OlTATEUIl Prosimo, poglejte BI itevilk« poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časik sploinega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS

No. 197. — Štev. 197.
List-slovenskih delavcev v Ameriki.
Reentered aa Srroud CIih Matter September 23th 194® at the Port Office at New Yorfc, N. Y„ under Act of Congress of March Srd. 1879.
NEW YORK, TUESDAY,OCTOBER 12. 1943. — TOREK, 12. OKTOBRA, 1943
VOLUME LI. — LETNIK LL
PRIPRAVE ZA BITKO PRI VOLTURN
Partizani vzpostavljajo red
Po poročilih iz britskih virov ie razvidno, da partizani v osvobojenih krajih takoj vzpostavijo red in prično izvajati obnovitveni program.
DEL
Zadnja poročila iz italijanske fronte se glase, da si stoje nasproti dve veliki armadi ob vijugasti črti toka reke Volutrno, ter čakajo na signal, s katerim se bo morda p ričela ena najhujših bitk vojne v Italiji.
Ameriška artiljerija obstreljuje sovražnikove pozicije ob severni strani brega že tri dni. Nemei odgovarjajo na topovski agunj največ ponoči in rabijo preoej težkih granat.
Ameriško poročilo pravi, da s<> prednje ameriške i>ozieije tako blizu nemških črt, da vojaki lahko vidijo naeijska cestna znamenja. Topovi neprestano obstreljujejo vse pozicije. Zavezniški topovi skusajw dobiti na tarčo nacijska stroj-ničnn gnezda, katera tu in tam odkrijejo izvidniške patrulje.
Trg Pontalone je v ognju od enega konca do drugega. Artiljerija še vedno bruha o-ienj vanj. tako da se dvigajo visoki stebri dima proti nebu. Trg je od<laljou kake tri nriilje od reke v severno stran.
PozoriŠče bližajočih se bojev Ivo v dolini, ki je obdana o<l hribov, da se zdi, kakor skleTla med njimi. Ameriške čete drže pozicije južnih in južno
vzhodnih }>obočij. Nemci pa so zakopani na severnih pobočjih. Bržkone se zanašajo na zakopno obrambo, ker so po-greznili v zakope svoje tanke, da jih bodo ralbili, kot artiije-rij^ko obrnmilto. Tudi so preprogi i široko predele z bodečo ži<v> ' i zgradili so poljske utrdbe.
PETA ARMADA NAPREDOVALA 12 mili
Zavezniški gl. stan, 11. okt. — Armada generala Clarka je danes zavzela kraj Pantelan-dolfo, ki se nahaja 12 milj se-verno-ziijpjvino od Beneventa. Poročilo pfavi, da se morale Clarkove čete korakati naprej blatu, ker ni bilo moč rabiti transportnih vozil, razen po gotovih kameni tejših potili.
Armada gen. Montgomerv-ja je imela iste potežkoče ob jadranski fronti, kjer so se zavezniki fjomalaiili naprej za kake tri milje.
Kjer so tovarne, jih skušajo takojr zopet spraviti v obrat, u-staaiavljajo tudi izobraževalne in zabavne centre, odpirajo cerkve in izdajajo časopise.
V enem kraju so partizani že po treh dneh zasedbe pričeli izdajati lokalni list in v »Splitu. <ki je pozneje s|>et pade] v roiko Nemeem, so tudi takoj izdajali prvovrsten časopis.
Poročilo o tem pravi, da je to o«Ur>vor na propagando, ki hoče prikazati partizane, kot destruktivno silo, ki' škoduje svoji deželi in dela v prid pro-ti-verskim in drugim razvratnim elementom.
*
PARTIZANI OGROŽAJO BELGRAD
Kairo, 11. okt. — Partizanske čete v Jugoslaviji so zdaj samo 90 milj oddalljene od Bel-grada, prestolice Jugoslavije. Po zavzetju Tuzle na Hrvatskem, je i>et partizanskih zibo-rov pričelo kampanjo, da očisti kraje v doti na h med rekama iKa/vo in Dravo ncmSkih in Paveiičevih čet, ki so se ugne-zdile po teh predelih.
Te operacije so izredne važnosti, ker izgleda, da vodi Tito svoje armade v smeri proti krajem, kjer so bolgarske čete
RUSKA PUBLIKACIJA JE DENUNCIRALA AMERIŠKEGA TISKA
Moskva. — V publikaciji "Vojiia in delavski razred" je . bil pred kratkim denunciran tinti dlel ameriškega tiska, ki vodi liapol očitno kampanjo mržnje in predsodkov proti Sovjetski Rusiji in .s tem ogroža skupni vojni napor zaveznikov.
V članku so bili imenovani lisi i. katere izdaja znani Wm. Randolph Hearst, dalje R. R. MoCormiek, oseph M. Patterson in Roy Howard. Vsi ti, je rečeno v publikaciji, preds-tav-ljajo reakcijoname, defitistične in izolacijske kroge katerih proti-ruska gonjia ima pred-vsem namen ]>ostaviti sovjetsko zunanjo politiko v sumljivo luč.
Od listov je bil imenovan neuvorški "World T e lena," "Xew York Daily News" in "New York Janrnal Ameri-grani". dalje čikaŠka "Tribuna." Ti listi, pravi omenjena ruska publikacija, širijo in pri-
našajo fabricirane vestti o sporih med Sovjeti in zavezniki. To je docela v skladu z interesi Hitlerjevih agentov, kateri Špekulirajo z možnostjo razdora med zavezniki.
Newyorška lista "1\M" in ''Herald Tribune" sta označe-iui, kot protiutež tej kampanji čmjenja Rusije.
Od članka rje v je bil posebno
Kavkaz izčiščen Nemcev, sedaj pride Krim na vrsto, pravi Stalin
London, 9. okt. — Premier Stalin je ruskemu ljudstvu naznanil, da so ruske armade podale zadnjega Nemca s Kavkaza in je pri tem namignil, da bo to vodilo kmalu v invazijo Krima.	_______________ _______
PREDSEDNIK SENATOVE VEČINE ŽIGOSA NACISTIČNE SATELITE, KI PRIZNAVAJO MUSSOLL.I JEVO "FANTOMSKO" VLADO
Washington. — Senator Alben W. Barklev iz Kentucki-ja, predsednik Demokratične stranke v senatu in član >e-natovoga odbora za zunanje zadeve, je v Washingtonu v na jugozahodu Evrope, ki 8o pripoznale velja vnosi licve Mussolimjeve vlade.	f "7* " ---------•
Pri zadnjih bojih za Kavkaz so Nemci izgubili 20,000 mož, ki so obležali na bojnem ]>olju, zajetih pa je bilo tri tisoč. Nemci so iuieli v rokah približno polovico kavkaškega ozern lja, ko >o zmagovito prodirali naprej in so hoteli zavzeti dragocena oljna polja, katera so bili gotovi, da bxlo za vedno ostala v njihovi posesti. Ruske armade pa so Nemce nevzdržno pot iskale nazaj.
Nemške čete so se najflx>Ij trmasto držale na polotoku Tarna ron, toda vztrajnost ntskih čet je končno zmagala, kakor je dejal sam Stalin, ki je ukazal. <la se izstreli salvo 25
•'Opazil sem." je dejal senator Barkley, "da so vlade petih satelitskih držav na ju-
CASOVNE BOMBE V NAPOLJU
katedrali San Gennaro v gozahodu Evrope priznale brez	je v nedeljo kardinal
močno fantomsko vlado sme-	Ascalesi bral sv. mašo,
šnega Mussolini j a.
"Da je Josip Tiso, ki j" o-nečastil vero in se izneveril svojemu narodu, ubogal Hit-
strelov v znak počastitve ru- !®rje™ P°veIia.in Priznal Pa"
skega orožja in rdeče armade.
l>ohvaHjen Walter Lippman in: ki ie osvobodila Kavkaz Thoim is Lamont. O njima pra- Krimeia ki ie
rokah Nem kot
vi ruska delavska publikacija, ceVf j0 RlI,oni bila toliko „„. da razumeta zakaj je potrebno je Ameriki solnčna Florida vzajemno sodelovanje in pri- Tam so zgradili zdravilišča ir
jateljstvo čanov.
Sorjetov in Aineri-
Partizani v Zagrebu
London, 12. okt. — Rad
Svolbodna Jugoslavija je d;w-okupi rale srbske kraje in tam'Jies 1>oro^ da w ^ gene.
še vedno služijo Nemcem, kot
okupacijske ga mizi je.
*
Partizani zavzeli otok Čres ob reškem zalivu
London, 11. okt. — Jugoslovanska osvobodilna vojska je dala vest, ki pravi, da so partizanske edinice zavzefle otok f"res oib vhodu v reški zaliv na Jadranu. Kot pravijo po-
ITALIJANSKI FJASKO NA KORZIKI ODGOVOREN ZA POBEG NEMCEV
Ajaoeio, Korzika. — Italijansko čete na Korziki, ki so šteffie 83,000 mož niso mogle držati mostov in prehodov, od katerih je bilo odvisno, če bodo nemške čete zajete ali pa l)odo srečno pobegnile na varno, — zgodilo se je slednje in Nemei se celo baliali, da so odvedli s seboj tudi več tisoč ujetnikov.
Važne postojanke in mostovi so bili branjeni samo po [>e-ščiei patrolmh memftkih straž-Italijanske žete so imele tanko in toiwve, pa je vkljnl) temu polbegnilo na varno 20,000 Nemcev. Zajetih je bilo samo okoli sto. Kar je bilo narejene Nemcem škode, je bila jm>vzročen a v glavnem po zavezniških letaknh, ki so met-ali nanje bomlbo. ko so se reševali iz Korzike in Sardinije. Italijani «e niso skoro nič "bojevali in kjer so se hoteli postaviti v bran, so jim to preprečili njih fašistični fewtni%i i-n poveljniki. Italijanski poveljnik Magli ni dovolil svojim vojakom, da bi se borili proti Nemcem. Za-vezniakim vojakom niso hoteli italijanski tnilri dati na raz-
polago vozil, da bi mogli prebijati materijal do frontne črte in general Magli je nagnal ameriškega častnika iz svojega stana, ter se pritožil pri fran-eoskem generalu, da se zavezniki proti njemu ne obnašajo dovolj vljudno.
S<Hlaj, ko se vračajo Italijani nazaj v Sardimijo, jim pa zavezniki vračajo šilo za ognji-lo in jim ne pustijo na ladjab prevoza njih vozil, katerih jim proti Nemcem na Korziki niso pustili ralbiti.
Poslanikov sin pogrešan
Poročnik John G. Winant,
po
star 31 let, sra ameriškega
rala Tita vkorakaie v zapadli i del Zagreba, ki je prestolnica Hnaške in sedež nacijske lutkarske vlade, kateri načeluje Pavelič.
