alomar 7.27*19”; 4. Kiibler 7.27*22”; 3. Ockers; 6. Vitetta; 7. Mallejac; 8. Lau-redi; 9 Bergaud; 10 Schaer. Nato s časom Kiiblerja vsi do 20. 30. Bahamontes 7.32*22”. SKUPNA OCENA PO XIX. ETAPI : I. Bobet 113.26*32”; 2. Kiibler zaostanek 12*49”; 3. Dotto 17*22”; 4. Schaer 17*46”; 5. Disk: 1. Klics (M) 52.77 m; 2. Szechenyi (M) 52.07; 3. Nilsson (Š) 50.99. 100 m: 1. Zarandi (M) 10.8; 2. Goldovanyi (M) 10.8; 3. Maansson (Š) 11.0. 800 m: 1. Ekfeldt (Š) 1.50,6; 2. Ring (Š) 1.51,0; 3. Barkanyi (M) 1.51,3; 4. Bakos (M) 1.52,2. 400 m: 1. Adamik (M) 47,7; 2. Szentgali (M) 48,2; 3. Bra-ennstroem (Š) 48,5; 4. Elows-son (Š) 48,7. Palica: 1. Hommonnay (M) 4,25 m; 2. Lundberg (Š) 4,20; 3. Lindh (Š) 4,10; 4. Kovacs (M) 4,00. 5000 m: 1. Kovacs (M) 14.12,2; 2. Szabo (M) 14.27,2; .3 Lundh (Š) 14.35,8; 4. An-dersson (Š) 14.36,6. Kopje: 1. Sjoestroem (Š) 75,12 m; 2. Krasznai (M) 69,16; Bengtsson (Š) 68,72; 4. Va-zasdi (M) 58,05. Troskok: 1. Norrman (Š) 15,04 m; 2. Eriksson (Š) 14,78; 3. Papp (M) 14,66; 4. Bolyki (M) 14,62. 4 x 100: 1. Madžarska 41,5: Švedska 41,8. Zenske: 800 m. 1. Kazi (M) 2.08,4 (nov madž. rek.); 2. Oros (M) 2.13,3; 3. Karlsson (Š) 2.23,8. Daljina: 1. Olovsk (M) 5.60 m; 2. Benzes (M) 5.58; 3. Maar-tensson (Š) 5.40; 4. Magnusson (Š) 5.31. 100 m: 1. Neszmelyi (M) 11.9; 2. Greminger (M) 12.1. Krogla: 1. Feher (M) 13,73 m (nov rekord); 2. Szebes (M) 12,73. Višina: 1. Larking (Š) 1,60; 2. Gyborn (Š) 1,54; 3. Nemeth (M) 1,54; 4. Gyarmati (M) 1,54. Vitetta 31*59”; 9. Lauredi 32*36”; 10. Bauvin 34*33”; 14. Clerici 116.15*31”; 17. Wagt- mans 116.26*29” itd. SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA PO XIX. ETAPI: 1. Švica 346.33*48”; 2. Francija 346.47*20”; 3. Belgija 347.02*50”; 4. Holandska; 5. SE; 6. Sanija; 7. Zapad; 8. NEC; 9. SO; 10. Ile de France; 11. Luksemburg-Avstrija; Mitri zmagovalec nad Hazellom Ze davno pred napovedano uro so se včeraj zvečer zbirale velike skupine ljudi pred televizijskimi aparati, da bi prisostvovali vsaj na ta način dvoboju Mitri — Hazell. In res so lahko dokaj dobro sledili prenosu marsikje v mestu. Kmalu se je opazila premoč Mitrija, zaradi katere je na- Uspeh jugosl. veslačev v Celovcu Na nedeljski 20. mednarodni regati v Celovcu so jugoslovanski veslači dosegli velik uspeh, saj so od osmih disci plin osvojili štiri prva mesta, tri druga in eno tretje mesto. Poleg jugoslovanskih veslačev so sodelovali na tej regati tudi iz Avstrije in Nemčije. Rezultati: četverec s krmarjem: Koln 6:44,8 (nov rekord proge), Crvena zvezda (Beograd) 6:48,0; dvojec brez krmarja: Liibeck (Nemč.) 7:36,7, Mornar (Split) 7:48,8; skif: Vlasič (Mornar) 8:01,6, Rabe-der (Viking) 8:08,0; četverec brez krmarja: Krka (Šibenik) 7.12,4, Dunaj 7:15,4; double scoul: Neptun - Disen (Nem' čija) 7:23,4, Crvena zvezda (B) 7:38,9; osmerec, mladinci: Mornar (Split) 6:43,2, Klagenfurt 7:09,2; člani: Mornar (Split) 6:25,3, Mannheim (Nemčija) 6:27,9. Največ navdušenja in odobravanja je bil na tej prireditvi deležen večkratni državni reprezentant Perica Vlašič, ki si je v skifu tudi to pot brez velikih težav priboril prvo mesto in prejel za to lepo prehodno priznanje — modri trak Vrbskega jezera. V* Madžarska-Švedska po prvem dnevu 56:5( STOCKHOLM, 28, — Prvi dan mednarodnega lahkoatlet-sprotnik ugotovil, da je konč- j skega tekmovanja je Madžar- no le bolje, če se preda, kar je dejansko storil že po 5. rundi. DUNAJ, 28. — Moskovski Dinamo je nastopil proti dunajski Austriji. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Po prvem polčasu so vodili Rusi. Gledalcev je bilo 30.000. POSLEDICE POMANJKANJA NAROČIL MORAJO PRENAŠATI DELAVCI Med sindikati in Zvezo industrijcev sklenjen sporazum o delavcih izveo proizvodnje v tržiških ladjedelnicah Sporazum bo veljal tri mesece - Državni zavod za socialno zavarovanje bo moral delavcem izplačati del plače, preostali del pa bo izplačevalo ravnateljstvo CRDA - Krušne in draginjske doklade ne bodo odvzeli Med predstavniki sindikalnih organizacij in Zvezo industrijcev je prišlo do predvidenega sestanka glede skrajšanja tedenskega delovnega časa okoli 500 delavcem Zdru. Ženih jadranskih ladjedelnic v Tržiču. Po torkovi seji na sedežu Zveze industrijcev, ki je trajala od 9. do 16.30, so predstavniki obeh strani podpisali sporazum, s katerim je bil poravnan spor med sindikalnimi organizacijami in ravnateljstvom CRDA glede delavcev izven proizvodnje. Sporazum pravi, da sta se obe stranki zaradi skrčenja proizvodnje v tržiški ladjedelnici sporazumeli, da bo ravnateljstvo CRDA s 26. julijem odredilo izplačevanje skupini delavcev dodatek k plači iz sklada socialnega zavarovanja. Tedenski delovni čas bo zaradi tega skrčen na 24 tedenskih ur. Temu ukrepu bo podvrženih največ 1600 delavcev. Poleg doklade, ki jo bo moral delavcem izpla- čati državni zavod za socialno zavarovanje, bo podjetje izplačalo specializiranim delavcem 1125 lir, kvalificiranim delavcem 1025 lir, navadnim delavcem pa 925 lir. Na podlagi določb delovne pogodbe za kovinarje bo podjetje izplačalo ustrezne vsote tudi delavkam in delavcem pod 20. letom starosti. Ravnateljstvo CRDA bo skušalo pomagati delavcem, ki so postali žrtev skrčenega delovnega časa, z njihovo zaposlitvijo po izmenah, kakor bodo to narekovale potrebe proizvodnje. Obenem se je ravnateljstvo obvezalo, da bo skušalo zmanjšati na minimum število vajencev, ki bodo delali po skrajšanem delovnem času; vajence, ki bodo delalj po skrajšanem delovnem času, bodo določili skupno z notranjimi komisijami. Družinsko in krušno doklado bodo razdelili v celoti, kot predvidevajo ustrezna določi- la. Sporazum je stopil v veljavo s 26. julijem in bo veljal tri mesece do 25. oktobra. Obe prizadeti strani se bosta sestali 15 dni pred potekom veljavnosti sporazuma, če bosta uvideli, da je sestanek potreben. Podjetje Tacchino bo popravljalo 111. Brigata Pavia do Ul. Torriani Občinska podjetja bodo popravljala tudi cesto pri Sv. Roku - Zaspala so dela v Ul, Blaseroa in Ul. Cravos Zagrebški Dinamo je v nedeljo izgubil tekmo z mehiškim klubom Toluka z 0:1 (0:1). Edini gol te tekme je padel v 30. minuti. Delo na Cesti Brigata Pavia ter na ulicah, ki vodijo do nje, se vlečejo v nedogled; posebno je otežkočen promet proti naselju New York in pa proti Stražicam. Najprej je bilo potrebno razširiti cesto in potem napeljati kanalizacijo, ker pa je bila zima izredno ostra in so dela opravljali le delavci delovnih centrov, je cesta Brigata Pavia še vedno neprehodna za večji promet. Stroški za nova dela od križišča Ceste Brigata Pavia z Ul. Boschetto pa vse do Ul. Torriani bodo znašali 4 milijone lir. Goriška občina je dala na dražbo omenjena dela; zmagalo je včeraj zaradi znižanja celotne vsote za 18.80 odst. podjetje Tacchino. ki bo v najkrajšem času pričelo z deli. Te dni so občinska podjetja začela tudi s popravljanjem asfaltne ceste pri Sv. Roku, ter istočasno je zaspalo delo v Ul. Blaserna in E. Cravos. Obe ulici sta zelo važni za promet, ker vodita do medna- rodnega bloka pri Rdeči hiši. Zatorej se prevozniška podjetja in tudi prebivalci obeh ulic vznemirjeno sprašujejo, kdaj misli goriška občina dokončati začeto delo. Lokomotiva se je zaletela v avtomobil Dve osebi hudo ranjeni Čas bi že bil, da italijanski tisk preneha z iredentistično gonjo (Nadaljevanje s 3. strani) ska dosegla prednost pred Švedsko s 56 točkami proti 50, Tekmam je prisostvovalo 17.000 gledalcev. Nekateri rezultati - moški: 400 m ovire: 1. Eriksson (S) 52 6; 2. Ylander (Š) 53.0; 3. Lambos (M) 53.3; 4. Lippai bo vsega cizlivanja strw kmalu konec. j Toda pri vsem tem ne L za samo poslušanje »*'®"L s kih oddaj koprskega 1 .. ampak gre za ustvari1 mržnje med tukajšnjim ^ lijanskim prebivalstvom ^ radijske postaje, ki italijanskem jeziku. j, način skušajo tukajšnji -nistični krogi odvrniti nap ^ ne italijanske delovne žice, ki ne morejo vladni propagandi v oi M širii° U slovenskim in italija*^ ljudstvom strpnost in da je čisto zlato, kar P1 ^ njena uradna glasila, od ^ dijskih oddaj, ki širijo 8^ vanje. Tako pisanje je sktaf za 'naše raza škodljivo «... ,0 tem manj pa je v skl® željo našega ljudstva, m tudi želja poštenih *n - namernih Italijanov, ki proti narodnostni mržnjt . Slovenci in Italijani, ^ ki je preračunana P0$ politike reakcionarnih kr TEKMA PO SLOVENIJI IN HRVATSKI Zanimanje Goričanov za prihod kolesarske karavane Mednarodna kolesarska dirka, v kateri sodeluje poleg Jugoslovanov tudi precej tujcev, ni šla neopazno mimo goriškega prebivalstva. Ko se je včeraj izvedelo, da bodo tekmovalci vozili tudi mimo mednarodnega bloka pri Rdeči hiši se je precejšnje število Goričanov zbralo onstran meje v bližini obmejnega poslopja in skupno s številnimi prebivalci Rožne doline ter Pristave čakalo na prihod tekmovalcev. Mnogo opazovalcev pa je bilo tudi tostran meje pri bolnišnici, kajti tudi od tu je bil možen pogled na cesto, po kateri so prihajali tekmovalci. Ob 12. uri je najprej privozilo nekaj motoriziranih stražnikov, za njimi pa smo kmalu ugledali tekmovalce, ki so v hitrem tempu vozili iz Šempetra skozi Pristavo in Novo Gorico do Solkana. Rezdvojifev občine Romans Po odločbi predsedstva