it * *
*	*	31. julij 2004
*	*	Mali srpan
* * *
Glasilo Mestne občine Ptuj, leto X, številka 7/8, ISSN cena 100 SIT, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ
1318-8550
Spoštovane občanke in občani!
Ponovno smo bogatejši za leto izkušenj Prav je, da jih izmenjamo in v okviru praznika Mestne občine Ptuj tudi proslavimo. V ta namen vas vabim na skupno praznovanje in vam hkrati iskreno čestitam.
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
VABLJENI STE/ BESEDA ŽUPANA
OD 30. JULIJA, DO 2. SEPTEMBRA
SLIKARSKA RAZSTAVA MARKA POŽLEPA IZ CELJA
GALERIJA MAGISTRAT. MESTNI TRG 1, PTUJ
30. JULIJA, OB 18.30
PODELITEV PRIZNANJ KMETIJA LETA 2004 MO PTUJ
GASILSKI DOM SPODNJI VELOVLEK 30/A
OD 30. JULIJA DO 1. AVGUSTA
8. MEDNARODNI BALONARSKI PRAZNIK PTUJ 2004
TERME PTUJ
31. JULIJA, OB 19. URI
OSREDNJA PRIREDITEV OB 800. LETNICI GRAJENE
DOM KRAJANOV NA GRAJENI
1. AVGUSTA, OB 14. URI
MEDNARODNA KARTING DIRKA
KARTODROM PTUJ
3.	AVGUSTA, OB 10. URI
RAFTING - SPUST PO DRAVI
4.	AVGUSTA, OB 13. URI
VODA VIR ŽIVLJENJA - OTVORITEV OBNOVLJENEGA VODNJAKA
MESTNI VRH 31, PTUJ
4. AVGUSTA, OD 10. DO 24. URE
MUZEJSKA POLETNA NOČ
PTUJSKI GRAD
4. AVGUSTA, OB 16. URI
7. BALINARSKI TURNIR
BALINIŠČE POTRČEVA CESTA, PTUJ
4.	AVGUSTA, OB 19. URI
OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFU " HALLO GRAZ"
MAX Al FISCHER 17. GRADCA DVORIŠČE PTUJSKEGA GRADU’
5.	Avgusta, ob 10. Jeh*
OD STATUTA DO GRBA PTUJSKO MESTNO PRAVO V SREDNJEEVROPSKEM PROSTORU
VITEŠKA DVORANA PTUJSKEGA GRADU
5. AVGUSTA, 6# 14^0
VITALIZACUA - DOKONČANJE FAZE PILOTSKEGA PROJEKTA NA PTUJSKEM JEZERU
RANCA PTUJ
AVGUSTA, OB 16.15
OTVORITEV RAZSTAVE IDEJNIH ZASNOV KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV ARHITEKTONSKEGA IN KRAJINSKEGA OBLIKOVANJA ZA PUHOV MOST ČEZ REKO DRAVO NA PTUJU
MIHELIČEVA GALERIJA, PTUJ
5. AVGUSTA, OB 18. URI
SLAVNOSTNA SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ
SLAVNOSTNA DVORANA, MESTNI TRG I, PTUJ
5. AVGUSTA, OB 19.30
OSREDNJA SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU MO PTUJ
DVORIŠČE MINORITSKEGA SAMOSTANA
6.	AVGUSTA, OB 16. URI
LIKOVNA DELAVNICA NA PROSTEM V PARKU LJUDSKI VRT
6.	AVGUSTA, OB 19. URI
OTVORITEV "SKATE" VADBIŠČA V PARKU LJUDSKI VRT, PTUJ
7.	AVGUSTA, OB 9. URI
POHOD NA NAJVIŠJI VRH MESTNE OBČINE PTUJ
ZBOR POHODNIKOV - MESTNI TRG, PTUJ
7. AVGUSTA, OB 8.30
ZAKLJUČEK AKCIJE NOVČIČ ZA SONČNI JUTRI
NOVI TRG, PTUJ
7. AVGUSTA, OB 10. URI
100 LET USTANOVITVE SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SPODNJO ŠTAJERSKO IN PODRUŽNICE PTUJ Z OKOLICO
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ, ORMOŠKA CESTA 28, PTUJ
7.	AVGUSTA, OB 20. URI
PTUJSKA POLETNA NOČ
8.	AVGUSTA, OB 10. URI
BOKS TURNIR ZA POKAL MESTA PTUJ
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA, PTUJ
Med pesimizmom in ponosom
V lanskem uvodniku Ptujčana sem namenil nekaj razmišljanj pomenu praznovanja in praznikov. Omenjal sem potrebo po prekrvavitvi značajskih lastnosti in vrednot za globlje razumevanje prepletenosti našega življenja. Ker se v zadnjem času pojavljajo posamezni enostranski in pesimistični pogledi na dogajanje v naši občini, bi želel dodati svoj pogled. Pa ne želim omejevati pravice in svobode do različnih mnenj, želim le opozoriti, daje poenostavljanje zapletenih družbenih odnosov in vrednot milo rečeno nekulturno dejanje do rezultatov dela naših ljudi. Težko je namreč razumeti in sprejeti pavšalne ocene nekaterih posameznikov, da je Ptuj mesto brez vizionarjev in hkrati mesto duhov, kjer se nič ne dogaja. Priprava razvojnega programa, ki ga vodi Mestna občina Ptuj s skoraj 150 različnimi strokovnjaki iz naše občine ter zunanjimi sodelavci, je namreč pokazala, da je v naši občini mnogo ljudi, ki vedo, kam želijo razvijati to mesto. V Mestni občini smo pripravili dolgoročno vizijo razvoja in jo soočili z različnimi pogledi sodelujočih strokovnjakov. Zavedam se, da bo letošnja jesen, ko bo potrebno doseči konsenz o razvojnih prioritetah naše občine, zelo vroča. Osebno se namreč strinjam z definicijo ameriškega arhitekta Frenka O. Gehry, ki trdi, da je sodobno razvijajoče mesto demokratičen sistem, v katerem se težko dosežejo enoznačni konsenzi. Po njegovih trditvah se mesto najhitreje razvija, če v njem vlada kaotična demokracija, ki goji kulturo medsebojnega spoštovanja in razumevanja.
Prav tako se mi zdi krivično do množice tistih, ki v tem mestu,, vsakodnevno ustvarjajo, da živijo v mestu strahov. Ali je res potrebno oznanjati vsesplošni pesimizem, če so pogledi in dejanja drugih drugačna od nekaterih posameznikov? Na številne ustvarjalce in njihova dela, ki smo jih skupaj opravili v preteklem obdobju, sem zelo ponosen. Bodimo ponosni in povejmo svetu, da ptujski vrtci ob svojem prazniku vsako leto izvedejo eno izmed najlepših slovenskih prireditev. Bodimo ponosni na učitelje, starše in učence osnovnih šol, ki se letos lahko pohvalijo s številnimi državnimi, regijskimi in nekateri celo mednarodnimi priznanji. Bodimo ponosni na številne mednarodne in državne dosežke profesorjev in dijakov srednjih šol. S ponosom se ozrimo na množico čudovitih projektov, ki jih je ob svoji 110. obletnici izvedel Pokrajinski muzej Ptuj. Povejmo ponosno, da je letošnja organizacija za miss Štajerske prejela najvišjo oceno o kakovosti izvedbe te prireditve. Bodimo ponosni na več kot sto prireditev različnih društev, ki smo jih izvedli v preteklem letu. Pohvalimo se, da je Ptuj pridobil Regijsko višje- in visokošolsko središče. Pohvalimo se s sprejetim prostorskim načrtom naše občine, ki omogoča nadaljnji razvoj mesta na praktično vseh področjih življenja in dela občank in občanov. S ponosom si oglejmo čudovite arhitekturne rešitve novega Puhovega mostu. Tako pokončno in ponosno kot stojijo novi objekti v Termah Ptuj, stojmo tudi mi. Ponosni bodimo na pridne roke naših kmetovalcev, ki so se letos spet potegovali za naslov kmetije leta. Povejmo z zanosom, daje v naši občini pričelo rasti število kakovostnih delovnih mest v podjetjih. Bodimo ponosni na otvoritev in blagoslov prenovljene minoritske cerkve, ki je letos bogatejša še za faksimile Gutenbergove Biblije in perikope Henrika II (odlomki svetega pisma).
Vsem s ponosom povejmo, da imamo eno izmed najlepše urejenih deponij na Slovenskem. Ponosno si oglejmo dosežke revitalizacije Ptujskega jezera.
Zal v tem uvodniku ni moč našteti vseh rezultatov dela, ki smo jih skupaj z občankami in občani dosegli v preteklem letu. Zato se vsem tistim, ki jih nisem uspel navesti, opravičujem.
Toda že delček zapisanega je dovolj, da smo lahko upravičeno ponosni na to, kar smo in kar smo naredili. Ob tem je pomembno, da cenimo tako svoje delo kot tudi delo drugih. Zavedam se, da bi vsaka naloga lahko bila narejena še boljše. Prav tako se zavedam, da je sestavni del vsakega dela tudi neuspeh. V preteklem letu nam je ostalo kar nekaj nalog, ki jih nismo uspeli najbolje opraviti. Naj nam bodo neuspehi izziv, da bomo v prihodnje še bolj zagrizli v svoje delo.
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani, ponosen sem, da sem Ptujčan.
Dr. Štefan Čelan
SPREHOD PO VSEBINI
Ob koncu štiriletnega mandata v uredništvu
Ptujčana
V	zadnjem Uradnem vestniku je bil objavljen sklep Mestnega sveta o imenovanju uredništva Ptujčana, ker se je sedanjemu iztekel štiriletni mandat.
Uredništvo tega medija je po Odloku o izdajateljstvu odgovorno za informiranje občanov predvsem o delu župana MO Ptuj, mestnega sveta, občinskega urada, delovnih teles, mestnih in primestnih četrti, o delu javnih zavodov in drugo. Skrbi za objavo prispevkov iz političnega, kulturnega, športnega in društvenega življenja v občini.
Sestava uredništva je politična, vodi pa ga urednica, ki je zaposlena v županovem uradu. V uredništvu so predstavniki političnih strank in Liste krajevnih skupnosti, ki so zastopane v mestnem svetu. Člane uredništva imenuje mestni svet na predloge političnih strank. Zanimivo je, da so prvo uredništvo sestavljali vodje svetniških skupin v mestnem svetu, šele pozneje so bili člani uredništva imenovani in v četrti številki leta 1996 so v kolofonu že poimensko navedeni.
Le trije dosedanji člani so bili iz prvega mandata - Hilda Slekovec,
Milan Zupanc in avtor prispevka. V novem, tretjem mandatu, bo ostal le še Milan Zupanc. Dosedanje člane v uredništvu so stranke v glavnem zamenjale in uredništvo pomladile.
V	iztekajočem mandatu se je uredništvo sestalo devetintridesetkrat.
Nenehno se je trudilo za izboljševanje medija, tako po vsebini kot po oblikovni podobi. Uvajalo je nove in nove rubrike, da bi občani dobili čim več raznovrstnih informacij in da bi bila vsebina pregledna. Spreminjali smo zunanjo podobo naslovnice in se s tem prilagajali novim grafičnim trendom. V prvih letih je bilo veliko težav Z dostavo na domove, dokler se ni pokazalo, da je Pošta najbolj zanesljiva, čeprav ni najcenejša.
Po temeljitih pripravah smo pred leti mestnemu svetu predlagali dopolnitev in spremembe Odloka o izdajateljstvu, kar pa ni bilo sprejeto. Paradoks je v tem, da nekateri člani uredništva niso dovolj sodelovali s svojimi svetniškimi skupinami. Na dvaintrideseti seji mestnega sveta v prejšnjem mandatu smo predlagali več koristnih izboljšav. Med ostalimi sta bila najpomembnejša dva predloga: zmanjšanje števila članov uredništva z deset na pet (zaradi pocenitve in večje strokovnosti), tudi s spremembo strukture članstva, in zagotovitev stabilnega financiranja izdajanja medija (predlagali smo določitev sredstev višini 0,4 % letnega proračuna MO Ptuj). Takratni mestni svet je sklenil, da se obravnava podaljša na naslednjo sejo, kar pa se ni več zgodilo.
Finančna problematika se vleče že nekaj let in ostaja še danes. Ob polletni realizaciji letošnjega občinskega proračuna je za stroške izdajanja obeh medijev - Ptujčana in Uradnega vestnika -porabljeno več kot polovica zagotovljenih sredste. Indeks je 66,6 %. Zato bo potrebno v drugi polovici zmanjšati in osiromašiti obseg medija oziroma znižati že dosežen nivo. Delo uredništva v takšnih razmerah ni prijetno.
Prizadevali smo si za še več aktualnih in poglobljenih strokovnih prispevkov ter za širjenje sodelovanja z občani. Kljub temu je uredništvo prepričano, da sta Ptujčan in Uradni vestnik postala nepogrešljiva informatorja, čeprav je teh še daleč premalo.
Novoimenovanemu uredništvu želim, da bi nadaljevalo uspešno delo v zadovoljstvo ptujskih občanov in vseh delov lokalne oblasti.
Toplo se zahvaljujem vsem, ki so z nami sodelovali, zlasti gospodu županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu, uslužbencem občinske uprave, dopisnikom, fotografom, grafičnim oblikovalcem, tiskarjem, Pošti, političnim strankam in drugim. Največjo zahvalo pa uredništvo dolguje bralkam in bralcem Ptujčana z Željo, da bi ostali še naprej zvesti svojemu občinskemu mediju kot bralci in dopisniki.
V	imenu štiri leta vam vdanega uredništva zapisal
Slavko Brglez
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Tisk: GraBs, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc -SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Avtor članka ob "znamenitem" gramoziranem ločilnem pasu v Belšakovi ulici.
Foto: Aleš Šprah
SPREHOD PO VSEBINI
Z 20. redne seje mestnega sveta	4
Podeljena priznanja MO Ptuj	4
13 pobud in 5 vprašanj svetnikov	5-6
Stranke mestnega sveta sporočajo	7
Minister Cvikl na Ptuju	8
11. seja kolegija županov	8
Obvestilo gostincem	9
30 let slovenskega jezika v Frankfurtu	9
Združenje zgodovinskih mest Velike Britanije na obisku	10
Stiki z Gradcem in Varaždinom se nadaljujejo	10
Za splošno blaginjo vseh	11
Novi operater CATV-ja	11
Pogovor z Dragom Zorcem	12
Pogovor s poslanko Lidijo Majnik	14
Kmetija Tement, Kmetija leta 2004	16
Odprt zunanji del Termalnega parka Term Ruj	17
Poziv občanom	17
Praznovanje dneva državnosti	18
Cvet štajerske lepote	18
Podelitev kristalnih grbov MO Ptuj	19
Na Gimnaziji Ptuj zlati odličnjaki	19
Posvetitev oltarja	20
Govor župana dr. Štefana Čelana ob posvetitvi daritvenega oltarja v minoritski cerkvi	20
Vodnjak na Mestnem Vrhu z novo podobo	21
Slovenski kulturni sDomeniki	21
Pred dnevom spoštovanja vrednot NOB	22
Tudi na Ptuju nekoč ezl ek	22
Iz Mestnega Gledališča Ptuj	23
Razstava o Zlatku Priči	23
Festival Ptuj - odprto mesto	24
Soroptimist - nagradna štipendija	24
Seminar Animacija in ulična animacija	24
Bazeni energije	25
Svež ptuj-on.net	25
Ustanovitev Leo kluba Ruj	25
Najuspešnejši športniki ptujskih osnovnih šol	26
Športniki pri predsedniku vlade	27
Podpis pogodbe o štipendiranju	27
Razgibaj telo, napni možgane	27
Šport: karting, judo, kolesarstvo, boks, atletika	28-29
Napovednik prireditev	30
PMČ Grajena vabi	30
Nagradna anketa	31
Naslovnica: Mavrica nad Grajeno.
Foto: Uroš Krajnc
Z 20. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA
Polletna realizacija proračuna, pričetek vpisa Ptuja na Unescov
seznam kulturne dediščine
Na zadnji seji pred dopustniškim avgustom 26. julija je mestni svet najprej razpravljal o polletni realizaciji proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2004. Prihodki so ob polletju realizirani v višini 1.486.148.383 tolarjev ali 33,5 % planiranih, odhodki pa v višini 1.835.226.701 tolarjev oziroma v 36 %, če primerjamo s planiranimi. Nato je po skrajšanem postopku sprejel spremembe Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj, kjer je bilo potrebno
spremeniti le letnico najstarejše znane listine, na kateri je prvi ptujski pečat. Ugotovljeno je bilo, daje listina z najstarejšim ptujskim pečatom (ki jo danes hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu) iz leta 1273. Zato bo v 17. členu Odloka o priznanjih MO Ptuj odslej zapisana ta letnica namesto 1773. Tokrat je bila tudi tretja obravnava o dopolnitvah ustanovitvenega akta Regijskega višje- in visokošolskega središča Ptuj (gre za dopolnitev imena in možnost oblikovanja samostojnih organi-
zacijskih enot na določenem območju, kar bo natančneje določil statut zavoda).
Na dnevnem redu sta bila ustanovitveni odlok Centra interesnih dejavnosti Ptuj in odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Ptuj. Med sklepi so sprejeli sklep o pogojih za pridobitev pravice do uporabe plakatimih mest med volilno kampanjo za volitve poslancev v Državni zbor RS, ki bodo v oktobru to jesen, sklep o podpisu listine o sodelovanju med občinama Ptuj in Varaždin
in sklep o pričetku postopka za vpis mesta Ptuja na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Svetniki so odločali tudi o predlaganem soglasju k izplačilu enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorici Zdravstvenega doma Ptuj in prisluhnili predstavitvi projekta Hiša mladih na Ptuju, ki ga je pisno pripravila delovna skupina Mladinskega sveta MO Ptuj.
Milena Turk
MESTNI SVET PODELIL NAZIV ČASTNA OBČANKA IN ZLATO PLAKETO, ŽUPAN PA TRI PLAKETE IN
PEČAT MESTA PTUJA
NZ	V
Častna občanka dr. Ljubica Šuligoj, zlata plaketa Splošni
bolnišnici dr. Jožeta Potrča
Dr. Ljubico Šuligoj je za častno občanko predlagalo 22 ptujskih svetnikov, kar je mestni svet na predlog komisije za volitve in imenovanja konec junija potrdil. Imenovanje za častno občanko ji je svet podelil za uspehe in zasluge na področju raziskovalne dejavnosti in publiciranja zgodovine Ptuja z okolico v 20. stoletju. Dr. Ljubica Šuligoj je prva ženska, ki je v Mestni občini Ptuj prejela to najvišje priznanje. Doslej je ptujska občina za častne občane imenovala Ivana Potrča (1988), Janeza Zemljariča (1987), Franceta Miheliča (1992), dr. Antona Trstenjaka (1993), Jožeta Gregorca (1993) -naštete je imenovala še Skupščina Občine Ptuj, nato dr. Vinka Dolenca (1998), dr. Jožeta IMeudauerja (1999) in Mitjo Mrgoleta (2002). Kot vidimo, so med njimi kar trije zdravniki, kar ni presenetljivo, saj je ta poklic v Sloveniji med ljudmi najbolj cenjen.
Življenje in delo dr. Ljubice Šuligoj smo obširneje že predstavili v predhodni, junijski številki.
Drugo najvišje priznanje MO Ptuj zlato plaketo je na predlog svetniške skupine ZLSD ob svoji 130-letnici delovanja prejela Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki je osrednja zdravstvena ustanova na širšem
ptujskem območju. Predlagatelji so svoj predlog utemeljili z argumentacijo, daje ptujska bolnica ustanova z ustvarjalno preteklostjo in z vizijo prihodnosti. Njeno dosedanjo delo se izpričuje v vsakdanjem življenju, kar je vredno priznanja lokalne skupnosti. Ustanova deluje za
110.000	prebivalcev na ptujsko-ormoškem območju in z dejavnostjo sega do Ljutomera, Lenarta, Rogatca, Slovenske Bistrice in Maribora. 26. oktobra letos bo minilo 130 let od izgradnje ptujske bolnišnice. Njena dejavnost pa ima začetke že v letu 1315, koje bil ustanovljen t. i. meščanski špital. Ta je bil zdravstveno-socialna ustanova in je do druge polovice 19. stoletja deloval kot zavetišče
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
Foto: Aleš Šprah
ubožnih meščanov. Ker je bila v stavbi tudi cerkev, so jo imenovali Špital sv. Duha. Ustanovili so ga gospodje Ptujski in mu dali bogato donacijo (posestva in posebne dohodke ptujskih meščanov v obliki volil), da se je lahko sam vzdrževal. S temi dohodki so vzdrževali 12 ubožnih meščanov. Ptujčani pa so prvo javno bolnišnico dobili okrog leta 1840, ki velja za neuradno letnico ustanovitve Splošne bolnišnice Ptuj.
Danes je ustanova zaradi strokovnih uspehov in organiziranosti dosegla status regijske bolnišnice. Leta 1874 je denimo lahko sprejela okoli 600 bolnikov za 30-dnevno ležalno dobo, danes pa že 12.000 bolnikov za povprečno 6 dni.
V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je bolnišnica razvijala predvsem specialistične dejavnosti. Potreba po sodobnejši obravnavi bolnikov, še posebej po racionalnejšem in hitrejšem zdravljenju, je zahtevala vlaganja v širitev poslopja in adaptacijo posameznih oddelkov ter nakup oziroma obnovo medicinske opreme.
Bolnišnica je sledila izzivom stroke in svoj razvoj povezovala s strokovno rastjo kadrov. Danes je v bolnišnici zaposlenih 420
delavcev, od teh je 44 zdravnikov, 217 medicinskih sester, med njimi 158 s srednjo izobrazbo in 37 z višjo ter 22 z visoko.
Obe najvišji priznanji Mestne občine Ptuj, ki jih podeljuje mestni svet, bo prejemnikoma izročil župan na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, 5. avgusta, na dvorišču minoritskega samostana. Zupan bo na tej slovesnosti podelil še dve plaketi Mestne občine Ptuj in pečat mesta Ptuja, kar je v njegovi pristojnosti. Plaketi bosta prejela Milan Cimerman, profesor športne vzgoje in ravnatelj srednje poklicne in tehniške strojne šole na Šolskem centra Ptuj, predlagal ga je Šolski center Ptuj, in dražba Projekta inženiring Ptuj, ki sta jo predlagala Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj in dražba Gradis.
Na predlog Atletskega kluba Ptuj bo Francu Ivančiču, trenerju atletike, podeljen pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija.
Plaketo MO Ptuj bo prejelo tudi naselje Grajena, ki letos praznuje 800-letnico kraja Grajena. Priznanje bo župan izročil že danes, 31. julija, ob 19. uri na krajevnem prazniku PMC Grajena v domu krajanov.
Milena Dirk
13 POBUD IN 5 VPRAŠANJ SVETNIKOV
Otroška igrišča, igrala tudi v vasi, vzdrževanje spomenikov Jožetu Lacku in padlim kurirjem, pločniki, javna razsvetljava
Pobude Dejana Levaniča v imenu ZLSD:
1.	Na naslednji seji mestnega sveta naj se zagotovi možnost podrobnejše predstavitve Mladinske hiše na Ptuju, ki bi jo izvedel Mladinski svet Mestne občine Ptuj.
Odgovor: Mladinski svet Mestne občine Ptuj smo pozvali, da pripravi gradivo, ki ga bo obravnaval ustrezni odbor in mestni svet na julijski seji. (op. ur. - že realizirano)
Maja Erjavec
2.	Strelskemu klubu Ptuj naj
se zagotovijo večja finančna sredstva.
Odgovor: Sredstva za športna društva in klube se delijo v skladu s Pravilnikom za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02 in 10/03) in javnim razpisom.
Strelski klub se je prijavil na javni razpis za vrednotenje športnih programov v letu 2004 in po merilih in kriterijih pravilnika bo v letu 2004 za dejavnost kluba v okviru rednih dotacij dobil sredstva v višini 1,020.500,00 tolarjev. Društvo lahko v letu 2004 prijavi še prireditve in akcije v okviru postavk za te namene na področju športa.
Valentina Golob
3.	Vsaj v minimalni meri naj se vzdržuje in ohranja spomenik Jožeta Lacka, in kot je bilo obljubljeno, naj se premesti na novo lokacijo, morebiti tudi v novonastali Europark na Ptuju.
Odgovor: Za preureditev starega mestnega pokopališča v spominski park se je odločil Izvršni svet Skupščine Občine Ptuj s sklepom 28. 10. 1993. Mnenje k ureditvenemu načrtu spominskega parka je
podala tudi Območna enota ZVKD Maribor, ki je zapisala, da je "spominski park v svoji pojavnosti sinteza osnovne funkcije parka z obogateno vsebino postavitve kipov zaslužnih mestnih mož" in da je "izbrana lokacija spomenika Jožeta Lacka primerna v obstoječem kontekstu".
V	zvezi z urejanjem spominskih obeležij na starem mestnem pokopališču smo, tudi na pobudo Območnega združenja borcev, po predhodnem skupnem ogledu in dogovora s predstavniki ZVKD, OE Maribor, v letu 2003 opravili posege na nekaterih spomenikih, med njimi tudi na plastiki Jožeta Lacka. Očiščen je bil kamniti podstavek in obnovljene napisne črke.
Po mnenje strokovnih služb Zavoda za varstvo kulturne dediščine je spomenik primerno vzdrževan.
V	zvezi s popravilom plošč, za katere se je ob ogledu ugotovilo, da zamakajo, sta bila zadolžena kamnosek in predstavnik Območnega združenja borcev, da pridobita predračun. Določena sredstva so v proračunu za obnove javnih spomenikov in znamenj zagotovljena.
♦ ♦♦
Pobuda Janeza Vertiča:
Mestni svet naj na junijski seji razpravlja in sprejme stališče ter usmeritve o bodoči namembnosti objektov bivše vojašnice Ptuj. Zato naj v tej zvezi občinska uprava pripravi argumentirane predloge, usklajene s pristojnimi ministrstvi, opredeljene z viri financiranja za delovanje ob upoštevanju obremenitve okolja (s hrupom) in infrastrukture.
Odgovor: Ministrica za kulturo je na delovnem sestanku
13. februarja letos napovedala, da se pripravlja prenos vojaških objektov iz Ministrstva za obrambo na Ministrstvo za kulturo z namenom reševanja veliki prostorskih in vsebinskih problemov ptujske kulture.
Na Ptuju smo se že lotili določanja namembnosti oz. vsebin, ki naj bi potekale v teh objektih. Tako se je oblikovala interesna skupina za Center Panorama, ki je oblikovala skupno pobudo vseh zainteresiranih in jo 16. marca posredovala občinski upravi. Po skupnem sestanku vseh zainteresiranih skupin in posameznikov, članov odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo z županom, 1. aprila, je interesna skupina pripravila širši elaborat koriščenja in financiranja uporabe prostorov, ki pa ga je potrebno v določenih segmentih še dopolniti.
Dejstvo je, daje ptujska vojašnica še vedno v lasti Ministrstva za obrambo in da vlada še ni sprejela sklepa o prenosu na Ministrstvo za kulturo. To pomeni, da v občinski upravi še vedno nismo uradno obveščeni, daje lastnik omenjenih prostorov Ministrstvo za kulturo, ki bo te prostore predvidoma prvenstveno namenilo javnim zavodom na področju kulture za reševanje prostorske problematike depojev. Vsa društva in posamezniki, ki bodo zainteresirani za uporabo prostorov, pa bodo morali stroške najema in vzdrževanja zagotavljati sami. Po prenosu pa pričakujemo, da bo Ministrstvo za kulturo sklenilo z Mestno občino Ptuj ustrezno pogodbo o koriščenju teh prostorov.
Po ureditvi lastniških odnosov med pristojnima ministrstvoma in mestno občino Ptuj bo
pripravljeno gradivo za razpravo na Mestnem svetu.
♦ ♦♦
Vprašanje Konrada Rižnerja:
Kdo je zadolžen za urejanje spomenika padlim kurirjem v Spuhlji?
Odgovor: Z Družbenim dogovorom o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč borcev ter spominskih obeležij iz narodnoosvobodilne vojne na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/82), ki velja še danes, je v seznamu grobišč zapisano, da za spomenik padlim borcem v naselju Spuhlja skrbi KS Spuhlja.
Po spremembi lokalne samouprave je iz KS Spuhlja nastala Mestna četrt Jezero. Praviloma predstavniki mestnih in primestnih četrti posredujejo vloge za sofinanciranje obnov javnih spomenikov in javnih znamenj pristojnemu oddelku občinske uprave. Predlagam, da MČ Jezero pripravi načrt vzdrževanja in višino stroškov ter jo posreduje Oddelku za družbene dejavnosti MO Ptuj.
Zdenka Ristič
###■
Pobuda Rajka Fajta: Z zavodi, podjetji (čeprav bo morda malo težje) naj se poskuša dogovoriti in uskladiti, da bi proslave ob odprtju prostorov ali predaje objektov svojemu namenu, na katere smo vabljeni svetniki, bile po 15. uri.
Odgovor: Pobudo bomo posredovali javnim zavodom, katerih ustanovitelj je Mestna občina Ptuj, in ustanovam ter podjetjem, s katerimi poslovno sodelujemo.
Klavdija Petek
♦ ♦♦
Vprašanji in pobudi Marjana Kolariča:
1.	Koliko otroških igrišč z igrali imamo v Mestni občini Ptuj?
Odgovor: V Mestni občini Ptuj so naslednja otroška igrišča:
1.	javna otroška igrišča v parkih (Ljudski vrt, Mestni park, Turnišče in Grajena),
2.	poljavna otroška igrišča -stanovanjska naselja (Ul 25. maja, Kraigherjeva ploščad, Kvedrova ul., Avtobusna postaja),
3.	otroška igrišča ob vrtcih in šolah (OŠ Olge Meglič, Vrtec v Rogoznici, Vrtec Sv. Rok, Vrtec Breg, Vrtec Budina, 5 igrišč ob vrtcih).
2.	Po primestnih četrtih na določenem prostoru, tj. tam, kjer se v vasi že nahaja npr. igrišče, naj se namestijo igrala za otroke (gugalnice, tobogani).
Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letošnjem proračunu zagotovila sredstva za redno vzdrževanje otroških igrišč in izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega programa za otroško igrišče Ljudski vrt v Ptuju.
Mestne in primestne četrti bomo povabili k predstavitvi obstoječega stanja in predlogov za ureditev otroških igrišč na podlagi analize stanja otroških igrišč, ki jo je izdelalo podjetje Untarli, d. o. o. Na podlagi te predstavitve bodo mestne in primestne četrti lahko dolgoročno planirale posodobitev otroških igrišč v svoji četrti.
Maja Erjavec
3.	Ali so dokončani projekti za pločnika v vasi Podvinci in na Slovenskogoriški cesti na relaciji Rogoznica-Nova vas in ali je pridobljeno soglasje Direkcije RS za ceste? Odgovor: V skladu z načrtom razvojnih programov 2004-2007 je predviden začetek aktivnosti na izgradnji pločnika v Podvincih v letu
2005.	Isto velja za pločnik ob
Slovenskogoriški cesti.
4.	Naj se naredi projekt za pločnik in razsvetljavo v vasi Pacinje ob državni cesti dolžine 300 metrov.
Odgovor: V proračunu za leto 2004 ni zagotovljenih finančnih sredstev za projekt pločnika in javne razsvetljave.
Herbert Glavič
♦ ♦♦
Na pobudo Rajka Fajta je bil
svetnikom podan pregled zadolževanja Mestne občine Ptuj od leta 1995 do 2004 za investicije, kot sledijo:
L Izgradnja globinskih vodnjakov v Skorbi in Novi vasi,
30.	4. 1996, višina najetega kredita 13.371.000 tolarjev, rok vračila pet let (odplačano leta 2001).
2.	Pilotna kompostama Ptuj, I. faza, 22. 7. 1997, višina najetega kredita 20.157.000 tolarjev, rok vračila 15 let.
3.	Gradnja L etape fekalne kanalizacije Spuhlja - 1. A-faza, 18. 9. 2003, višina najetega kredita 68.208.000 tolarjev, rok vračila 15 let.
4.	Izgradnja I. A-faze CERO Gajke v Spuhlji, 28. 10. 2003, višina najetega kredita
209.000.000 tolarjev, rok vračila 180 mesecev.
5.	Gradnja I. etape fekalne kanalizacije Spuhlja -l.B-faza, 30. 12. 2003, višina najetega kredita 29.800.000 tolaijev (črpanje kredita do
31.	12. 2003 20.242.741 tolarjev, v letu 2004 9.557.259 tolarjev v skladu z Dodatkom št. 1 h kreditni pogodbi z dne L 4. 2004), rok vračila 180 mesecev.
Razen kreditov, ki jih je najela Mestna občina Ptuj, odplačujemo še kredite prejšnje Občine Ptuj, in sicer:
-	vodovod Formin - Zavrč, Štuki - Grajena, leta 1993 najet kredit v višini 6.200.000 tolarjev, rok vračila 20 let,
-	vodnjak V-7, črpališče Skorba pri Ptuju, 24. 10.
1994, višina najetega kredita
7.200.000	tolarjev, rok vračila 20 let,
-	sofinanciranje izvedbe EKO-
tehnološke sanacije odlagališča komunalnih odpadkov Brstje - Ptuj, dne 2. 12. 1994, višina najetega kredita
37.692.000	tolarjev, rok vračila 25 let.
Vsi krediti so bili najeti pri Ekološko razvojnem skladu Republike Slovenije, na dan
31.	12. 2003 pa izkazujejo stanje 371,1 milijonov tolarjev.
Tanja Farič
♦ ♦♦
Vprašanje Avgusta Laha:
Kdaj se bo pričelo z izvedbo hodnika (pločnika) za pešce na odseku ceste v Orešju od trgovine Sekvoja in do začetka sadovnjaka? Kdaj se bo izvršila dokončna preplastitev ceste na cestnem odseku v Orešju zaradi nemogočega stanja vozišča?
Odgovor: Nadaljevanje del se bo pričelo v juliju, saj je potrebno dokončati projekt opornih zidov, ki bo podal optimalno rešitev le-teh. Dokončna preplastitev bo izvedena pred pričetkom zgoraj omenjenih del.
♦ ♦♦
Pobudi Roberta Križaniča:
1.	Po mestu naj se ponovno namestijo klopi tam, kjer so že bile do predlani. Začenja se poletna sezona, in da bi bilo mesto bolj prijetno in pestro, bi ponovno namestili klopi, da bi se ljudje lahko dalj časa zadrževali.
Odgovor: Pobudo bomo skušali realizirati v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
2.	Na javni razsvetljavi, npr. v Prešernovi ulici in tudi po vseh sosednjih ulicah, naj se žarnice zamenjajo z močnejšimi. Če bo ulica bolj razsvetljena, bo tudi prijetnejša, pomeni pa tudi eno od preventivnih metod proti vandalizmu.
Odgovor: Javna razsvetljava ulic je dimenzionirana na določeno moč, zato ni možno povečati moči, ker to lahko povzroči okvaro na razsvetljavi.
♦ ♦♦
Vprašanje Maksa Ferka:
Ali tečejo kakšne aktivnosti v zvezi z umirjanjem prometa pri Suhi veji?
Odgovor: V skladu s sklepom MČ Breg je bilo ocenjeno zemljišče in izdelan cenilni zapisnik, ki je bil posredovan lastniku zemljišča.
♦ ♦♦
Pobuda Janeza Rožmarina:
MČ Breg poziva župana in strokovne službe, da na Direkcijo RS za ceste posreduje predloge mestne četrti za zagotovitev večje varnosti pešcev na Mariborski cesti, in sicer da se zariše več prehodov za pešce (sedaj sta le dva, pa še ta nimata smiselne povezave - pri pošti in pri trgovini Mercator) ter da se uredi pločnik na levi strani cestišča.
Odgovor: Projektna dokumentacija za pločnik na levi strani Mariborske je pripravljena. Izvedba je planirana po letu 2007. Z gradnjo hodnika se bodo rešili tudi prehodi za pešce. Za prehod za pešce pri pošti se izdeluje projekt za semaforizacijo, tako da bo omogočal varen prehod pešcem, predvsem pa šolskim otrokom. Realiziran naj bi bil do konca leta.
♦ ♦♦
Pobuda Petra Pribožiča:
Direkcijo RS za ceste naj se opozori na udarne jame na bankini in načeto cestišče Ormoške ceste pri tabli, ki označuje naselje Ptuj, v smeri proti Spuhlji.
Odgovor: Omenjeni del cestišča smo si ogledali skupaj s predstavniki upravljavca ceste, ki je zagotovil, da bo omenjene poškodbe saniral.
♦ ♦ ♦
Pobuda Mirana Senčara:
Osvetli naj se tudi severna stran ptujskega gradu. Odgovor: Lastnik gradu in grajskega griča je država in ne moremo posegati v tujo lastnino.
Herbert Glavič
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
KONFERENCA SDS PTUJ
Člani ptujskega odbora Slovenske demokratske stranke smo se 2. julija zbrali v domu Ribiške družine v Rogoznici, na letni volilni konferenci. Izvolili smo novo vodstvo ptujskega odbora, ki ga tudi v bodoče vodi Miroslav Luci, kandidat SDS na jesenskih državnozborskih volitvah v 8. volilni enoti.
Ob njem sestavljajo ekipo izvršilnega odbora še Rajko Fajt, Milan Petek, Marjan Kolarič, Dragica Palčič, Marjan Bezjak, Boris Perger, Mitja Miklošič, Stanislav Jurenec, Silva Fartek, Mirko Kekec, Helena Neudauer, Marjan Germovšek, Erih Sara, Avgust Lah, Boris Ketiš, Bojan Klinkon in Boštjan Kolarič. Za nadzor nad delom izvršilnega odbora pa bodo skrbeli Franc Petek, Metka Jurešič in Jakob Majcen. Člani stranke so izrazili nezadovoljstvo nad delom politične oblasti v državi, ki se navzven odraža v ignoranci vladajočih do pobud in mnenj civilnih iniciativ in posameznikov, velikega zadolževanja države, netransparentnega delovanja, ki vodi do podkupovanja in klien-telizma. Desetletje vladavine ene opcije je pripeljalo do oholosti oblasti in izkrivljanja demokracije. Na lokalni ravni pa je na Ptuju in v okolici zaznati velik deficit v investicijah v infrastrukturo, kljub vse večjemu zadolževanju mestne občine, saj mesto v dveh letih ni pridobilo omembe vrednega objekta. Člani SDS so menili, daje tudi kadrovska politika ptujske občine v nekaterih zavodih, kot npr. Lokalni turistični organizaciji, Regijskem višje - in visokošolskem središču in Knjižnici Ivana Potrča, popolnoma zgrešena.
Občankam in občanom čestitamo ob prazniku MO Ptuj
MO SDS Ptuj
SPOČIJMO SE IN SE VKLJUČIMO V OBČINSKO PRAZNOVANJE
JV.S/
Nova Slovenita
Krščanska ljudska stranka
Drage Ptujčanke in dragi Ptujčani, svetnika N.Si Janez Rožmarin in Peter Pribožič vam želiva zaslužen in prijeten dopust. Izkoristimo in doživimo občinski praznik, ob katerem vam tudi iskreno čestitamo.
Janez Rožmarin, za Mestni odbor N.Si
LIBERALNA
DEMOKRACIJA	■ llm
SLOVENIJE	LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob občinskem prazniku in skupaj se veselimo vaših in naših uspehov v Mestni občini Ptuj.
Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj
STRANKA MLADIH SLOVENIJE RASTE
Stranka mladih Slovenije je združena in notranje trdna. Tako se je izkazalo na rednem kongresu stranke 3. julija v Novi Gorici. Kljub nekaterim izstopom iz stranke se ji je v zadnjem času pridružilo kar nekaj ljudi. Seveda pa to za medije ni tako zanimivo. Z novimi člani in novimi vsebinami bogatimo tudi Mestni odbor SMS Ptuj, kjer smo v zadnjih mesecih veliko časa in energije namenili vsebinskemu delu, predvsem podlagam za delo svetniške skupine SMS v mestnem svem.
Vsem občankam in občanom želimo prijetne poletne dneve!
Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj
ptuj@sms.si
SLOVENSKA
LJUDSKA
STRANKA
Slovenska ljudska stranka
Vsem dobitnikom priznanj na izboru za kmetijo leta 2004 v MO Ptuj iskrene čestitke.
V času poletja želimo, da se vsi skupaj prijetno odpočijemo in si naberemo novih moči za bodoče jesenske volitve.
MO SLS Ptuj
DELOVNO POLETJE
Združena lista socialnih demokratov Ptuj je v preteklem mesecu na Mestnem svem MO Ptuj vložila precej pobud. Med drugim smo zelo zadovoljni, da smo dosegli na dnevni red julijske seje sveta uvrstiti točko s konkretnimi sklepi, s katerimi se začenja postopek za vpis Ptuja na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Projekt, na katerem je bila že dalj časa aktivna Gimnazija Ptuj, je sedaj končno tudi oživel. Vložili smo tudi pobudo za zagotovitev prostorov za delovanje pravno-informaci-jske pisarne na Ptuju, ki bi občankam in občanom nudila brezplačno pravno pomoč in svetovanje.
Na predlog svetniške skupine ZLSD Ptuj je bila za častno občanko imenovana dr. Ljubica Šuligoj, zlata plaketa Mestne občine Ptuj pa podeljena Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča
Ptuj. Iskrene čestitke.
Mladi forum ZLSD Ptuj je letos ponovno potoval na festival evropske socialistične mladine, ki je potekal konec julija v Romuniji. Prav tako pripravljamo festival Lolipop, tabor za vse članice in člane Mladega foruma po vsej Sloveniji, in sicer med 20. in 22. avgustom. Mladi forum ZLSD Ptuj bo organiziral dvodnevni projekt; čistilno akcijo skupaj s Forumom mladih SDP iz Hrvaške ob meji z naslovom Drava, reka, ki združuje. Projekt bo potekal 28. in 29. avgusta.
Lepe počitnice, kjerkoli že boste, ter iskrene čestitke ob občinskem prazniku !
Mirjana Nenad, za ZLSD Ptuj
Delovni obisk ministra za evropske zadeve mag. Milana M. Cvikla
6 julija je Mestno hišo obiskal minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl. Spremljali so ga namest-■ nik dr. Rado Genorio in njegovi sodelavci ter Anton Butolen, poslanec v državnem zboru RS in župan Občine Žetale, ki je na ta dan tudi organiziral in vodil srečanje ministra z župani občin, ki ležijo ob južni (schen-genski) meji. IMa Ptuju je minister povedal, da to mejo, ki je hkrati meja EU, vidi kot razvojno priložnost in ne le kot slabost, saj omogoča pridobitev določenih evropskih finančnih sredstev. Takšne so tudi izkušnje drugih držav EU.
Minister za evropske zadeve v Mestni hiši, B. julija.
Foto: Aleš Šprah
Ptujski župan je ministru na kratkem delovnem obisku predstavil in s pisnim gradivom podprl svoj predlog pripomb na prvi osnutek gradiva za javno razpravo o strategiji razvoja Slovenije, ki jo je sprejela vlada RS. Po prepričanju župana so mikroekonomski procesi - ti se dogajajo na lokalni ravni - pri razvoju pomembnejši, makroekonomski pa jih le dopolnjujejo. Če namreč na lokalnem in regionalnem nivoju ne vemo, kako in v katero smer se razvijati, potem ne more pomagati niti državna in še manj bruseljska oblast. Družba, ki bo utemeljena od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol, bo torej razvojno veliko uspešnejša. V Sloveniji sta dva koncepta regionalizma; po enem, ki ga zagovarja minister Rado Bohinc, naj bi bile pokrajine instrument politične oblasti. S tem se dr. Štefan Čelan ne strinja, ker meni, da je v naši državi uprave že zdaj preveč. Potrebno se je povezovati projektno, država pa naj bo tista, ki le participira pri tem in daje prednost tistemu,
ki se s svojimi projekti bolj izkaže. Vladati mora torej konkurenca projektov. Vredno se je zgledovati po izkušnjah malih evropskih držav, ki so se organizirale po regionalnem principu.
Milan M. Cvikl je podprl prepričanje ptujskega župana in dodal, da vrsta izkustev kaže, da niti ni bistveno, ali je država organizirana kot federacija ali kot republika. Vse je odvisno od kvalitetnih projektov in koordinacije pripravljanja le-teh. Zato pa je potrebno decentralizirati državo in doseči partnerstvo predvsem v lokalnem in regionalnem okolju ter posledično skladnejši regionalni razvoj. Država bi morala skrbeti za konkurenčno okolje in se razviti v učinkovitejšo ter cenejšo. Želimo namreč Slovenijo bogatih Slovencev in visoko dodano vrednost, le kakovostna delovna mesta za to niso dovolj, je poudaril minister.
Priložnost Slovenije vidi v znanju, ki ga je treba inovativno uporabiti, in v njeni geografski poziciji. V Sloveniji se namreč srečujejo cestni in železniški koridorji, ki povezujejo vzhod Evrope z zahodom in sever z jugom.
Glavni razlog za obisk ministra M. Cvikla 6. julija v tem koncu Slovenije pa je bila razprava z župani o razvojnih priložnostih Haloz na gradu Bori.
Milena Turk
11. SEJA KOLEGIJA ŽUPANOV SPODNJEGA PODRAVJA
Vroči temi primarno zdravstvo in neposredne regionalne spodbude
Na julijski seji so se župani v posvetili trem tematikam, in sicer ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja za nezaposlene osebe, problematiki primarnega zdravstvenega varstva, delitvi sredstev za območja s posebnimi razvojnimi problemi in iz naslova neposrednih regionalnih vzpodbud od leta 2001 naprej, ki so v državnem proračunu.
Mag. Miran Kerin, podžupan Mestne občine Ptuj in direktor Centra za socialno delo Ptuj, je županom pojasnil, da so se na njihovo pobudo sestali Zavod za zaposlovanje - Območna služba Ptuj, Zavod za zdravstveno zavarovanje -izpostava Ptuj in Center za socialno delo Ptuj v zvezi z ureditvijo obveznega zdravstvenega zavarovanja za nezaposlene osebe. Predlagajo rešitve, s katerimi bi poenotili postopke pridobivanja pravice za obvezno zdravstveno zavarovanje nezaposlenih oseb. Župani so v razpravi opozorili na številne pomanjkljivosti v zakonodaji, ki ureja to področje in omogoča zlorabo te pravice, kar za občine predstavlja veliko finančno obremenitev.
Župani so Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj in vsem ustanovam, ki v postopku uveljavljanja te pravice sodelujejo predlagali, da proučijo slabosti zakonodaje in podzakonskih predpisov na področju ureditve obveznega zdravstvenega zavarovanja za nezaposlene osebe ter oblikujejo pobude za spremembo le-teh. Uvodno obrazložitev k obravnavi problematike primarnega zdravstvenega varstva sta županom podala predsedujoči dr. Štefan Čelan in direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan.
V razpravi so župani izpostavili sledeče ugotovitve in skupna stališča:
- specifičnost našega prostora je v tem, da smo v državnem merilu podelili največ konce-
sij. Pri nas je 43 % zdravnikov koncesionarjev, v slovenskem merilu pa jih je samo 20 %;
-	ZD Ptuj mora ostati osrednji nosilec in izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe na tem območju;
-	občine ne nasprotujejo drugim oblikam organiziranosti primarnega zdravstvenega varstva, če se uskladijo interesi med javnim zavodom in kandidati za koncesijo, z namenom izboljšanja razvoja zdravstvene dejavnosti;
-	ZD Ptuj mora koordinirati dejavnost zdravstva tako zasebnega sektorja kot javnega;
-	do nadaljnjega nobena občina naj ne podeli koncesije, kajti to bi lahko ogrozilo obstoj zdravstvenega doma;
-	javna zdravstvena mreža je nastala na podlagi zatečenega stanja. To okolje ima v javni zdravstveni mreži toliko programov, kot jih je imelo v času vzpostavitve te mreže. Po normativih zato krepko zaostajamo za državnim povprečjem;
-	direktorico se zadolži, da pripravi pregled manjkajočih zdravniških ekip, ki bi jih po zakonskih normativih morali imeti;
-	smiselno bi bilo razdeliti zdravstveno dejavnost enakomerno po prostoru Spodnjega Podravja;
-	ZD Ptuj pokriva celotno dejavnost primarnega zdravstvenega varstva;
-	z delitveno bilanco so postale
IZ MESTNE HIŠE/ ZANIMIVOSTI
vse občine naslednice JZ ZD Ptuj. Zelja je, da bi postale tudi soustanoviteljice;
- med soustanovitelji ZD Ptuj je potrebno korektno razdeliti obveznosti do zdravstvenega doma. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da imajo nekatere občine soustanoviteljice ZD Ptuj svoje zdravstvene domove in z njimi povezane stroške. Simona Kašman iz ZRS Bistra Ptuj je podala uvod k Pregledu delitve sredstev za območja s posebnimi razvojnimi problemi in iz naslova neposrednih regionalnih spodbud od leta 2001 dalje.
ZRS Bistra Ptuj je pripravila pisno poročilo o razvojnih sred-. stvih, ki so jih posamezne občine prejele iz naslova neposrednih regionalnih spodbud od leta 2001 dalje.
Iz pregleda delitve sredstev je razvidno, da ne drži trditev, izrečena na junijski seji kolegija, po kateri naj bi manjše občine prejele manj razvojnih sredstev, kot bi jim po številu prebivalcev pripadalo, ampak podatki kažejo, da je ravno obratno.
Poročilo dokazuje, da so bila razvojna sredstva iz naslova neposrednih regionalnih spodbud v višini 588 milijonov tolarjev v štirih letih razdeljena v korist manjših občin.
V okviru NRS 2005 je za statistično regijo Podravje rezerviranih 621 milijonov tolarjev.
Z razpisnimi pogoji Agencije za regionalni razvoj Republike Slovenije (ARR) so skladni naslednji projekti za sofinanciranje v okviru Neposrednih regionalnih spodbud 2005 (NRS):
1.	Priprava projektne dokumentacije za projekt Integralno reševanje problematike podtalnice Ptujskega in Dravskega polja - sodeluje konzorcij osmih občin Spodnjega Podravja.
2.	Izgradnja in oprema Tehnološkega centra za okoljske tehnologije v okviru CERO Gajke - sodeluje vseh 15 občin Spodnjega Podravja.
3.	Oprema Regijskega višje - in visokošolskega središča Ptuj -sodeluje vseh 15 občin Spodnjega Podravja.
4.	Postavitev prometne in turistične signalizacije za projekt rekreativne turistične kolesarske mreže Spodnjega Podravja - sodeluje vseh 15 občin Spodnjega Podravja.
Župani so se dogovorili, da se kljub dopustom spet srečajo 2. avgusta, da bodo sprejeli končno odločitev o projektih, s katerimi bodo kandidirali na razpisu za NRS 2005.
Branko Novak
Obvestilo gostincem
Samostojne podjetnike, gospodarske družbe in kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, obveščamo, da se s spremembo sklepa o merilih za obratovalne čase gostinskih obratov (Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o merilih za izdajo soglasja za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Ptuj,
Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/04) omejuje obratovanje gostinskih obratov na terasah in vrtovih. Gostinska dejavnost na terasah in vrtovih gostinskih obratov in kmetij se lahko izvaja le v rednem obratovalnem času, z izjemo v juliju in avgustu, ko se lahko izvaja tudi v podaljšanem obratovalnem času, in sicer:
-	ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in nedeljah najdlje do 23:30 oz. do 24:00 (odvisno od nahajališča gostinskega obrata);
-	ob petkih in sobotah pa najdlje do 00:30 oz. do 01:00 zjutraj naslednjega dne (prav tako odvisno od nahajališča gostinskega obrata).
Pred spremembo omenjenih meril se je gostinska dejavnost na terasah in vrtovih lahko izvajala v skladu z obratovalnim časom gostinskega obrata.
Spremenjena merila omogočajo vsem gostinskim obratom in kmetijam z gostinsko dejavnostjo v iuliiu in avgustu ob petkih in sobotah eno uro daljši obratovalni čas, kot
so omogočala prejšnja merila.
Vsi gostinski obrati, ki nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oz. družabni program, lahko obratujejo najdlje do 04:00 zjutraj naslednjega dne.
Za informacije glede obratovalnih časov lahko pokličete Martino Zidarič, na Oddelek za gospodarstvo v Mestni občini Ptuj, tel. 02 748 29 43.
Gostincem in kmetijam, ki opravljajo gostinsko dejavnost, želimo uspešno sezono.
Martina Zidarič
30 let slovenskega jezika v Frankfurtu
Povezava med slovenskim
društvom Sava v Frankfurtu in Ptujem poteka že vrsto let, zato smo se na njihovo povabilo odzvali na OŠ Mladika in ob njihovem jubileju 3. in 4. julija pripravili kratek kulturni program, ki sta ga izvedli učenki devetega razreda, Mateja Toš in Brina Ternovšek. Učenki sta se predstavili z recitalom in modernim plesom. Plesna točka je nastala pod vodstvom Anice Ternovšek.
Ob našem prihodu v Frankfurt nas je sprejel Jože Lopič, predsednik slovenskega
društva Sava, ki nas je seznanil z njihovim delovanjem.
Kulturni program, ki so ga predstavili učenci, je bil zelo zanimiv, saj so ga izvedli ob pomoči pisatelja Toneta Partljiča, ki je podelil priznanja iz bralne značke. Preživeli smo prijeten večer, ki ga je povezovala Maja Daniel, predsednica sveta staršev. Prireditev je zaključila z besedami, da naj se vsi potrudimo, da bo slovenska beseda izven meja Slovenije živela še naprej.
Karmen Ivančič
Recital Mateje Toš in modemi izrazni ples Brine Ternovšek v Frankfurtu.
Foto: Marjan Varvoda
Združenje zgodovinskih mest Velike Britanije na obisku v Sloveniji
Ptuj je bil med tistimi tremi mesti, ki so pred leti ustanovila Skupnost zgodovinskih mest Slovenije. Ta se je čez nekaj let preimenovala in razširila v Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ki je postalo član evropskega združenja. V duhu izmenjave idej in dobre prakse je petnajst članov angleškega združenja, med katerimi sta bila Brian Smith, generalni sekretar evropskega združenja, in Chris Winter, generalni sekretar angleškega združenja, med 12. in 16. julijem letos obiskalo Slovenijo.
Razen mesta Ptuja so si angleški gostje ogledali Bled in Bohinj, Kranj, Tržič, Radovljico, Kropo, Škofjo Loko, Koper, Piran, Slovenske Konjice in Ljubljano.
Zupan MO Ptuj, generalni sekretar evropskega združenja zgodovinskih mest in generalni sekretar angleškega združenja med delovnim pogovorom v Mestni hiši.
Foto: Aleš Šprah
Na Ptuju jih je 15. julija najprej sprejel župan dr. Štefan Čelan. Predstavil jim je razmišljanja in vizije o bodočem razvoju turizma na Ptuju, katerega si brez obnavljanja in oživljanja starega mestnega jedra ne moremo zamišljati. Le-to pa ne bi smelo biti odvisno izključno od proračunskih sredstev, ampak bi gospodarski sistemi pri obnovi spomenikov in tudi pri razvoju turizma morali najti svoj lastni interes in priložnost. Odkar je Slovenija polnopravna članica Evropske unije, ima prav gotovo več možnosti za črpanje evropskih sredstev tudi v te namene.
Na ptujskem gradu v Viteški dvorani je tekla beseda o vključevanju mladih predvsem pri novih vsebinah in aktivnostih, ki bi mesto poživile in ga napravile bolj privlačnega tako za ljudi, ki tukaj živijo, kot za
naključne obiskovalce in turiste. Vpis Ptuja na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, namembnost vojašnice v kulturne namene, promet v mestnem jedru in še mnoge druge teme so prišle na dan med razgovorom, a na žalost ni bilo dovolj časa, da bi se podrobno posvetili prav vsaki.
Naslednji dan, pred slovesom, so gostje v Ljubljani pripravili zaključek svojih opažanj v slovenskih mestih. Povzamimo le nekaj zaključkov iz SWOT analize tako, kot so jih predstavili.
Kot prednosti naštevajo bogastvo kulturne dediščine, prijaznost in gostoljubnost Slovencev, povezanost mest z naravnim okoljem, kar daje Sloveniji pridih prijetne in zračne dežele, kjer si gost lahko odpočije. Kljub različnim arhitekturnim vplivom so Angleži menili, da smo jih uspeli "posloveniti" in hkrati ohraniti svojo nacionalno identiteto.
Glavna slabost vseh mest, ki so jih obiskali, je ta, da nikjer niso dobro označene prireditve, če pa so, pa ni jasno, komu so najbolj namenjene. Ni ciljne publike. Pomanjkanje primerkov arhitekture iz konca 20. stoletja ("Kaj pa boste vi zapustili mlajšim generacijam?" je bilo vprašanje), pomanjkanje novih in inovativnih vsebin v ohranjenih objektih (nove vsebine lahko nastajajo samo takrat, ko smo pripravljeni na spremembe in na prenovo stavb za sodobne namene). Težnja po izselitvi prebivalcev iz mestnih jeder in selitev trgovinske dejavnosti iz mesta ter postav-
ljanje velikih trgovskih centrov na njihovem obrobju povzročajo, po mnenju Angležev, odmiranje dejavnosti v starih mestnih jedrih. Priložnosti so prav gotovo v povezovanju in izmenjavi dobre prakse ter izkušnjah, čeprav se včasih zdi, da moramo pač vsi najprej napraviti podobne ali celo enake napake, kot jih je nekdo drugi že pred nami. Določitev ciljnih skupin pri prireditvah in pogum pri uvajanju novih vsebin ter organizirani turistični paketi bi morali dokaj hitro dati dobre rezultate in povečati obisk gostov v zgodovinskih mestih Slovenije.
Nevarnosti, o katerih bi morali razmišljati, so, med drugim, izguba zgodovinske krajine z uničenjem avtohtonih vrst drevja predvsem za potrebe kmetijstva, vedno večja prisotnost avtomobilov v starih mestnih jedrih (tukaj so izpostavili predvsem Piran in Tartinijev trg, ki je dobesedno zasut z avtomobili), prevelik poudarek izključno kulturni dediščini, še posebej, če ciljne skupine niso znane, velikokrat preveč smeli in megalomanski načrti. "Za obnovo je potreben čas in uresničevanje manjših projektov in izgradnja potrebne infrastrukture", je povedal predsednik angleškega združenja na ptujskem gradu. Kljub dejstvu, da so v vseh mestih naleteli na vodstvo, ki je vedelo, kaj hoče narediti s svojim mestom, pa niso nikjer zasledili natančne opredelitve neke krovne strategije, kam želi iti naša država v bodoče.
Prepričani so, da smo lahko ponosni na bogastvo, ki ga imamo in ki bi ga lahko veliko bolje promovirali povsod po svetu. S tem pa so nekako povzeli tudi besede župana Ptuja, ko si je na srečanju predstavnikov Zgodovinskih mest Slovenije zaželel, da bi bili Ptujčani tako ponosni na svoje
mesto, kot so Dubrovčani, ki povedo, da "imajo modro kri". Ptuj bi prav gotovo ne bil tako "poletno mrtvilo", če bi mu njegovi prebivalci izkazovali nekaj več ljubezni in spoštovanja ter bili zanj pripravljeni kaj storiti, tudi če iz občinske malhe ne priteče toliko denaija, kot bi ga vsi želeli.
Tanja Ostrman Renault
Stiki z Gradcem in Varaždinom se nadaljujejo
Na ptujskem gradu bo 4. avgusta "Muzejska poletna noč", ko bodo grad in njegove zbirke odprte vse tja do polnoči. Ob 19. uri bo odprtje razstave graškega fotografa Maxa Aufischerja z naslovom "Hello Graz".
Na slavnostni seji mestnega sveta v četrtek, 5. avgusta, bosta ptujski župan dr. Štefan Čelan, in župan mesta Varaždin dr. Ivan Čehok podpisala Listino o sodelovanju med mestoma Ptuj in Varaždin. Mesti Ptuj in Varaždin sta gojili prijateljske odnose še pred leti, ko smo bili še v skupni državi, predvsem na kulturnem, športnem in humanitarnem področju. Po izstopu obeh držav iz Jugoslavije in vojne v sosednji Hrvaški, ko so bile izmenjave za nekaj časa prekinjene, se je ponovno pojavila želja in pripravljenost ne samo obnoviti, temveč še poglobiti obojestransko razumevanje in prijateljstvo med prebivalci obeh mest in sosednjih narodov, podpirati izmenjavo in sodelovanje ter tako pripomoči k skupnemu napredku obeh mest. Sodelovanje bo potekalo med prebivalci, šolami, društvi, podjetji, organizacijami, institucijami, mestnima svetoma in na področju kulture, izobraževanja, znanosti in razvoja, gospodarstva, komunalne politike, športa in na drugih področjih.
Tanja Ostrman Renault
Za splošno blaginjo vseh
Solidarnost, strpnost in enakopravnost. Ali smo ' \ tega res zmožni ? Verjamem, da smo. Živimo v HE jil svetu, kjer nikomur ni prizaneseno, še manj pa SL/	^	tistim, ki živijo v revščini, pomanjkanju in
Lmbml	jL	diskriminaciji. Vsi skupaj se bomo morali bolj
potruditi, da postavimo smernice razvoja družbe v pot blaginje vse. Že res. da so te besede za marsikoga neuresničljive, pa vendar odvisne od nas samih. Želimo si medsebojnega sodelovanja in soustvarjanja, le to je lahko naša skupna pot, ki vodi do uspeha.
Mesto Ptuj, tako kot vsi mi, si zaslužimo najboljše, ne zato, ker bi bili privilegirani, temveč zaradi našega primanjkljaja nasploh. Smo ena izmed najbolj nerazvitih regij, kjer je stopnja brezposelnosti zelo velika, kjer je stopnja smrtnosti nad slovenskim povprečjem, kjer ni veliko možnosti za mlade, za njihove družine, ter posameznike in posameznice, da si s svojim delom in znanjem zagotovijo blaginjo zase in svoje družine ter jo solidarno delijo tudi z drugimi.
Slovenija mora poskrbeti, da bo zgodba o uspehu zgodba nas vseh in ne samo privilegiranih posameznikov in posameznic. Država mora tudi ob modernizaciji socialnega sistema ohraniti učinkovitost in kakovost socialnega varstva. Nasprotovati moramo neoliberalni logiki, ki skuša krčiti socialne pravice, nam prodaja slovensko Zgodbo o uspehu, ki jo gradi preko kršenja socialnih pravic in prelaga odgovornost za socialno varnost na pleča samih delavk in delavcev.
Naloga države je ustvarjati primerno socialno ravnotežje, znotraj katerega bo zagotovljena socialna varnost vseh. Zato mora v svojih pokojninskih, zdravstvenih in izobraževalnih sistemih ter sistemu socialnega skrbstva zagotoviti enakopravnost vseh ljudi in z vzpodbujanjem solidarnosti ustvarjati pogoje za razvoj skupnosti blaginje vseh, ne samo gospodarskih in političnih elit. Država mora z minimalnim državljanskim dohodkom zagotoviti vsem ljudem kakovostno življenje. Poleg tega mora biti socialni sistem nadgrajen s prispevki za posebej ogrožene in depriviligirane skupine.
Socialna varnost brezposelnih mora temeljiti na spoznanju, daje delo pravica in ne dolžnost. Sama zelo ostro obsojam vse mehanizme, ki brezposelnim krčijo socialne pravice, če ti ne sprejmejo delovnega mesta, ki ga ne želijo, saj je to pritisk na svobodo posameznika. Socialna varnost brezposelnih naj temelji na minimalnem univerzalnem državljanskem dohodku. Pri tem se mora tudi gospodarska, fiskalna in monetarna politika države in Evropske unije aktivneje podrejati ciljem socialne politike, tako kot mora biti v funkciji socialne politike tudi izobraževanje.
In kaj si naj zaželimo? Kakovostna in številnejša delovna mesta, s katerimi se bomo borili proti revščini in spodbujali gospodarsko rast. Le v državi enakih možnosti bomo človeka cenili po tem, kar zna in kar je ustvaril. Delajmo na tem. Ponesimo v svet tudi bogastvo našega naroda, naš jezik in našo kulturno dediščino.
Predstavimo se v svojem jeziku, povejmo kdo smo in bodimo na to ponosni. Razmišljajmo na veliko! Odprimo se novim idejam in ostanimo učeča se družba. Vlagajmo v izobraževanje, ker tako vlagamo v prihodnost. Bodimo boljši in drugim za vzgled. Naša želja je trajen, varen, miren in pravičen svet. Združujmo se, ker bomo tako močnejši v boju proti neenakostim in revščini. Povezujmo se in okrepimo demokratični glas Slovenije. Spoštovanje ne pozna meja, barve kože ali veroizpovedi. Če si le pripravljen sprejeti drugega takšnega, kot je. Tako si pridobiš prijatelje, tako sam postaneš prijatelj. Uživajmo v različnosti, ker nas to dela človeške.
Pa lepe počitnice, kjerkoli že boste.
Marija Magdalene
IZDANA JE ZAÈASNA ODREDBA SODISÈA O PREDAJI KABELSKO KOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA MO PTUJ
Novi operater CATV-ja je Teleing iz Ljutomera
Okrožno sodišče na Ptuju je konec junija izdalo
začasno odredbo, s katero je dosedanjemu operaterju kabelsko komunikacijskega sistema CATV Ptuj podjetju Ingel, d. o. o., naložilo, da v treh dneh preda celoten kabelsko komunikacijski sistem Mestni občini Ptuj (KKS). Slednja je v preteklosti večkrat poskušala urediti razmerja z Ingelom in od njega po prenehanju veljavnosti pogodbe tudi zahtevala predajo sistema, vendar operater tega ni storil. Zato je MO Ptuj zoper Ingel vložila tožbo, v kateri je zahtevala predajo sistema CaTV Ptuj ter obenem predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se sistem v celoti nemudoma preda MO Ptuj.
Sodišče je z izdajo začasne odredbe v celoti sledilo predlogu MO Ptuj in s tem ustvarilo pogoje za prenos sistema na novoustanovljeno delniško družbo KKS Ptuj, ki jo je občina konec leta 2003 ustanovila za upravljanje s kabelsko komunikacijskim sistemom. S tem je omogočen nadaljnji razvoj kabelsko komunikacijskega sistema tako v širitvi omrežja kot v razvoju tehnologije in nadgradnji programske ponudbe. Preko solastništva v upravljavcu sistema -družbi KKS Ptuj - bodo imeli tudi naročniki in soinvestitorji možnost vpogleda v izgradnjo sistema in delovanje ter vpliv na razvoj sistema.
Z izdajo začasne odredbe je sodišče podjetju Ingel naložilo, da je predstavnikom MO Ptuj omogočil dostop do glavne sprejemne postaje, izročil vse razvodne objekte, ključe teh objektov, register aktivnih naročnikov sistema ter prenehal s pošiljanjem računov uporabnikom. Mestna občina Ptuj in Kabelsko komunikacijski sistem Ptuj sta 5. 7. 2004 podpisala pogodbo, s katero je Mestna občina Ptuj prenesla upravljanje sistema na KKS
Ptuj.
Odslej bo storitve vzdrževanja in upravljanja kabelsko komunikacijskega sistema naročnikom zaračunavala družba KKS Ptuj, ki je izbrala tudi kabelskega operaterja za tehnično upravljanje sistema, tj. Teleing.
Vse informacije in naročila dobijo občani na KKS Ptuj, na Potrčevi cesti 34. Telefonska št. KKS je 771 11 129 in 771 11 130, za prijavo okvar pa 584 86 15.
Kljub temu, da redni sodni postopki tečejo naprej, se je z odločitvijo sodišča razrešilo stanje nepreglednosti in nelegitimnosti pri upravljanju s kabelskim sistemom, obenem pa so se odprle možnosti za nadaljnji razvoj sistema in programske ponudbe. MO Ptuj in KKS Ptuj bosta javnost in naročnike tudi v prihodnje redno obveščala o razvoju sistema, predvsem pa o postopku lastninjenja delniške družbe, kjer bodo vsi obstoječi naročniki skupaj z MO Ptuj postali lastniki družbe in s tem kabelsko komunikacijskega sistema.
Mag. Janez Merc
MODROST MESECA
Imejte radi svoje delo, vendar se nikoli ne zaljubite v podjetje, ker nikoli ne veste, kdaj bo vaše podjetje nehalo ljubiti vas!
"Odločitev preko velike luže je bila zame nekaj, kar se mora
zgoditi za vsako ceno."
Pogovor z Dragom Zorcem, prejemnikom dveh najvišjih nagrad Benjamina Franklina in pečata mesta Ptuj
Lani septembra je v Chicagu prejel prvi dve nagradi Benjamina Franklina - najvišji priznanji za tisk, ki se v svetu sploh podeljujejo. Po svojih inovacijah v tiskarskih tehnikah, zadnja je 12-barvni proces tiskanja, je v svetu bolj poznan in cenjen kot v Evropi, da o Sloveniji niti ne govorimo. Mestna občina Ptuj se mu je 25. maja, ko je z ženo Danico in hčerko Sonjo obiskal rodni Ptuj, oddolžila s podelitvijo pečata mesta Ptuj z likom sv. Jurija.
Vedno vas je privlačil svet. Že kot osnovnošolca vas je najbolj zanimal zemljepis, kot ste povedali na obisku v Mestni hiši na Ptuju. Kako je prišlo do vaše odločitve za pot v Avstralijo pred 37 leti?
Odločitev preko velike luže je bila zame nekaj, kar se mora zgoditi za vsako ceno. Zahodnoevropske države so bile preblizu, da se ne bi napotil na Dunaj in v enem in istem dnevu zaprosil za stalne vize na ameriški, kanadski in avstralski ambasadi. Avstralci so me že prvi teden po vrnitvi iz Dunaja obvestili, naj se oglasim v Gradcu pred komisijo za emigracijo na daljni kontinent.
Dokumentacijo sem že imel v angleščini. Motil jih je le rdeč jugoslovanski potni list in dvom, ali nisem član komunistične partije. Dobro se spominjam, da sem nekolikokrat po vrsti z zvišanim tonom izjavil, da me politika in vera ne zanimata. Naj omenim, da me je v Gradec pripeljal moj sodelavec
in prijatelj Stanko Lepej - v
tistih časih Ptujske tiskarne (leta 1969) član komunistične partije z visokim ugledom.
Po dveh urah moje “zabave” v konzulatu se je Stanko Lepej potil zunaj. V njegovem fiču je zaradi treme in strahu pokadil mojo škatlo cigaret Filter 57 in njegove Ibar cigarete.
Bolj za šalo kot zares sem mu dejal, da ima priložnost za Avstralijo. Mojega sodelavca je oblil novi val potenja, orosila so se mu očala, prevzel ga je strah pred nečim, kar si ni mogel zamisliti. Pozneje sva le našla pravo cesto za Ptuj; malo po desni, malo po levi preko pločnikov, semaforji niso bili
pomembni, niti jih ni Stanko videl. Nekaj dni pozneje me je konzulat obvestil: avionske karte pripravljene - letališče Dunaj - Avstralija - Boing 707. To je bilo uresničenje najlepših sanj, kar se je dalo.
Odločitev za Avstralijo je bila za tri leta, da si zagotovim finančno stabilno bodočnost
(kupim avto in zgradim hišo v Sloveniji). Videti Avstralijo, kar je bilo v tistih časih popolnoma nedojemljivo in nedosegljivo, je bila prevelika priložnost, da bi jo izpustil.
Kako so potekale priprave in učenje angleščine?
Učenje angleščine v šoli je bilo zelo slabo - brez neposrednih pogovorov. Iskal sem hitrejšo formulo, ki je bila: zvezek in angleško vadnico pod suknjo na sprehod in pogovor s samim seboj. Zvečer po delu pa sem poslušal radio Monte Carlo v angleščini.
z ženo Danico sva se vpisala v angleški tečaj. Oba sva v Avstraliji iskala prijatelje Avstralce, v službi in v prostem času, da sva bila primorana govoriti angleško in ne slovensko. Po moje mnogo ljudi naredi napako, ker v tujini iščejo tisto, kar so zapustili, tako način življenja kot jezik.
O čem ste razmišljali na vašem prvem potovanju z ženo Danico v Melbourne?
Veliko. Bilo je več kot 30 ur časa. Naj omenim, da je bilo to tudi poročno potovanje. V Pakistanu nas niso izpustili iz aviona. Trun se je šele pričelo malo razmišljati, kaj hudiča pa gremo na drugo stran tega planeta. Novi pogled ob letenju nad Avstralijo in seveda novo razmišljanje: "Kaj hudiča bom tukaj delal, v tej rdeči deželi -to je en sam boksit iz kidričevske tovarne aluminija ? Zakaj nisem šel v Kanado ali Ameriko?” Danica je bila brez besed, dokler nismo prileteli nad državo NSW - zelen raj in prve hiše, vedno več hiš in že smo bili nad Sydneyjem, mestom zalivov, odprtega morja, prelepih obal in dolgih peščenih plaž.
Moj vtis je bil po pričakovanju. Dolgoletno željo mi je Avstralija servirala v naročje. Sam sebi sem dejal: "Tu si,
poišči nove moči. Tu si, znajdi se. Svobodna dežela. Delaj, kar hočeš." Delaje bilo v tistih časih vsepovsod na izbiro. Službo si lahko dvakrat na dan menjal, če si hotel. Končen odgovor na tvoje vprašanje -kot vidiš, razmišljanje in razmišljanje z novimi horizonti pod drugimi okoliščinami (ekonomija, kultura, navade, jezik itn.).
“Ko sem imel 16 let, sem komaj čakal, da dobim osebno izkaznico in potni list ter grem preko meje v Avstrijo. Komaj sem prekoračil mejo, sem videl veliko razliko, ki me je prevzela. To je bila moja prva odločitev, da bom nekega dne delal in živel v tujini. Že pri tem prvem prehodu meje sem se boril sam s seboj, da ostanem v Avstriji in da ne grem nazaj v Slovenijo. Na srečo je pamet prevladala moje prve občutke. Imel sem toliko razumnosti, da sem vedel, da moram odslužiti vsaj vojni rok.
Ko sem gledal frizerja v Avstriji, sem videl, da ob vstopu v salon dobiš časopis v roke, da odprejo vrata, ko odideš, in se zahvalijo. To je bilo zame nekaj neverjetnega. Vedenje do strank je bilo popolnoma drugačno kot pa pri nas takrat v socialistični deželi. Ta razlika me je prevzela.”
Na vsakem koraku je bilo vse novo, lahko bi celo rekel, da je bilo vse obrnjeno na glavo. Leva stran ceste, jezik, trimili-jonsko mesto, hrana, pokrajina, ki je popolnoma drugačna, barva narave in plavo nebo je drugačno, kot je doma. Vse to te nekako prevzame, vsak dan se zavedaš, da ti je bila dana možnost, da se naučiš jezika. Tečaji angleščine so brezplačni, vidiš novo deželo in hkrati finančno napreduješ, kar je bilo
Drago Zorec predstavlja županu dr. Štefanu Čelanu revijo svojega podjetja.
Foto: Črtomir Goznik
v Sloveniji nemogoče. Ta avantura pa naj bi trajala 3 leta, kar je zelo kratek čas življenja. Kot vsakemu 22-letnemu frajeiju, še posebno leta 1969, so bili avtomobili težko dosegljivi. A ta nova dežela jih je imela povsod in po tako nizkih cenah, da si tega sploh nisem mogel zamisliti. Še mesec dni ni bilo treba delati, pa si lahko kupil avto, ne ravno novega mercedesa. Kaj boljšega si še kdo lahko želi? Mladost in radovednost te prevzameta in prevladata vse žalostne in sentimentalne čase, ko misliš na sorodnike in prijatelje ter preprost način življenja, ki se vsak dan ponavlja, brez večjih sprememb tam daleč nazaj na Dravskem polju. Oba sva se predala delu in cilju, da v čim krajšem času prideva nazaj v Slovenijo. A preden sva se zavedla, naju je čas prehitel. Dežela je bila sprejeta kot nova domovina in pot nazaj v staro domovino je postala vse težja. Kaj je bilo vaše prvo delo tam?
Moje prvo delo je bilo v tiskarni, v moji stroki in izobrazbi. Po enem tednu dela so mi v podjetju zaupali in dobil sem pozicijo na stroju številka
1.	Čisto novi Heidelberg (2), dvobarvni, in to velikega formata. Prava fantazija. Moram pa priznati, da sem prvi mesec plaval na prvem delovnem mestu strojnice, se hitro ujel med Avstralci, ki jih je bilo zaradi narečja in naglasa nemogoče razumeti. V kolikor pa si sodeloval s Škotom ali Ircem, pa si bil v popolni "temi". V tem podjetju sem ostal skoraj 10 let. Medtem sem končal šolo za offset tisk in razne fotomontaže, procese itn. Naj še priznam, da neke filozofije v tem podjetju ni bilo. Delaj, kolikor hočeš. Delaj sedem dni in noči in še en dan -plačano v nadurah. Toliko o prvem in tudi zadnjem delu, kajti od tamkaj naprej sva z Danico pričela ustanavljati svoje podjetje. Nova pot, nov hec, nov izziv.
Kaj je botrovalo vašim velikim uspehom, ki ste jih vseskozi dosegali, in to celo v drugi državi na drugi celini, v
Danica in Drago Zorec ter ptujski župan nazdravljajo ob podelitvi pečata mesta Ptuja.
katero sta z ženo prišla sama, mlada, tako rekoč nepoznana in brez kakršnekoli podpore okolice?
Brez dvoma, da se uspeh začne z vzgojo, kulturo v nekem obdobju, z osebno disciplino, zagrizenostjo, trmo in energijo ter vztrajnostjo. Če imaš življenjskega partnerja, ki stoji ob tebi in te bodri, to nedvomno pomaga na poti k vsakemu cilju. Botroval pa je tudi ponos, da sem hotel nekaj napraviti sam, čisto sam, po svoje, brez tisočkrat prepisanih receptov in formul, konsultantov, ekonomskih pomočnikov, finančnih ekspertov itn.
Rizik - hoditi na robu samega prepada je že sam po sebi užitek, počutiš se čudovito, ko se zmažeš in ugotoviš, kaj tvoja pamet in tvoje telo ter notranjost (duša) zmoreta.
Vse je mogoče. Priporočal bi vsakemu, naj besed kakor: nimam časa, sem prestar, bom napravil jutri itn. ne uporablja, kajti to vodi v kontraproduktiv-nost.
Vsak višji podvig emigranta (tujca) v drugi deželi pa štejem kot dvojen, ker je ovir veliko več. Torej tu se prične ta čudežna igra - igra s samim seboj. Jaz pravim, "imaš ali nimaš". Naučiti se iz knjig teh veščin je težko, obdržati pa še težje.
Ja, res je, v drugi deželi na drugi celini je še težje, ker si prvih nekaj let kot Marsovec. Moraš celo paziti, da te avto ne povozi, kajti v Avstraliji se vozi po levi, da ne govorim o navadah, prehrani in še marsičem. Pomembno je, da se vklopiš in da sprejmeš nov način življenja, kajti s tem pridobiš ogromno, na času in v počutju.
Katera vaša osebnostna lastnost ali okoliščina je bila (in je še vedno) odločilnega pomena za tako izstopajoče uspešno kariero, ki je marsikdo ne more doseči niti v domačem kraju niti ob močni podpori družbe in okolice? Vztrajnost in osebna disciplina. Okoliščin, ki so vplivale name,
je bilo ogromno. Prvih 12 let po drugi svetovni vojni ni bilo ravno lahko, vsak član družine je moral doprinesti nekaj za preživljanje. Živeli smo v Ptuju, v Novi vasi. Naslednjih 10 let pa v Kidričevem. Tu je bilo že več vsega, kajti tovarna je poslovala uspešno in ljudje so živeli solidno za tiste čase. Kidričevo je bil kraj jugoslovanske emigracije, pa tudi Madžarov in Italijanov ni manjkalo. Bili so dobri someščani. Kidričevo, malo kot malo, z neznosnim tovarniškim dimom, črnimi sajami in še čem ni bilo v mojih mislih, da bi v njem ostal celo življenje, pa čeprav sem bil na mojem Ptuju vsak dan. Nikakor se nisem mogel sprijazniti z usodo, da sem eden od živečih duš v tej industrijski mali škatli in počasi stagniram. Možnosti, da izskočim iz škatle in dosežem kaj - absolutno nula. Odločil sem se sam, kajti moji prijatelji so imeli druge ideje. Končaj študij. Odsluži vojsko. Preko oceana na drugo celino.
Ni mi žal, tudi moji ženi ne. Odločitev je bila dobra in tudi ob pravem času. Če bi moral to ponoviti, bi napravil enako, le z malimi spremembami.
Govorili ste o tem, da je potrebno imeti obsesijo, obsedenost z nečim, če hočeš narediti najboljše in biti najbolj uspešen v nečem. Kako to izgleda pri vas, ko vas zagrabi ta obsesija?
V privatnem življenju obsesija zame ne obstaja. Tu so možnosti, da se ti utrga, zmeša. Viza za vašo Dornavo. V
Foto: Črtomir Goznik poslovnem življenju je ta slika zelo drugačna, vsaj iz mojega vidika. Naše podjetje poseduje najnovejšo tehnologijo, industrijske komercialne fotografije, grafično oblikovanje - predpriprave za tisk specialnih efektov, izdelovanje plošč in še veliko več. Milijonske investicije v tiskarske stroje in končno obdelavo ti ne dovolijo, da ne bi sledil najnovejšim razvojnim smernicam, da o procesih ne govorim. Konkurenca na tržišču je neusmiljena. Dostava končnih proizvodov je praktično še v istem dnevu ali preko noči! ! ! Da ostaneš živ in uspešen v tej dirki, je le malo kombinacij. Mi v našem podjetju smo se že pred leti odločili za visoko kvaliteto z lastnimi procesi, da se na tržišču razlikujemo od drugih proizvajalcev.
Razvijati svoje procese pomeni porabiti na tisoče ur, da o tem, koliko to stane, ne govorim.
No, pa z besedo obsesija na dan. Ko razviješ nekaj edinstvenega in svetovnega, se razvoj še ne konča. Kako ga lahko meriš, ne vem. Zame je to droga, ob kateri mi ni dolgčas, nasprotno.
A kot vsako drugo skrajnost je treba tudi to drogo balansirati, držati pod kontrolo.
Ste umetnik ali podjetnik?
40 % kreativni umetnik, 60 % podjetnik. Brez enega in drugega uspeha ni.
(sledi nadaljevanje)
Milena Turk
"Od države
Vemo, da je žensk v politiki še zmeraj malo, premalo. Kaj vas je pritegnilo, da ste se odpovedali direktorskemu mestu ptujske knjižnice in se podali na včasih precej težka pota političnih bojev in intrig?
Biti poslanka v Državnem zboru zame pomeni predvsem še eno veliko življenjsko izkušnjo. Lepo, a marsikdaj tudi precej naporno. 17 let sem bila direktorica ptujske knjižnice, od tega sem 15 let intenzivno delala na zagotovitvi novih prostorov. Po preselitvi knjižnice v Mali grad, otvoritev je bila 5. oktobra, so me čez deset dni že čakale volitve, na katerih sem bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru.
Na svojem prejšnjem delovnem mestu sem bila vajena, da sem svojo uspešnost in rezultate dela lahko tudi sama ocenjevala in merila. Povrhu vsega sem imela srečo, da je bilo okolje v Ptuju v vseh teh letih naklonjeno ideji, da zagotovimo knjižnici nove prostore. 15 let mojega dela in kolektiva knjižnice je obrodilo projekt preselitve knjižnice v Mali grad. Pri tem je bilo potrebno precej angažmaja, veliko
“Sprememba ustave, ki govori o enakem zastopanju obeh spolov - tu je bilo potrebnega kar nekaj prepričevanja, da je bil kasneje ta člen ustave tako konsenzualno sprejet. Marsikomu se zdi, da je to nekaj čisto običajnega in normalnega, vendar moram poudariti, da do tega mandata ni bilo tako. Posledica spremembe tega člena ustave je tudi Zakon o volitvah v Evropski parlament. Tam smo zagotovili 40 % zastopanost ženskega spola. Po teh volitvah se zdi skorajda nepomembno, da imamo v 7-članski "odpravi" v Evropo tri ženske. To se zdi sedaj kar samoumevno in prav zanimivo je, da noben medij tega ni posebej poudaril.”
iahko dobimo še več,
kot smo dobili doslej"
Pogovor s poslanko v Državnem zboru RS Lidijo Majnik
energije in prepričevanja, da sem uspela vsakokratno novo "garnituro", ki je prevzela politično oblast v mestu, prepričati, da je šel omenjeni projekt naprej. A v veliko zadovoljstvo bralcev in nas v knjižnici, nam je uspelo.
Prvo leto v Državnem zboru sem imela sama s seboj kar nekaj težav. Nisem se znala meriti, oceniti, kot sem to počela poprej. V Državnem zboru je pač tako, da delaš na določenem zakonu, iščeš izboljšave, pišeš amandmaje. Največ dela pa se opravi na odborih in komisijah, na parlamentarnem zasedanju se samo še glasuje, tako da je pogosto videti, kot da prej prav ničesar nismo počeli. Splet okoliščin je nanesel, da smo v Državnem zboru med prvimi obravnavali prav Zakon o knjižničarstvu. Tako sem z vsem svojim znanjem iz prejšnje službe skušala čim boljše rešitve prenesti v nastajajoč zakon. Rešitve, ki jih je prinesel zakon, so pravzaprav takšne, da bi morale olajšati delo predvsem na tistem segmentu, kjer knjižnice pridobivajo denar za svoje poslanstvo. V ptujski knjižnici je bilo namreč ravno na tem področju največ problemov, saj se je nekdaj velika ptujska občina razbila na večje število manjših in pri zagotavljanju sredstev za redno delovanje knjižnice so nastale še večje težave.
Kako je potekalo vaše delo v parlamentu, članica katerih odborov ste bili in pri sprejemanju katerih zakonov ste aktivno sodelovali?
V parlamentu smo vsi poslanci in poslanke razvrščeni v odbore in komisije. Ravno tu je največji poudarek na našem delu. V svojem mandatu sem bila članica kar treh odborov -odbora za šolstvo, kulturo, znanost, mlade in šport, odbora za notranjo politiko in odbora za kmetijstvo. Moje načelo je bilo zmeraj, da tisto, za kar sem zadolžena, resnično predelam,
se poslužujem argumentov in podatkov, tako da tudi ko diskutiram, diskutiram z razlogi. Ne zdi se mi korektno, da bi poslanci diskutirali kar na pamet. Na področju kulture je po tistem prvem zakonu o knjižničarstvu bil sprejet še en zakon, ki v veliki meri zadeva tudi Ptuj, Zakon o kulturnem tolarju. Za ta zakon sem si želela, da bi naše mesto z vso svojo bogato arheologijo in kulturno dediščino našlo prostor v vseh njegovih točkah. To mi je tudi uspelo. Le na področju arheologije so nastale določene težave. Redni program arheologije se namreč financira direktno iz proračuna Ministrstva za kulturo, Ptuj pa žal ni imel nobenega posebnega, že pripravljenega programa, s katerim bi lahko vstopili v ta del sredstev kulturnega tolarja. Kulturni tolar se tudi ne izvaja v tako polnem obsegu, kot se npr. izvaja Zakon o šolskem tolarju. Pri kulturnem tolarju je obveza lokalne skupnosti v višini 50 % in financirajo se projekti, ki so že pripravljeni. Zal pa Ptuj veliko pripravljenih projektov na tem področju nima. Poudarila bi, da je potrebno projekte zmeraj pripravljati takrat, ko denarja ni. To je staro načelo, ki sem se ga držala tudi sama pri Malem gradu. Ko se je pokazal prvi žarek, ki je nakazal možnost pridobitve minimalnih finančnih sredstev, je knjižnica v tem času že imela gotove projekte. Če le-teh ne bi bilo, tudi do realizacije ne bi prišlo.
Veliko energije in časa mi je vzel odbor, ki pravzaprav ni moj matični odbor - za kmetijstvo, ki je sicer manjši, vendar je za Slovenijo zelo pomemben, sploh po našem vstopu v EU, kajti v Evropi se na področju kmetijstva deli največ denarja. Vesela sem, da so bili sprejeti tudi zakoni, ki jih ni bilo moč sprejeti, vse odkar je Slovenija postala samostojna država.
Eden izmed takšnih zakonov je tudi Zakon o lovu, ki so mu sicer nekateri posamezniki nasprotovali, vendar je večinska ocena, da je zakon narejen po meri tistih, ki imajo radi svobodne slovenske gozdove, vso pestrost živali in rastlin, ki jih v Sloveniji premoremo.
Na področju notranje politike je kar nekaj zakonov, ki bi jih bilo še potrebno poudariti. Sprememba ustave, ki govori o enakem zastopanju obeh spolov - tu je bilo potrebnega kar nekaj prepričevanja, daje bil kasneje ta člen ustave tako konsenzualno sprejet. Marsikomu se zdi, da je to nekaj čisto običajnega in normalnega, vendar moram poudariti, da do tega mandata ni bilo tako. Posledica spremembe tega člena ustave je tudi Zakon o volitvah v Evropski parlament. Tam smo zagotovili 40 % zastopanost ženskega spola. Po teh volitvah se zdi skorajda nepomembno, da imamo v 7-članski "odpravi" v Evropo tri ženske. To se zdi sedaj kar samoumevno in prav zanimivo je, da noben medij tega ni posebej poudaril. To je pravzaprav velik uspeh, predvsem glede na to, da smo prej Slovenci med opazovalci imeli same moške, za kar smo bili deležni velikih kritik v Evropi in bili opozorjeni, da tega naj ne počnemo pri volitvah v Evropski parlament. Marsikdo vpraša, kakšna je razlika med ženskimi in moškimi poslanci v parlamentu. Rekla bi, da kljub vsemu ostaja nek "ženski princip" v politiki. Ženske se znamo dobro usklajevati, več diskutiramo, vendar ne na odprti sceni.
Menite, da je ženskam težje delovati v politiki kot njihovim moškim kolegom? Kako ste se kot ženska spopadali z družinskimi obveznostmi?
Za zagotavljanje tega, da se lahko uveljavlja ženski princip v politiki, so seveda potrebne tudi t. i. kvote. Države so z različnimi metodami reševale ta
problem. Če vemo, da je v Sloveniji več žensk kot moških, njihova zastopanost v javnem življenju pa bistveno podcenjena, je nujno potrebno, da se tudi na tem področju nekaj postori. Sama priznam, da imajo ženske še vedno velike zavore predvsem same pri sebi, ko se odločajo za javno življenje, politiko. Mlajšim ženskam je najbrž veliko težje delati v politiki, če imajo doma male otroke, ki jih potrebujejo. Na srečo sem sama imela že dokaj veliki hčerki, tako da ta problem ni bil tako velik. Res pa si je bilo potrebno prosti čas organizirati. Ko prideš domov, je tisti vikend toliko bolj intenziven. Prva hčerka je bila že odrasla, ko sem odhajala, druga je odraščala, ker pa je bila aktivna športnica, ni bilo nobenih težav, saj je imela že dokaj hitro izoblikovane svoje prioritete. Tako je v času mojega mandata brez kakršnihkoli problemov dokončala srednjo šolo. Čeprav je razdalja med Ptujem in Ljubljano majhna, ob normalni vožnji prideš tja v uri in pol, je pa kljub vsemu potrebno računati, da velikokrat prihaja do zastojev, nesreč in tako povečini na to uro in pol ni moč računati. Moj "rekord" prihajanja iz Ljubljane na Ptuj, je bil 6 ur. Ob tempu, ki jè v Državnem zboru, si enostavno ne moreš privoščiti, da bi se vsak dan vozil. Kadar državni zbor zaseda tam do desete ali enajste ure ali pa pozno v noč, je pravzaprav samomorilsko, da se podaš na pot domov zato, da naslednje jutro zgodaj zjutraj spet kreneš po isti poti nazaj. Ptuj bi po nesrečnem spletu okoliščin kaj kmalu ostal zunaj trase t. i. V. koridorja.
Z vašo pomočjo do spremembe poteka trase ni prišlo.
Kako je potekala ponovna umestitev Ptuja na zemljevid Evropske unije?
Pri vseh zakonih, ki so se sprejemali, sem se vedno najprej zavedala tega, da sem Ptujčanka. Zelo zgodaj so me označili kot pripadnico lokalnih
interesov. Vedno sem bila prepričana, da država ni nekaj, kar je vzeto iz konteksta vseh sredin v Sloveniji in iz konteksta vseh interesov posameznih lokalnih okolij, iz katerih prihajamo poslanci in poslanke. Interesi lokalnega okolja morajo biti interesi države in obratno. V Državnem zboru je velikokrat potrebno odreagirati hitro. Velika slabost za Ptuj bi bila, če bi v Evropskem parlamentu uspela pobuda za spremembo V. koridorja. Poslanci ljudskih strank iz Avstrije in Italije so vložili amandma, ki je bil po interpretacijah mojega kolega, ki je bil opazovalec v Evropskem parlamentu, brez nasprotnikov. Evropski parlament je velik korpus in razen tistih, ki živijo na tem področju, nihče ni bil pozoren, kaj se dogaja. Za nas bi pa bil to obrat, ki bi pomenil popolno spremembo strategije razvoja Slovenije. Zagotovo obstajajo tudi nasprotniki koridorja, ker to pomeni večji tranzit, ekološke probleme, hrup. Izkušnjo, ko nas je prometnica zaobšla, Ptujčani že imamo, ko se nas je leta 1848 izognila južna železnica.
Ko je v Državni zbor preko poslanskega vprašanja prišla informacija, da se pripravlja omenjeni amandma za Evropski parlament, sem takoj govorila s predsednikom vlade mag. Ropom, s takratnim zunanjim ministrom Ruplom, z ministrom za okolje Kopačem. Naslednji dan smo sprejemali zakon, kjer je bilo prisotnih še več ministrov. Takoj sem jih začela alarmirati, kaj se dogaja. Ta amandma je bil sicer v Evropskem parlamentu sprejet, vendar o tem odloča še Svet in Komisija. Takrat je naša država pričela resne pogovore z ostalimi članicami, kar je privedlo do tega, da amandma ni bil potrjen. Tako V. koridor ostaja takšen, kot je bil in povezuje Lyon in Kijev, poteka preko Ptuja in Ormoža naprej do Hodoša. Trdno sem prepričana, da je to predvsem naša priložnost in nikakor ovira pri razvoju.
Pred vrati so skorajšnje volitve. Štiri leta trdega dela v parlamentu so za vami. Uspehov je bilo precej. Spomniva na tiste najpomembnejše.
V preteklih štirih letih smo v najrazličnejših dokumentih, tudi z mojo pomočjo in seveda z ekipo, ki je na Ptuju, uspeli tudi v tem, daje Ptuj v bodočem Zakonu o skladnem regionalnem razvoju opredeljen kot center bodoče razvojne regije Spodnje Podravje. V strategiji prostorskega razvoja pa je Ptuj opredeljen kot nacionalno središče regijskega pomena. To sta torej dva ključna strateška dokumenta, ki pozicionirata Ptuj in njegovo okolico. Sprejemal seje tudi Nacionalni program izgradnje cest, kjer je Phymska avtocesta uvrščena v terminski program za izgradnjo. Računam, da bomo celotno cesto zgradili pred letom 2013. Za Ptuj bo pomembna tudi izpeljava projekta, ki smo si ga zastavili v preteklih štirih letih -novi most in navezovalne ceste nanj. Cilj je razbremeniti prometni zamašek v podvozu Ormoške in sprostiti vsaj tisti promet, ki je v tranzitu. Glede na to, da bodo prometnice v naslednjem obdobju končane, menim, da res ni nobene ovire več, da ne bi začeli z naslednjim razvojnim ciklom. Čas je za nove industrijske in obrtne cone ter nadgradnjo tistega, kar smo z osnovno infrastrukturo pridobili. Sedaj se lahko resnično posvetimo tistemu, kar bi Ptuj še bolj pozicioniralo na evropskem zemljevidu. Ptuj je lahko eden izmed biserov turizma. Terme se širijo, začenja se tudi gradnja hotela, ptujska Perutnina se intenzivno vključuje v gastronomsko ponudbo. Moja želja je, da bi Ptujčani svoje mesto vsaj za kak dan ali pa tudi več posodili kakšnemu turistu, da bi se ti radi vračali. Možnosti bodo in takrat bomo lahko s ponosom pokazali tudi vso našo tisočletno kulturno zgodovino. Odpira se nam tudi možnost predaje objektov vojašnice za potrebe kulture. Tako bo po
mnogih letih prišlo do realizacije projekta, ki smo ga pred davnimi leti poimenovali CHD - Center humanističnih dejavnosti - in od katerih se je v takrat zamišljeni obliki realiziral samo Mali grad. Za ostale vsebine smo delno poskrbeli drugje, veliko pa je še posameznih, nerealiziranih projektov. Želim si, da bi institucije, ki se vidijo v tem kompleksu, čimprej pripravile projekte. Poleg že omenjenih projektov bi veljalo omeniti, da so nekateri bili že zastavljeni, še preden sem postala poslanka. Med drugim smo končali tudi Osnovno šolo Grajena, dve še gradimo - OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Otvorili smo Gimnazijo, zgradili smo Atletski stadion - 1. fazo, 2. faza (tribune) se bo začela izvajati v naslednjem obdobju, odprli smo Center interesnih dejavnosti mladih, Mladinska prenočišča, ustanovili Regijsko višje- in visokošolsko središče. Boste še kandidirali?
Da. Če sem si ohranila dovolj prijateljev, ki so volili zame pred štirimi leti, če sem prepričala tudi koga novega, če prebivalke in prebivalci Ptuja menijo, da sem dobro delala, potem z volitvami ne bo veliko težav. Trudila sem se po svojih najboljših močeh, sama sem z doseženim zadovoljna. Prepričana pa sem, da ob pripravljenih projektih lahko od države dobimo še več, kot smo dobili sedaj, čeprav tudi doslej sredstev ni bilo malo. Ob tej priložnosti bi rada čestitala vsem občankam in občanom ob prazniku Mestne občine Ptuj ter jim zaželela čimbolj prijetne počitnice.
Bronja Habjanič
■ //W/Vwt 15
Kmetija Tement iz Rogoznice - kmetija leta 2004
Občinska komisija si je 7. julija na terenu ogledala kmetije, prijavljene na akcijo "Izbiramo kmetijo leta". Med prijavljenimi kmetijami so bile najbolje ocenjene naslednje:
1.	nagrado in naziv "Kmetija leta 2004" je dobila kmetija Franca in Mirjane Tement, Cesta 8. avgusta 18.
Kmetija je živinorejska, usmerjena v tržno prirejo mleka. Goveji hlev je napolnjen s 25 kravami molznicami in mladim govedom, tako da je v hlevu skupaj 40 glav goveje živine, ki se pase na bližnjem vzdrževanem travniku v prosti reji. Obdelujejo 12 ha lastne in 13 ha zakupne zemlje. Francu in Mirjani na kmetiji pridno pomagata tudi sinova; študent Gregor in dijak Tomaž. Na kmetiji letno pridelajo 130.000 1 mleka, od tega prodajo doma 10.000 1 ljudem iz bližnje okolice, saj je kmetija tik ob robu mesta. 120.000 1 pa prodajo mlekarni. Gospodinja Mirjana se aktivno vključuje v Društvo kmetic MO Ptuj.
Zanimivost na Tementovi domačiji je dobro ohranjen svinjak, po domače "štalunca", iz leta 1914.
Foto: Aleš Šprah
2.	nagrada Kmetiji Pintarič iz Pacinja 15
Živinorejsko-poljedelska kmetija s hlevom za 30 plemenskih svinj in 80 prašičev pitancev. Obdelujejo 35 ha zemljišč, od tega je 12 ha pšenice in 15 ha koruze, ostalo pa oljne repice. Pšenico prodajo, koruzo porabijo doma za svinje. Na kmetiji dela petčlanska družina. Trenutno imajo večjo investicijo v obnovo hleva. Gospodar opravlja tudi strojne usluge s kombajnom. V Kicarju imajo še 1.200 trsov vinske trte.
Kmetiji Jožeta Lenarta, Sp. Velovlek 30, nagrada za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanje arhitekturne dediščine.
Od nekdaj je bila plodna zemlja slovenskemu človeku nekaj svetega. Z odprtimi rokami je sprejemal vse, kar je narava rodila. Danes je še vedno mnogo ljudi ostalo povezanih z naravo, kakor da bi bila njihova sestra. Eden takšnih je tudi mladi gospodar Jože, ki skupaj z mamo obdeluje 12 ha zemlje, v hlevu pa ima 15 krav molznic in 10 govejih pitancev. Njihova kmetija ohranja tradicijo in vrednote preteklosti ter tako podobo podeželja, ki jo danes mnogi označujejo kot vrt Slovenije.
Kmetija Lenart	Foto: Peter Pribožič
3.	nagrada za Vinogradništvo Plut, Krčevina pri Vurbergu 73
Gospodar Stanko, ki je bil rojen v okolici Metlike v Beli krajini in ga je službena pot leta 1962 zanesla na Ptuj, kjer se je zaposlil v Kmetijskem kombinatu Ptuj, pridno obdeluje 15.000 trsov vinske trte na skupni površini 4 ha. Pridelek grozdja v celoti proda ptujski kleti, saj je kooperant. Vinograd obdeluje večinoma sam z lastno mehanizacijo. Pomagajo pa mu tudi pridne roke prijateljice Anice in družini obeh hčera. Gospodarje tudi velik ljubitelj cvetja, kar je opaziti okrog hiše.
Vinogradniška kmetija Plut	Foto: Alenka Bezjak
30. julija ob 17. uri so bila pred gasilskim domom v Spodnjem Velovleku podeljena priznanja nagrajenim kmetijam. Podelitev je bila popestrena s krajšim kulturnim programom, vini Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in dobrotami Društva kmetic MO Ptuj.
TURIZEM/
OKOLJE IN PROSTOR
ZUNANJI DEL TERMALNEGA PARKA TERM PTUJ ODPRT
Novost so vodne drče in vodni tobogani, ki
poseben način
V družbi Terme Ptuj, ki v okviru Term 3000 spada v dejavnost Turizem Poslovne skupine Sava, so 7. julija odprli zunanji del Termalnega parka z največjim toboganom v Sloveniji. Vrvico sta prerezala direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in glavni direktor Term 3000 Dušan Bencik. Ob otvoritvi sta govorila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in predstavnik Poslovne skupine Sava Emil Vizovišek. Goste, zbrane pred novim adrenalinskim objektom, so s plesno-glasbenimi nastopi razvedrili še odlični člani ptujskega KUD Musicology in Natalija Verboten.
Zunanji del Termalnega parka Term Ptuj leži tik ob dosedanjih zunanjih bazenih. Dograjeno je 1400 kvadratnih metrov dodatnih vodnih površin s počasno vodno reko dolžine 160 metrov. V sklopu tega so dogradili velik stolp, s katerega se spušča več toboganov, med njimi najdaljši v Sloveniji z dolžino 165 metrov.
S to širitvijo zunanjega
kopališča je gostom na voljo kar 4000 kvadratnih metrov vodnih površin. Zunanjih površin je po novem kar 3200 kvadratnih metrov, 800 kvadratnih metrov pa notranjih. Novost so vodne drče in vodni tobogani, ki delujejo na poseben način. Teh bodo veseli predvsem mladi kopalci in otroci. Obenem je iz tega objekta lep razgled po Dravskem polju, kar ponujajo kot dodatno animacijo.
Za naslednje leto napovedujejo obnovo starega dela zunanjega kopališča, ki ga bodo spojili z novim delom in tako naj bi ptujske toplice postale ene lepših termalnih kopališč v Sloveniji. V notranjem kopališču beležijo, odkar so ga lani septembra prenovili, 70 % več kopalcev.
Cena kompletne investicije v dodatni zunanji del vodnih
površin s tobogani je 400 milijonov tolarjev. Lanska investicija v notranji del toplic pa je veljala 350 milijonov tolarjev. Snujejo že gradnjo hotela, ki bo zaokrožil ponudbo na tej lokaciji.
Glavni direktor Term 3000 Dušan Bencik je napovedal, da je njihova vizija združiti vsa kopališča v severovzhodni Sloveniji in jih ponujati pod blagovno znamko Panonske terme, kajti ugotovili so, da je slovenski kopališki turizem preveč razdrobljen in na evropskem trgu nerazpoznaven. Doslej so v tej skupini že združili pet kopaliških centrov: Terme 3000 iz Moravskih Toplic, Terme Lendava, Terme Radenci s Termami Banovci in ljutomerskim hotelom Jeruzalem ter Terme Ptuj, v katerih so Terme 3000 pred dvema letoma prevzele večinski delež. Po zagotovilu glavnega direktorja se raznolikost in pestrost ponudbe kopališč z združitvijo pod eno družbo in blagovno znamko ne bo izgubila. Blagovna znamka Panonske terme, ki na trgu še ni obelodanjena, bo v naslednjih tednih javnosti predstavljena na prospektih.
Zraven direktorjev Bencika in Klasinca se je prireditve udeležilo več vidnih gostov.
Foto: Marjan Varvoda
delujejo na
Foto: Marjan Varvoda Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je ob otvoritvi med drugim dejal: "Držali smo obljubo in s tem nadoknadili 15-letno investicijsko praznino ter postavili trdne temelje za naslednjih deset let. Lanskega
1.	septembra - ob otvoritvi notranjega dela - sem vam dejal, da smo bili pred mnogimi, mnogimi leti največji in najboljši. Z današnjim dnem Termam Ptuj vračamo staro slavo. "
Milena Turk
Z otvoritve.
Foto: Marjan Varvoda
Nagrada za najbolj izviren odgovor na vprašanje Le kako zaliti vse te rože
Nagrado za najbolj izviren odgovor na vprašanje Le kako zaliti vse te rože?, ki ga je v majski številki Ptujčana bralcem postavila Tanja Srećković, prejme Rozika Šeruga iz Rimske ploščadi 22 na Ptuju. Nagrajenki čestitamo in jo vabimo, da se oglasi v uredništvu Ptujčana, na Mestnem trgu 1, v Ptuju. Nagrado - cvetlično korito s pelargonijami bo poklonila cvetličarna O'Rožama iz Ptuja.
V odgovoru na nagradno vprašanje je zapisala: "Draga Tanja Srečkovič, svetujem ti, da tvoj problem rešiš s pomočjo svojega priimka in Zavoda za zaposlovanje, kjer imajo seznam brezposelnih. Naj ti dajo nekaj malih, nekaj velikih ljudi, predvsem pa takih, ki ljubijo rože tako kot jaz. Ker pa me zdravje "zeza", ti jaz ne morem pomagati, lahko pa pridem kuhat kavo za vse udeležene in tebe, Tanja. Povabi tudi urednico Mileno Turk in direktorico cvetličarne O’Rožama Andrejo Lah. "
Uredništvo Ptujčana^
Občane pozivamo,
da ne spuščajo fekalnih in meteornih vod v obcestne jarke!
S spuščanjem meteornih in fekalnih vod v obcestne jarke se zmanjša sposobnost odvodnjavanja le-teh, ker so dimenzije jarkov načrtovane in prilagojene površini ceste. Prav tako je vsak poseg v obcestni jarek brez soglasja Mestne občine Ptuj nedopusten in kazniv. Na ogledih na terenu je bilo ugotovljeno, da so v jarkih postavljene betonske in druge cevi premajhnih dimenzij, jarki se zasipavajo ... Vse to pa vpliva na odvodnjo le-teh, kar se kot zelo moteče pokaže ob večjih nalivih, kot so bili v zadnjem času. Za vse posege v obcestne jarke in samo cesto si je potrebno pridobiti soglasje Mestne občine Ptuj.
Herbert Glavič
V____________________________________________________J
Veselo in ponosno praznovanje dneva državnosti
Mestna občina Ptuj je 25. junija na Mestnem trgu pripravila osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Radost in ponos sta nas prevzela, ko smo se z mislimi za trenutek povrnili v leto 1991, ki predstavlja čas sklepnega dejanja nastanka samostojne slovenske države. Trdno odločeni in poenoteni smo jo izbojevali pred trinajstimi leti.
Slavnostni govornik je bil dr. Stefan Čelan, župan MO Ptuj. "Pridružujem se tistim, ki se zavedajo, da je za sedanje relativno uspešno stanje na področju socialnega in gospodarskega razvoja Slovenije potrebno ob velikih zgodovinskih mejnikih k letom po 1991 prišteti še najmanj vsaj dve desetletji pred letom 1991.
Foto: Langerholc
Razmišljati o prihodnosti zgolj iz utesnjenega zgodovinskega pogleda zadnjih trinajstih let je lahko močno zavajajoče. Dobimo lahko namreč občutek, da sta se nam sodobna država in prenovljeni ekonomski sistem preprosto dogodila sama od sebe in da je za nadaljnji uspešni razvoj naše države dovolj le vstop v Evropsko skupnost, kjer bo nevidna roka prostega trga skrbela za našo nadaljnjo zgodbo o uspehu. Kljub temu da pripadamo srečni generaciji, ki je aktivno sodelovala pri nastajanju velikih demokratičnih družbenih sprememb in novega sveta, si ne smemo dovoliti poenostavljenega pogleda o naši prihodnosti. Z osamosvojitvijo države in njenim vstopom v Evropsko skupnost smo namreč vzpostavili zgolj konkurenčno okolje, ki je sicer temelj dobrega gospodarstva, ampak samo to in nič več. Pravi posel za zagotavljanje lepšega življenja državljank in državljanov - zato
smo namreč ustanovili našo državo - pa se začne šele od tod naprej. To pa je moč doseči le, če se uporabijo izkušnje in znanja generacij, ki so ustvarjale najmanj zadnjih štirideset let. V teh letih se je namreč najbolj krepila samozavest in občutek pripadnosti. V teh letih se je našel tudi skupni konsenz vseh nosilcev politične in gospodarske moči o najpomembnejših razvojnih vprašanjih.
V	času, ko se del nacionalne suverenosti na posameznih področjih usmerjanja razvoja seli v pristojnost EU, postaja bistveno aktivnejša regionalna razvojna politika - eden od potencialno najbolj učinkovitih instrumentalnih in sistematskih odgovorov na prihajajoče razvojne izzive.
Odgovornost za izvedbo mikroekonomske razvojne paradigme moramo torej prevzeti mi na lokalnem in regionalnem nivoju. Država nam pri tem lahko samo pomaga, saj na tem področju ne razpolaga s potrebnimi znanji in hotenji.
Ker pa je vsaka pot do uspeha običajno trnova, je prav, da se na današnji dan spomnimo vseh tistih, ki so v naši zavesti najtesneje povezani z nastankom naše mlade države” je poudaril dr. Stefan Čelan
V	kulturnem programu so sodelovali pevska zbora osnovnih šol Olge Meglič pod vodstvom Alenke Zenunovič in Ljudski vrt pod vodstvom zborovodkinje Jerneje Bombek Gobec. Na harmoniko je igral Domen Solina. Nastopili so še mladi recitatorji, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom profesorja Stefana Petka in otroška ter mladinska plesna skupina Plesnega centra Mambo v koreografiji Božene Krivec.
Ivo Kornik
Cvet štajerske lepote
Lepotni izbori za miss Slovenije so na Štajerskem zelo priljubljeni, še posebno na Ptuju, kjer so imeli v preteklih letih tudi dve končni zmagovalki, Alenko Vindiš leta 1996 in Mišo IMovak leta 1998, ter več deset finalistk. Morda organizatorji tudi zaradi tega nimajo večjih težav, ko je treba izbrati tekmovalke.
Na predvečer državnosti je bilo na Mestnem trgu še posebno lepo. V organizaciji LTO Ptuj z novinarko Majdo Goznik in ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom na čelu so pripravili prvo lepotno tekmovanje za miss Slovenije 2004, in sicer Miss Štajerske.
Že tako toplo ozračje so z divjimi ritmi in pozibavanjem bokov razgrele plesalke, ki so začele lepotni večer, katerega povezovalka je bila Katja Tratnik Plešinac. Za lento in naziv miss Štajerske ter uvrstitev v polfinale, ki bo 6. avgusta v Termah Olimia v Podčetrtku, se je potegovalo petnajst deklet (prijavljenih jih je bilo kar 24), ki so se občinstvu in žiriji predstavila štirikrat.
Žirijo je vodil dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. V njej pa so bili še dr. Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice, mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave MO Ptuj, Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, Miran Senčar, direktor družbe Tenzor Ptuj, Tina Zajc, miss Slovenije
2003, Alenka Vindiš, miss Slovenije 1996, Maja Tofant, miss Štajerske 2003, Majda Goznik, novinarka, Sonja Plaveč, Modni studio Barbare Plaveč, Davorin Topolovec,
Dominus, Silva Čuš, Kozmetični studio Olimpie, in Tomaž Čretnik, predstavnik Pop TV.
Prva polfmalistka in miss Štajerske je postala 19-letna študentka Pedagoške fakultete v Mariboru, 176 cm visoka svetlolasa in zelenooka Tanja Hauptman z Destrnika. Za prvo spremljevalko je bila izbrana 178 cm visoka, svetlolasa, modrooka 21-letna aranžerska tehnica Irena Kusterbanj iz Šmartnega ob Paki, druga spremljevalka pa je Sanja Štiberc, 167 cm visoka, prav tako svetlolasa in modrooka 19-letna dijakinja iz Podgorcev pri Ptuju.
Poleg občinstva, ki je spodbujalo svoje izbranke, so dekletom tremo odganjali in za dobro voljo skrbeli ansambel Ekart, ki letos praznuje 20 let, ter pevca Špela Huzjan in Vito Mlinarič. "Finalno tekmovanje Miss Slovenije za miss sveta bo 12. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, " pravi Zdravko Geržina, "zmagovalka bo dobila v trajno last avto Peugeot, poleg
tega bo Slovenijo zastopala na tekmovanju za miss sveta, ki bo decembra na Kitajskem."
Sicer pa je led prebit in karavana se seli naprej. O tem prihodnjič.
Ivo Kornik
Prve tri na letošnjem izboru Miss Štajerske.
Foto: Črtomir Goznik
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Podelitev kristalnih grbov MO Ptuj zlatim odličnjakom
Prijetna melodija v izvedbi učencev Glasbene šole Karola Pahorja s Ptuja nas je uvedla v že tradicionalno gala prireditev pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj in župana dr. Štefana Čelana. Srečanje izbranih učencev, ki so v šolskem letu 2003/2004 dosegli visoke rezultate na področju tekmovanja iz znanja, raziskovalne dejavnosti, športa in učnega uspeha skozi celoten osnovnošolski vzgojno-izobraževalni proces, je letos potekalo v Viteški dvorani ptujskega gradu in v organizaciji OŠ Olge Meglič ter ravnatelja Ervina Hojkerja. Svečanosti so se udeležile tudi ravnateljice ptujskih osnovnih šolj direktor mestne uprave MO Ptuj Štanko Glažar, direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček in strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj Marjan Lenartič.
"Če znamo najti stvari, ki bi jih radi počeli, in če za dosego cilja tudi kaj storimo, kajti ne zadošča samo želja po nečem, potem se to praviloma tudi zgodi, prave stvari nas same najdejo. Ostala je vrednota moralnih in etičnih norm, ki dokazujejo, da vrednost vašega dela ni umetno ustvarjena iluzija, ampak da ste se morali za naziv najboljšega izkazati z delom, močno voljo in človečnostjo svojega značaja," je prejemnikom kristalnih grbov spregovoril dr. Štefan Čelan in jih vzpodbudil k nadaljnjemu izobraževanju.
Sledila je podelitev kristalnih grbov kar 63 zlatim odličnjakom in prejemnikom zlatih priznanj ter mladim raziskovalcem.
Med vsemi zlatimi odličnjaki sta bila letos izbrana najbolj ustvarjalna in najuspešnejša osmošolca Mestne občine Ptuj - zlata odličnjaka z najvišjimi in največ priznanji. Prva med prvimi sta bila Katarina Marija Rozman, osmošolka iz OŠ Breg, in osmošolec Miha Andric iz OŠ Olge Meglič. Prejela sta denarno nagrado - 200.000 tolarjev jima je podaril župan v imenu MO
Ptuj, ček v vrednosti 30.000 tolarjev pa Vlasta Kovač v imenu Nove Ljubljanske banke na Ptuju.
" Vaši rezultati na izbranih področjih znanja, raziskovanja so dokazali, da ste na najboljši poti odličnosti in odločnosti, na poti v družino tistih, ki bo v bodočnosti uspešno predstavljala slovensko vztrajnost, trmo in Željo po napredku," je mlade za izjemne dosežke pohvalil Ervin Hojker in jih hkrati spomnil, da se bodo le izobraženi lahko približali vrstnikom iz primerljivega sveta, si zagotovili kakovostne pogoje za življenje in ob tem nesebično pomagali drugim.
Zlati odličnjaki in prejemniki zlatih priznanj na regijskih in državnih tekmovanjih ter mladi raziskovalci 8. razredov, ki so prejeli kristalne grbe Mestne občine Ptuj:
IZ OŠ LJUDSKI VRT Rok Fajt - zlati odličnjak Marko Gašparič - zlati odličnjak Urška Koletnik - zlata odličnjakinja
Žan Milič - zlati odličnjak Maja Petek - zlata odličnjakinja Luka Rebek - zlati odličnjak
Larisa Sabath - zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga Damijan Zorko - zlati odličnjak Mojca Žlahtič - zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga Nino Dončec - zlati odličnjak Matej Gregorec - zlati odličnjak Doroteja Kotnik - zlata odličnjakinja Mateja Pešakovič - zlata odličnjakinja
Lara Učakar - zlata odličnjakinja Rok Grdina - zlati odličnjak Valentina Jerenec - zlata odličnjakinja
Patriša Kokol - zlata odličnjakinja
Matej Kotnik - zlati odličnjak Nastja Reš - zlata odličnjakinja Taja Senčar - zlata odličnjakinja IZ OŠ MLADIKA Tadej Čuk - zlati odličnjak Sara Ferčič - zlata odličnjakinja Špela Hajduk - zlata odličnjakinja
Natalija Hanželj - zlata odličnjakinja
Maja Jakomini - zlata odličnjakinja
Ina Ketiš - zlata odličnjakinja Maja Kocuvan - zlata odličnjakinja
Doris Kokol - zlata odličnjakinja Matjaž Lesjak - zlati odličnjak Tadeja Ploj - zlata odličnjakinja Marko Reš - zlati odličnjak Haris Salihagič Hrenko - zlati odličnjak
Mateja Toš - zlati odličnjak Brina Ternovšek - zlata odličnjakinja
Danijel Žiher - zlati odličnjak IZ OŠ OLGE MEGLIČ
Gregor Križan - zlati odličnjak Jana Kovač - zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga Peter Kokot - zlati odličnjak,
Miha Andric in Katarina Marija Rozman, prva med prvimi.
Foto: Langerholc
zlata raziskovalna naloga Miha Andrič - zlati odličnjak, zlata raziskovalna naloga Barbara Kodrič - zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga Karlo Pintarič - zlati odličnjak, zlata raziskovalna naloga Tamara Kolar - zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga Lucija Tratnik - zlata odličnjakinja
Tina Maroh - zlata odličnjakinja Saša Šprah - zlata odličnjakinja Vid Puž - zlati odličnjak Jan Kaučič - zlati odličnjak Lovro Rojko - zlati odličnjak Eva Fekonja - zlata odličnjakinja Gregor Uhan - zlati odličnjak IZ OŠ BREG
Matjaž Godec - zlati odličnjak Nika Martinič - zlata odličnjakinja
Marko Munda - zlati odličnjak Nina Pajič - zlata odličnjakinja Nejc Pešec - zlati odličnjak Maša Čelan - zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga Eva Kamenšek - zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga Anej Rakuša - zlati odličnjak Katarina Marija Rozman - zlata odličnjakinja, zlata raziskovalna naloga.
Ivo Komik
Na Gimnaziji Ptuj zlati odličnjaki
Kot je povedala Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, so na Gimnaziji Ptuj z uspehom svojih dijakov več kot zadovoljni. Dosegli so namreč kar 96,3 % uspeh, kar pomeni, daje izmed 183 dijakov, ki so opravljali maturo, spodletelo le sedmim. Vse pohvale vreden je dosežek Urške Kolar, ki je na maturi dosegla vseh 34 točk. Nad 30 točk in s tem zlati uspeh na maturi pa je dosegla tudi Saša Krajnc. Na Gimnaziji Ptuj se lahko pohvalijo tudi s tem, da je več kot tridesetim dijakom uspelo preseči 25 točk, kar pomeni svojevrsten uspeh.
Ivo Komik
Popravek in dopolnilo
V junijski številki, izšla je 30. junija 2004, je bil na 10. strani v članku Komunalno podjetje iz Žnidaričevega nabrežja v Puhovo ulico pomanjkljivo naveden podatek o izvajalcih del novih objektov. Upravno stavbo in servisno delavniški objekt je izgradilo Gradbeno podjetje Ptuj, garažno-skladiščni objekt in nadstrešnico oziroma prizidek k servisno delavniškemu objektu pa je izgradil Gradis, Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. Omenjenim družbam in bralcem se opravičujem za neljubo in nenamerno pomanjkljivost.
Milena Turk
Posvetitev oltarja z dodatno bogoslužno opremo
Župnijski praznik sv. Petra in Pavla smo farani in
mnogi verniki iz okolice ter gostje nadvse slovesno proslavili. IMova cerkev, za katero je bil (po potrjenem projektu Ptujske trojke po skoraj desetih letih velikih prizadevanj) pred tremi leti končno položen temeljni kamen, dobiva popolno podobo. Čudovito notranjost mogočne prostorne cerkve je na praznik dopolnila posvetilna oprema, ki jo je blagoslovil in posvetil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Z veliko radostjo je škof čestital vsem za take uspehe, zato je še posebej poudaril, da je oltar srce župnijskega občestva. K tej pridobitvi so strokovnjaki lepo oblikovali in prilagodili še tabernakelj, ambon, krstilni kamen in prvo barvno okno.Vsa skrb, ki jo izkazujejo farani, in močna volja patrov za dokončni blagoslov je seveda v želji, da bi do praznika naslednje leto bila dokončana še fasada. Z njo
bi obeležili 60-letnico nesrečne porušitve prvotne cerkve. Dela so v polnem teku in obljubljene finance s strani države ter občine zagotovljene.
Mnogo imen bi bilo treba ob teh dogodkih pripisati, saj so vsak po svoje prispevali, da je tako velik projekt lahko zaživel in napreduje. Ogromno začetnega dela je opravila, žal pokojna, Kristina Šamperl Purg. Zato smo ji vsi hvaležni. Hvaležnost
za vsa njena velika dejanja ji je posebej izkazal brat pater Janez Šamperl s knjigo Moja sestra Kristina, ki je bila predstavljena na zadnjem Viktorinovem večeru, dan poprej.
Dobro sodelovanje in začeto delo predhodnikov nadaljuje naša občinska uprava z županom na čelu. Gvardijan pater Milan Kos in župnik pater Tarzicij Kolenko sta poudarila smiselnost in posebnost gradnje ter potrebna dela za dokončno rekonstrukcijo prvotnega videza baročne cerkve, ki je v ponos mestu Ptuju in Sloveniji. Zaradi tega prihaja na Ptuj tudi veliko gostov iz tujine.
Slovesnost župnijskega prazni-
□el posvetilne opreme: tabernakelj, oltar, ambon v novi cerkvi. Govornik za ambonom škof dr. Franc Kramberger.
Foto: Tone
ka in novih pridobitev smo zaključili z družabnim srečanjem in pogostitvijo na dvorišču samostana.
Janez Rožmarin
Govor župana dr. Štefana Čelana ob posvetitvi daritvenega oltarja
v minoritski cerkvi
Letošnje godovanje zavetnikov minoritske cerkve Sv. Petra in Pavla na Ptuju je za brate minorite in, upam si trditi, tudi za večino Ptujčanov prežeto s posebnim ponosom in duhovno radostjo. Osebno ocenjujem, da sta z današnjo posvetitvijo daritvenega oltarja projekt ptujske trojke in s tem mesto kot celota ponovno vzpostavila pogoje za celovitejši dialog med družbo in posameznikom. Oltar, kot sveti kraj, je namreč prostor, ki ponuja priložnost za sooblikovanje človekovih duhovnih vrednot. Sodobna družba preko globali-zacijskih procesov in modeme tehnike namreč vsakodnevno spreminja človeka iz avtonomne in svobodne osebe v odvisnika in podrejenega. Sodobna svetovna politika in globalizirani nosilci gospodarske moči s svojim sistemom vrednot celo verjamejo in človeštvo prepričujejo, da je resničnost sveta in kozmosa mogoče obvladovati s silo znanosti, tehnike in orožja.
Globalizirano gospodarstvo s svojimi omejenimi finančno ekonomskimi vrednotami in
medijskimi podobami spreminja človeka v robota, in to takšnega, ki bi moral biti brezoseben, nezmotljiv in stoodstotno zanesljiv. Ker večina ljudi ne more uresničiti tega ideala, število depresivnih in odtujenih ljudi iz dneva v dan narašča.
Te novodobne izzive, pred katere je postavljen človek in družba, pa lahko pomagajo reševati humanisti različnih strok in znanj. Vidno vlogo pri teh procesih lahko odigra ravno katoliška cerkev kot geografsko najprimernejša globalna ustanova. V nastajanju take postmoderne družbe lahko krščanstvo s svojim naukom in načeli, kot so osebna svoboda, subsidiarnost, solidarnost in dialog, stori veliko.
Načelo spoštovanja človeka kot svobodnega bitja mu namreč ponuja dar svobode, hkrati pa ga zavezuje k odgovornosti, stvarstvu in ne denarju in tehniki. Preroška drža - "imej pogum posluževati se svojega uma " -lahko temelji le na taki odrasli in samostojni osebi.
Naslednje pomembno načelo krščanskega družbenega reda
temelji na subsidiarnosti. Družba, ki je utemeljena od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol, je razvojno veliko uspešnejša. To načelo nalaga odgovornost za razvoj na osebno raven. Znan je rek:
"Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. "
Tretje pomembno krščansko načelo je načelo solidarnosti. Globalizacija sicer ekonomsko povezuje, solidarnostno pa ljudi zelo oddaljuje. Človek je bitje, ki v stiski potrebuje sočloveka. Ta pomoč pa se lahko začne in izvaja le na lokalni ravni, kjer je cerkev povsod po svetu prisotna.
Četrto načelo pogojuje nujnost po dialogu. Človek je že od rojstva sposoben preživeti le z dialogom. Ta se začne z materjo. Večino nakopičenih nasprotij sodobnega sveta ni moč rešiti s tehniko, orožjem, izgradnjo zidov itn., temveč z dialogom. Dovolite mi, da se ob koncu iskreno zahvalim predvsem bratom minoritom, ki so s svojo neomajno voljo in vero projekt zaključili do faze, ko bo ta krščanska načela, nam in svetu,
moč oznanjati preko tega novega oltarja.
Zavedam se, da je pri tem projektu sodelovala velika množica zaslužnih ljudi, ki jih ni moč vseh poimensko našteti. Pregovor pravi, da za uspešnimi možmi stojijo vedno še bolj uspešne žene. Zato mi dovolite, da ob tej priložnosti izpostavim dve ženski, ki sta največ pripomogli k današnjemu veselju. Prva je žal Že pokojna Kristina Šamperl Purg, ki zanesljivo s ponosom zre v to cerkev, kljub temu da v tako prenovljeno cerkev nikoli ni vstopila.
O usodi tega projekta je velikokrat odločala tudi mestna politika. Za razumevanje in podporo projektu se zahvaljujem županoma, predsedniku Izvršnega sveta in mestnim svetnikom, predvsem pa Lidiji Majnik, ki je s svojo trmoglavostjo in vero v ptujsko trojko največkrat predstavljala najpomembnejši jeziček na tehtnici, ki je prevesil v korist tega projekta.
Slovenski kulturni spomeniki in pomen faksimiliranih izdaj
Brižinske spomenike, Celovški, Stiski in Čedadski rokopis
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so na razstavi ob pridružitvi Republike Slovenije Evropski uniji prvič skupaj predstavili štiri najstarejše dokumente v slovenskem jeziku: Brižinske spomenike, Celovški, Stiški in Čedadski rokopis. Od štirih znamenitih slovenskih rokopisov je danes samo Stiški rokopis shranjen v NUK-u (od leta 1784).
KULTURNA DEDIŠČINA
Vodnjak na Mestnem Vrhu z novo podobo in čisto studenčnico
Wa dan pred občinskim praznikom bo Mestna
občina Ptuj z otvoritvijo vodnjaka pri Štoku na Mestnem Vrhu 31 izrazila svoj odgovoren odnos do ohranjanja naravnih virov pitne vode. Maja se je namreč uspešno prijavila na javni razpis Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda, ki ga je ta proizvajalec barv pripravil v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo RS.
-Obnova vodnjaka je stekla in do občinskega praznika bo dobil novo podobo. Iz njegovega, tudi očiščenega izvira, 31 metrov pod nivojem svoje lokacije, pa bo spet začela pritekati čista stu-
Vodnjak v času kandidiranja za sredstva v okviru Projekta oživljanja krajevnih vodnjakov v Sloveniji.
denčnica. Domačini bodo vodnjak po nekajletnem premom lahko spet začeli uporabljati, tako za pitno vodo kot za spodbujanje življenja na svojih ohišnicah, ki so se v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb že začele bistveno spreminjati.
Ker se vodnjak na Mestnem Vrhu 3l nahaja tudi neposredno ob priljubljeni sprehajalni, kolesarski in rekreacijski cesti, ki vodi od Ptuja med urejeno vinogradniško območje na Mestnem Vrhu, bo postal edinstvena točka za osvežitev vseh obiskovalcev
Vodnjak v času obnovitvenih del sredi julija. Do 4. avgusta bo zaživel v novi podobi, ki bo ohranila vse njegove značilne elemente.
Mestnega Vrha. Vodnjak je neposredno ob urejeni vinsko-turistični cesti na Mestnem Vrhu in območju, kjer se izvaja projekt CRPOV. V njegovi neposredni bližini poteka tudi gozdna učna pot, po cesti ob njem pa odhajajo na svoje šolsko posestvu na Grajenščaku tudi učenci ptujske kmetijske šole. Zaradi vseh naštetih dejstev in tudi zaradi možnosti, da se prav v smeri ob vodnjaku uredi učno pot med matično osnovno šolo Ljudski vrt in podružnično osnovno šolo na Grajeni, je MO Ptuj uspela na razpisu pridobiti sredstva za obnovo, ki jih je zagotovil Helios v Projektu oživljanja krajevnih vodnjakov v Sloveniji.
Na ta projekt se lahko prijavljajo izključno občine, z njim pa so že doslej na različnih koncih Slovenije poudarili pomen vode v človekovem okolju in s tem spodbudili aktivno delovanje za ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti. To je tudi cilj Mestne občine Ptuj, kije tokrat obnovila vodnjak na eni od najbolj priljubljenih destinacij svojih občanov.
Takoj po odobritvi sredstev, v višini 600.000,00 tolarjev, je ptujska občina s pomočjo številnih izvajalcev začela z deli, da bi bil vodnjak na Mestnem Vrhu 31 obnovljen do bližajočega se občinskega praznika. Ker gre za aktivnost, ki podpira oživljanje vodnjakov kot naravne in kulturnozgodovinske dediščine, se je občina odločila, da bo vodnjak obnovila v podobi, kot jo je imel v zadnjih desetletjih. S to obliko pristopa k obnovi vodnega vira je lokalna skupnost edinstveno k ohranjanju tovrstne naravne in kulturnozgodovinske dediščine.
B. V.
Brižinske spomenike hrani Bavarska državna knjižnica, Celovški ali Rateški rokopis se nahaja v Koroškem deželnem arhivu, Čedadski oz. Čemjejski rokopis pa je del zbirk Nacionalnega muzeja arheologije v Čedadu.
Tako dragocene izvirne dokumente imamo priliko opazovati le ob izjemnih priložnostih in so sicer posamezniku le stežka dostopni. Pri raziskovalnem delu zato ponavadi uporabljamo faksimile, ki je natančen tiskarski posnetek rokopisa ali knjige (ponavadi raritete ali unikata), in nadomešča težko dostopen izvirnik, ki mora biti ohranjen tudi za prihodnje generacije. Pri tem je treba poudariti, da tukaj ne gre za izdelavo ponaredka, ampak predvsem za nazorno predstavitev stvarne podobe določenega kulturnozgodovinskega spomenika. Zaradi svoje kultumospomeniške narave pa je faksimile namenjen tudi bibliofilom in zbirateljem. Njegov pomen je tudi v tem, da se ob morebitnem uničenju izvirnika ohrani vsaj nadomestek. Prvi faksimile smo Slovenci dobili leta 1909 (cenzumo-tiskarski rokopis Prešernovih poezij), drugega pa leta 1935 (Trubarjev Chatechismus).
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je oblikovala posebna veja založništva in knjigotrštva, ki se je ukvarjala s ponatiskovanjem starih tiskov. V tem času je pri Mladinski knjigi izšla vrsta del, ki so svoj čas pomembno vplivala na razvoj besedne umetnosti in celotne kulture na Slovenskem. Faksimilirane izdaje so tako dobili še Dalmatinova Biblia iz leta 1584 ter avtoiji, kot so Adam Bohorič, Valentin Vodnik, Ivan Cankar, Franc Miklošič itn. Sodobne tehnike reproduciranja danes omogočajo izdelavo zelo kvalitetnih faksimilov, narekuje pa jih tudi vedno večje število knjižnic, univerz in raziskovalnih ustanov.
^	UhkÌ IxotU Xlö.U r t.Vr
TXoft gtiyedt nilrFaan-«c’2c- boü -cr+f il^vifnhv
vurt.iiiMjTvfe-,.1 lurfiliiwcrrtru I lortn ourm ljw,
Trinu mnlMftit- luuitori cnUrcón bj(irrn 1 «nfirta«. Rf*
mi- IWFn» 'trtom bofWmr. ialMnim/ilSmi<nWi bollane.
\i4inn .vuemtcem Wo fi an - lubom* de vumn-UW,(* ffmidmrK. Irrbr Woiir.br . cLitfo-tii *tr*v«alm a irl—notl-£T^|- I.-rumnu.d.«ai|.|rno<om loar-blVlt- mtf-furn Snifr- raWiät uWrri* nx'Uc^ ÖAm- .ImfniniieÄviior fO’trfrri ■ Uf n Hl If	Rofr
mtlrénuvi pnmi maiv lLpo vflrtJ-.imi J- <(iT<bou- ffilali an iniont rl.i- ritt dm	bit* im*i Ivncr
-ruiiBdfmi ibib crtfkoi- (ftp****?* rill nc |*o*nnjpi.
. ||i.r,inl<-Mlioic .vv<Mrn.lü uar.rmD,l na rtrtr ih ulfidii utrb«-- ili Aivnijm \it*. v. uxinxti-Iti rl-miAua-. 1(1 Wrpintrn'niiKWrrfoifmulb mibi-nrdot, .
■oto-dwim- lu vii.^UifcLri- lUifipci ib iKlpc- lunr ir^n-nf lpai.il. naleti • ni lue n» 4wcfm - m pub«* - 1-Oe ptTTiaboju* iprPnu ninni crtfrrv- b rtlin bofr.vnel-«.*<■.* mi io*p pim'-t’.* uurluA Bote ip'lpi’Ji mile7rnvi robe ci- »ml
Tuom - M-■Äilt poftp nil* nrrb- ' -udì n<4* rmu-T-fh-
I- vufnlib- i minfil» ■ (feu-len* inonl- tri Tr •raba' milTucnv- 1- <iur to mam- l-v'lfm •(* vr-Ti*-! -
Popolni faksimile po originalu, ki ga hrani Bavarska državna knjižnica v Miinchnu, hrani KIR Brižinski spomenik je obrazec splošne spovedi, zapisan na dveh straneh.
Ptujčani smo leta 1998 dobili faksimile Ptujskega statuta iz leta 1376, katerega original se sicer nahaja v Wolfenbüttlu v Nemčiji (drugi statut iz leta 1513 hranijo od leta 1983 v Zgodovinskem arhivu Ptuj). Tako je postal dragoceni dokument bolj dostopen raziskovalcem tudi na domačih tleh. Faksimile je izdal Zgodovinski arhiv Ptuj, založil pa umetniški kabinet Primož Premzl. Ljubitelji si lahko zbirko faksimilov, med njimi Trubarjev katekizem (1935), Dalmatinovo biblijo (1968), Statut mesta Ptuj 1376 (1998), ogledate na domoznanskem oddelku ptujske knjižnice, ki v svojih zbirkah hrani tudi dragocene in redke knjižne izdaje. Za tiste, ki si razstave v NUK-u niste uspeli ogledati, pa bi kljub temu želeli kaj več izvedeti o pomembnih slovenskih rokopisih, je na voljo katalog, ki je bil izdan ob razstavi in prinaša kvalitetne barvne reprodukcije vseh štirih spomenikov v izvirni velikosti ter njihove prevode v slovenščino, nemščino, angleščino in italijanščino. Na domoznanskem oddelku pa sta na voljo tudi faksimile Brižinskih spomenikov in Stiškega rokopisa s spremnimi študijami.
Mira Jerenec
Pred dnevom spoštovanja vrednot NOB na ptujskem
V območnem združenju borcev in udeležencev v NOB pripravljajo izdajo fotomonografije
Tudi letos bo osrednja spominska prireditev v
spomin na junaški boj Slovenskogoriške - Lackove čete, ki je izkrvavela 8. avgusta 1942 v gozdičku Laze pri Mostju. Tokrat bo izjemoma v soboto, 7. avgusta, ob 17. uri v spominskem parku v Mostju v organizaciji Območnega združenja borcev in udeležencev IMOB Ptuj, Občine Juršinci, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever in Kluba brigadirjev MDA Ptuj. Slavnostni govornik bo Jože Križančič, podpredsednik Društva izgnancev Slovenije in Območnega združenja borcev in udeležencev IMOB Ptuj.
IZ BLIŽNJE PTUJSKE PRETEKLOSTI
Tudi na Ptuju nekoč ezl ek -IL del
V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor Talum Kidričevo, učenci Osnovne šole Juršinci in Stari prijatelji iz Kicarja. