■Ji&eofoM 'AND 'icStice-,. wmmm NO, 82 ro/yf 0' A ' _ fAJi/ite Micini ^OQo Ah.1^ .AN IN SPIRIT F0R€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg II r I m * SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 25, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV i.firty Mik afiT eiija pripravlja llalijasiskl tieofailzem HOUSTON, Tex. — Astronav-H Apolla 16 so opravili svoje po-j SH na Luni in okoli nj e ter so sinoči ob 9,16 pognali glavni mo-i°i in krenili proti domu. Preje s° pognali proti Luni še lunsko Hdjieo, ki pa ni treščila na lun-sko površino, kot je bilo določe-no’ ker krmilne naprave niso v 1'edu delovale. v °dstvo poleta Apoilo 16 v; i°Ustonu se je odločilo tega skrajšati za en dan v bojazni, da Se ne bi zopet pojavila tehnična težave dva v nadomestnem sistemu rabe glavnega motorja servisne-fec- dela vesoljske ladje, ki je po-^zročila pretekli četrtek 6-urno zakasnitev pristanka na Luni, Po novem bodo astronavti pristali v četrtek popoldne ob 2.44 na srednjem Pacifiku v bližini, kjer je pristal Apollo 13 na svojem srečnem povratku. Danes . popoldne bo astronavt Mattingly zapustil za kratek čas matično ladjo in se povzpel na servisni del, kjer bo vzel kasete s filmi posnetkov Lune. S tem bo opravljena zadnja naloga in astronavti bodo mirno leteli domov. Njihovo razpoloženje je, kot pravijo, odlično, ko se je vse srečno izteklo in ne predvidevajo nobenih težav na nadaljni poti domov. Veli iviu poraz v deželi Ba- ovi grobovi Myrtle M. Založnik V Mt. Sinai bolnišnici je umr- $£ll-Wuerttemberg in od- la 45 let stara Myrtle M. Zaloz-Pad enega poslanca vladne nik, roj. Fox, s 1708 Clark Ave-hoalicije sta spravila vlado1 nue, žena Andrewa, mati Bev-. Brandta V resno nevar- erly Bounce, sestra Mildred Host. BONN, z. Nem. — Deželne ^'olitve v Baden-Wuerttember-^ v nedeljo so končale upanje Brandta na dosego večine v j SV^tu dežela, gornji zbornici Parlamenta. Večino so ohranili ^canski demokrati, ko so pri Hvah v Baden-Wuerttember-gT ^c“GSh skupno 53% glasov in B0slancev. V svetu dežela v1 a opozicija 21 glasov, la«a pa ie 20. Vladna j- . večina, ki je sestav- iholv S°Cia^sti in svobodni de-„ja 10V je padla na samo en je S ^Uch v spodnji zbornici, ko he 2?BUsB1 vladne vrste posla-sVob Helms, doslej član Vi-, 3,°ane demokratske stranke. koalicija ima v narla-pci 24^ ^ poslancev, opozicija da ^ vealna le tako šibka, g^bj 3 a lahko vsak trenutek izje g bJ'c,S0Vanje v parlamentu in k’arla'201 ^Hsiljena k odstopu. havap1161^ '3° zaael Jutri obrav-Vrsto 1 '”0raaun in z njim vred kjer ®0sP°darskih vprašanj, Id ni ° V^a^nl kritiki zelo glasni Za e' a podpora negotova. ^^VaŽrT6^31,001110 Politiko je Sovjets,ejsa odobritev nemško- god'beS 6 r!n nemško-poljske po-obstoj' V katerih priznava Bonn Bvr0,pjCe stanje meja v vzhodni sVetoVn nasl'al0 ob koncu druge SProtui6 V0Jne- Opozicija na-ker (jg6. potrditvi teh pogodb, šdbo Nemčija priznala iz Hamilton in Paula R. \Fox-a. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152 St. v sredo popoldne ob enih na Whitehaven pokopališče. Peter Adam V Euclid General bolnišnici je umrl po dolgi bolezni 70 let stari Peter Adam, 18800 Nefi Road, mož Pauline, roj. Dolgan, oče Mrs. Robert- Quinn, stan oče Kathleen in Roberta, brat Antona, Caroline Tomšič (oba mrtva) in Franka (Evropa). Pokojnik je bil rojen v Koritnici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 54 leti. Vodil je 40 let brivnico na E. 158 St. in Waterloo Rd. Bil je član K8-KJ št. 169 in SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Frank Ivančič V nedeljo je umrl po dolgi bolezni 76 let stari Frank Ivančič, 1056 E. .61 St., samski, zadnjih 10 let živeč v domu Mrs. Josephine Krečič, ki tudi skrbi za njegov pogreb. Tukaj nima sorodnikov. Po poklicu je bil šofer tovornjakov in je bil v pokoju. Rojen je bil v Postojni v Sloveniji in je bil član Kluba slpv. upokojencev. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue jutri, v sredo, ob enih popoldne na Hillcrest pokopališče. Kate Stankus V Woman’s bolnišnici je umrla Kate (Katherine) Stankus, bi za to °^nih pokrajin, ne da ^°vila a^ Rubila, niti ne zago- zbružp-2a Vstopno povezavo in roj. Babic, stara 54 let, z 1140 OlaSoVa^ neiriških držav. E. 70 St., žena Arnolda mati Ka- ^°ločeno 'ie ° Pogodbah je1 ren Newrones, kapt. Arnolda Jr. ved, Za 5- maj. če vlada se- a Pre^ viaua 3c- 516 bo vw'V Pade, do glasovanja Nej^v.1.5 °’ dokler ne bo dobi-re pa b'13 nove vlade, do kate-BaHarnpJ! morala preko novih mentarnih vobw V remenski prerok pravi: lasno in hladno, peratura do 45. (U.S. Army), stara mati Ronalda, sestra Stevena, Anthonyja, Andrewa, Anne Borchert in Josepha. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in zaposlena pri White Motor Corp. v uradu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v četrtek zjutraj ob 8.45, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Namesto vencev priporoča družina darove v njen spomin za West Point Academy Fund. Obsežni gozdovi ALBURQUERQUE, N. M. — Običajno si države New Mexico ne predstavljamo z obširnimi površinami gozda, pa ga ima vendar preko 20 milijonov a-krov. AnUrieki strokovnjaki sodijo, da jo utegne preskusiti med N i x o n o v o potjo v ZSSR. WASHINGTON, D.C. - Sovjetska zveza pripravlja preskus nove medcelinske rakete, večje cd vseh dosedanjih. Ameriški strokovnjaki sodijo, da ima v premeru okoli 12 čevljev, približno eno tretjino več kot znana SS-9. Vojaški strokovnjaki prizna vajo, da Sovjetska zveza novo raketo lahko preskusi še pred Nixcnovo potjo v ZSSR, pa dvomijo, da bo to storila. Nova raketa se je pojavila na preskuše-vališču Tyuratam severno od A-ralskega jezera. Spravljajo jo v zvezo s tajnostjo 90 razširjenih novih velikih silosov, ki so jih začeli graditi že leta 1970. Večji del teh silosov je že u-trjen in uporabljen, nekaj silosov pa je še praznih in sodijo, da so namenjeni novi raketi. Večino teh 90 silosov so bol] u-trdili in so namenjeni rabi dosedanjih SS-9 in SS-11 medcelinskih raket. Nekatere SS-9 raket utegnejo dobiti nove več-oombne glave, ker se dosedanje niso izkazale, kot trdijo zahodna poročila. tel sdgsriš poljav piišta ¥ sevom! Sibiriji MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je objavila, da je začela izkoriščati obsežna ležišča naravnega plina pri Medvezhye ob ustju reke Ob v severni Sibiriji. Ta ležišča so izredno obsežna in bodo lahko krila potrebe evropske Rusije in dobave naravnega plina zahodni Evro-oi, pa ga bo še ostalo za morebitno dobavo ZDA. Dobave ZDA bi prišle v poštev šele čez več let, ko bi bili igraj eni potrebni plinski vodi m zgrajeno dovoljšnje število ladij za prevoz utekočinjenega plina. V tak program bi bilo treba zložiti okoli tri bilijone dolar- RIM, It. —- Ko se bliža čas parlamentarnih volitev, so shodi in zborovanja Italijanskega socialnega gibanja, kot se neo-fašizem uradno imenuje, dobro obiskana, pa vendar trdijo politični opazovalci, da privlačnost gibanja samega popušča. Njegovih shodov se udeležujejo največ bivši vojaki in vojaški upokojenci ter mladina, ki še nima votivne pravice. Prvotno je izgledalo, da bo Italijansko socialno gibanje pritegnilo večje število glasov krščanskih demokratov. Zadnja povpraševanja razpoloženja volivcev kažejo, da se bo to sicer zgodilo, toda v veliko manjšem obsegu, kot so sodili pred nekaj tedni. Krščanski demokrati, ki so se vse do zadnjega prepirali, so do neke mere strnili svoje vrste in nastopajo skupno za skupno korist. Izgledi za njihovo zmago so se ponovili, ker dela za nje za kulisami, pa ponekod tudi kar dosti javno Katoliška cerkev, ki ima v Italiji še vedno močan vpliv. Včeraj zjutraj so rdeči z veliko silo udarili na vladne postojanke na Osrednjem višavju v pokrajini Kontom Tankovski oddelki so vodili napad pehote ob močni podpori topništva. Vladne sile so se umaknile z vrste o-brambnih postojank in skušajo rdeči naval zdaj ustaviti kakih 15 milj od mesta Kontoma. V severnem delu republike in severozahodno od Saigona pri An Loc so boji nekaj popustili. Indira Gandhi ni voljna dati vojnega oporišča NEM7 DELHI, Ind. — Takoj po uspeli zasedbi Vzhodnega Pakistana preteklo jesen je bilo veliko govora o tem, da bo Indija dala ZSSR v enem od svojih pristanišč Sovjetski zvezi pravico pristajanja in uporabe naprav za njene Vojne ladje v Indijskem oceanu. V tej zvezi so o-menjali razna pristanišča Indije, zlasti ona na njeni jugovzhodni obali. Iz okolice same predsednice vlade Indire Gandhi prihajajo zdaj glasovi, da Indija ni Sovjetski