vlade, da se iz občine Romans ustanovita občini Villesse in Romans, so v ponedeljek občinski svetovalci v Romansu na svoji zadnji seji odstopili. Po ureditvi nekaterih upravnih vprašanj so končno pregledali položaj, ki je nastal v volilnem okrožju, razdeljenem po odločbi na dve občini, in so soglasno predali svoje funkcije županu. Ta je obvestil o stvari goriškega prefekta, ki bo v kratkem predložil načrte za ustanovitev dveh posebnih občin. Včeraj dveurna stavka v tržiških ladjedelnicah Včeraj je bila v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču splošna stavka, ki je trajala od 15. do 17. ure. Stavko je napovedala Delavska zbornica v znak protesta proti poskusom ukinitve nekaterih industrijskih objektov v državi, kar bi še bolj po' slabšalo položaj, v katerem je ital. delavstvo. Stavkali so istočasno vsi delavci in uslužbenci, vključeni v sindikat kovinarskih delavcev, ter stavko obenem izrazili tudi zahtevo po ločitvi podjetij IRI od Confindustrije, ki za vira vsak njej razvoj. DE2URNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4 - tel. 25-76. Delavec Primo Cumin zginil neznano kam 2e od ponedeljka zvečer pO' grešajo v družini Cumin v Versi 44-letnega gospodarja Prima Cumina, delavca v Ver-si in očeta dveh otrok. Cumin je odšel zdoma v ponedeljek proti večeru peš in razoglav ter oblečen v modre črtaste hlače in v belo jopico. Orožniki iz Romansa so na delu, vendar do danes po-grešanca še niso izsledili. KINO CORSO. 17: <(Drama v Kas bahu», G. Raft. VERDI. 17: «Krasna Živah), Mi roslava in C. Alvarado. CENTRALE. 17: «Tajnost Sahare«, R. Cameron. VITTORIA. 17: «2enska in pošast«. MODERNO. 17: »Suženj nasilja«, L. Day. predvaja danes 29. in jutri 30. t. m. z ob 18. uri barvni film: začetkom ¥ aZelezna maska)) Igralci: L. HAYNARD - J. BENNETT MODERNA ML TRST — UL. TIMEUS 4 B — TELEFON *l javlja cenjenim odjemalcem, da postreže s svežim m tudi na dom. — Cena neizpremenjena. — Dostavlja dom tudi druge mlečne proizvode, jajca, piškote in Naročila osebno ali po telefonu 41-103. dri)!!* 1 la liessiitf , dob^-‘ Trst - UI.Battistt, 14 - Teb & Prodala ur in pribora na & ZASTOPSTVO UR: «Longer» «Aureo)e» «Lemoma* (Uit)1) J Sestavljena is najboljšega materiala ^ Izdelana po najnovejših tehniških odkrit) Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let Zahtevajte jo pri svojem urarf0 , u STANISLAV KENKU - UKEUNISTVO: ULICA MONTECCHI št •> 'II nad. - Telefon številka »8-808 Iti J4-638 - mtiil rtredal 502 — UPRAVA' ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLA81: od 8. do U.30 In od 13 • 18 — Tel. 37 338 — cene ob lasov Za vsak (tun višine v širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak nur. šulne 1 ^ M. din. - Tisk. Tiskarski zavod ZTT - Pndn.žn Goric Ul. S, Pell.co I-Il. Tei. 33-82 - Rokopisi se n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, cejoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno ^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž. založba mje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. 2° _ .