List za obveščanje delavcev informator gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 24 Leto XVIII. Titovo Velenje, 6. junija 1984 Sanacija Gorenja postaja stvarnost Delavce tozda Hladilna in zamrzovalna tehnika so v soboto z obiskom prijetno presenetili njihovi otroci, kakšnih sto jih je bilo, ki so si z zanimanjem ogledali delo svojih staršev — več o tem na 3. strani! Meseca maja rekordna proizvodnja 7. redna seja delavskega sveta Gorenja SOZD V ponedeljek, 4. junija, so se sestali delegati delavskega sveta Gorenja SOZD in med drugim sprejeli tudi poročilo o izvajanju ukrepov družbenega varstva v asociacijah Gorenja v Titovem Velenju. Imenovani vršilci dolžnosti poslovodnega organa sozda in novo ustanovljenih delovnih skupnosti! Delegati so na ponedeljkovi seji poleg poročil o letu kakovosti, naj povemo, da trenutno pri tem prednjačita Gorenje TGO in Gorenje Varstroj, obravnavali tudi izvajanja projekta Obnove Gorenja. Seznanili pa so se tudi s problematiko gospodarjenja v nekaterih članicah sozda, kjer se odražajo ukrepi na kreditno-mo-netarnem trgu pa tudi težave doma in v tujini. Nedvomno je rešitev težav le v dvigovanju produktivnosti, se pravi v znanju in v trdem delu, ne pa v dvigovanju cen, ki omogoča predvsem ustvarjanje dohodka v primarni industriji. Na seji delavskega sveta so obravnavali tudi poročilo o izvajanju ukrepa družbenega varstva v velenjskem delu sozda Gorenje. „Sprejeti in družbeno verificirani sanacijski programi predstavljajo realno osnovo za postopni izhod iz krize in ob njihovem doslednem izvajanju se v bodoče ne predvideva izguba iz tekočega poslovanja. Bremena preteklosti pa bodo tudi še vnaprej pomembneje vplivala na tekočo reproduktivno sposobnost temeljnih organizacij zaradi visokih zneskov obresti za kredite in vračanje le-teh. Pred- vsem bo treba sproti spremljati izvajanje vseh ukrepov iz sanacijskih programov, preverjati njihovo ciljno naravnanost, jih po potrebi dopolnjevati in iskati optimalne rešitve glede na pogoje okolja," je med drugim poudarjeno v tem poročilu, ki smo ga lahko v celoti prečitali v zadnji številki lista Gorenje. Pomembno je tudi to, da sc začasna vodstva, razen na kadrovskem področju, niso posluževala svojih pristojnosti ter so tako skoraj vse aktivnosti potekale po normalni samoupravni poti, kar imamo lahko za pomemben prispevek k uveljavljanju samoupravljanja tudi v najbolj zapletenih družbenoekonomskih razmerah. Delegati so imenovali v ponedeljek tudi vršilce dolžnosti poslovodnih organov v novo ustanovljenih asociacijah Gorenja v Titovem Velenju in v Sestavljeni organizaciji Gorenja. S tem imenovanjem so vsaj začasno zagotovili kontinuiteto dela, seveda pa bodo morale v naslednjih mesecih predvsem družbenopolitične organizacije v Gorenju in zunaj njega vložiti vse napore za trajnejšo kadrovsko sanacijo na najodogovornejših mestih. Proizvodnja velikih in malih gospodinjskih aparatov, notranje opreme, izdelkov procesne opreme in elektronike je v mesecu maju dosegla rekordno višino 2.987 mio dinarjev. Delovni načrt dosežen s 93 %. Prizadevanja delavcev Gorenja za kar najvišjo proizvodnjo so kljub nakaterim težavam obrodila lepe sadove. Tako je v mesecu maju 1984 bila znova dosežena rekordna proizvodnja gospodinjskih in dmgili izdelkov, saj je vrednost 2.987 mio dinarjev (okroglo 300 starih milijard din). Kljub takšni vrednosti pa plan še ni v celoti dosežen (93 %). V prvih petih mesecih leta 1984 je vrednost dosežene proizvodnje v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika široka potrošnja skupno 13.328 mio dinarjev. S tem je letni delovni načrt vrednosti proizvodnje dosežen v višini 94%. Pred majsko rekordno proizvodnjo je bila najvišja mesečna proizvodnja v marcu 1984 (2.781 mio din), ko je bil dosežen tudi rekord v izvozu. Maja meseca je bilo za domači trg izdelanih izdelkov bele tehnike, elektronike in druge opreme v vrednosti 1.737 mio dinarjev, kar je prav tako rekordna proizvodnja za domači trg. Za izvoz je bilo izdelkov v vrednosti 1.250 mio din. Danes v Informatorju: — stran 2: Kadrovske vesti — stran 3: Prispevki za sanacijo Gorenja Spremembe v organiziranosti sindikata V novo oblikovanih temeljnih organizacijah so doslej že organizirane osnovne organizacije zveze sindikata, prav tako pa tudi osnovne organizacije ZSMS in ZKS. V tozdih so imenovali iniciativne odbore, ki bodo opravili postopke za konstituiranje osnovnih organizacij sindikata. Osnovne organizacije sindikata so ustanovili že v vseh temeljnih organizacijah, ki so bile doslej organizirane v delovnih organizacijah Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis. Skladno s spremembami v samoupravni organiziranosti bodo odslej tako organizirane tudi družbenopolitične organizacije. Osnovne organizacije sindikata se bodo na ravni delovne or- ganizacije povezovale v konference osnovnih organizacij sindikata. Praviloma je v vsaki temeljni organizaciji le ena osnovna organizacija zveze sindikatov, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika pa so zaradi večjega števila zaposlenih organizirali tri osnovne organizacije, in sicer v dosedanjih tozdih Zamrzovalniki, Hladilna tehnika in Plastika. Osnovne organizacije v teh treh proizvodnih obratih se povezujejo v sindikalno konferenco na ravni tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, hkrati pa se vsaka osnovna organizacija povezuje še v Konferenco osnovnih organizacij DO Gorenje Gospodinjski aparati. Konference osnovnih organizacij vseh delovnih organizacij v sozdu Gorenje oblikujejo koordinacijski odbor na ravni sozda. Rezultati referenduma in volitev Kadrovske vesti Delavci dosedanje delovne organizacije Gorenje Promet Servis so na podlagi organizacijske preo-snove 21. maja izvedli referendum in volitve v nove samoupravne organe in delegacije sis enovitih delovnih organizacij Gorenje Servis in Gorenje Commerce. Na referendumu so sprejeli samoupravna sporazuma o združevanju dela delavcev v DO, statuta delovnih organizacij, v DO Gorenje Commerce pa še samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in nadomestila delavcem, razporejenim na dela opravljanja gospodarskih dejavnosti v tujini. Delavci delovne organizacije Gorenje Servis so sprejeli samoupravni sporazum o zdru- ževanju dela delavcev v DO z 82,53 % vseh glasov, statut delovne organizacije pa z 82,26 % vseh glasov. Delavci dosedanjega tozda Gorenje Promet, dela delovne skupnosti skupnih služb GPS, maloprodaje in dela dosedanjega tozda Avtopark, so na referendumu dne 21. maja sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DO Gorenje Commerce z 82 % vseh glasov, statut delovne organizacije prav tako z 82 % vseh glasov in samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in nadomestila delavcem, razporejenim k delu v oblike opravljanja gospodarske dejavnosti v tujini, z 80 % vseh glasov. Ob referendumu so delavci obeh enovitih delovnih organizacij izvedli tudi volitve članov v samoupravne organe in delegacije SIS. V ponedeljek, 4. junija 1984, je delavski svet Gorenja SOZD imenoval vršilce dolžnosti poslovodnega odbora sestavljene organizacije