zvezi “nič dolžna” in da ne bo dala nobeni tuji sili vojaškega oporišča na svojem 0-zemlju. jev. Sovjetska zveza ima obilico Velik obisk razstave ZDA v Sovjetski zvezi MOSKVA, ZSSR. — V So-kolniki parku je Ameriška razstava raziskav in razvoja, ki je začela svojo pot po ZSSR v januarju v Georgiji. Obisk je sorazmerno velik, posebno zanimi- inanih zalog prirodnega plina,! va pa so -vprašanja kakih 17,000 rajveč v Sibiriji, od koder je obiskovalcev, ki prihajajo po-ijegova dobava do trgov soraz-! vprečno na dan ogledovat “A-nerno težavna in draga. Za nji- meriko' . Obisk je sorazmerno velik, čeprav o razstavi sovjetsko časopisje, radio in televizija molče in tudi v samem Sokolniki parku ni nobenega večjega napisa, ki bi kazal na ameriško razstavo. Slično je bilo tudi, ko je bila razstava v Tbilisu (Tiflisu) v Georgiji. rovo izkoriščanje je Moskva skala že sodelovanje v Tokiu, pa tam ni naletela na dosti za-limanja. ------o------ Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! ¥ Daki te boje za rojake v Pakistanu V Pakistanu je okoli 400,000 Bengalcev, ki čakajo na povratek domov. DAKA, Beng. — Neodvisna Bengalija ima veilke težave z obnovo gospodarstva, posebno prometa, pa tudi z organizacijo sposobne javne uprave in javne varnosti. Na vseh področjih j j manjka sposobnega strokovnega osobja. Med tem je na tisoče bengalskih strokovnjakov in u-pravnikov, pa tudi vojakov v Pakistanu, kjer čakajo na vrnitev domov. Gre za Bengalce, ki so bili v službah, javnih in privatnih v Zahodnem Pakistanu, ko je bila Bengalija še del Pakistana kot Vzhodni Pakistan. Večina Bengalcev v Pakistanu naj bi bila v zbirnih taboriščih, kjer čakajo na vrnitev domov, katera pa je po vsem sodeč še daleč. Pakistan ne bo pustil Bengalcev domov, dokler ne bodo izpuščeni pakistanski vojni ujetniki v Indiji, o katerih trdijo v New Delhiju, da spadajo pod odgovornost ne le Indije, ampak tudi Bengalije. V Bengaliji so med tem izjavili, da bodo vojne ujetnike, ki so obtoženi vojnih zločinov, postavili pred sodišče in jih kaznovali. Pakistan protestira proti tem načrtom, pa jih bo skušal preprečiti, če ne pojde drugače, z zadržanjem Bengalcev, ki mu služijo kot talci za izpustitev vojnih ujetnikov. j Iz Clevelanda i in okolice Vabilo k molitvi— Članice 011 a rnega društva lare sv. Vida so vabljene v sredo ob, devetih dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za umrlo članico Mary Turk. Osma obletnica— V četrtek ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue sv. maša za pdkojnega Egidija Klemenčič v spornih osme obletnice njegove smrti. Pozdravi s Koroške— John Mramor iz Loraina, O., pošilja uredništvu, upravi in esem bralcem Ameriške Domovine pozdrave iz lepe slovenske Koroške. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 7.30 se bosta v Areni na 3717 Euclid Avenue pomerila v rokoborbi Waldo von Erich in Hans Schmidt. Asesment— Danes je 25. v mesecu, ko večina naših društvenih tajnikov in tajnic pobira asesment. Vsak društvenik naj gleda, da bo imel društveni asesment plačan ob pravem času. K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno jutri ob ogmih zvečer v Želetov pogrebni zavod k molitvi za umr-! lega Petra Adam. SAIGON, J. Viet. — Dolgo na- nov milicije, katere vrednost pa povedana rdeča ofenziva na O- ni mogoče prav oceniti. Tre-1 se:jnjj. Komisije 1 ’ * V .. V “ _______' T-1 ITT -V-T r-\ -1 /~\ fC i T TV' r-» .—v -- srednjem višavju se je včeraj nutno je glavna obramba ame-zjutraj' začela z naglim tankov- riško letalstvo, ki napada raece, skim prodorom po cesti št. 14,! kjer jih le najde, kjer so padle vladne postojanke j Ameriški glavni svetovalec za Dak To in Tan Canh, kjer je bil' področje 2. Korpusa, ki obsega Komisija za cene bo odredila vrsto znižanj NEW YORK, N.Y. — Pred- C. cene prednji glavni stan 22. pehotne divizije. Vladne sile so se pod pritiskom umaknile že preje {z bolj izpostavljenih oporišč blizu meje Kambodže in Laosa. O-bramba tega predela je bila o-slabljena, ko je bila cb koncu tedna brigada padalcev premeščena iz Kontuma na področje Saigona, kjer pričakujejo nov, povečan sovražnikov pritisk. Nadomestil jo je oddelek rangerjev s področja Hue, ki pa ni prišel niti na mesto, ko je sovražnik že napadel. Pod pritiskom rdečih so vladne sile po umiku padalske brigade z oporišč Firebase 5 in Mrebase 6 zapustile kak ducat postojank in se pomaknile bližje mestu Kontum. Eden od ameriških vojaških svetovalcev je označil položaj na Osrednjem višavju za “katastrofo”. Vladne sile so dezorganizirane in poveljstvo 22. pehotne divizije, ki je odgovorna za obrambo tega predela Južnega Vietnama, naj bi izgubilo zvezo z večino svojih oddelkov. Po prvi zmedi, ki jo je povzročil silni sovražnikov sunek, so začeli obnavljati zveze in organizirati obrambo kakih 15 milj severno od mesta Kontum. Rdeči tanki naj bi bili dosegli že bližino Vo Dinha na glavni cesti št. 14. Vladne sile pri Tan Canh naj bi se še držale, čeprav je bilo včeraj javljeno, da je ta postojanka v rokah napadalcev. Branitelji naj bi bili danes vzpostavili včeraj prekinjeno radijsko zvezo. Kontum brani dejansko zdaj le še par tisoč čla- Usrednje višavje, je osebno poskrbel za umik ameriskin vojaških svetovalcev na opuščenih vladnih položajih. Večino je uspelo rešiti, 6 pa jih pogrešajo. John Paul Vann je dejal, da je sam vodil napade ameriškega letalstva na opuščene topnišKe postojanke pri Tan Cannu in Dak Jo, da ne bi tam zapuščeni lopovi padli v roke rdečih. Rdeči so za napad na Osrednje višavje zbrali dve celi diviziji, 320. in 2.0 teh pripravah so poročali že več mesecev in so vsi napovedovali, da bo prišlo do prvega in glavnega rdečega napada prav na Osrednjem višavju. Rdeči so med tem udarili najprej na severu skozi Demilitarizirano cono in s tem dosegli presenečenje. Slično jim je uspelo doseči presenečenje tudi včeraj na Osrednjem višavju. Napad je bil izveden na tisti način kot oni skozi Demilitarizirano cono. Po močni topniški pripravi so krenili v napad tanki, za njimi pa rdeča pehota. Ko divja rdeči napad z vso silo na Osrednjem višavju, je bojevanje na severu in na področju severozahodno in zahodno od Saigona popustilo. Napadi na An Loc so vsak dan šibkejši, četudi je mesto še vedno po tleh odtrgano od zaledja. Na severu v pokrajini Quang Tri potiskajo ponekod vladne sile Jackson Grayson je včeraj objavil, da bo v kratkem komisija znižala cene, ki so bile nepravilno povišane, za skupno milijone dolarjev. Nekatere družbe bodo morale izkupiček nedovoljenih povišanj kupcem vrniti. Velika podjetja so zdaj izpolnila svoje prijave Komisiji o dobičkih v prvem četrtletju. Kjer so ti preveliki, bo odrejeno znižanje cen in povratek nedo-volj enega poviška. Komisija za cene je odločila pred časom, da smejo podjetja povišati cene, v kolikor so porasti! produkcijski stroški in v toliko, da dosežejo dobiček, ki povprečno ne sme biti višji od povprečja dveh najboljših od zadnjih treh let. Novo obrambno orožje WASHINGTON, D.C. — Čeprav je v javnosti le redek glas o napredku razvoja “laser” žarkov kot novega obrambnega 0-rožja, smatrajo nekateri vojaški vodniki to za nič manj važno nalogo kot “Manhattan Project” med drugo svetovno vojno, ki je dosegel zgraditev, preskus in rabo atomskih bomb. Severnem Vietnamu. B-52 letala so bila v enem tednu drugič na Thanh Hoa, važnem središču 80 milj južno od Hanoia. Rdeči so objavili, da so sestrelili tri ameriška letala, med tem ko amerijško poročilo pove le, da je bilo eno od B-52 letal zadeto od drobcev rakete, da pa je srečno pristalo na letališču Da Nang in da ni bil nihče od posadke počasi nazaj. Rdečim ni tam us-jranjen pelo zasesti nobenega večjega j Poročilo AP pravi, da sta bila mesta- ! zadeta dva ameriška rušilca od Ameriško letalstvo je znova obalnih topov, ko sta obstrelje-napadlo zbirališča rdečih sil v j vala obalo Severnega Vietnama. /tolžiSK* DOKIOVIIVA 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ~ £a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece '.a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: 'Jnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO dgjpfe- 83 No. 82 Tuesday, April 25, 1972 Jugoslavija, kje so tvoja polja? I. Pod tem naslovom razlaga v starokrajskem listu neki Feri Žerdin nemogoče gospodarjenje na nekaterih področjih v Jugoslaviji v času, ko se uradno trudijo, da bi narodno gospodarstvo spravili v red, izravnali zunanjo plačilno bilanco in “utrdili” dinar v mednarodno sprejemljivo valuto. Sestavek je vsekakor