New York, 12. okt. — Po radiju je bilo danes poročano, da je Paveličev kabinet otlsto-pijl, ko je bilo očitno, da bodo partizani zavzeli prestolnico. Ta vest še ni bila potrjena po drmrih virih.
HITLER JE ZDAJ ZASKRBLJEN GLEDE NEMŠKE MORALE
London. — Adolf Hitler j e povedal nemškim voditeljem Kadio svoje stranke, da mora ostati nemška morala na višku, ker če pade 1m> to pomenilo, da z njo pade tudi Nem^ipa,, oziroma, da je vojna za Nemčijo izgubljena. Hitler je poudaril posebno to, da nacijska stranka ni n:kdar izgubila poguma in zaupanja radi začasnih porazov. Pripravljena je vedno pomagati ljudstvu do vzdržan ia morale in to posebno sedaj, ko je ljudstvo prizadeto po zračnih napadih sovražnikov
slanlka pri angleški vladi Johna O. Winanta, je bil udeležen pri zavezniškem zračnem napadu na Moienster, ko je bila izstreljena njegova leteča trdnjava. Vmivši se letalci so sporočili, da so videli, kako so nemški letalci s strojnicami streljali rua padali, s katerimi so se letalci spuščali iz izstre-njene leteče trdnjave.
ročilom sedaj partizani kontrolirajo celo severno obrežje Dalmacije, izvzemši pristanišče in mesto Zaro.
Otok ('res jie trideset milj dolg in osean milj širok, ter leži 20 milj vzhodno od mornariške baze Putfja (Pola) in dvajset milj južno od Reke.
Partizanska poročila pravijo. da je Reka oblegana ozir. da se vrže boji za to mesto in pristanišče. Mesto samo je poti direktnim napadailnim ognjem.
trdijo partizani.
*
Vsi maniši otoki ob dalmatinski obali v rokah partizanov
Svobodni jugoslovanski radio poroča, da so partizanske čete zavzele vse male otoke oib dalmantmskem obrežju. Dalje je tudi rečeno, da se Nemci timMiajo "v predel ju Susaka, ki
je zraven Reike.
*
Nemški poveljnik v Jugoslaviji odstavljen
Alžirski radio je poročal, da so jugoslovanske zmage nad Nemci zanje tako porazne, da je bil odstavljen, nemški vrhovni poveljnik v Jugoslaviji.
Sforza v konferenci s Churchillom
Zadnje dneve prejšnjega tetina je grof Carlo Sforza v Londonu razpravljal o italijanskih političnih problemih z ministr. predsednikom Win-stonom Churchillom in vnanjim ministrom Anthony Edenorn.
Te konference nimajo nobenega vpliva na Sforzovo stališče, namreč, da bo deloval za in z italjansko vlado, da pa se ne bo pridružil vladi maršala Pietro Badog^ia.
m
zavode za delavce in posebno pa mladino, ki ji je 'bilo triba o krepitve. Nemci so uničili mnogo, kar so Rusi s tolikim trudom in ljubeznijo zgradili za svoje ljudstvo in preden se bodo Nejn^i umaknili, bodo brez-dvoma napravili še večjo škodo, a ruska armada vkljtub temu komaj čaka, da vpade na Krimejo in jo osvobodi, da bodo zopet imeli tam zavetišča in bolnišnice za neštete vojne ranjence in civiliste, ki jim je treba oddiha in okrepitve.
NACUI POŽIGAJO KIJEV PRED BEGOM
Moskva, 12. okt. — Boji za Kijev se bližajo svojemu odločilnemu stanju in naeiji so pričeli z uničevanjem in pozi gainjeui vseh mestnih zgodovin skih in drugače važnih poslopij. Posebni škadroni nemških požigalnih edinic hite uničevati mesto na vseh straneh.
Nemci so tudi zažgali njih bazo v Gomelu v Beli Rusiji. Rusi se naglo pomikajo naprej in so že v predmestju Gomel a. T\ali drugod Rusi naglo napredujejo na celi črti.
dlegatirana, ni presenetljivo, kajti on ni bil nikdar nič drugega kot Hitlerjev lakaj.
"Da ji* kriminalni Ante Pavelič priznal karkoli in kogarkoli, mu je načelnik njegove tolpe ukazal priznati, je tudi naravno.
'"Toda dejstvo, da so vlade Bolgarije, Rumunije in Madžarske sledile nacistom in priznale tega človeka, ki je prinesel nad Italijo neizmerno sreč, katerega je njegov lastni narod zavrgel in ki je bil po-popoliioma poražen od svetovnih armad svobode, je težko razumeti in se bo morda poka- ig"™'^
Gen. Aleksander bo načelo-val armadi, ki bo invadirala Balkan
Washington. — Cornelius Vanderbilt piše, da je ibilo že tekom quebeske konference zaključeno, da bo načelnik zavezniške armade, ki bo vpadla na Balkan, general Alexander.
Članka r dalje trdi, da je tudi glede načina invazije Balkana vse urejeno in začrtano, toda to seveda ni dano v javnost, ker je vojaška tajna. — Nemci bodo, ko pride čas invazije Balkana, Izelo presenečeni, — pravi člankar.
Rusi pravijo, da so naciji metali žrtve v rudnik
London. — Aleksej Tolstoj, ki zbira podatke za uradni seznam nemških grozodejstev v Rusiji, je v svojem nedavnem elariku o novih odkritjih navedel, da so Rusi našli v nekem rudniku blizu Stalina 40 tisoč trupel, katere so zmetali vanj naeiji. ki so na debelo morili židovsko in rusko prebivalstvo.
Tolstoj piše, da je bilo mnogo žrtev vržeilili v globino živih, a drugi so bili postreljeni ali pa mučeni do smrti.
Pisec članka tudi navaja, da je v Ha r kovu pod nemško okupacijo pomrlo od glada sto tisoč ljudi.
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili!
zalo usodepolno za te dežele
"Mnogo Madžarov, Bolgarov in Rumunov zatrjuje, da bi radi zapustili Hitlerja. Celo
pri kateri so bili navzoči general Mark W. Clark in več vi-okih a^neriŠkili časnikov.
Bilo je tiha sv. masa, ki se je pričela ob devetih.
Pet minut prej se je zopet razpoeila ena nemška časovna bomba in o tem je zvedel general Clark šele, ko je prišel iz cerkve.
Pokanje bomb v Napolju se bo še nadaljevalo kakih deset dni, kajti tozadeven mehanizem je mogoče nastaviti za 21 dni. Vsak Napoljčan se danes-počuti, kot bi hodil po vulkanu. ki vsak čas lahko izbruhne. Nemei so sličnih min mnogo pripravili in so zelo pogubne za eviliste kot za vojaštvo.
Ob treh popoldne so izpod-razvalin, ki jih je povzročila bomba, izvlekli 12 mrtvih iti oblasti pa število
pričakujejo še večje žrtev.
Bomba je bila najbrže polo-
... , ,.	žena v kanal ali pa kak pre-
v časopisju m preko radia pro-|dor M je ^ izko^n podfpo.
ijo, da bi jih zedinjeni narodi j upoštevali. Pritožujejo se, da so bili žrtve Hitlerja. Zdaj ]«, ko bi bili mogli pokazati svoje pravo mišljenje in se postavili po robu, prznajo nesramno solzečega se renegata, ki je pomagal uničiti svoj lastni narod. Nemški sateliti na Balkanu so sklenili stopiti na stran tega pdlega trinoga in tega narodi, ki se bore za svobodo ne morejo pozabljati. To je zopet ena dodatna, strašna obtožba v teži kem obračunn za Madžarsko, Rumimijo in Bolgarskio."
— OAVI.
ZAVEZNIŠKI LETALCI SESTRELILI 102 SOVRAŽNIH LETAL
Ameriški in britski letalci so poleteli nad nemški železniški center Muerrster sevoio-vzho-dno od ponu ja in so prizadejali občutno škodo, kakor se glasi poročilo iz britskega fitana težkih bombnikov.
Težike ameriške leteče trdnjave so tudi 1>ombardirale nemška letališča pri Ensehade na Nizozemskem.
Naciji so poslali proti zavez niškim boimimkom veliko število napadalnih letal in ameriška Thunderbolt tipa napadalna letala, ki so spremljala bombnike. so izstrelila 10*2 nemški letali tekom zračnih l>ojev nad napadenimi kraji. S tem se je število uničenih nacijskih letal povišalo na 350 v zadnjih treh dneh.
slopjem. Na krapj raz?trelbe so pohiteli ameriški vojaki s ^jotrebivim orodjem.
AMER. LETALCI NAPADLI KRETO
Alžir, 10. okt. — Ameriški težki bombniki so napadli važne točke na balkansko-agc> skem predelu in so posebno koncentrirali svoje napade na Kreto, Rhodes in nekatede točke v Grčiji.
Bombniki so poleteli nad svoje tarče iz afriških letališč. Nekateri so napravili lo00 milj obratne poti. Iz zraka je bilo tekom napadov »bitih 22 nacijskih letal. Zavezniki so iz-ambili ofl> tej priliki samo eno letalo. To bi značilo. da sovražnik napada ni pričakoval in ni bil nanj pripravljen.
Boiazen, da bodo na-ciii rešili paneža se poiavlja
Bern, Švica. —-Neki pisatelj, ki je ravnokar vrnil iz Rima, kjer je dejal, da je govoril z papežem, je dejal, da se katoliki v Italiji boje, da Kodo naeiji rešili papeža sami in na svoj način.
Pisatelj, ki je očividno pro-miRenta osebnost, je podal svo jo tozadevno izjavo v tedniku "Sie und Er" Dejal je, da vlada glede Rima in Vatikana velika bojazen med italijanskim prebivalstvom, ki se vpra šuje, če bo morda usoda Rima in Vatikana enaka usodi Napo-lja.
~ MEW IOIK
as^
V8TAN0VLJEN L. 1811
"GLAS NARODA
99
(VOICE OF THE PEOPLE"
tad Pnbiiabad hy Blorani« Publishing Oumpany, (A Corporation) rrani Bikwr, Prwldent; Ignno Hode, Treasurer; Jooepb Lupsba, Bee. KU4 «1 tiirtuxi of tbe corporation and addre—oe at a bere officers:
216 WEST 18th STBEET, NEW YORK 11, N. 1.
51st Year
"•.•las Naroda" la Usued evtrj day except Saturday a, Sunday ■ and Holiday«.
Suiixciipcloo Yearly |7.	Advertisement on Agreement.
ZA C LI/O LETO VF.UA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA «3.50; ZA ČETRT LETA <2.—.
1 Glas Naroda" l*b».1a vsaki dan izreemB sobot, nedelj in praznikov.
"(iLIS NARODA". 216 WEST 1Mb STREET, NEW 10RK 1L N. Y Telephone: CHelsea 3—124»
STOJAH PgEH&EVIČ:
Zavezniška Strategija v Jugoslaviji
nj
PRIPRAVE ZA VELIKO ZIMSKO OFENZIVO
svoji južni ill osred- le. da so se s»p •eno, hitro gibljivo, seboj,'' jo reT<
Hu-ija >e pripravlja, da vrže na iroini proti Ntiiieem gorko oblečeno no udarno armado, ko se bliža nova ostra zima. \
j Ameriška strategija v Jugoslaviji
| Spor radi Mihajloviča in par tizanov je bil povečan in po-(daljšai; radi pomanjkanja jasnega in odkritega sporazuma med Združenimi državami. Ve liko Britanijo in Sovjetsko Rusijo glede politične strategije ,proti Hitlerju in povojne Ev-
1'lOpe.
j Ttasitev torej ni odvisna sa-:ino od Jugoslovanov, temveč j J je v prvi vrsti odgovornost itrth vdikih zaveznic. "Kadar j bodo končno te tri sile pokaza-porazuniele med elcel jugoslovanski zunanji minister Grol, *'se )>o-
V-, mil j one -aiu je prijirnvl jenih, da popeljejo rdečo-do ^rotli,i čudeži- Majhni svet-
do <•«■/. Miežent* lioljtuie, ki so m*<* veljale skoro za*®*1 ™koli	Sodefc-r"
< udno jn skoro neverjetno
<topn
Roška poletna ofenziva je ponehala vpričo ničelnega i: ke<;a orf!pora ob Dnjeprn.
Hoji so sicer ponehali, vendar pa Nemci priznavajo,
> Rusi vdnrili čez I>iije]>er med Kremančugom in ljepropetrovskim, kjer je reka najbolj široka.
Ru.^ko vrhovno ]>ovel.;stvo sedanji primeroma mirni i- a j na fronti uporablja v to, da z novim orožjem obo-li milijone vojakov za velikanske [bitke, ki bodo sledile
za di-uj^o v zimski ofenzivi. In v zimskih ofenzivah so liud do sedaj >e vedn izkazaii kot veliki mojstri, medni ko Nem<-i ravno v zimskih bojih kažejo svojo liajveč-slabost.
Inozemski vojaški opazovalci pravijo, da bo giblji-
\
erjet
je, da Združene države — največja sila na svetu — še vedno nimajo nikake tajne službe na Balkanu. Originalna poročila od svoje lastne tajne službe iz Jugoslavije in Balkana vobče imajo edinole Angleži in Busi. Angleži so imeli svoje zaupne zastopnike pri Miha'jovien od jeseni 1941 dalje, sedaj pa jili imajo tudi pri partizanih. A-gentje angleške tajne plnžbe se nahajajo tudi v Grčiji in Albaniji. Rusi imajo več tajnih agentov v Jugoslaviji in Bol-
1 rd< ,'e armade letošnjo zimo prekosila vse njene do- gariji ki so veščaki v svojem
po&!u. Iz teh dežel, kakor tudi z ostalepra BaTkann in iz o-stale centralne Evrope, dobivajo poročila potom številnih pod talnih organizacij in so morda celo boljo poučeni kot Angleži.
Ameriške informacije glede Jugoslavije in Balkana so bile
-eaaige spretnosti.
\ l d velike gibljivosti, mnogo izboljšanega orožja in -.•led in iOgili drugVi, novih stvari, bo rdeča armada po za-rdilu -jaških opazovalcev to zimo presenetila svet in iieiiiško silo s tako močjo, da bo otopela.
iii so že zgodaj letos pričeli izdelovati po vseli ve-lctivnih kmetijah, ki ce nahajajo blizu gozdov, i" sani so po celi Rusiji zgradili nove železniške
darih
rali jezik in poznati jugoslovanske razmere — bi morali graditi naš progra nam ugotovljenih faktih in na£i načrti za invazijo Balkana bi morali sloneti na zdravi politični pod lagi.
Na podlagi dokazov, katere se že ima na rokah glede Jugoslavije iz prilično verodosfcoj nostjo, in delno sledeč programi mu, ki ga izvaja na Balkanu angleška vlada, bi ameriški na črt za invazijo Balkana moral vs bovati naslednjih pet točk vojaško-političnega značaja.
1.	Gledati bi morali, da v najvišji meri sodelujemo z vsemi borbenimi jugoslovanskimi skupinami, in ne igrati poMtike na ta način, da bi iz političnih razlogov zavrgli nekatere skupine (na primer partizane) in podpirali druge, (na primer M"ihajloviča) ter s tem ogrožali uspešnost vojaške akcijei
2.	Z ozirom na to. da je zdru* žena. federativna in demokratična Jugoslavija steber povojne stabilnosti v centralni Evro-ropi in na Balkanu, moramo za vsako ceno delati na tem, da se pospeši edinstvo nted S bi, Hrvati in Slovenci, kar bomo dosegli, ako bomo dali svojo podporo vsem jugoslovanskim skupinam, ki so bodisi z l>ese-do ali borbo na delu za tako edinstvo.
3.	Jugoslovanski ubežni vladi bi moralo biti povedano:
a)	da njena oblast je le tolika, v kolikor zastopa sile aktivnega odpora in da preko te točke nima nobene oblasti;
b)	da ako ne zavzame jasnega in konstruktivnega stališča
sto.
vseskozi nepopolne, indirektne i po stranskih tirih teh železnic stoje dolgi vlaki/0?. P^pagande i^mrevarfene, dede Mihailoviča in partizani. ter čakajo, da so poslani na fronto. Ravno tako J11™1 ^kasnele Va podlagi j B0V in pa srbo.hrvaškega vpra ipravl j eni vlaki, da prično voziti vojaštvo in o	sanja, tedaj se bo potrebno re-
prograrrta.	morfdo naiti potoln' di"
Po slojem povratku iz Zdra ženih držav je angleški zunanji minister 8. aprila pred angleškim parlamentom izjavil:
Mi (anglešfka in ameriška vlada), smo skupaj proučili razmere tako v sovražni Evro-
rožje na fronto.
Na milj one z bomlbažem podloženih uniform za voja-in na sto tisoče belih kožuhov za častnike gre proti veli železniškim križiščem po celi Rusiji in vse to pri-ha a iz v7,Wne mongolske republike v osrednji Rusiji.
Z njimi gre na miljone kučem, rokavic in čevljev — \ t«, je ona oprema, ki je v dosedanjih zimskih ofenzi-v. U pokazala veliko prednost ruske rdeče armade, nad nemško armado.
Nobenega znaka ni mogoče opaziti, kako se bo v tem nziru Nemčija pripravila na letošnje zimske boje — na rretjo rusko zimo.
\ -i kako pa bo rdeča armada do zadnje podrobnosti opravljena bojevati se v arktičnih krajih, kakor v gor-kih zametih.
KAMPANJA ZA PRODAJO IN PODALJŠANA DO PETKA -
NAKUP BONDOV - 15. OKTOBRA
hovimi voditelji v domovini;
c) d anaj sledi vzgledu nekaterih drugih ubežnih vlad, ki so izjavile, da so ob koncu vojne pripravljene izročiti svojo oblast svojemu ljudstvu doma. Legitimna oblast bi se mora!a vrniti onim, iz katrih rok izhaja, PREDNO se ubež-ne vlade vrnejo v svoje osvono jene dežele, da se na ta način za jam;* i absolutno svoboden iz raz ljudske volje pod nadzorstvom zavezniških sil.
4. ^Li ne smemo ustvariti Vtisa, da hi bil vsled strahu pred iadikalizmom pri vol ji rabiti naše oborožpne sile za upostavitev reakcionarnih režimov v Jugoslaviji ali kjerkoli drugje v Evropi. Mi moramo delati roka v roki s progresivnimi elementi vsepovsod kajti ti elementi predstavljajo veČino v okupirani Evnopi Tako mi kot Angleži smo na primer pokazali željoj, omejiti eventualni odločilni vpliy Rusi j'e na povojnem Balkanu in centralni Evropi, ampak medtem, ko se ngleži trndijo, da hi si pridobili prijateljstvo levičarjev, smo mi doslej kazali
nagnjenj? za konservativne ele	^^ nI bil° no*
i»enega sledu o kaki bolečini.
IZ BOLNIŠNICE
Pozdravljeni vsi! Želim, da; Dva dni sem še kregaj v ste vsi bolj zdravi, kot sem pa urad kako pa sem prijel zad-jaz, četudi vem, da jih je nMio-|„jjč, v petek domov mi j„ .ko-go zunaj, ki so mnogo bolj bol-' ni kot' sem pa jaz.
K«t iz daljin je pričelo nekaj prihajati v moje telo. Pričelo gomazeti in se izpreha-jati ]x> telesu. Po<l desnim ko-lenom nekaj revmatizma, rav-n<» tako nad desnim komolcem, levi ded vrata j** bil skoro trd, tudi v levem sredincu v levi nogi pod kolenom je bilo nekaj revmatizma.
Ponoči pa se je pričelo nekaj posebnega. Kjerkoli je bila še tako majhna bolečina, se je nekaj dvignilo, kot se jeseni dvignejo jate ptic in odlete proti juigu. Po desni strani je prihajalo od spodaj navzgor po rami, po tilniku, nato pa po levi1 rami in levi strani prsi navzdol. Ko je vse to pohajalo s tilnika v levo ramo, se mi je zdelo, kot bi se vse drenjalo in pehalo, kot kadar gre vojska čez most.
Ko se je vse to dogajalo it izprehajaJo po mojem telesu.
mente, Habsbnržan'e ali katoliško projekte, ki so veliko manj užitni med prizadetimi ljudstvi Oalo tako majhen geografičen slučaj kot je jugoslovanski, vsebuje celotni problem Vzhodn'e Evrope, katere-era bo mogoče zadovoljivo rešiti edinole skupno z Britanijo in Sovjetsko Rusijo.
5. Ker bi rusko vojaško sodelovanje proti Japonski« neizmerno pomagalo skrajšati voj-j no na Pacifiku, je primeren in pameten sporazum z Rusijo na Balkanu in v Vzhodni Evropi tudi v našo lastno vitalno korist
(Konec.)
Ko pa vstanem in hočem stopiti na levo nogo, omahnem. Neizrecno me je zabolelo v levem kolenu. Vse skrite sile. ki so bile raztresene po raznih delih, so se zfbrale na enemu prostoru, menda, da se dogovore, kako ibi me kar najhujše mučile.
TALIJANSKI GUERILCI.
Iz Ohiasso. na italijansko-švicarski meji se poroča, da so
pi kot tudi v Evropi, ki je o-!za^ni" dni italijanski guerilci kupirana po sovražniku. Spora j Prizadeli veliko škode na želez znmeli smo se, da bo naš pro-'fliških progah v Severni Itali-
_____ ■ v	,	.	. . ,•:	-___—4__J:
gram o.iacen potom najsvobod nejše izmenjave naših informacij glede vsega, kar se dogaja v teh deželah ir. pa potom tolmačenja informacij, ki jih dobivamo. Imamo gotove načrte, s katerimi bomo poskušali izboljšati izmenjavo informacij v tem pogledu."
Zunanji minister Eden je brez dvoma gornje besede izrekel iskreno^ ampak vsekakor mora biti jasno, da se Ame
ji, vsled česar je promet ondi začasno ustavljen.
KO VRNEM SE
Ko vrnem se k tebi, o
domovina, še bodo žive solze v dnu sTca, še v duši bo gorel mi žolč gorja ki ga je vanjo zlila ta tujina!
Spoznanja cvet — cvet
grenkega pelina ne zvene sredi mojega polja.
Britske majhne podmornice poškodovale nemško bojno ladjo Tirpitz
l»ndoii, u okt. — Posebno poročilo navaja, da so britske podmornice tipa "midget" po-škodovaile nacij-sko (bojno ladjo CTirpitiz, ki je bila z dragimi nemškimi ladjami vred v vodah Al ten Fjorda v severni Norveški
Drzen napad je bil izveden v pristaniških vodah in pod-\izehjte je biilo skrajno nevarno, ker se nahaja v Alten Fjor-du glaivna edinica nemške ]>o-Imorske flotile. Ladja Tirpitz je foilla poškodovana pod vodo. London, 11. okt. — Zadnja
POPRAVEK
Ivan Bukovinski nam piše, da je bilo v njegovem naznanilu dne 7. oktobra napačno navedeno ime 'rojakinje, o smrti katere je poročal. Ime bi ?e moralo glasiti ¥'rančes Foršek in ne Toršek, kot je bilo pomotoma natisnjeno v poročilu listu.
ro nerazumljiv o, kajti na levo nogo se ne morem niti toliko upreti, kolikor bi nalahko z mezincem pritisnil. Tako >em v petek 1. okt. obležal. Zdravnik me je nekaj, č.-isa zdravil, v torek zvečer pa me je [H>dal ? *>oC nišnico.
V bolnišnici ti nčeni zdravniki pre ti pije jo -jetra in led ice. Kako Ijolezen je dognal domači zdravnik, jim ni nič mar. Več dni izgleda, kot da se za tvojo bolezen sploh ne zmenijo. Medtem pa pridno preiskujejo tvojo kri. S tem do/enejo vse one skrivne sile. ki so se pasle po tvojem telesu že leta in -o se slednjič združile na ;' zborovali ju'' in povzročile 'bolečino.
Prva zapoved je bila : pred vsem potrebuješ mir in mi 'bomo poskrbeli, da boš imel dovolj dolge počitnice. NadaJje mi našteli bolezni, ki so <e pasle po meni. menda jih je sedem. To je kot kača - črnimi glavami in vse glave bo Ire-ba streti, da bo hidi ka-'a — bolezen polnila. In pri tem bodo najprej uničene vse druge sfiiave. kot pa glavna, ki v v resnici povzroča bolečino.
Po mojem bi bilo tako: kupil /bi funt lanenega seanemi, djal ibi ga v dve vrečici po pol funta, nato bi vrečici segreval in polagal na vneto koieno. — stavim: v dveh dneh ne bi iniel nobene ibole&ne več. Toda kdaj pozneje bi se zopet ponovila. Zdravniki pa gredo l>olezni do korenine; uničijo vsi; n>-iie TOroke in slednjič 'bolezen sama od sebe preneha in se ne vrne več.
Tako pravijo in menda bo tako!	J. Hude.
dok'er se zadnjič ne za smehlja	^ _
riki ne bo povedalo v.^ega, kar| v večerni zarji rodna mi zemlja poročila o p^dbi bojneTadje angleška tajna služba odkrije Ko VITl0m sp _ Med tvojimi Tirpitz pravijo, da so pogreša-v Jugoslaviji m na Balkanu.	bregovi'ne tri "midget" podmornice,
Ampak ako bi mi imeli svoje utihne peklo, ki sem skozenj šoli Iki so se udeležile nevarnega lastne l.Tndi na pozomici ka- a kar -je pmh> ^ prah,	napada na nemško flotilo Po-
kor jih imajo Angleži in Rusi in mrW ho	zorišče operacij je bilo odda-
— m nobenega vzroka ni, za-)T
kaj bi iih ne ime1«, zlasti sedaj,| san--al bom med tvojimi
ljteno najmanj tisoč milj od
i • kh -i ».V'| « -vT^n^i najbližje britske (baze. ko je severna Afrika v naših I , _______vrtovi, '	, . . ,
rekah (članek je bil napisan ? ^ kl ^ ^h m nazaj privel Porocilo ne pbve iz katere pred invazijo Sicilije in Italije..111 ™ter iim	, .|ha2e ^ P0^0™100 v
Op. u red.) — bi lahko primer jali naše informacije z infor-! maieijami, ki so ji hdobili An-i gleži in Rusi. Zvedeli bi na! primer, zakaj nam Angleži ne
V. Mole, v "Bazovici/'
grobovi norveške vode pri Alten Fjor-
m sigurnostjo razmotrivali Angleži in Rusi.
Potem, ko bi Združene države upostavile
bo v Jugoslaviji — bodisi s pomočjo padal, podmornic ail na
Da se da priliko nakupovalcem manjših bondov, da zado-'^!^!1
■'te svojim lokalnim in skupnim kvotam, je rn-ad State'^kJ?^- t T™ ^
bondov podal/eana do petka, lp. oktobra. _ dvojega poela, razumeti bi mo-
Sumljiva reč
, Mož: "Čudno je to s to luk-povedo gotovih stvari ali zakaj hjiw na tvoji nagovici, IMari-se gotove informacije zavlaču- ja."
j' 'Žena: "ZakajT To se lahko
"zdravniku, je bila nogavica z ^	.	Jnknjico na desni nogi, zdaj je
bi lahko prišli do kakih za- pred dvema urama k zobnemu pa na levi."
ki ju čirov glede balkanskih pro-i-----
blrmov in jih lahko z jasnostjo j
Ako bi imeli v rokah origi- marsikomu pripeti." nalna in najnovejša poročila,!* Mož: "Vem. Ampak ko si šla
du, toda navaja pa, da so ibi le posnete slfke, ki kažejo, da se je razlil dve milji dolg pas oCja, ki je izteklo iz posodo-vane nemške bojne ladje Tirpitz.
ClTATEUSM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki sasigurajo redno dopošiljanje lista, lahko gredo upravniitvu na roke s team da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI ME BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO &B DANBS?
Nelson dospel v Moskvo
'Moskva, 9. okl. — Donald M. Xelson, načelnik vojne produkcije Zdr. držav, je prispel v Moskvo z letalom iz Teherana v Iranu.
Njegov obisk je bil aranži-' ran po lend-lease organizaciji v svrho boljšega sodelovanja vojnih industrij Sovjetske Ru-' sije in iZdr. držav.
Xačelnik ameriške produkcije je vzel s seboj več veščakov in So v jet i so Xelsonovi skupini Obljubili, da <bodo imeli priliko pregledati natančno sovjetske vojne tovarne.	;
•Mr. Xelson se je najprej n-stavil v Stalingradu, da si je ogledal to porušeno mesto, nakar je nadaljeval svojo pot v Moskvo,	;
POZOR!
V starem kraju iznčena kuharic« išče delo. bcnlisi v mestu ali na deželi. Za natančna pojasnila pišite na:
Mrs. HANZTNTJEK. of Mr. John Terria, Box 2*56. Mo-rion, Ind.	10—11 VI.
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
3l.:>l»?l- Nt Mirijaui-fe, i«.IU KJ«» bo moj«> r.iftct Mftrl^a i<egla it)lk» UnquHiDr flrlwnlt« nmburlca orke*ier
ftl M375 IVriilnkB |*<>IIik
Nt plinlncaTi val.Vk jHrrr Konrlr5«»lt In »»rkfst^r /.» 'ox. (i-rilk In cen«* ploM »*• »brnite na: JOHN MARSICIl,
Ine^ m W. 42nd St, New York
MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of
Spisal inanl protnor m Steven* Institute «f TeebnoloKT v aofMCIal
George W. Barnwell
Podlago ta meba-
nliao manj« 4 morete dobiti « to knjigo. Ta velika knjiga poplraje in * slikah polnit teneljna dab mt-brnoika, BazloB
▼»e natanko, kar
MjH
Pojaaonje v porabo rmkega »troja, orodje in rli, načrte (blue prints.) 1000 slik In rlsK B76 str.
Cena $1.98
prtetnik. Vu ba to kajicn
naroČite jo danes i
Nc gleda na t«, all sto Me »al« karlrtaa tu
"U
C/3 >
f
> Z
o
r
m
if> ^
en S
N
K C
; SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
'tU WEST 18th STREET	NRW VOW «, N. Y
"GLAS NARODA" - NEW YOU
TUESDAY, OCTOBER 12, 1943
B^^ssssssssssssasarssm jjh.j__1
V8TAN0VLJEN L 1m
IjOVRO KUHA®:
Ko je bilo že skoro temno, je vstal pofcpuh Klemen Cepin. Ves dopoldan je le/al za košatim leskovim pnnoni ob veliki eesti in sanjaril.
"Noo je," je dejal polglasno in privezoval hlače p srehotovo trto na se. 4'Dobro bi bilo iti kam povprašat za prenočišče. Zlomek! Sitno je fehtati pri znancih in nekdanjih prijateljih v takšni paradi, kakor le moja. Ko, morda me pa ie ne M»do spoznali; prvtmu Klemenu >eveda nisem podoben. Pa iraj koga to briga!*'
flem od planin se je zaslišala p« som Dolgi clasovi so s"e to-
BARABA
se je komaj ubranil solze.
"'Lepa noč." je vzdihnil poi glasno, ko se je vzdramil.
■"'Lepa, lepa,'* je pritrdil voz nik, "'.iaz bi skoraj pel."
"Jaz bi tudi." je pripomni) Klemen. "Ali znaš tisto?"
■"Nocoj je lep večer--"
"Znam, če jo le ti?" Pa >ta jo zapela. In na voz nikovo začudenje je pel tujec ravretno, popolnoma po nape v 11 tega kraja. Tujec ga je jel zanimati se bolj in ga jc vprašal odločno:
41 Povej mi mi, kdo si in odkod si? Prej si mi obljubil!" "Ti bom povWlal. Jaz sem p i sem čez temno krajino, od-i'barajba, potepuh, tat. lenuh,
vso sem. le ubijalec nisem 'n prišel sem od daleč. Pa zavoljo tega se me ni treba bati. Ne bom ti storil zalega. Ne boj se tistega, kateri ti pove odkrito. kaj je. bolj se boj onega, kateri se ti bo hvalil."
TBaT>ec i=e je stresel ne da bi se bal tujca, stresel «e je od groze, nad človekom, kateri mu prr.vi odkuito, kaj je in ne skriva niti enega zločina.
Privozila sta v Narije, Hlapec je vozil gkozi celo vas in i.a gornjem koncu zavil s ceste na kolovoz. Kjmaht sta dosegla obširno dvorišče, bila sta pri Mihe vu.
"'»Kar zraven mene pojdi v hhev, bova pa tukaj čakala vr-čerjo," je rekel hlapec. Za njim je vstopil počasi Klemen.
Ko je hlapec otvetrel žival in nametal mrve v ja^li. «e je vsede! v post'elj in povabil k sebi Klemena.
iKlemen je v sedel k njemu in zdaj sta opazovala druer drugega. Hlwpec je videl, da je tujec srednje postave, boli šibak in lepega život a Tudi Klemen si je bolj ogledal tovariša. B:1 je nizek, širok v hrbet in križ, kratkih, močnih rok, priljudne ga obraza in viseči hbrk pod nosom.
1 -van po dolini in se nazad-izirubljali v 'šumu bližnjega ročtga potoka. "Aha!" je pomislil Klemen, če nimajo steljarje tam kje. i ia hi šel! Ampak daleč je. i'oljfco bo. da si bliže poiŠčem \ iv-erje".
Začel je misliti, na katero >* ran bi krenil. Nedaleč od čete so ve =vetila okna velike hi-na drucro «tran ceste so pa nlatili.
Tedaj se ie zaslišalo v hliži. m rop<-tanje voza in kmalu .ie privozil po cesti zapozneli voznik. Vprvžrnn sta bila dva ve-ika, hela vola, ki ?ta z lahkoto lekla voz, na katorem je sedel ozn i k Ko je privozil niimo •il'enK'na, je ta hitro skočil čoa •arek na cesto in se zbasal na •idnji konec voza. To delo je •pravil tako 'brezbrižno in ma-'•mamo, kakor bi bil on got«po lar voza, živine in hlapea. Hla pec se j»- v zdramil vsled ropo. ta.
"Kdo sedi tam?" je za vpil. "Tvoj prijatelj." je zavipil tudi Klemen in še pristavil: "Prav za prav pa to nikogar ne skrbi."
"Kopa?" je vprašal z zateij. njenim glasom voznik in usta* yil vola Začel je vstajati rai kup apna in se 'koh-diti z debelim bičem v roki proti Tfremo. nu.
"Mož, le kar tam o»tani," je dejal potepuh, "raj^i jaz pri* rlem I; tebi."
'Prestavi I se .je mimo tzačnde. bp ga voznika in se v sedel na •eno. Voznik ni vedel ali bi se čudil ali jezil nad to predrznostjo
"Kdo pa si?" je vprašal potepuha nerazumljivo.
4'Vse zveš, samo prisedi in poženi." je odgovoril Klemen.
Voznik se je čndil bolj <in ni vedel, ali nai (prisede, ali pa naj vrže vsiljivca raz voza.
"Kam pa voziš?" je vprašal K'emen, "K Milfrvii v Narije." "•K Mihevu! Ne vem, kje je \li še živi stari Mlbev?"
"Ne živi več," je rekel voz-k "Kako pa to, da vež za
iiheva?"
"Mf ni je vse znano, jo dejal lCl«men, "toda prijatelj, ali me »odo hoteli sprejet: čez noč? štari Mihev bi me bil, za mla-le ne vem.*'
"Tudi mladi te bodo sprejeli. So tudi dobri ljudje"
Potem Rta molčala. Voonik j« ur« bal, kdo bi bil ta človet,
"Kaj mi hofa&V' Oni pa še 'bolj zaihtel, zakri lil z rokaoni pred se vzdihoval "LukaŠ sem — Klemen jaz sem!" ' "Ti si?"
Objela sta se, stara znanca in prijatelja iz mladih let. Ob jemala sta se dolgo in strastno. Pritiskala sta se drug k drugemu, močila ri obraze s solzami da sta inVela oba mokre brke in lica, zraven pa ih tela. Ko sta natesi'a prvo hre penenje in sta izpustila drug dnijrega, je prršla dekla klicat hlapca k večerji.
"Ne bom jedel nocoj, nis'em lačen." je rekel dekli veselo.
"Jaz hi pa jedel." se je oglasil Klemen.
'"Dobiš večerjo nocoj, da se naješ pošteno." mu je odgovoril hlapec. Dekli pa je rekel: "Prijatelja sem dobil. .Klemena, ti £?a nisi poznala. Pojdi z mano, pa pone^i mu moj del večerje.''
POROČILO OČIVIDCA O RAZVOJU BITKE PSI SALERNU
Lt. Commander Frank C. Grismer, ki služi v mornasici, je pretekli teden kot očividec opisal bitko pri Salemo. Imenoval je divje bor be na obali "krvavo, grdo stvar, katere morda ne boste radi slišali." Toda, kar nam je povedal, je opis tega, kako so britanski in amerikanski čla ni zda^ že slavne 5. armade odbili najhujše nacistične napade, kar so jih bili zmožni, ter tako izvojevali zmago.
V opisu izkrcanja je Lt. F . Grismer poudarjal zaščito, katero so dajali lovci in bombar-derji našim četam. "Pred: nost, ki smo jo imeli nad N'em-ci v polne moht-pgu je bila — premoč v zraku, mnocro premoči."
Takoj po obstreljevanju iz topov mornarice, so se izkrcali britanski komando oddelki, ameriški Bangers ?n tehnične čete mornarice. Lt. Orismcr pravi: "Ti so vedno prvi." Komando oddelki in Bagnerji so pospravili 7. gnezdi strojnih pušk in baterijskimi pozicijami. strelci,, ki :so se vkopali in z mežnarji.. "Vse to že dolgo predno se ie naša pocrlavitna sila sploh izkrcala".
cpiemo".
Nemški napad je pregatzil, poroča Lt. Orism'er "britanske in ameriške vojake, ko da je valjar za drobljenje kamenja Vojaki so se umaknili, toda ko manda oddelki, Rangerji dn tehnične čete so se zagrizeno držale na obali. Takorekoč dobesedno z zobmi so se zagri: v kamenje in z nohti izgrebli luknje, v katerih so se skrili povsod, kjer jim je uspeh), da se i r> filtrira jo v gričevje".
Skupina angleške infanteri je, kateri >e je posrečilo, da se v koplje, se je nahaja!« v svojih lisičjih luknjah ob zidov ju italijanske mlekarne. Nemški 'napad jih je tam presenetil' in Or: sme-r j'e z naslednjimi besedami opisal, kaj se jim je pripetilo:
"Eden od nemških tiger tan kov je Sel tam skozi ponoči Približno .100 jih je obležalo. Tz tiste pozicije se ni rešil niti eden. Puške in strojnie'e, in vse, kar so imeli v svojih nahrbtnikih je ležalo razmetano vse naokoli.
Prvi nemlški protinapad se j.ip začel ob 10. zjutraj in je bil, Kl'emen je ostal sam v hlevu,'kar je Lt. (rrismer 'imenoval: pa ne dolgo. Kmalu >ta se vr- "Lulu": tiger tanki, kakor jih nila; dekla je prinesla večerjo, imenujejo emci. ki streljajo iz krajec kruha—pt rcejšno skle-. svojih hudobnih 88 milimetrs-do solate in na vrhu meseno kih topov, so se pognali narav-klobaso. Lukač pa velik zeleno, nost doli proti morju, v sredo, pobarvan vrč mošta.
Amer. bolniška ladja Nova uniforma potopljena	švicarske garde
Glavni stan zaveznikov v Al- Švicarska garda v Vatikanu žirjn je podal 9. okt. vest, ki je.dobila m )derne poifike mesto pravi, da so nemški 'bombniki tradicionalnih dolgih hali-napadli in potopili ameriško bard, ki še prihajajo iz 15. sto-vojaško bolniško ladjo dne 13.'litja, septembra letos. Ladja, je bila napadena v salernškem zalivu1 Molitve 23 papeža
ob italijanskem obrežju in to vkljub temu, da je imela svetle signale 'bolniške ladje in jo je bilo izredno lahko spoznati, kot tako.
Več angleških bolničark in zdravnikov je 'bilo ubitih, twin ameriške bolničarke, 103 po številu, no bile vse rešeno.
Liverpoc!ski nadškof je v i-menu katol ške hierarhije izdal na katoliške škofe naslednjo naredbo:
"Nadškofje in škofje Anglije in Wale? a naj bi resno prosili katofliČine, da molijo za svetega or.eta papeža v temi strašnem in nesrečnem trenutku."
"Te zasebne stvari, pisma od doma. fotografie domačih, vseskozi poškropljeno k krvjo in potisnjeno v blnto, (fe daja lo tej vojni neko silno osebno noto — vse te privatne stvari so se ti zdele, da so živo meso in kri svobode, katero je nacistični tank pohodil in pregazil.*
Tod h drug podatek, ravno o I tej poi ieiji, o katerem je Lt.
preko in vse naokoli nasr.h moz	•
,	i	-ui117, Grismer poročal, ie bil po-
tter :>o razbnah povsod na maih »	,	.
'VndnJ^^oni- nr-hodniiS.^ ne koščke nase ljudi in njihovo
Domača fronta
sebno značilen za borbenost, ki je to obalo in mostišče napravilo varno, in nam zdaj poda-I rila Neapel. Nekaj ur pozneje (je naletel na istem m'estu na . bi itanskega vojaka, ki je mir-
Kako si preskrbeti War Ration gubo časa za vojno produkcijo, i110 'kuhal svoj čaj ob tistem zi-Book No 4	.	fcas, porabljen za učenje nove-' dovju. "Podarili s0 mi ga,"
War Ratiou Book No 4 bo raizdeljevana od srede 18. okto. bra do sobote 30. oktobra. Dan in loka! razdelitve bo oznanjen v vašeni domiačem časopisju in preko radia.
Pazite na to važno naznanilo.
War Bation Book No. 4. ne bo razposlan po pošti. Da si preskrbite to novo knjižico, bo moral po en odraščen član vsa-
HKv je zdaj oliokan." je rodbine (ki mora stanovati
začel posrovor Klem'en. "tedaj, ko ser«, tu jaz služil, pa ni bil.
"AH si tudi služil tukaj?"
"Seveda sem, pred tridesetimi leti. Lepo .ie bilo tedaj in morebiti bi bilo še, da me ni vrag zanes'el1 v tujino. NVki Lu-
na istem mestu) priti osebno na kraj. kjer se bo vršilo (popisovanje. V večini krajev bodo šoje kot uradi za registri.
ranic.
ftani oboroženih sil. ki trdo doma, bodo morali zahtevati War Bation Book No. 4. na isti
km- moje starosti je tudi služi!' r.in fertt cIviln(> ospbo ukaj za volarja in je še po-l (Kmlar poda?tfl na tem ostal ko sem ^az sel. Ali racijo> vzpmiffi R ^ kopiio senahaja kje v okolici Lukač War Ration No. 3, kate-
<1 rfiT J 1 ,, .	, 'ro so dobili člani rodbine, za
Dobrodel je mrmral hja- katerp nameravate ' zahtevati pec. Lukae! Ha, Tmkačev je nove kniižice. Kno kopijo War vce za iDobrodela pa ne vem. Rntj^ No 3 mora — Oiojo! '	! .	i , , ,
"•Kaj pa ti jc?"
"Nie mi ni! — Lukač Dobrodel, pravjš?" je hitel hlapec.
"Da Ivukač!" je nadaljeval
Klemen in se ni več menil za hlapea. "S tistim Lukačem sva služila skupaj dve leti in če bi jaz živel sto let, ne pozabim te službe. Vesel fant je bil
pisat«! urad lokalnega War Price and Bation Boarda in sicer po eno za vsako kopijo War Ration Book No. 4, katero nameravate dobiti.
iNia registraciji se bo zahtevalo od prosilca, da izpolni ja-ko enostavno polo, na kateri bo moral zapisati ime, starost in spol vsake osebe, ki ima do-
in dober in midva sva se imela Mti-War Ration Book No. 4. rada kakor brata. Nikoli ni bi- Držite se svojega aedanega lo zamere med nama. V lepih posla, ake je koristen za vojni
ga dela, je' tudi izgubljen. Iz- Je	Skupina teh britan-
gubljen povrhu tega še čas vojakov je -bila navidezno iskanja in vežbanja onega, ki ™irna in V™ nic razbnr vas nadomesti v starem poslu. T»ač pa zolo odločna. Na^ in radi tega moramo vztrajati PriJem obaIi ip W1 takrat na svojem delu. Pa naj se vam ogromna pest, ki je Nemce zdivaš* d-olo še tako majhnem tak<> trdo dayfcla' da mo-pomena, ako je koristno vojne.«m«knit». mu naboru, ne zapustite gaj Omenjeni je dalje tudi pove-temveč. ostanite tam, dokler ue*,}^ da sta bila ie prva dva
nočeh sva hodila skupaj pa pela in ukala, da sva vse očarala. Kadar sem slišal kje v svetu
napor
Od Pearl Harborja sem, so ameriški možje in žene, pri in
bo vojna dobljena.
Pomagajte vojakom na bojišču s tem da hranite doma.
•Naši veliki vojaški voditelji so nam povedali, da se je začela naša ofenziva proti sovražniku. Poročila, ki prihajajo iz najrazličnejših bojišč potrjujejo, da je tempo našega napadanja naraščajoče. To pa pomeni, da se mora femfpo na domači fronti tudi pospešiiti.
To pom'eni, da tnoramo pomnožiti našo produkcijo letal, tankov, ladij in orožja. l)a bomo pa sposobni to tudi zares izvesti, je neobhodno potrebno, da štedimo s svojimi delavskimi salami, z gorivom, z materialom in opremo.
Visaka rodbina in vsako podjetje v Ameriki mora podpirati ta program. Vsak najmanjši prihranek je zelo važen prihranek.
ftfediti moramo z oljem in premogom, s plinom in elektriko, z vodo. transporti in prevozom.
. Ako bomo stedili s temi pre-potre/bnimi stvarmi, bomo dosegli, da bo domaČa fronta mnogo uspešnež podnirala
peti tujo pesen* vselej sem sejdustrijffkih strojih i*vršili za- mpšfvo ™ bojiščih. —(OWI)
apomnil na njega in včasih sem'r«* čudež produkcije — ondež """ --—1—
^ora ' jokal. K oibi jaz ostal, bi katerega zdaj odplačujejo zrna Klemen pa je premišljeval o bilo morda še dol^o tako lpzdraženih narodov'. Uspehi starem K'emenn, njegovem ne- no, tako sem si pa. sam zapra-] naših vojakov so bili vedno od^ Kdanjem gospodarju, o n^kdan vil srečo. Tistega večera, ko visni od nepretrganega dovoza .h znancih m posebno o prija-'sem' še! odtod, me je spremljal večjih količin boljšega orožja
*2in:,neki	^ ?aR med potjo M ono, ki ga more prodnciraVda sodfelujojo in pomagajo dr-
, v I??' ' ^	?bjemal me je' da ^ ^ 14 sovm^Dik.	Sati določeni rok, ter ako-^ni
»nrtev? Zagledal se je v blesce-,bolelo cez pas, tako mo je lju- " ~ "
č« nebo. koder so trepetale zve-j bil."
zde, kakor včasih, ko je še kot!
funt vnsoval.
njerovo srce
njemo, nristop
r\jora že davno
vendar pi
milil trdo,
15. oktqtara xadnii rok za poliljke vojakom,
15. oktober g'^ zadpji rok za božične poštne pošiljke voja Kora ki služijo onstran morja. Vojni department poživlja vse,
Toda, nikakor ne smemo po-'so, svoje zavoje naj takoj od-
eahljati, da je vojna vse prej, I pošljejo..
i^jup .M«K,u n,Mev ao ko je viaei n^pca čepečega	bistvena, važnih poslih^ močeih škattjica^i m zabojih
9	^^t -i« POfteln in klicajocega njegpvo	i»v neobbodr^ter zavite v Itako tnfežne za-
pnhod v domovino o-, ime. Stresel ga je za ram# in bo Mr^l civilni- pfodukm^lvoje, da bodo mogle prenesti lo, pokvarjeno nrav, da zaklical:	' Manievania.službe pomeni ia-msogo trdega rav^jV
dneva zares odločilna. "V teku teh dve dni," je dejal, "so bile sprem'enile tehnične čete obalo v zavezniško bazo. Obzorje je bilo kar zasenčeno od zavezniških letal. Nemci pa so se začeli umikati."
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
Tu spodaj so prioblena nekatera mnenja lušili rojakov io rojakinj, ki jib je pisatelj knjige prejel od onih, ki m knjigo naročili in precitali. To je samo en del teh mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh.
Cleveland. O. — Va.šo krijlffo. "Ko.siao fli v morje bridkosti sem prejel. In če povem, rta *em jo še Isti ve&*r prebral (lo polovice in nasMujl dan pa .lo konca, je dovolj priznanji za nje vsebino • #. #
»ireanev, Minn. — Sedaj, ko sem prebrala Vašo knjigo: "Ko smo Sli v morje bridkosti'', Vam b</čem povedati, da tako zanimive knjige nitjem 3e brala. Kako lepo lb Jasno ste popisali por slovenskega naroda v morje bridkosti. Xe vem, kako bi Jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom.
* • •
Aurora, III. — Knjiga—Ko smo §11 v morje bridkosti mi tako zpIo ugaja, da takoj naročim 5,: eno za svojo prijateljico.
9*9
Loa Angeles. Cal. — SprejtU sem poslan« knjgo "Ko smo Si v morje bridkosti' in zelo se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala ?m jo rojaku,
Id jo tudi Uoče imeti. Tu p«,Ciljam narot'ilo.
• * »
Morgan, Pa. — Vaia knjiga zasluži vse prixminje in zato
pa »ud! zasluži, da pride našim ljudem v roko.
• • «
Walsenburs, Colo. — S knj:go "Ko smo fill v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. 2elim, da bi se tttala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo w m priporočam
Knjigo lahko naroČite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street New York 11, N. Y.

KNJIGARNA
Sloveaic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Temovac
Spisal Ivan Albreht
Cena M cent«*
Belfegor
Spsai Artur Bernede
Cm 75 centov
Filozofska xgodba
Splaai Aiojs Jirasek
Ctm 8# centov
LETOS IZŠLA
Ko smo šli v morje bridkosti
Spisal Bev. K. Zakrajtea Knjiga pripoveduje, kako je Hitler nastavljal llm« nice la zanjke in pripravljal M strop" ca Jugoslovane in njihovo državo ie dolgo prej kot jo je napadel.
Knjiga Jc r platno veta na in ima
207 strani.
Ona $2,—
drtavjjM* h| manRI$
"EOW TO 0EWMK A CITIZEN of THE UNITED STATES"
V tej knjigi «0 vsa pojaaaila Id
nji oni ap naaeijence.
Cap S3 centov
Listki
Spisal Km rar Mefiko; 144 str.
Cena 70 eenlm
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Ceaa 75 centov
Zločin in kasen
Spisal P. M. Dostojevski DVA ZVEZKA
Živi izviri
Spisal Ivan MatiSč Knjiga je srojevrsten pojav v slovenski kn^liovnosti, kajti v v nji je r trinajstih dolgih po-glavjlh opisa sih trloaj»t rodov
slovenskega naroda od davnih početkov t starem slovanstvn do danaSajega dne.
13 poglavij — 413 strani V platnu Tesano
Ona $J —
Državljanski priročnik
(V slovenMInl)
KnJlUca- daj« popadaš navodila, kako. postati oinerUki državljan.
poučini spisi
Angleško Slovensko Berilo
(P. J. Kera) — Vezana knjiga Orna
Crovedoreja
Spisal B. Lecvsrt. 148 strani s slikami.	Ceaa IL-
Knjiga o dostojnem vedenju
Ul strani
Mlekarstvo
Spisal Anton Pevc. 8 slikami. 168 strani. — Knjiga ca mlekar Je tn tarmerje v splotaon.
Cena M
Obrtno knjigovodstvo
258 strani, rmana. — KwJI^s Je namenjena v. prvi vrsti as stavbno, mnetno In atrqjao klJočav-nlčarstvo ter leleaollvarstvo.
Cc*» 11^-
Ako naredite knjigo, prikiito k tOa U. & Mirana CamUm Order za oavsjcM sveto. Maajie sveto, lahk® poUJete v C. S. nrankah pa a oziroma 3 cente.

" t
"GLAS NAHODA" — NH.U CORK
TUESDAY, OCTOBER 12, 1943
P
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — SpisaJ: F. S. FINŽGAR.
-31----
In tedaj je nastal vihar. Ves hipodrom se .ie razdelil v dvca tabora; polovica je kričala, da je Azbad ptiča zadel, polovica je oporekala, zadel je lv pero, ptič še sedi in jezno g.eda za Aabadom. Tisti, ki so stavili nanj, ;so trdili, da je -lava dobiljena, oni, ki so stavili &oper, so kričali, da ni. Navali .-o trenutki tolikega viharja, da bi se bil hipodrom -iz-I ireni en i 1 v boj tisočev in bi biJa 'kri pitplula areno, da ni ? "pravda dal znamenja s trombami Kot sodnik in naj-višji pravdnik je razsodil: "Aizbad je zad<tl in ni. Če ga nihče n<» zmaga, bo odlikovan. Stave pa stoje: če ga nihče n prekosi, so stave nanj dobljene, sicer izgubljene!"
Zopet so trombe naznanile novo h-kmo. Azbad se je bal. Hitro je veiel ponuditi velike vsote vsem ostalim tekme cein, da bi c-e umaknili. Večina je denar sprejela, le Iztok in dva Tračana sta odklenila. Azbad je sel sam do njih. Stvčalo se je ponosno oko svobodnega Slovena z lokavim ni-čenutrnim bleskom Bizant'nca. Me ni odgovoril Iztok, go-•oril .je pogled: "Napiodaj nismo Sloveni nikdar!"
In zajezdila sta Tračana, izstrelila, grešila. Izvrstno »o švignile puščice, vse tik ob kragofji, prodrle močni škrlat na strehi in izginile. In tedaj še eden, barbar, SloVen.
"Zadnji," so zatrobile trombe. Hipodrom >e je zopet f umiril, vse se j,' ozrlo proti katismi. Pojavil se je Iztok, uologlav, z birnimi kodri, v dolgi halji iz hisa, ki jo je prejel od Kpafrodita. M*ed gledalci so se oglasile opazke.
"Ha, barbar, v halji kakor Molohov žrec! Vestalka, ta naj zadene! Odkod je? Gost Kpafrodita! Baje Sloven!"
Iztoku ponudijo ioke in puščic;-. Napne tetivo pri pr- n4aju __ ,„,vt.fl^e in Konra_ M in, drugem, napne pri tretjem, trenk — vsak lok je počil, nističn.- tolpe" so iz-nhile več Hladno jte metal lepo rezijano oiožje na tla.	tisoč mrtvih in nekaj ti-
V8TANOVUK.N K IMS
Rodočnost na Obzoiju
Piše LOUIS ADAMIČ, predsednik Združenega Odbora Južno Slovanskih Amerikancev.
Uradni naslov: THE L*N1TKII COMMITTEE,
1010 l'ARK AVENUE. NEW YORK 2«. V V,
BALKANSKA LJUDSTVA IN KOMUNIZEM
Začetkom septembra letos je
JUGOSLOVANSKA GUERIL-SKA FRONTA
(OWI) — Poročila agenture As-sociated Pres preteklega tedna iz I»ndona so naznanjala, da se je fronta jugoslovanskih patriotov razvila v fronto velikega obsega. Na deset tisoče jugoslovanskih domoljubov se! je vrglo v srdite borbe z nem-j škimi četami, počenši od sre-j de Jadranskega morja pa do sej
verovrhodn? Italije, in udarja-! izdala založba The Bobbs Mer-
ril Co., 4(>8 — 4th Avenue, New York City, knjigo z naslovom "Escape from the Balkans", katero je spisal bolgarski novinar Mihael Padev,
Mr. Padev je dovršil svoje študije na ameriškem kolegiju in je bil svoj Čas časnikarski poročevalec "London Tiinesa" v Sofiji, Iz Bolgarije je šel s svojo ženo v letu 1941 in sedaj živi v Londonu. Njegova žena je bivša princesa Priscilla Biibesco, hči enkratnega ru-munskega poslanika v Zdr. državah.
»S posebnim dovoljenjem založnikov je "Bulletin" Združenega odbora i>ovzel iz knjige mr. Padeva poglavje, ki je važno z vidika vprašanja, kaj se danes smatra za komunizem na
jo na Hitlerjeve linije, ki so v jugovzhodni Evropi močno raz
tegnjene.
iSplit na jugoslovanski obali Jadranskega morja, pristanišče Sušak, 175 milj bolj na sever. poleg Italiji pripadajoče ReTcf, in ozemlje okoli Gorice, približno 25 milj nad Italiji pripadajočim Trstom, so bila središča najtežjih bojev, v katerih ie bilo vdeleženih mnocro nacističnih divizij — tako brzo javlja A P poročevalec William Smith White. Boji so s'e razvili tudi še v nekaterih manj važnih pokrajinah.
Niemška vrhovna komanda je priznala težo te vojaške naloge, Vi jih jo presenetila v frre-notkm resnih porazov na Ruskem in v Italiji s tem, da je objavila za boje v goriškem o-kraju — "slovenske in komu-
<o<vv ujetnikov." Baje je zdaj nemlskim četam prepovedano zajemati še več ujetnikov.
Ljudstvo se je čudilo.
Slednjič se je odločil za velik, neroden lok, prav barbarski. Xato si je izbral strelico, samo eno. Ponudili so ni!u e dve, pa je odkimal.
Med ljudstvom šepetanje začudenja	Teodora sama f^r'inski radio je poročal o
e je nagnila preko katism.	1 srditih bojih v predgorah Do-
N'ato je šel Iztok s*a mh si odbrai- konja krasno divjo1 lom>tov, med Benetkami in živalico. doma izza črnega morja. Privel ga je v areno.j^'rs*0,J1 ^.ial, da ie vse to Iztok je zmajal z glavo, sluge so pristopili in (Kipeli zapone ter,021 Za ^niške čefe nevarni sedlo. Ljudstvo jc glasno vzkliknilo.	,no. Nemška ojačenja prihajajo
rn i • • r . i •• i » i- i r. ,	.	, ha je tudi z n.iiveeio naglico v
Tedaj j.- Iztok prijel haljo docienko ,n jo vrgel raz sebe. k„jo ,)h r>aln:Uirski	\
Krog bokov se je zableste a bela j^rijccevina, ki mu jo je se- ka1,rinii namorava1o nekf^0
-tla Ljubimca :n sta je ob ornem konju sred, arene svobodni rf(,llT,Mm,liti ono	,oto
-m lep in postaven, «la .;» Teodora pritisnila brušeno p razni o u:	, i A i -i v
i	•	lil .i	. , ... , 1 ... «-1 so v oven teomh naiteznh
k oeesu, in tfa gledala s pohlepom in naslado; mrsiea ob mišici, i •	i, o v. ™
kakor zid krog Bizanca.	^^	8Pllt	—- «
Iztok je zateknil streiieo za pas, prijel lok z levico, z de,-'' ^ll'	^ =
,,o brzdo in planil kakor pe:o na k, nja. Spela sta se. po-	^
tem pa zdirjala po areni. Jezdil je prvič in gledal kramlja	2,1	^ v
ljmt-tvo je zamrmralo. Ker ni prožil	nnikra.,^.. easu zap^en.h v
Je*M je drugič, strelica še vedno za pa,om, konj vedno'V	T"
v I. Miejšem din.. Iztok oa kakor bi sedel ™ ptici. '	^ ramen zaveznikov.
no«t, kot je n. pr. angleški Ernest Bevin ali pa ameriški William Green.
"Komunistični pojav n a Balkanu izvira, po mojem mnenju, iz nečesa, kar jaz označujem. kot ločen je države od ljudstva. Državne administracije v raznih balkanskih državah so prišle do stopnje, da sf> se smatrale za vsemogočno oblast, ki jc vodila politiko na
;<Vsi "balkanski nacijonalisti so delovali proti i deji udm-!SVOJ° P('st 111 blla »'iff^wna le ženja balkanskih ljudstev in ';aina sebi. Ljudske organizaci-proti interesom ljudstev, kate-strr",v" re pravijo, da predstavljajo. J ^ 1
traicke m •unije so
delavske strobile (1 mira za
je to, kar o tem jka-c mr. Padev tako informativno, da hočem v tekočem članku citirati nekatere njegove ugotovitve. To pa največ iz razloga, da se prične čistiti pojme in se na na ta način prikaže stremljenja in želje 'balkanskih ljudstev v pravi luči.
Mr. Padev pravi v svoji knjigi, da si je z ni«> zagotovil mesto v seznamu Gesta pa. Toda,j kakor malo se on briga za oii-t<»žitve od strani Gesta pa, tako mu ni mar, kaj porečejo k njegovi knjigi razni balkanski politični krožki v Angliji ali Ameriki. V tem smislu je zna-
Toda jaz mialim* in upam da'4™^ I>ro-la^ne' kot P^>tidr-spadajo v prošlost. Zelo never- zavni ek'menti ln 7-ltrte- Ko je jetno je, da bi še kedaj igrali iz,T,n,hnila v°jna. 50 Mk "kin je. kako važno vlogo na Balkanu ne vse P0^™ stranke y Grči-v bodočnosti — razen če
jih, ji, Bulgariji in Rumunski.V .Fu-
spet postavijo na vlado tuje!*0*1™* obstajale le delno, sile."	(Boris v Bulgariji, Karol v I?u
Mr. Padev vidi i)oleg d«zdaj mnnijl- P.nul in St°jadinovič v
Jugoslaviji in Metaxas v Grčiji
so bili vsi fašisti in dktatorji
prvega reda.
Ko se je v Grčiji ljudstvo od-j zvalo pozivu vlade, da si' postavi v bran vpadniku, je to j storilo bolj iz kljulx^vanja. koti radikliea vlade samega. V sov-! raznemu vpadniku so oUmem1 bili silo tiranije, s katero so jih, seznanili njih lastni državniki n katero so v manjši obliki že! okusili v svoji lastni deželi, i
omenjenih nasprotnikov svoje knjige še tretjo kategorijo kritikov, ki bodo brezdvoma udarili po njej—to so elementi, ki vpijejo proti rdeči nevarnosti na Balkanu. Avtor knjige pravi, da se zaveda, da lv»do ti elemtni, nele balkanski, ampak tudi britski in ameriški, gotovo razglasili njegovo knjigo za "boljševiško" literaturo.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je no7a knjižica
ki daje poljudna navodila, kak« postati
amerižki državiian.
Polr* v|ir»Aiiiij. ki J1L uitvadao »rftulkl 8tn v i jo |»rl izpliu <lr-tarljaxi>(><>. vm>l>uje kiijitl<<i fle v II. delu ink a.1 vužulti letale 1» £«ndorln»' TUilloJenlb drl«v. » III. delu |>ud nasloTom Ka7.n0. pa Proglas ueodriraostl. tMava 7a->1 1-njentti drža t, UdcuIdut iturtit 1 (ieiiynliurj»u. Pr«I.Ht<liilM Z--<JluJ<«-blli (lriar ln l'<jpd!ne drtave Cena knjlticl j«
tamo 50 centov.
lo m* doiri pri: 8LOVKMC PLBIJS111NO tU , > tli W<wt 18th SI..
Balkanu. Po mojem mnenju I (Trobili Jy>do. da hoče pisatelj
Se večji pa je pomen teh bojev Poteg- kot ^okaz. potrjen v obširni
Ljudstvo je zakričalo:
"Stricaj! Proži' Barbar! Za norca nas ima nite ga s konja!'"
Iztok ni slišal, ne videl V njem je živela samo trdna za ve »t. da pred samim mu podira Hilbudije. *<a je s gla po streliei kor bi se zbiral otftan . Iztokovo oko se je zn p i čilo v sokola, kragulj j> zapihal' dvisnil kremplje Bizantinski nepremngljivi ofel se je' stresel pred barbarom. Tztok je naperil str^ico vanj, toda HUDA CERKVENA KAZEN v istem trenotku .ie že švignil s konjem mimo. Tedaj je bi-j	ZA MIKUŽA
podrom mbnčal od j-eze, kakor silen grom. Gledalci, ogorče-' «T - ^i- „ t - C] ni. k r je še ob tretjem pojezdn ni sprožil, so usuli nanj kletve!	^tnJlT^ T
n psovke, ploha razhojenih ostanko- sadja ie pliusknila v!^	apnIn 1943 '5,ede-
areno. nekateri so snemali sandale in jih metali za njim, drugi! »v -nr -v	.„
o potegnili nože izza pasa in mu pretili. A tedaj se je Iztok r^ZT v "	k kv
v hipu okrenil na kon.iu - bil jež. blizu meto - puščica je SJ" " ^ J;|ubl:?.nsko švignila, predrla kragulja s tako silo da se je utrgala veri- , f ? H™V kr°D]kl na'
>Ioa, in ptič je padel s prebodenim srcem pred katismi v areno 't	^^	^
.	.nr. Giegorija Rozmana,
/.abesneh vihar jeze se je prelil v navdušenje, da se je
?resel v temelju silni cirkus. Iz lož je deževalo lovorja, dvor-' an k so poslu!* zmafrovalca z ruticami, pretkanimi z zaltom, in Irena je s plamenom! veseljem na licih šepetala:
"Hvala Tebi, Kriste, a tebi, sin naroda moje rodnice — poljub!"
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE	t0m M 2
4<Ko sem se odločil, <la na-pisem to knjigo, sem se zav«--dal . . nasprotij, ki jih b<> povzročila. Uvideval sem napade, ki jih bom deležen, če bom poiskusil prikazati britski in ameriški javnosti resni
zanesti po naročilu komunistov rdečo propagando v angleško govoreči svet. Padev pravi,' da bodo v napačnem, ker:
"—ne razumejo kaj se lahko razumeva pod 'besedo "komu nist" na Balkanu. To je bese da, ki je bila v vseh ozirih tako pot vor jena potom pred sod kov, da skoro nima več p<>me na. kot taka.
"Vseskoz "d zadnje svetovne vojne SO vsi' balkanske vlade izrabljale označbo ''komunist" v svoj prilog. Sedaj delajo to v še večji meri. NVmški atrent Nedie, ki je vzpostavil kvizlin-skf> vlado v Beogradu, označuje, kot. komuniste vse Srbe, ki so nasprotni njegovemu režimu sodelovanja z okupatorji. Ante Pavelič, načelnik lutkarske hrvaške države, enako naziva komuniste vse njegovemu ! režimu nasprotne Hrvate. An-toneseu v Rnmuniji odreja
preizkušnji, kaj zmorejo pod-jčno sliko Balkana. . brez ka. ,mrtnn « .. . .. . '.iarmljeni ^	^ri.j^. p,,(^lkov in ,,r„st0
Mr. Padev v svoji knjigi u-temeljuje > pomočjo taktičnega stanja v balkanskih deželah, da je čisto logično in razumljivo, zakaj vodijo sedanjo borbo proti okupatorju ravno iste si le in vo<litelji, ki so pred vpadom osiščnikov vnllli lw»r-bo proti domačim zatiralcem. On pravi, da glavno vprašanje na Balkanu ali glede Balkana danes ni, če naj pripade ruski ali kaki drugi sferi, pač pa je z vidika preprečenjja balkanske civilne vojne, ki je lahko predhodnica evropski- civilne vojne, nuj no važno, da .-e gleda na balkanske probleme v pravi luči. ter se razumeva takozva-nn komunistična gibanja za to. kar v resnici predstavljajo.
Iz lož je deževalo lovorja, dvor-1. <!DRlhovTlikl1 Metodu Miku-
zu je \zeta pravica opravljanja svetih obredov (a divinis sus-pensus est) dokler se ne vrne lin ne javi škofu."
Valovi v Bosporu so tiho šepetaii Na njih je dremalo brodovje sanjale so dolgokljune jadrnic, sanjale redke straže na krovih.
Vel?ke ceste morja in suhe zemlje so napeljale vso kri razburkanega življenja v srce Bizanca - v hipodrom in na prostrane fore. Zv.zde so mirno go:>ele, ponižalo se .je iztočno nebo m spustilo radovedna zlata očesca blizu razkošne zem-ie da so gledale valove ljudske radosti, da so se smehljala
boki m vik i, k. se je toči'a v dan slavjapod sinji nočni hal-dahm.
Iztok je slonel na m.hki travi.. Z visokega odstavka r Kpalroditovem vrtu je gledal na morje, iz katerega je odseva-i9 nolHV Ob njem je dehtela reseda, nad njim so cveli lo-vorji \encan s častjo, pozdravljen od jezera vzklikov, m-vendar v tem trenotliu nesrečen. Kaj bi dal, ko bi žumd*.
' .n^f°vo P,av« 15P«, ko l i se pod nogami ra^rostiralo belo-norje Svarunovih čred?
c'erkvfnega mesta uradno ohso jen duhovnik, čigar dejanja so zadnje čase vzbujala toliko pohujšanja in ogorčenja med ver nim slovenskim ljudstvom."
je imerimcioiiale ali p; demokratsko maski ran zagovornik sovražnih balkanskih narodov. Zakaj v Ameriki in Angliji obstojajo balkanski krožki, ki še vedno mislijo na
politiko—spet komunisti. Pod do pretvezo je Boris v Bolgariji pobil tisoče Bolgarov. Macedoncev in Grkov, tako v starih mejah, kot na ozemljih, ki jih je "odrešil". Izdajalski 5TŠki ministrski predsednik Tsoraehoglu proglaša, kot komuniste gerilske skupine, ki «e
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
JUMJLte Note
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	ltriiw> of Sjirlng Time of l51o»t*>ui {Cvetu
*	Pu Jezeru Kolu
*	Tam na vrtni greill Marilror Wall z
¥ S[«ivaj Milka Moli Ori'lifu Walt«
*	iK-kle na »rlu
Oj. 11 a ritka, 1**1 ja j
*	HanVa
Mlaill ka[»'l b ur ¥ < i rcruo ua Staj^rxku .Slajerli
*	llapi>jr Polka IV ua 1 ujfui
*	Sluvonian l»an«v Vauda Polka
*	Ži.i ana umreta
\e>Hi Lratd
*	Ohio Vallr.t Sylvia Polk«
*	Zre«!^! ma u^kuj Ko |itli'icu Ta lunin
*	Pojtll k aroiij I»ol m t*Laiilue
*	Kii.iar Ikm ti mij.lraf fc-l
K^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za pianif-Jianiioniko za $1.
Po 25c komad
kil (J A 1»KKI.K Jf; ftE Ml. A t.A \:irot'-ile pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
ilfi W. I KI h Mrrrl New Yitrk 11. N. V.
meje, teritorije in strategične ^>re proti sovražniku..
IZ GORICE
Na Taboru v Motes pin o je za tisnila svoje trudne oči 92 le+-na I. Kavčič iz nsrkdne tamkajšnje družine. Razumna gospodinja in skrbna žspna je vse svoje iolgo življenje neumorno delala za svojo družino in dom.
Na Lokvah nad Cepovanom ie leela v prezgodnji grob SO let stara Ivanka Vinkler, poročena Mareea, iz znane Vinkler-tieve drKzin'e. Zapušča njo^a
Ko bi slonel sedaj n aokopih gradišča, ob njem oče kro-njega deklico, ,n bi jim pravil o Bizanen, o zmagi v dirkali-
la lo sram^bi, k, jo pripravlja Bizanc premaganim junakom i ,r „ , .
o, in mladci bi sli ;n nesli v <rcih njegovo povest ter se razi Kamvn ie umrl tamošnji h'i od doma do doma SJovenov in ozranjevali boj za svobodo^"fclekarnar Štefan Sauli- Doc^gel l»oj zatiralcem, ki /hn zaslanjajo pot čez Bonav.	L ^ leT>® starost 71 let. Bil je
'tlJnikiM, in vt/JU/,—--X	__
Obrambne točike; krožki, ki se vedno gledajo, kako bi ena balkanska dežela trgala kos« teritorijev svoji sosedi, ali kako bi se en 'balkanski narod n-propastil s plačevanjem vojnih o^lškodnin in reparacij drugemu. Oprijemljejo se pro-šh>sti, nočejo upoštevati sedanjosti in se boje pogledati v bodočnost.
"Za moj del se ne interesi-ram za dozdevna (hipotetična) prerekanja o tem, komu pripada ta ali oni kos balkanskega teritorija . . . Vse to ozemlje pripada balkanskim l j n d -stvom, kot celoti Problemi teh ljudstev so socialni, ne narodni. Vlade teh ljudstev .so tiste, ki v svoji nezmožnosti reševanja širokih socialnih proble mov, skušajo utrjevati svojo popularnost z umetnim podzi-ganjem nacijonalizma.
"Prepričan sem bil, ko sem prvič mislil na pisanje te knjige .. . da moj opis balkanskih problemov ne bo prijal nacijonalnim srbskim krogom, (kakor tudi ne
Znano je, da sedanji borite-Iji proti okupatorjem niso pričeli z borbo šele zdaj, ko je odri Nemec v njihove dežele. Isti ljudje so se lvorili že prej proti diktatorstvu v svojih deželah. In ta borba je bila važ-najša nego vse medsebojno balkansko pričkanje, katero je povzročalo glavobol zapaduo-evropskim diplomatom. Z'una nji svet pa ni vedel o vrenju in notranji borbi v balkanskih državah, ker <e je vsak odpor ljudstva prikazoval v luči komunistične vstaie. Iz teira razloga je za pad n i svet gledal ravnodušno in brez zgražanja na udu-šenje takih "komunističnih vstaj."
Y s vrh o boljšega razumeva nja mr. Padev tudi izrecno po udarja dejstvo, da na Balkanu ni ibilo tekom zadnjih deset let nobenih volitev in pri tem pravi:
"Jaz nisem n<»benkrat pripadal h kaki komunistični organizacij^ toda nič ne dvomim, da bi, ako bi bil balkanski delavec—Bolgar, Srb, Rumnn ali Grk—postal komunist. V dru-
(Nftdftljcrazoe prlhodnitf.)
nacijonalistič-
nim grškim krogom, da pri tem gih hesedah povedano, kot de niti ne omenjam nacijonalistoT lavec bi hotel videti pravice v Sofiji in Bukareštu. Vem, da mojih sodelavcev in stanovskih 8e ne b<xlo obotavljali, da me tovarišev ščitene rn delavce sa-prikažejo, kot- njih sovražnika me organizirane v profesijo-n- i»jju »ittn^sL ix tei. u>ii je in jaz niti ne pričakujem kaj nalnih in strokovnih zvezah. To i-dober in pošten mož ter vobce| drugega, kajti ta Injitfa je njih pa seveda še ne pomeni, da bi 'spoštovan. ,	4 sovražnik.	bil radi tega kaj večji konra-
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
iiiiats ka. delays ka i 'o dp orna ustanova
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 62,000
Premoženje: $10,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika drušlva SNPJ
Glavni stan:
M57-59 S. Lawndale Ave., Chicago. 111.