združenega dela in sicer za predsednika Hermana Rigelnika, magistra ekonomskih znanosti, za podpredsednike pa: Antona Hojnika, diplomiranega inženirja, za področje razvoja, Petra Kodelo, diplomiranega ekonomista, za področje marketinga, za področje plana in ekonomike Andreja Kržiča, diplomiranega inženirja, za področje organizacije in informatike Jožeta Zagožna, magistra poslovno-organizacijskih znanosti, za področje financ Jožeta Staniča, inženirja, in za področje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov Gabrijelo Jelen, diplomirano poli-tologinjo. Na isti seji pa so imenovali tudi vršilce dolžnosti poslovodnih organov v novo ustanovljenih asociacijah in v DSSS Gorenja SOZD. Za vršilca dolžnosti vodje DSSS Gorenja SOZD je imenovan Janez Miklavčič, strojni tehnik, za DSSS Gorenje Splošni posli inženir Andrej Gre-benšek, za v. d. vodje DSSS Gorenje Informatika in organizacija pa Jože Vlah, diplomirani inženir. Že prejšnji teden pa so se sestali tudi novoizvoljeni delavski sveti delovnih organizacij v velenjskem delu sozda Gorenje ter prav tako imenovali vršilce dolžnosti poslovodnih organov. Tako je delavski svet delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati 29. maja 1984 imenoval za v. d. predsednika PO diplomiranega inženirja Jožeta Kudra, za V soboto, 2. junija, sta zasedala novoizvoljena delavska sveta delovnih organizacij Gorenje Servis in Gorenje Commerce, nastalih s samoupravno preobrazbo dosedanje delovne organizacije GPS. Delegati obeh delavskih svetov so izvolili predsednika in namestnika predsednika delavskih svetov, obravnavali in potrdili rezultate referenduma in volitev v obeh enovitih vršilce dolžnosti članov PO pa: Marjana Urbančiča, diplomiranega inženirja, za področje razvoja, inženirja Igorja Simončiča za tehnologijo in Eriko Veršec, diplomirano ekonomistko, za finance in ekonomiko. Vršilca dolžnosti člana PO za komercialo in proizvodnjo pa bodo imenovali naknadno. Za v. d. vodje delovne skupnosti so imenovali Slavka Korošca. 29. maja 1984 je delavski svet delovne organizacije Gorenje Notranja oprema imenoval za vršilca dolžnosti direktorja te delovne organizacije inženirja Martina Marolta. Za vršilca dolžnosti predsednika PO Gorenje Procesna oprema je bil 29. maja 1984 imenovan diplomirani inženir Božo Lednik. Mirko Temik, diplomirani inženir, pa je bil 29. maja 1984 imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Gorenje Elektronika široka potrošnja. Žbor Interne banke je 31. maja imenoval za direktorja Gorenja Interna banka diplomiranega ekonomista Darka Zupanca. V soboto, 2. junija, je delav-si svet delovne organizacije Gorenje Servis imenoval za vršilca dolžnosti direktorja fodora Dmitroviča, diplomiranega inženirja. Delavski svet Gorenje Commerce pa je isti dan za direktorja svoje delovne organizacije imenoval ekonomista Joška Vučemila. Za vršilca dolžnosti pomočnikov direktorja delovne organizacije pa so bili imenovani Stane Flander, Stanislav Debevc, Erika Špe-glič in Zofija Klobčar. delovnih organizacijah, imenovali izvršne organe delavskega sveta, obravnavali in sprejeli pravilnik o razvidu del in nalog, razvid del in nalog in novo organiziranost delovnih organizacij. Delegati so na seji imenovali tudi vršilce dolžnosti poslovodnih organov delovnih organizacij, sprejeli rokovnik aktivnosti za izdelavo in sprejem srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 in imenovali odbora za srednjeročni plan. OBNOVA GORENJA - NAŠA PRIHODNOST Prvi zasedanji Prispevki za sanacijo Gorenja Do 1. junija so delovni ljudje in občani občine Velenje nakazali za sanacijo Gorenja TGO 1,135.286 dinarjev, samoupravne interesne skupnosti občine Velenje pa 31.489.835 dinarjev Po podatkih, ki smo jih dobili v Gorenju Interna banka, so prvi delovni kolektivi že nakazali enodnevni osebni dohodek, ki so ga namenili za sanacijo Gorenja TGO. To so: Mera — tozd Pekarne, REK — Tiskarna, TGP Paka — tozd Rdeča dvorana, občinski svet ZSS, občinska konferenca SZDL, občinska konferenca ZSMS, Informativni center, Era — tozd Vino, tozd Veleprodaja, tok Kmetijstvo, tok Koplas, tozd Maloprodaja in DSSS, Savinjsko- šaleška gospodarska zbornica, osnovna organizacija ZS Ve-kos — tozd Komunalna oskrba, LB — Temeljna banka Titovo Velenje, Podružnica SDK, Glasbena šola Franjo Korun Koželj ski, občinski komite ZKS, Strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje in Temeljno javno tožilstvo Velenje. Prispevke so nakazala tudi društva upokojencev, in sicer Velenje 20.000 dinarjev, Pesje 15.000 dinarjev ter Šmartno ob Paki 5.000 dinarjev. Miroslav Žolnir iz Titovega Velenja je nakazal za sanacijo Gorenja TGO 5.000 dinarjev. Samoupravne interesne skupnosti občine Velenje so do 1. junija nakazale naslednje prispevke: stavbno zemljiška skupnost 4.000.000 dinarjev, telesnokulturna skupnost 462.000 dinarjev, skupnost za zaposlovanje 276.000 dinarjev, komunalna skupnost 6.000. 000 dinarjev, stanovanjska skupnost 2.080.000 dinarjev, raziskovalna skupnost 84.000 dinarjev, skupnost otroškega varstva 2.311.000 dinarjev, skupnost socialnega skrbstva 640.000 dinarjev, skupnost za varstvo pred požari 4.000.000 dinarjev, kulturna skupnost 470.000 dinarjev, izobraževalna skupnost 4.979.000 dinarjev in temeljna vodna skupnost 3.500.000 dinarjev. Koordinacijski odbor za programe krajevnih skupnosti občine Velenje je prispeval 2.000. 000 dinarjev, občinski svet ZSS Velenja pa iz presežkov 788.835 dinarjev. NOVA SPODBUDA Delegati skupščine slovenske samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino (siseot) so 30. maja razpravljali tudi o sanaciji Gorenja. Sklenili so, da bodo del presežkov, ki so nastali med dotokom in porabo denarja za republiške izvozne spodbude, odstopili Gorenju, sicer velikemu slovenskemu izvozniku, kot pomoč za njegovo sanacijo. Iz lanskih presežkov od izvoznih spodbud bodo Gorenju namenili 372 milijonov dinarjev, iz letošnjega denarja, če se prispevek za ta namen ne bo zmanjšal, pa 428 milijonov dinarjev. Torej bi to bilo skupno 800 milijonov dinarjev kot podpora za zanimive izvozne posle. Obnova Gorenja Prejšnji teden, 31. maja, se je sestal Programski svet integralnega projekta Obnova Gorenja in obravnaval koncept projekta Programske usmeritve O izvajanju tega projekta so se seznanili tudi člani delavskega sveta sozda Gorenje! Projekt Programske usmeritve 'n razvojno-raziskovalno delo naj bi imela v okviru Obnove Gorenja štiri sklope in sicer Programske usmeritve Gorenja, organizacijo inovacijskih procesov, zagotavljanje kadrov za sodobno proizvodnjo in dvig ravni raziskovalnega dela za potrebe Gorenja SOZD. Seveda pa bi te posamezne sklope lahko izvajali V sredo 6. junija, bo zasedanje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, na katerem bodo obravnavali tudi Poročilo o izvajanju ukrepa družbenega varstva v Gorenju! Zbori občinske skupščine, ki so pred letom dni tudi sprejeli začasni ukrep dmžbenega varstva v asociacijah Gorenja tudi v okviru drugih delnih projektov. Vodenje celotnega projekta Programske usmeritve bo prevzel dr. Edo Pirkmajer, delo pri iskanju programskih usmeritev v ožjem smislu pa Razvojni center iz Celja, pri čemer moramo v Gorenju oblikovati ustrezen team strokovnjakov in poslovodnih delavcev, ki jim bodo programske usmeritve temeljna naloga. Poročilo o izvajanju projekta Obnova Gorenja ter predloge za izvajanje projekta Programskih usmeritev so obravnavali tudi na delavskem svetu sozda ter poudarili, da same programske usmeritve ne bodo odpravile vseh problemov, če ne bomo zanje z delom ter odrekanji zagotovili tudi ustreznih sredstev. v Titovem Velenju, so poslovanje v Gorenju ter izvajanje ukrepov redno spremljali. Z vzroki za nastale težave, s tekočim gospodaijenjem in z možnimi rešitvami pa je bila seznanjena tudi širša javnost, ki se je vključila v rešev naših težav ter s tem izr zaupanje v delo in sposobnost delavcev Gorenja. Nedvomno pa bo treba za popolno ozdravitev Gorenja še dosti časa in veliko resnega dela. Ugoden odziv ljubljanskih partnerjev Pomoč za Gorenje LJUBLJANA, 2. — Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z medobčinskimi gospodarskimi zbornicami vodi akcijo, da bi v naši republiki zbrali sredstva za pokrivanje velikih izgub Gorenja. Pri sanaciji naj bi poleg velenjskega občinskega in republiškega sklada skupnih rezerv sodelovali tudi vsi poslovni partnerji Gorenja iz Slovenije. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja je sklicala devet poslovnih partnerjev Gorenja iz ljubljanske regije na razgovor, kjer se je pokazalo, da ozdi sprejemajo in podpirajo sanacijsko akcijo. Nadaljnje sodelovanje z Gorenjem je vsekakor tudi v interesu posameznih ljubljanskih poslovnih partnerjev (Iskra, Metalka, Elektrotehna, Helios...). Sklep o ustreznem samoupravnem sporazumu o dolgoročnem sodelovanju z Gorenjem in o pogodbi za sanacijske kredite pa bodo seveda morali še sprejeti in potrditi ustrezni samoupravni organi v posameznih tozdih. Otroci pri starših na delovnih mestih V soboto, 2. junija, so si otroci delavcev obrata Hladilniki tozda Hladilna in zamrzovalna tehnika ogledali proizvodnjo hladilnikov in obiskali svoje starše na delovnih mestih. Akcijo, ki ima nedvomno velik pomen za vzdušje v tem delovnem kolektivu, sta skupaj zasnovali osnovni organizaciji mladine in sindikata. Preko sto otrok si je ogledalo proizvodnjo hladilnikov, posebej radovedno pa so seveda opazovali delo svojih staršev na delovnih mestih. Mladinci in predstavniki sindikata so jim pripravili topel sprejem, jim predstavili delo v obratu, nato pa so otroci pod vodstvom likovnega pedagoga Robija Klančnika prelili svoje vtise na risalni papir. Podobnih obiskov si verjetno želijo še kje, zato lahko povemo tudi to, da otroci niso motili delovnega procesa, da je bilo za varnost mladih obiskovalcev dobro poskrbljeno in da je bil ta obisk veliko doživetje za starše in otroke. (Po Dnevniku, 2.6.1984) GORENJE - NOV POLET Občinska skupščina o Gorenju Izpolnjevanje proizvodnega načrta -1984 % JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ 100% 95 % 90% 85 % 80% mn/ y/ /u • i 96% t 94% 93% 93% i i i i i T i T i • i i i i i i i i l i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1.-31.L L—29.2. L—31.3. 1. do 30. 4. 1. do 31.5. Delovni načrt dosežen v poprečju s 93 c/ V mesecu maju 1984 je bil delovni načrt dosežen v poprečju v višini 93 %. V novo oblikovanih delovnih organizacijah je bil delovni načrt najbolje dosežen v tozdih DO Gorenje Gospo- dinjski aparati. Nekaj slabše je bilo v DO Gorenje Notranja oprema in Procesna oprema. Najnižji odstotek pa je bil v DO Gorenje Elektronika široka potrošnja, kjer so nastale težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala in nekaterih posameznih komponent. Šport in rekreacija KEGLJAČI GORENJA OBČINSKI PRVAKI Na občinskem rekreacijskem tekmovanju v kegljanju, ki jc bilo od 8. do 12. maja na kegljišču TEŠ, je med 13 moškimi ekipami zmagala ekipa Gorenja pred TEŠ in Ve kosom, druga naša ekipa pa je bila peta. Za zmagovalno ekipo so nastopali Vlado Križov-nik, Franc Tomše, Stane Fi-dej in Leopold Fidej. V ženski konkurenci, kjer je tekmovalo šest ekip, so zmagale tekmovalke Teša, naše predstavnice pa so zasedle tretje in četrto mesto. V boljši ekipi Gorenja so tekmovale Božena Berčon, Marija Korun, Ljuba Donko in Ivica Pocajt. Kegljači Gorenja pa uspešno nastopajo tudi izven velenjske občine. Tako so v pretekli sezoni premagali člane kegljaških klubov v Slovenj Gradcu in na Prevaljah, na tekmovanju v Slavonskem Brodu pa so bili tretji. LETNA NOGOMETNA LIGA GORENJA Na igriščih osnovnih šol Gustav Šilih in Anton Aškerc so vsak torek ob 16. uri tekme za letno nogometno ligo Gorenja. Po dveh odigranih krogih vodi v B skupini ekipa Promet Odprema s 4 točkami, 2. Galvana, 3 točke, 3. Štedilniki, 3 točke, 4. Emba-lažnica, 5. Elektronika in 6. Pohištvo. V A skupini pa je trnutni vrstni red 1. Pralna tehnika, 4. točke, 2. Orodjarna, 4 točke, 3. Plastika, 2 točki, 4. Servis, 5. Profesionalna elektronika, 6. Tehnologi. MINI ODBOJKA Tekmovanje je bilo od 16. aprila do 21. maja 1984 ob ponedeljkih in petkih. Ženske — A: 1. Galvana I, 2. Galvana V, 3. GPS odprema I_. Ženske — B: 1. Galvana II. 2. Galvana L, 3. Galvana lil. Ženske — C: Tekmovanja se je udeležila le ekipa Plastike. Moški — A: 1. Orodjarna I, 2. Galvana I, 3. Galvana III. Moški — B: 1. Pralna tehnika I, 2. Galvana I, 3. Galvana II. Moški — C: 1. Galvana I, 2. Kuhalni aparati, 3. Sektor splošnih zadev I. RAZPISI PRVENSTEV GORENJA ZA 1984 KROS Prvenstvo Gorenja v krosu bo v sredo, 6. junija,ob 17. uri na stadionu Atletskega kluba Titovo Velenje (ob Jezeru). Tekmovanje bo ekipno in posamezno, število prijav neomejeno. Moški bodo tekmovali na naslednjih progah: kategorija A 2100 m, kategorija B 1400 m, kategorija C — 700 Ženske bodo tekmovale na naslednjih progah: kategorija A — 1400 m, kategorija B — Razstava o življenju in delu Staneta Lavriča Aktiv delovnih invalidov Gorenje je v okviru svoje kulturne dejavnosti letos organiziral že četrto razstavo, tokrat o življenju in delu znanega družbenopolitičnega, kulturnega in športnega delavca ter neutrudnega organizatorja na področju invalidskega športa, socializacije in rehabilitacije invalidov Staneta Lavriča. 700 m, kategorija C — 700 m. Prijave bodo sprejemali 15 minut pred začetkom prvenstva na stadionu. BALINANJE Tekmovanje bo potekalo ob torkih ob 15.30 za ženske ekipe in ob 17.30 za moške ekipe. Pričetek tekmovanja bo v torek, 12. junija, ob 15.30 na balinišču pri plavalnem bazenu v Titovem Velenju. Poimenske prijave sprejemajo v službi za rekreativno in kulturno dejavnost do petka, 8. junija, do 12. ure, ko bo v učilnici servisa tudi žrebanje. LOV NA MALO RIBO Prvenstvo bo v soboto, 9. junija, ob 8. uri, ob jezeru v Šoštanju. Otvoritev razstave bo 10. junija 1984 ob 9. uri v avli osnovne šole Anton Aškerc v Titovem Velnju. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci MPZ Gorenje in učenci glasbene šole Franja Koruna Koželjskega. Aktiv delovnih invalidov Gorenje vabi na otvoritev razstave vse svoje člane in delavce Gorenja. INFORMATOR LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne. 23. 1. 1974. Delo aktiva invalidov