vreden branja, podaja prav poučno sliko “načrtnega” gospodarjenja v Jugoslaviji. ❖ Lani je Jugoslavija uvozila več kmetijskih pridelkov, kot jih je izvozila. Po sestavi prebivalstva skoraj najbolj kmetijska država v Evropi, se torej ne more več sama nahraniti. Enaintrideset strani dolg seznam uvoženega kmetijskega blaga omenja tudi take stvari, da se človeku kar ježijo lasje. Če smo uvažali pšenico, koruzo, riž, južno sadje, začimbe in mleko, bi še nekako razumeli, čeprav bi tudi tukaj morali stisniti zobe, da ne bi kaj grdega povedali na račun naše kmetijske politike. Pa tudi deset ton ptic pevk, psov in drugih živali, ki smo jih (statistično med kmetijskimi pridelki) uvozili lani od januarja do avgusta, bi morda še z veseljem sprejeli, saj nam ptičja pesem pomaga k dobri volji. Celo osemnajst tisoč ton nepražene kave, torej na odraslega prebivalca več kot kilogram, je še kar nujnih, saj brez kave ne moremo začeti delovnega dne. Smo dežela, ki slovi po Evropi po srbskem pasulju. Lani od januarja do avgusta smo ga uvozili iz Albanije 63 ton! Ajdove žgance ponujamo vsem turistom, ki se ustavijo v naši republiki, kajti ni ga baje boljšega od naše ajde in kranjskih žgancev. Iz Madžarske smo uvozili 525 ton ajde. Pa goveje meso iz Francije, 1,300 ton drobovine in 5,000 ton svinjske masti iz industrijske Amerike. Pravzaprav smo kupili tudi 350 000 ton pšenice, ker pa zaradi slabe predlanske letine to še ni bilo dovolj, smo do lanske žetve uvozili že 160,000 ton pšenice iz Sovjetske zveze in nekaj iz Romunije. Po slivovki smo v svetu še najbolj zasloveli. Srbija pridela sliv, da ne ve kam z njimi. Menda smo na tretjem mestu na svetu. Toda glej! Na seznamu uvoženih kmetijskih pridelkov-za lani lahko beremo: iz Italije smo uvozili kar 69 ton suhih sliv. Tujec, ki obišče južne republike v poletnih mesecih, se ne more načuditi, kje zraste pri nas toliko lubenic. Na kupe jih vidimo tudi na slovenskih tržnicah, kmetje jih včasih ponujajo napol zastonj. Ko jih prodajalci ne morejo prodati, gnijejo na polju. Lani smo uvozili 2,500 ton lubenic. Prodali so nam jih Albanci, Grki, uvažali smo jih iz Sovjetske zveze in Egipta. V lanskih sedmih mesecih smo uvozili 650 ton viskija (statistika šteje to med kmetijske pridelke) in smo zanj plačali devet milijonov novih dinarjev. Približno toliko smo dali za vse vrste uvoženih kombajnov, ki jih kot kmetijska država krvavo potrebujemo. Uvažali pa smo tudi kumare, kisle in sveže, čebulo, papriko, paradižnik in — ustavimo se pri tem nekoliko dlje — kislo zelje. Iz Madžarske 865 ton, iz Poljske le malo manj, nato pa še iz Nemške demokratične republike, Romunije in Sovjetske zveze. Skupno 2,093 ton kislega zelja! Je bilo to potrebno? Šef komerciale pri mariborskem trgovskem podjetju Povrtnina Edo Antolič pravi; “Ta uvoz je bil nepotreben! Imamo lastno kisamo in pošiljamo zelje vse do Splita in Dubrovnika V vzhodnih državah imajo dovolj drugega blaga, ki bi ga lahko kupili, če že gre za vezano trgovino. Vem pa tudi, kaj se je lani spomladi zgodilo s tem uvoženim zeljem. Večina ga je se-gnila, nekaj pa jim ga je uspelo prodati za živinsko krmo.” Konditorska industrija (izdelovalci bonbonov) je pri nas že dolgo v hudih težavah, z reklamo in vsem mogočim se trudi, da bi ljudje čimbolj sladko živeli. Presežek proizvodnje tudi izvaža. Lani smo uvozili 242 ton bonbonov iz Avstrije, Italije in Madžarske. Tone Glavan, direktor ekonomske razvojne službe pri ljubljanskem Žitu, kamor spada tudi tovarna bonbonov Šumi, pravi o tem: “Uvoz je nepotreben. Konditorska industrija mora izvažati, čeprav po nižjih cenah, ker je proizvodnja prevelika. Čudno se mi zdi, da smo uvažali bonbone iz Madžarske, sai jih tam vendar primanjkuje. Gre najbrž za kakšen posredni posel.” “Je bilo res potrebno, da je Jugoslavija samo v sedmih mesecih lani uvozila skoraj tri milijone litrov svežega mleka, več kot 4,700 ton masla (precej iz industrijsko'močno razvite Zahodne Nemčije) in za več kot 12 milijonov novih dinarjev mleka v prahu ali konzervah?” . (Konec jutri) I BESEDA IZ NARODA Korotan vatli. Zahvala Pomlad je v deželo prišla, po hribih se beli še sneg; že v cvetju livada je vsa in ves pisan je že breg... CLEVELAND, O. — Tako poje pomladna pesem, vodilo našemu vabilu na Korotanov pomladni koncert. Daleč od rodne grude nas je želja po ugodju pritegnila v življenje, katerega tempo je bliskovita naglica in neprestano pehanje za tako imenovani višji življenjski standard. Ali ni čudovito, da v tem vrvenju še vedno obstojajo sku- Koncert Planine MAPLE HEIGHTS, O. - V MONTREAL, Que. — Predragi čikaški prijatelji! Srečno sem se vrnila domov v Montreal iz zanimivega Chicaga, kjer sem bila teden dni na obisku. Veliko lepih vtisov in spominov nedeljo, 30. aprila, bo pevski sem prinesla s seboj. Res so me zbor Planina podal v Sloven-j p0grešali doma, a jaz bi bila še skem narodnem domu na Stan- rada ostala med Vami. En teden ley Avenue svoj pomladanski koncert. Pevci in pevke se pridno vadijo pod vodstvom svojega učitelja Franka Vauterja. Nastopili bodo z nekaj točkami tudi mladi Američani slovenskega rodu in pokazali cenjenemu občinstvu, kako mladi slovenski rod v Ameriki ljubi slovensko pesem. Naj bi ta še dolgo zvenela z naših odrov! Nastop bo spremljal na harmoniki pine, ki uspešno ohranjajo naše, n let stari john Hrovat. narodne zaklade, kot so materinski jezik, stari običaji in navade in naša ljubljena slovenska pesem? Dragi prijatelji, vsi poznate pevski zbor Korotan, saj že preko 20 let prepeva v Vaše razvedrilo. Večina izmed nas ima 5-dnevni delavnik in ko pride težko pričakovana sobota, se vsakemu izmed ' nas nudi nešteto vabljivih in privlačnih zabav, vendar okrog 50 Korotancev vsako soboto žrtvuje lep del prostega časa za vaje, da more z združenimi močmi ob različnih prilikah zapeti najbolj izbralo pesmi. Ure, ki jih naš pe-vc . cdja g. Franček Gorenšek še poleg vaj žrtvuje s pripravljanjem gradiva, so neštevilne! Višek vseh naših nastopov je gotovo vsakoletni koncert, ki ga Korotan letos prireja na soboto, 29. aprila, ob 8.30 zvečer v Slo- Rojaki in rojakinje, ljubitelji slovenske pesmi, so prijazno vabljeni na ta koncert. Po kon-I certu bo domača zabava s plesom. Koncert se bo začel ob štirih tinčič, ki sta si vzeli čas in popoldne. Nedeljo kasneje, 7. maja, bo nastopil s svojim koncertom pevski zbor Triglav v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Pojdimo poslušat tudi tega! Louis Kastelic je bil prekratek za ogled velikega mesta Chicaga, prekratek, da bi se bila lahko spoznala s tolikimi slovenskimi ljudmi. Zelo prisrčno ste me sprejeli in mi nudili vso gostoljubnost. Posebna zahvala gre ge. Minki Grašičevi za prijazno povabilo. Želela je namreč, da obiščem Chicago in spoznam tamkajšnjo slovensko mladino. Tudi slovenska radijska oddaja mi je zelo ugajala, pa lepo cerkveno petje na Veliko noč. Malokdaj imam priliko slišati kaj takega. Dalje se lepo zahvaljujem Mojci Fišingerjevi in Alice Mar- mi razkazali mesto Chicago. In končno hvala vsem drugim, ki so mi nudili toliko prisrčne 'gostoljubnosti! Vsem pošiljam tople pozdrave! Margaret Rebernak Tako J@ hšio m Sraip aprilsko naddfo NEW YORK, N.Y. — Nedelja . mladi dan! In tudi večerna je 16. aprila je bila kar lepa. Bila skorajda zmeraj bila napovedo- je sončna. Vetrovnost poprejšnjih dni je popustila. Sončnost je umivala nebo in Gospodov dan. Naši srenj čani pa so se zbirali. Kar malce pred cerkvijo so postajali že pred deseto mašo. venskem narodnem domu na St. i Več ^ je bil° kot P°navadi. Se- Clair Avenue. Korotanci Vas, dragi rojaki, kar v naj večjem številu najprisrčneje vabijo na ta svoj nastop. Vsak zaveden Slovenec naj bi obiskal to prireditev, saj naša pesem je za uho prijetna, pa najsi že opeva karkoli. Nad vse je vzvišena, ko poje o domovini, o tisti mali krpici zemlje, kamor je Stvarnik usul celo prgišče lepote, tam, kjer so nastala nebesa pod Triglavom, vrsta toliko opevanih gora: Julijske Alpe, Karavanke, Pohorje, Logarska dolina, sončna Dolenjska, Notranjska z Nanosom, tja do modrega Jadrana. Na to krpico ogromne zemeljske oble se vračajo naše misli neprestano in naša pesem jo pozdravlja: "Bodi zdrava domovina, ti mili moj slovenski kraj... Lepa in bogata je tuja dežela, vendar je v nas vseh misel na dom enako močna in enako živa; v Tebi in meni, prijatelj, je enako močno hrepenenje, ki ga je poet lepo zajel v vrsticah ene izmed pesmi: i “Kot makov cvet, kot cvet deklet vabi me moja dežela, kot lastovka se vračam tja, kjer sem nekoč bil doma.” Pomlad je čas vstajenja in prerojenja, vsa narava vstaja v novo življenje in sto in sto naših pesmi opeva pomlad, le prisluhnimo samo nekaterim: Luštno je spomlad*, poslušam drobne ptičke rad...” Najlepša doma je pomlad, pomladi doma bi bil rad; oj veter, ti veter, saj ti si mi brat, pozdravi slovensko pomlad!” S pesmijo sanjarimo o meglici sredi jezera, o čarobnih nočeh nad morjem in oj. prisluhnite spevom večno opevane ljubezni, tisti čudoviti sili, ki vsa prevzame mlada srca. . . “Kakor kita cveta to naša je Iju-nav...” šopek jasmina. Nocoj, ko zvezde zlate zagore... To je pai utrinkov iz našega programa. Pridite torej in prisluhnite celoti! S svojim obiskom boste nagradili ves trud pevovodje in pevcev in po koncertu se bomo skupaj pozabavali ob vzokih naših ‘"Veselih Slovencev". Na svidenje torej v šoboto, 29 apri la tl. Za Korotan: Marija Sekne veda — če ne pomislim na praznične nedelje, kot so bile: Tiha, Cvetna in Vstajenjska. Ta tretja aprilska je bila po svoje, po zdajšnii srenj ski navadi prav tako nekako praznična. Bila je srenjska prosvetna nedelja. Sem že bil pri prvi sv. maši, da sem se zadržal (že poprej v dvorani. Pripravil sem nekaj lepih knjig za prodajo. Te dobiva njujorška Liga. To nedeljo sem imel monografijo Riharda Jakopiča, Slovenija v slikah, in pa krasno knjigo Slovenske matice: Slovenske ljudske pesmi, I. In stopil sem med zbrane pred cerkvijo. Dobro jutro smo si voščili, čeprav je bil za mene že dober dan. Stanko Stojan, ki je včasih skakal po jarških tratah in se turnal po domžalski sokolski telovadnici ter odhajal v vojno akademijo v času, ko sem jaz kot šestletni šele dobro prišel v očetnjavo na Slovensko iz te ameriške rojstne dežele, mi je pomolil koničasto pero rekoč: “Na, Tonček, da boš kaj lepega spet napisal! Kakopak s tem je mislil na moje pisanje v Ameriško Domovino in Ameriškega Slovenca. “Da mi je za zarjo blestečo pogledati in ti kaj lepega povedati v teh težkih dneh, o domovina ...” je pel pesnik Oton Župančič, ko je tekla pravda za lastninsko pravico naše zemlje in ko so nam količili meje po prvi svetovni vojni. Stanko pa je mislil, da bi kaj lepega napisal iz naše njujorške narodne valka lepega jutrajšnega dne, ki ima priti. Menda bi bilo kar lepo zapisano in rečeno, da sem v nedeljski zarji zaslutil lepo večernost in lepo jutranjost prihodnjih dni naše njujorške narodne skupnosti. Po tem, kar pripovedujemo, zagotovo že vsakdo, kdor ni prišel do naše Osme preteklo nedeljo, vidi, kako je bila cerkvica in po sv. Cirila lepo zasedena maši tudi dvorana. In tako je bilo, dabogme! Za program prosvetne ure, ki je bil kar dober, bi težko rekel, kje je bilo težišče, na katero osnovo je bil postavljen! štajerska je udarjala ven, vendar le v enem, prvem delu. Zdravko Kalan je uro — kot ponavadi — začel s pozdravom. Po njem so nastopili “Fantje z Osme” z dvema štajerskima pesmima. Ena je bila: Od Žalca do Celja. Zapeli so kar dobro, čeprav sta manjkala dva prva tenorja, Mirko Cerar in Lojze Simončič. Pevovodja Franjo Kostanjški jima je dal pravilno interpretacijo in dobro dinamiko. Po teh pesmih je stopila pred nas Jožica Crepinšek, ki je tu na obisku, ter nam je podala sestavek o Štajerski. V njem je ležal njen prsteni obraz, pokazan v raznem občasju. Ko so “Fantje z Osme” spet zapeli, sem spoznal, da smo štajersko že zapustili. Dolenje je začel vabiti Gorenjca z mrzle planine in fantje so nas še vpraševali in nam govorili: Kje dom je moj? V tem skupnem domu pa se je rodil in pozneje trdo delal na u-trjevanju temeljev tega slovenskega skupnega doma ter je tu- di v njem telesno umrl — pisatelj Franc S. Finžgar. Drugi del i dan na srbski cerkveni posesti. srenje. Dostikrat si mislim, ko pišem? prosvetne ure je bil posvečen da lažem sebi in drugim, ko V|njemu) kot zapoznelo spominja-srenjski oblačnosti ugledam kar. nie na stoletnico njegovega roj-naenkrat zarje bleščeče. Pa v te1 stva. zarje se potem moja misel po-j Tu sta nastopila naša dva moj-grezne. Za oblačnost me udari sLa besede: Helka Puceva in slepost. In vprav zato že toliko1 Rudi Večerin. Rudi je skušal o. let pišem, pa velikonočno ragljo risati Finžgarjevo pisateljsko vrtim, ki pozna samo eno melo- delo, kar je podčrtaval s kratki-dil°- j mi citati iz Finžgar jeve pripo- Vendar na tretjo aprilsko ne- vednosti. Helka Puceva pa je deljo je bila srenjska zarja spet občuteno prebrala iz dela: De-blesteča. Ugibal bi danes le: ali Ančka, pismo, katerega Anč-je bila jutranja ali večerna. Pa ka piše Janezu, je tako, da ponavadi, vsaj na! Naš oče Richard Rogan ni sa-Slovenskem je bilo tako, ko sem? mo naš župnik, ker je dober pese iz domžalske kotline oziral? vec, Je tudi šel med “Fante na zjutraj proti Sv. Trojici, ob ve- Osmo”. No ja, saj je fant, pa še čeru proti Dobenu in Rašici, le- duhovnik in še redovnik navrh dom je moj” je hitro odšel v cerkev in bral angleško mašo za neslovence, ki žive v bližini naše cerkvice. Rudi je ravno kon-čaval, ker se je v pripovedovanju razgovoril, ko je župnik bil že nazaj v dvorani med fanti. Še eno so fantje hoteli zapeti. Zdravko Kalan se zahvali Hel-ki in Rudiju, pa z nekam kar zadržano besedo govori tisto, kar nam je bilo v cerkvi oznanjeno: Smrt dobre faranke Mary Abe. Župnik je v nedeljsko oznanilo zapisal med drugim tudi tole: —• Pred dvema tednoma je avto-taxi povozil Mary Abe. Hude poškodbe je dobila v kolku. Odpeljali so jo v bolnico, kamor sem jo hodil obiskavat. Opozoril sem jo (bila je 83 let stara), naj zapiše testament. Pa mi reče: “Počakajmo, da pridem domov!” Vendar Mary .ni več prišla domov.. Nastopile so druge komplikacije in Mary je v petek popoldne v bolnici umrla. — V naši fari je bila — angelska duša. Vsak jo je poznal. Če ne po imenu, pa kot osebo, ki zmeraj pridno dela pri vsaki prireditvi v kuhinji. Prišla je zmeraj, brez vsakega posebnega poziva. Tudi cerkev je redno pomila vsak petek. (Nazadnje na petek pred Cvetno.) Mary Abe bomo zares pogrešali.. . Fantje so stopili v krog pred nas in zapeli pesem: Vigred se povrne. Mnogim so se s solzami omočile oči in ob koncu smo vsi stoje v tihi, kratki molitvi prosili Vsemogočnega: Ti, o Bog. vsaj Ti ji poplačaj njena dobra dela! S tem se je prosvetna ura končala. In na mizo so naši mladi začeli nositi kosilo, ki ga je pripravila ga. Antonija Babnik. Glavna pomoč ji je bila hčerka Marija. Tokrat je bila dišeča telečja obara; 80 naročil je bilo zanjo. Za kranjsko klobaso s kislim zemljem pa 30. , Že v zadnjem sestavku o nju. jorški srenji, žalibog v NY se še pi vrnil, sem nakazoval, da se nam obeta živahen maj. Kar začnimo po vrsti, kot so hiše v Trsti! Večer prve majske sobote — to je 6. maja — je župnik zbral za farno pomladansko veselico. Mislimo na ta večer, kam nam je iti. V našo skupnostno središče na Osmo. Upajmo, da bo živahno! Naši sosedje bodo tudi prišli iz Bridgeporta. Z njimi tudi fantje-pevci. Zapeli nam bodo za našo sproščenost nekaj veselih pesmi. Menda kar pri mizi ob čašici, kar je stara domača slovenska navada. 21. maja je tretja nedelja. Na Osmi po deseti maši bo prosvetna mra, posvečena materi. Prepričani ste lahko, da bo program lep. Saj v njem bo ljubezen govorila z najtoplejšo besedo. In naši naj mlajši nam jo bodo tudi izgovarjali. Pa pesem bo govorila o materi in njeni zemlji. Po kosilu bomo, če ne vsi, pa morda v večini, odšli proti srbski cerkveni dvorani na 25. cesto med Broadwayjem in Šesto Avenijo, kjer bodo člani Zvona iz Fairfielda-Bridgeporta imeli koncert slovenske pesmi. Fantje bodo menda zapeli na tem koncertu 22 slovenskih pesmi. Ta koncert bo kot nekak slovenski čen ob cerkvi. Dovoz z obeh cest. Tone Osovnik Za en spodrsljaj, ki so ga fantje imeli z nami na Osmi, jim menda — kot Slovenci —* ne bomo za večno zamerjali. Mnogo so dali že žrtev tudi v naši skupnosti za ohranitev slovenske pesmi in besede na tujem. Pri Srbih bodo našo pesem podali kot naš zaklad. Vendar jim bo morda to tudi prvič dalo nekaj dohodkov za društvo. Srbi so jim dali dvorano zastonj. In mi podprimo moralno in materialno naše bratske pevce iz soseščine. Torej 21. maja ob 3. popoldne bedimo tudi v slavnostni dvorani ob srbski katedrali. Dohod iz 25. ali 26. ceste. Podzemne zveze Tekma velikanov Ameriški izdelovalci elektronskih računalnikov so prepričani, da imajo v tej stroki toliko naskoka, da se jim ni treba bati nobene resne konkurence do leta 2000. Do tega uspeha so prišli s svojim izrednim tehničnim znanjem in pa z ogromnim kapitalom, ki je za razvoj te industrije nujno potreben. Samo IBM izdela več kot polovico računalnikov na vsem svetu; slede ji Honeywell, General Electric, Sperry Rand, RCA, Control Data in druge manjše družbe. Najuspešnejši nemški izdelovalec računalnikov Heinz Nix* dorf pravi, da se IBM ne boji-S svojimi majhnimi računalniki je imel zadnja leta izreden uspeh. Ker za izdelovanje velikih strojev, ki stanejo po več milijonov, ni dovolj močan,^ se je združil z znano tvrdko AE^' Telef-unken. Siemensov koncern je bil že prej v zvezi z ameriško P.CA, ki je pa preteklo jesen pogodbo nenadoma odpovedala; ker je od tekme odstopila. Sedaj se je Siemens združil s francosko drulž|bo CII in s holandsko Philips. Čeprav so vse tri svetovno znane, jih imenuje)0 " palčke” v primeri z IBM. le združitve so nagnile nemško podružnico IBM, da je znižala cene in najemnine svojim izdelkom za do 3.8%. Da bi izrinila š trga tudi manjše samostojne izdelovalce nadomestnih deloV; je znižala cene tudi tem. Siemens, CII in Philips so ^ ;i predali skupno za okrog milijona mark svojih izdelkov-(Ena marka je vredna okrog ^ centov.) Te tri družbe nameravajo v treh, najkasneje štirih D tih, izdelati nove vrste računalnikov, za katerih razvoj bod° potrebovale vsaj pol milijar mark. Da se bo to izplačalo, b°. o morali čimprej doseči l6? romet 4 milijarde mark. Ruj11' , rajo, da se bo kmalu pridružil3 udi angleška elektronska dru* ba ICL. Nixdorf je ponudil združeni6 rudi. Siemensu, pa ga je ta ° klonil. Oba se zanimata za s° delovanje z ameriško družb0 Control Data Corp., ki je sVe„ tovno znana po svojih “jurub0^ računalnikih, ki stanejo po J? kot 15 milijonov mark. Seve ^ bodo Nemci po slabi skušnji RCA bolj previdni v “Španovi!1 z Amerikanci. V ZDA so bile lani posa®6^ ne družbe udeležene pri prod3 računalnikov s sledečimi Pj centi vrednosti: IBM 68- _ -;£lJ Sperry Control N3 idn1 vrednosti, Honeywell - Gener Electric Univac 7-2%, 6.3%, 5.6%, RCA 3.4% itd.; v zapa ^ Evropi je pa znašal delež 1 57%, Honeywell-Bull 12%> gleška družba ICL 10%, Sp® ^ Rand-Univac 6%, nemški 1 mens 5% itd. Sredi leta 1971 je bilo v N6^ čiji v rabi 9,186 računahu sedaj jih je pa okrog 16,0 ^ vrednosti kakih 12 ^^gtu mark. Razen tega je v ob ^ 30,000 do 40,000 malih, tako ub ' novanih uradnih računalnik ^ vrednosti 1.5 milijarde ®a ^ ;'rl liii- Pa jutranja je oznanjala že lepj vse§a- Po odpetju pesmi “Kje dobre! Parkirni prostor brezpla- Istočasno je bilo v Amerik rabi več kot 83,000 računa ^ kov v vrednosti okrog 90 ^ jard mark, na vsem svetu 150 milijard mark. Lasulje gredo v stari^ Trgovini z lasuljami, ki Je ^g. la promet okoli pol bilijob3 ^ larjev letno, se obetajo sla si. Cene padajo vsepovsod. j lovalci in trgovci so preža z neprodanimi lasuljami, in drugimi ponaredbami- , Trg skušajo poživiti s V janjem lasulj v parih zaXl z3 zanjo” (enak slog in h31,'3^-moža in ženo), z izdelki, 'x ^ pravijo človeka večjega ^ manjšega, toda moda laSU minila. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Pevci iz Toronta in Hamiltona vabijo Kakor smo že poročali, bo v soboto, 29. aprila 1972, zvečer °k pol osmih koncert slovenskih Narodnih in umetnih pesmi v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. v Torontu. Nastopili bodo pevci iz zbora “Vrba” in pevci iz Hamiltona, zbor “Majolka”, P°d taktirko g. Ignacija Križmana. Po koncertu se bo razvil prileten družabni večer. Da bo res PHjeten, bodo poskrbeli godci iz: skupine ‘Harmony sextet’. Kdor v° Potreboval kaj koristnega za želodec, bo tudi lahko dobil, ta- 0 v kuhinji kot v točilnici. To-^a bolj kot veselica po koncer. je važen koncert sam. Pevski *jastop je gotovo kulturni dogo-ek prvega reda. Nihče danes ne °di na vaje za slovensko petje zato, da bi “naredil” denar; ne Pevci ne pevovodje. Navadno imajo e vajami še stroške in ve- 1 ° izgubo časa. Pa vendar so Naštudirali koncert in bodo zapeli svojim rojakom. Mar ne iz eiste ljubezni do narodno-kul-arnih vrednot, ker je v vsakem ^ °veku želja po ustvarjanju, a kdor poje, zlasti če lepo poje, a kulturno ustvarja, ker v me. .° bi izraža čustva srca: veselje ■m 'žalost, skrb in povest. Zaradi tega kulturnega truda ^služijo naši pevci, da napolnimo dvorano, da jih gremo poslu-,a ’ jim zaploskamo in s tem . 4 ecerno priznanje in zahvalo Za pevski trud. Na svidenje to-fej na pevskem koncertu v so-.oto> 29. aprila 1972. ob 7.30 zve-er v Slovenskem domu na 864 PaPe Ave. Voščilo Darinki in Jožeta Karinka, do nevadnega še gdč. mhič, je doma iz Suhe Kraji- skVi ^ri^ni ljudje so doma v.ti-rp1 krajih in izredno delavni. je tudi Darinka, ki je že tt al glavna uradnica v hranilnici 2uPnij. stk^ l50!!111! leti prišla v svet k Svrhu Janezu. In v tem svetu Prh °^e ekiliee kruha za o 1 !?ev ljudi je spoznala mlade-s 0|žeta Kranjca. Tudi on je m Posojilnici slov. Še mlada in sama je u Kojen ie bil • leti v Kana-^ak*VJJen Je kil v Planini pri dež v' 'l1ucll on Ima strica v tej d0^e 11 ^menila sta se in v so-la- aprila, obljubila pred stob ''eni ^arlje Pomagaj zve-p>or°v drug drugemu do groba. C"6 0brede 'ie opravil č. g. dn ' erellna CM. Zvečer iste. la ni-6 S^a mladoporočenca zbra- 70. Ob n.°b Seke družbo kakih stri ar^rilJl je sedela družina Pa d& daneiZa Muhiča,* ob ženinu land1UŽlna slrlca Petriča iz We-str6 a’ Starše, brate in se-Prp 80 obema nadomestovali Veka e-’b' ^'er sla uka dobra člo-ka_ Prijateljev ne manj stopanedv'nilmi so bili zlasti za-bilni 1 tdanl vseb odborov Hra-bij. y. Posojilnice slov. žup-živeij Sl S° V Prijetni družbi pre- pet. Tudi za Ivana je bila, pa ne samo dolga, tudi bogata na izkušnjah, saj je tudi on moral iti skozi vojna in revolucijska leta in je po vojni zapustil domači kraj in odšel v tuji svet iskat svobode in zaslužka. In obojega je našel pridni Ivan v obilni meri. Ob tem jubileju lahko u-živa vse mogoče blagoslove svojega trdega dela. Na večer pred rojstnim dnevom se je zbrala ob slavljencu velika družina in družine poročenih hčera in sina Ivana. Da so očetu in staremu očetu hvaležni in veseli segali v roke, in da sta jih slavljenec in njegova zvesta ženka Francka bogato postregla, ni treba posebej poudarjati. Naj tudi “Kanadska Domivina” zapiše: g. Ivan Kavčič, še na mnoga srečna in zdrava leta! Por. Zopet smo imeli misijonski obisk Na 6. aprila 1972 je imel Baragov misijonski krožek pri Mariji Pomagaj svoj redni mesečni sestanek. Tudi ta je bil lepo o-biskan, čeprav je bil sredi delavnega tedna. Predsednik g. Janez Marentič je pozdravil u-deležence, duhovnega vodjo č. g. Časla C.M. in še posebno častnega gosta — misijonarko Marijo Rafaelo Šubelj, ki je prišla iz Južne Amerike, iz Čila, kjer vlada marksistični predsednik Allende. Iz uradnih zadev krožka je važna odločitev članov, ker so znova določili dar $600 za slovenske misijonarje in sestre na Madagaskarju. Glavni dal sestanka pa je bil posvečen predavanju misijonarke Marije Šubelj. Ona deluje v Čile, kjer je prednica usmiljenih sester s. Lidija Krek, nekdanja prednica usmiljenk v Torontu. V svojem predavanju je misijonarka povedala, da je Južna Amerika vsa krščena, a ni evangelizirana. Se pravi, po evangeliju ne živi. Evangelij pa, je treba živeti, če hočemo rešiti svet. Govorila je dalje o idejah, načrtih in metodah pri misijonskem delovanju. Nazadnje je omenila tudi potrebo molitve. Člani so velik del časa posvetili vprašanjem, na katera je misijonarka z veseljem odgovarjala. Tako je bil v letošnjem letu to že drugi sestanek misijonskega krožka, ki ga je obiskala aktivna misijonska moč. Bog plačaj, sestra Marija Šubelj, za Vaš obisk in Bog blagoslavljaj Vaše delo! Misijonski por. imel nogo v mavcu. Med dekleti je bila najboljša Helena Jerina, ki se je naučila kar precej novih gibov. Za končno točko so dekleta izvajala izredno lepo dramatiziran akrobatski balet, katerega je sestavil F. Grmek, koreogra-firala pa inž. Magda Majeska. Za dobro voljo je poskrbel “Karlovac” orkester, kakor tudi prijetna družba zdrave mladine. STZ Toronto Sl9¥@iišiiia že reifei lij jezik m wissli Mah p©if@M ¥ Kmail VICTORIA, Brit. Kol. — Z zanimanjem sem opazil v eni zadnjih številk Ameriške Domovine, da bodo šteli sloveščino s prihodnjim letom v redni program na Cleveland State University. Iz sporeda naših jezikovnih tečajev, ki ga prilagam, je razvidno, da na University of Victoria v Britski Kolumbiji nudimo že zdaj “izgradnjo slovenskega jezika” kot del rednega sporeda jezikovnih študij. Drugič bi rad dodal, da pripravlja tudi University of Edmonton v Alberti enak spored v oddelku za slovanske jezike za prihodnje leto. Slične težave v okviru rednih sporedov nudi tudi več univerz v Združenih državah, tako tudi tečaje slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Naj omenim le Indiana University v Bloomingtonu. Upajmo, da se bo njihovo število še povečalo. Z vsemi dobrimi željami! Joseph F. Kess Graduate Advisor University of Victoria Temeljna vprašanja so ostala nerešena OTTAWA. — Zagotovila pred-j več pokrovitelj ska in zato do sednika ZDA R. M. Nixona, da j neke mere neprimerna, večina ima Kanada “posebno identite- j tega vendar ni čutila, to”, da je različna od Združenih j Dejstvo je, da je vloženih v držav, da ima vse pravice do kanadsko gospodarstvo skupno 34.5 bilijonov kapitala iz ZDA. Vsak umik tega kapitala, ki so svobode in do lastnega 'življenja, so bila toplo pozdravljena tako v parlamentu kot v časopisju. Vsekakor narodne svobode in neodvisnosti ni mogoče enostavno proglasiti, treba se je za nje truditi pridno in vneto skozi dolga leta. Kanada skozi tri stoletja svoje zgodovine pravzaprav ni bila nikdar čisto “sama svoja” in neki časnikar je pripomnil, da se “utegne temu privaditi". Demonstracije kakih 200 bojevitih nacionalistov pred poslaništvom ZDA na Wellington Streetu so nekega moža, ki je hotel prav čez cesto, razjezile, ko ga demonstrant j e niso pustili dalje. Gledal je njihove napise “Konec ameriškemu imperializmu!” “Nixon proč! —• ZDA proč!”, pa nato glasno pripomnil: “Oni ne -vedo, proti čemu protestirajo. Če bi ZDA jutri zapustile Kanado, bi bila večina Kanadčanov jutri zvečer brez zaposlitve!” Ko so ti mladi ljudje demonstrirali pred poslaništvom ZDA, ga Amerikanci vložili v Kanado v različnih oblikah, bi pomenil gospodarski zastoj, v kolikor bi bil res Obsežen, pa bi lahko povzročil celo gospodarski in politični kaos. Prenekateri poslovni ljudje, bankirji, po tudi politiki, časnikarji in pripadniki akademskega sveta, med njimi tudi kanadski nacionalisti, priznavajo, da 22 milijonov Kanadčanov ne more podpirati sedanjega obsega razvoja obsežnih prirodnih bogastev naše dežele. Nekateri od njih postavljajo vprašanje, če je sedanji obseg razvoja sploh še zaželjen in če ne bi bilo morda boljše, omejiti kanadsko gospodarsko rast v taki meri, da bo ta mogla stati na svojih nogah, “predno bodo ZDA prevzele vse”. Seveda bi to pomenilo nujno znižanje življenjske ravni, ki smo jo v Kanadi zdaj vajeni. Srečanje Nixona in Trudeau-ja je potekalo v prijateljskem duhu in razpoloženju, vendar je Nixon že odletel domov. Nje-! temeljnih vprašanj med obema gova zagotovila o kanadski svobodi in pravici do lastne poti so' deželama ni rešilo. Je pa res, da to tudi ni bil namen tega sreča- nt kateri smatrali za nekaj pre- nja. dittla res leP večer, želeč mla. baŽji ^ oncema vso srečo in V£>U blCGU III ig .t0|v a§°slov. Draga Darinka Zakonc blag0SiUV. ^ J02e’ bilo srečno! KG) — 60-letnik zha jv *Zrned Slovencev ne po-Holrr )ana Kavčiča v Torontu? ž;ne§a sve^ovaica slovenjih s P^orn; graditelja mno- s 11 Stan sraaii hke (jr ?Vaniskih hiš; očeta ve-aieval \Zlrie' še bi lahko na_ dokro’3 !r §• Ivan Kavčič je h tki. tv/p0?11311 P0CI mnogimi vi- U1ki. Mu,. P°a mnogin 0lb tej ,lm> da zasluži, da se ga tehi mk ^ ^ spomnimo tudi na -Uane.s v don’ i ° to Pišem, je nam-Življeniaa y1 bO-letnico svojega • človeka je to dolga T@f@v@dšia akademija STZ TORONTO, Ont. — Na čemerno spomladansko soboto se je vršila v Slovenskem domu v Torontu telovadna akademija Slovenske telovadne zveze. Ob nastopu 40 telovadcev je inž. F. Grmek poudaril mladini, da je življenje dosti lepo, kot je dano od Boga, če si zdrav in močan, in da ni treba segati po mamilih. Uživalci mamil so napačni heroji, ki se boje svoje lastne sence. Nato je razdelil smučarske pokale. Spominske medalje generala Majstra, katere so izdali jugoslovanski Sokoli, sta prejela ga. Lela Grmek in Ivan Celar v priznanje za 20-letno delo za slovensko mladino v o-kviru Slov. telovadne zveze. Mladina je nastopila strumno in program se je še dosti hitro razvrstil. Med telovadci je Frank Grmek še vedno najboljši, poleg njega so nastopili še oba Celarja, Peter Koželj, Alex Kotelnikov in Ivo Syptak. Peter Grmek ni nastopil, ker je Britanija pripravlja zate o državni pomoči žrtvam zločinov že sedem let britanska vlada skupaj z nekaterimi socialnimi ustanovami in policijo izvaja samosvoj eksperiment, katerega cilj je nudenje pomoči žrtvam zločinov. Izhodišče tega eksperimenta je spoznanje, da za družbo ni dovolj,, če ugotovi ter kaznuje storilca zločina, temveč da mora zaščititi tudi žrtve, ki jim je pogoste uničeno vse nadaljnje življenje, ker ostanejo huje poškodovani, brez možnosti preživljanja. Srčne bolezni v Kanadi Vsak dan umre 210 Kanadčanov zaradi srčnih bolezni, lani je umrlo zaradi srca 77,000 prebivalcev, od tega 55,000 iza srčno kapjo. Dve tretjini smrtnihv žrtev srčnih bolezni je bilo starih nad 65 let, zaradi bolnega srca pa trpi tudi precej mlajših ljudi (30-40 let). Po statističnih podatkih zdravstvene službe je v Kanadi 2.5 milijona srčnih bolnikov. V raziskave srčnih bolezni vloži Kanada nad pet milijonov dolarjev na leto. Dejanski stroški so mnogo večji, če k izdatkom za zdravila in zdravljenje v bolnišnicah prištejejo še izgubljen čas zaradi bolezenskih izostankov. ------o------ Štrajk javnih uslužbencev povzroča hude težave QUEBEC, Que. — štrajk kakih 210,000 javnih uslužbencev v pokrajini je povzročil vrsto težav prebivalstvu. Posebno hudoj^ letošnjega leta močno padel je za bolnike v javnih bolnišni-, y odnosu na onega v istem času cah, ki so prizadete po štrajkuJ^ Vendar pomeni malo iz_ Sodišče je sicer odločilo, da bi ljšanje y odnosu z zadnjim moralo to osobje ostati na svo-| v , ,• jih službenih mestih, pa ga veči-J na ni poslušala. V sami pokrajinski vladi staj dve skupini, predsednik vlade Po številnih razpravah je parlament sprejel program o pomoči žrtvam zločinov v obliki tako imenovane “Bele knjige” — kar pomeni, da bodo zakon sam sprejeli šele takrat, ko bo življenje potrdilo njegovo prakso. Kar pa so skušnje minulih sedmih let že v celoti dokazale prednosti takega programa, zdaj pričakujejo, da bo Velika Britanija prva država na svetu, ki bo sprejela zakon o državni pomoči žrtvam zločinov. V sedmih letih poskusnega delovanja te pomoči so dobili blizu 25.000 prošenj in v povprečju dajali odškodnine po 400 funtov. V nekaterih hujših primerih pa so dodelili žrtvam tudi veliko večjo I bolj sanj e v odnosu 1971. ---o----- Oljevcd le preko Kanade Bourassa in večina vlade sta za pomirljiv nastop in popuščanje, med tem ko sta vsaj dva ministra in večji del vladajoče liberalne stranke za odločen nastop proti štraj kuj očim. Javna korist zahteva, da se štrajkujoči vrnejo na delo. Štrajk javnih uslužbencev je brez dvoma ne le škodljiv in hudo breme za vso javnost, pa je prav zato tudi nedopusten. Dobiček se zmanjšal TORONTO, Ont/ - Dobiček International Nickel Company of Canada je v prvih treh mese- OTTAWA. — Minister za e-nergijo Donald Macdonald je napovedal, da bodo sodne razprave tako zategnile gradnjo nameravanega oljevoda preko Aljaske na pristanišče Valdez,1 niuze.lu da bo preje izgrajen oljevod preko Kanade. pomoč. Tako je dobil nek 28-letni mladenič, ki sta ga dva napadalca pretepla skoraj do smrti, od vlade za 40.000 funtov odškodnine — ker bo moral zaradi poškodb vse svoje nadaljnje življenje presedeti v vozičku za nepokretne. Finskemu dekletu Anni Kor-honen je vlada povrnila 10.000 funtov za poškodbe, bolečine in stroške zdravljenja. Anna je skupaj s svojim fantom našla v nekem kinu paket. Hotela ga je oddati na policijo, toda na poti tja, je v njem eksplodirala bomba in jo močno poškodovala. Policija je ugotovila, da so hoteli eksplozijo v kinu povzročiti teroristi in tako je država finski deklici povrnila občutno škodo. Zgodi se tudi kaj prav obratnega. Tako je na primer 63-letni duhovnik John Byrne, ki ga je na cerkvenem vhodu hudo pretepel nek napadalec, izjavil da ne želi nikakršne odškodnine, ker je napadalcu odpustil njegov greh. Vesti iz Slovenije Na razstavo v Pekingu OTTAWA. — Preko 200 kanadskih podjetij bo sodelovalo na veliki dvotedenski industrijski razstavi v Pekingu na Kitajskem. Družbam pomaga pri pripravah za udeležbo zvezna vlada. Smithsonian čestital Smithsonian inštitut v Wa-shingtonu čestita Narodnemu v Ljubljani za 150. letnico ustanovitve in dela. Pismo direktorja Smithsonian inštituta Silvia Bedinia je izročila dr. Petruju, direktorju Narodnega muzeja, in kustosu dr. S. Gabrovcu ameriška delegacija, ki so jo sestavljali R. Dabney Chapman, direktor Ameriške informativne službe za Hrvaško in Slovenijo; profesor Bernard Jerman iz Kent State univerze, 1 Ohio, ki trenutno predava ame- riško literaturo na ljubljanski univerzi, in Bogomir Chokel iz Svetovne banke v Washingtonu, ki je osebno prinesel pismo iz Washingtona. Ameriška delegacija je obiskala tudi dr. Borisa Kuharja, direktorja Etnografskega muzeja v Ljubljani. Američani so ob te priliki podarili muzejema zbirko fotografij lanskoletne razstave slovenske kulture v Smithsonian inštitutu. Težave v sadjarstvu Slovenski sadjarji so se v Žalcu posvetovali, kako povečati in hkrati tudi poceniti pridelovanje sadja. V zadnjih letih je namreč slovensko sadjar stvo precej nazadovalo, sadna drevesa so stara. Ugotovili so, da je bilo v zadnjih desetih letih obnovljenih le 3800 hektarjev sadovnjakov in še ti na območju 40 kmetijskih organizacij. Nad četrtino ga niso prodali Ljubljansko Delo je od 11. do 18. februarja imela rekordno celotedensko naklado: natisnili so 697,269 izvodov ali povprečno 99,609 na dan. Od celotne izdaje pa niso prodali 27,776 izvodov. Prometne nesreče Lani je bilo na slovenskih cestah '37,121 prometnih nesreč. Približno sedmino (5383) nesreč so povzročili vinjeni vozniki. V teh nesrečah zaradi vinjenosti je izgubilo življenje 186 oseb. 1055 je bilo težje, 1898 pa laže ranjenih. žensko nočno delo Že vrsto let se govori o potrebi prepovedi nočnega dela žensk v slovenski industriji. Pa kaže, da so to le obeti rdečega raja. Za letošnje leto so podjetja na Gorenjskem dobila dovoljenje za nočno zaposlitev 3500 delavk. Sanacija na Jesenicah Jeseniški železarji so prišli na čisto z denarjem. Eno leto prej, kot je bilo predvideno, so sanirali podjetje. V preteklem letu so krili zadnjih 39 milijonov dinarjev izgube,, ki jim je še ostala izpred štirih let. V lanski poslovni dobi jim je po kritju dolga ostalo še 65 milijonov dinarjev. Zamuda v Šoštanju Šoštanjska termo elektrarna T-3 bi morala začeti z oddajo električne energije 29. februarja, po štirimesečni zamudi. Toda v zadnjem hipu so našli novo pomanjkljivost na pomičnih rešetkah za odvzem pepela. Pravijo, da bo ta pomanjkljivost v kratkem odpravljena. Draga priprava stavbišč Gradbeniški urad Slovenije je prosil 23 večjih podjetij za podatke o stroških komunalne ureditve zemljišč. Iz podatkov je mogoče razbrati, da v malih krajih znaša strošek od 1 do 7 odstotkov vrednosti objekta, je pa v mestih, kjer je komunalni standard višji — voda, kanalizacija, elektrika, plin in drugo, znatno višji — od 12 do 30%. V Ljubljani npr. znaša 25%. boti so se odločili, da bodo s krajevnim samoprispevkom v treh letih zbrali sredstva za asfaltiranje ceste med Lipo in Beltinci. To je druga velika vaška pobuda po lanski gradnji vodovoda. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Moški dobi delo Iščemo izkušenega strojnega ključavničarja. Nadurno delo, koristi. Kličite: JOE LUSTRICK 531-6262 (85) Help Wanted Male HELP WANTED MACHINIST Able to do own setup on milling machine. Full or overtime, experienced only. Good salary and company-paid benefits. Call 531-6757 __________________ (82) Help Wanted Female ASSEMBLERS Must read,, write and speak English. CLEVELAND ELECTRONICS, INC E. 140—FREEWAY AREA INTERVIEWS BETWEEN 9-3 CALL FOR APPOINTMENT 249-3709 (85) MALI OGLASI Hiša naprodaj Eastlake — ranch, 3 spalnice, ognjišče, krasna kuhinja, IV2 kopalnica, klet, rekreacijska soba in delavnica. 1% garaža, izpod 30h. Kličite 942-1228. -(83) Naprodaj za dohodek posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovina, zidano, v Grovewood okolici. Dobra investicija. V Nottingham okolici naprodaj zidano posestvo z 4 stanovanji in tri trgovine. Jako dobra investicija. Cena pravilna za hitro prodajo. Richmond Heights Lot naprodaj 105x425. $8500 za hitro prodajo. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. Zidani krasni duplex v Euclidu 6-6 šest let star kot nov, 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, ves podkleten, dvojna garaža ter veliko posebnosti. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (85) Hiša naprodaj Na 19470 South Lake Shore Blvd. je naprodaj 6-sobna, zidana kolonialna hiša s 3 spalnicami, s tepihi v vseh sobah, gotovo razvedrilnico, kaminom in z garažo za 2 voza. Kličite 531-0850 po 4. popoldne med tednom, v soboto in nedeljo ves dan. -(85) Denarja ni Upravni odbor cestnega sklada Slovenije je med razpravo o programu modernizacije cest u-gotovil, da je stanje cest kritično. Pa tudi denarja ni dovolj. V letošnjem letu bi z denarjem, ki bo na razpolago, mogli res dobro popraviti vsega — 8 kilometrov cest, pa morajo s tem denarjem vzdrževati vse. Laško se preusmerja Mini tovarna za 40,000 kubičnih metrov izolacijske snovi “styropor” dela že šesti mesec. To je pot v uvajanje na tržišča in v prekvalifikacijo rudarjev rudnika Laško. Do konca tega! leta bo nared velika tovarna | “styropora” z letno vrednostjo ( proizvodnje v znesku 80 milijo-1 nov dinarjev. —— * Cesto bodo gradili sami Vaščani Lipe pri Murski So-. V najem Popolnoma prenovljeno 3-sob-no stanovanje se odda v bližini Sv. Vida. Najraje novoporočen-cem. Kličite po 6. uri: 432-0806. —(25,28 apr) Cottage naprodaj V Grovewood okolici je naprodaj “cottage”, spalnica, kuhinja, kopalnica, dnevna soba, pralnica, terasa, zaprt porč. Kličite 486-0091 -(86) AMERICAN SERBIAN WOMEN’S CLUB priredi Razprodajo raznih predmetov (Rummage Sate) 28. in 29. APRILA od 9:30 do 5:00 V BARAGOVEM DOMU 6304 St. Clair Ave. FRANCE BEVK: “Da bi videl le toliko, kolikor sveti kresnica,” je stisnil zobe. Pri koritu sta se fanta poslovila. Tine je pretrgano zavriskal. Mohor je zajel sape, da bi odgovoril, a mu je glas ostal v grlu. Odkar je bil slep, ga nihče ni slišal ukati. Odzibal se je v noč. Noge so mu bile ko pijane, palica mu je čimdalje srditeje tolkla po kamenju. 2. Bilo je že pozno, a Slivar še ni legel k počitku. Sede na vogalu mize je vlekel dim iz pipe. Gledal je nekam predse, iz misli se je medlo nasmihal. Sredi mize se je kadila brlevka. Iz skoposti bi jo bil upihnil, a se je bal, da pojde sin naravnost na seno, če bo videl temo v izbi. Ni se še vrnil z vasovanja. Čakal ga je, moral je govoriti z njim. Okrenil je glavo in prisluhnil skozi okno. Po širokem obrazu, ki so ga obkrožali rdečkasti lasje, so se mu pasle sence. Izraz železne volje, celo neke krutosti, ki mu je bil zarezan okoli ust, se mu je poglobil. Prihaja? Ne. Nejevoljen je stresnil z glavo. Nato se mu je iz neke misli rodil nasmeh, mu raztegnil usta in razširil rdečkasto, na kratko pristriženo brado. Vrata v kamro sq bila odprta na stela j. Iz nje je prihajalo težko dihanje, ki je enakomerno žagalo tihoto. Tam je ležala bolna Slivarica. Bila je že vsa izsušena, bleda ko smrt, roke so ji nemirne iskale po odeji. Ni bila rada sama. Četudi je molčala, da je le čutila koga v bližini! “Peter, kaj delaš?” se je oglasila. Menda je mislila, da je mož zaspal. Ali da je natihem odšel, ne da bi ga bila slišala. V širokem pramenu medle luči, ki je padal v kamro, ni bilo njegove sence. Slivar se je nejevoljno zganil, nasmeh mu je izginil z obraza. Žena je dolgo ležala. Nedorasla hči je morala opravljati vsa gospodinjska dela. Ni znala, prešibka je bila; pri hiši je ležalo vse narobe. Ne, do žene nikoli ni čutil globokega nagnjenja. A tudi ne mržnje. Pol življenja sta molče hodila po delu, ki sta si ga bila strogo razdelila. Cenil jo je po doti, ki jo je bila prinesla k hiši, in po bremenih, ki jih je mogla dvigniti. V početku bolezni je bil sočuten do nje. Ko je trajalo le predolgo, ga je delalo nejevoljnega. Poslednje čase je kazal večjo skrb do bolnega ži-vinčeta kot do nje. Da bi vsaj tiho ležala! CHICAGO, ILL. “Kaj neki delam!” je izpljunil. 'Sedim in kadim.” Bolnica je glasno vzdihnila. Pipa je bila že skoraj dogorela. Slivar se je ozrl na uro. Tedaj je vstopil Pavle. Bil je velik, močan fant z ok-roglastim obrazom. Brki so mu silili na lica, a izpod klobuka mu je mogočen šop las gledal na čelo. Obstal je za vrati, a ko v zadregi se pozibal na eni nogi in pogledal očeta. Še pokonci? Pa ga ni vprašal. Takih nepotrebnosti z očetom nista govorila, le s pogledi sta se sporazumevala. “Hotel sem ti reči,” je oče iz-trkal pipo ob palec, “da greva jutri v Mlakarjevo senožet.” Pavle je vrgel klobuk na klop in sedel. Hotel si je prižgati cigareto, a mu je obležala na mizi. “Menda bo pol vasi pri njih.” “Seno bo suho,- senožet je velika,” je Slivar pohrkal. “Tudi Ivanc in Zalka prideta,” je trdo uprl oči v sina. Fant se je rahlo zdrznil. Zalka? No, da. Saj je razumel. Nekaj ga je dimilo tako neprijetno, da se je dvignil in hodil po izbi. Očetu ni odgovoril. Kaj naj mu tudi reče? Trapile so ga drugačne misli, četudi so mu krožile okoli istega predmeta. Slivar je s pogledom izpod čela meril sinov obraz. Sive oči so se mu motno lesketale. V njih ni bilo niti odbleska kakega čustva. V dnu mu je ležalo hladno preudarjanje in večna skrb, kako bi se pognal kvišku. Hiša je imela premalo zemlje. Če je bila družina količkaj številna, ji je grozila lakota. Nekaj let po vojski že ni bilo v zimskih dneh najti kakega zaslužka. Da, malenkosti, ki niso bile vredne besede. Podnevi in ponoči je sanjal o dneh, ko je bila njihova tudi Frenconova zemlja. Od tega je že dolgo. Takrat se je morda dalo živeti. V dušo se mu je zadrla neka misel, vse dni mu ni izginila iz oči... Tista zemlja mu je, tičala ko trn v srcu, a bilo mu je, ko da se mu vedno bolj oddaljuje. Šele HELP WANTED SEWING MACHINE OPERATORS. Heat sealing Operators. Table Help. S. I. JACOBSON, Mfg. Co. 1414 S. Wabash Ave. 6th floor office (82) vojska mu jo je zopet vabljivo približala. Ivanc je bil izgubil edinega sina, ostala mu je le Zalka. Da bi le Pavle ne bil tako divji in vihrav! Smukal se je cd .dekleta do dekleta, ki so se ga nazadnje ogibala ko ušiv-ca. Slab glas, ki je krožil o sinu, ga ni toliko peklil, saj’ sam v mladih letih ni bil nič boljši. Natihem mu je bila fantova nestanovitnost celo po volji. Če bi se resno zatelebal v katero ... Tako pa so bila še vedno odprta vrata njegovih upov. Toda ta vihravost traja le predolgo. Hiša potrebuje gospodinje in— zemlje. Urediti bo treba kar brž. Dvignil se je in zaprl kamro. Ženi ni rad zaupal svojih načrtov. Sedel je znova, položil dlan na mizo, ko da je ujel tisti kos revščine in jo pokriva z roko. “Ali si kaj mislil na tisto, o čemer sva govorila? Že veš.” Pavle je obstal za vrati. Če je že kaj mislil na tisto? Ni mu bilo težko uganiti, kaj misli oče. Da. Spomnil se je dne, ko je začel oče napeljavati vodo na svoj mlin. Da je bil sosedov kos zemlje nekoč njihov, mu je brundal. Goz i, njive, travniki — kot bi jih kdo prerezal z nožem. Če bi vse to imeli oni, bi lahko živeli ko vrabec v prosu. A da zdaj ni niti misliti na to. Ta, ki bo dobil dekle, bo vzel tudi zemljo. Zastonj. Dolgočasna pesem, ki jo je poslušal dan za dnem. Pri tem ga je oče zvito pogledoval z enim oče-! som. Zazibal se je po izbi. Ni vedel, kaj naj reče. Še tisto jutro 1 je drugače čutil. Tisto jutro, a ne zdaj in ne pred meseci. Kaj mu je bila takrat‘Zalka? Veselo dekle, ki se mu je v obraz smejalo. Priznal si je, da so mu očetove besede obvisele v srcu. Spremljale so ga vse dni pri delu in se vedno globlje vsesavale vanj. Iz vojske ni bil prinesel ne ran ne težke duše kot nekateri, ampak razbrzdanost. Niti za trenotek ni resno mislil na kako dekle. Pa se je bridko zavedel, da se ga izogibljejo in da ni več mlad. Pod vplivom očetovih besed se je začel ozirati za Zalko. Brez globljega čustva ali kakega določnega namena. No, če se že mora oženiti, mu ne bo težko izpolniti očetove želje. Pa je svoje nagnjenje še skrival pred ljudmi, vasoval je le pozno v noči. Nekaj radi tega, da bi Zalka ne prišla ljudem v zobe. Poznal je glas, ki je šel o njem. In čudno — tega ni maral. Pa ji tudi ni zaupal. Če se ona le norčuje? Iz njega? Tega ne bi prenesel. Slivarja je vznemirjal sinov molk. “Nič nisem mislil na to,” je spregovoril Pavle. “Če bi ne bil mislil,” je očetu zaigralo v očeh, “bi ne hodil okoli Zalke.” Pavle je obstal ob peči in ostro pogledal očeta. Ali le ugi-blje? Da, starec je imel dober nos. Če bi ne slutil, da je stvar že nekoliko dozorela, bi ne govoril. Sinu je bilo neprijetno. Odprl je usta, da bi nekaj rekel, a se je okrenil in odšel do vrat. Slivarju se je v nasmehu raztegnil obraz. “Pa se ne bo branila priti k nam. za mlado?” “Kdo jo je to vprašal?” je vrgel sin rezko. Ni maral, da je s tem vsaj nekaj priznal. “Kaj, za vraga, pa sta govorila?” Sin je molčal. Zalka! Tistega večera mu je bilo kanilo nekaj trpkega v misel nanjo. Pred pol ure je bežal izpod njenega okna. Tine ga je bil tako presenetil, da je za hip izgubil ves pogum. To ga je peklilo. Če bi ne bil bežeč skozi travo zagledal na klancu nekoga drugega, bi ga bil morda počakal, da bi se na samem spoprijela. Če ga je oni spoznal... Hudič! Če je na to pomislil, je bil ves'strupen tudi na dekle. “Ne vem, če bo kaj iz tega.” “Pa zakaj bi ne bilo?” se je oče zavzel. Tišina. Pavle je stopil do vrat. “Saj nisem samo jaz. Ko psi so za njo.” Slivar ga je gledal, kakor da ga ne razume. Usta mu je spačil porogljiv smeh. “Seveda, ko se skrivaš ko zajec... Ko sem bil jaz fant,” je potišal glas, da bi ga ne slišala žena, “se ni upal kdo niti ozreti za dekletom, če sem jaz le enkrat plesal z njim .. Pavle je sedel k mizi, si prižgal cigareto in puhal goste oblake dima predse. Oči so se mu jezno svetile. “Saj Ivanc bo lahko zadovoljen,” je govoril Slivar mileje, da bi udobrovoljil sina. “Trda mu gre za denar. Nekaj mi je že namigaval. Težko, da bi mu kdo drugi posodil. Jutri bom spregovoril z njim. O tem in o onem. Vem, da se bo upiral, a nočem, da se kaj zgodi proti njegovi volji.” (Dalje prihodnjič) CLEVELAND mmmm zavora 105.” East 02 St. 17010 Lake Shore BIvd. GRDIM TO¥M § 15301 Waterloo Road 431-2088 531-6300 531-1235 Teresa Zylis-Gara Teresa Zylis-Gara will sing the Countess Almaviva role in the Saturday evening, May 6, performance of “Marriage of Figaro” during the Metropoli-; tan Opera’s arnual visit to' Cleveland Public Auditorium; the week of May 1 thru May 6. Miss Zylis-Gara brings a wealth of talent and training which started in her Poland when she was 14. To this, add countless concert, TV and opera appearances throughout the world—the most brilliant. the Countess Almaviva. This 47th Annual gala week brings a host of top-ranking artists in these scores: Mon-dav evening. May 1. “La Travi-ata”: Tuesday .evening, “Daughter of the Regiment”: Wednesday evening, “Fidelio”; Thursday evening, “Faust”: Friday evening. “Otello”: Saturday afternoon, “La Boheme ; and Saturday evening, “Marriage of Fisaro”. Tickets for all operas are on sale at the Metropolitan Opera box office at Broadview Savings & Loan Co. Lobby, 299 Euclid Ave., Cleveland, Ohio 44114. STARA UMETNINA NA RENTGENU Mednarodno znana umetnina “0?:nanjenje”, ki jo je izdelal kipar Viet Stoss (1455-1533), je bila potrebna obnove. Predno so jo začeli obnavljati, so jo pregledali natančno od vseh strani in podrob- t no na rentgenu. Obnovljeno u-metnino so vrnili na njeno staro mesto v cerkev sv. Lovrenca v Nuerenbergu na Nemškem. Slika na levi kaže običajno fotografijo umetnine, na desni pa so rentgenski posnetki posameznih delov u-metnine, ki predstavljajo sami za sebe zanimivost. FEMALE HELP TELEPHONE SURVEY People 17 and over. Will train. Fast raises. Growth opportunity. Ideal working conditions. Oak Brook location. Hours: 2 p.m. to 9 p.m. Mon. thru Fri. 10 a.m. to 3:30 p.m. on Saturday. Some part time work available. Contact CAROL 986-1500 An Equal Opportunity Employer (82) Henry je dokazal, da bo rabil to potezo, ko se bo boril za ljudstvo. Medved je po rodu Slovenec in dolgoletni stanovalec 18. distrikta. Po poklicu je odvetnik. Je Vaš prijatelj, ki Vas prosi za podporo. Pomagajte izvoliti demokrata Henry J. Medveda za Vašega državnega zastopnika v 18-distriktu — Euclid, Richmond Heights, varda 32 in varda 26. Joseph Gornick 21550 Nicholas Ave. Euclid, Ohio J F AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEBfiOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pe takoj po rojstvu. | * izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za j • posmrtnine za neomejeno Vsoto < za onemoglost, poškodbe in operacije tlo vsote $600.0« « *a odrasle člane bolniško podporo « članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit' izrezek in pošljite na glavni urad K.b.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. • Joliet, Illinois 60431 Kadi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice)' v naši okolici. IME ................................ NASLOV ............................. MESTO .............................. DRŽAVA ....................... GODE ■1* I j i! I m ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA T1SKA.RNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St, Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO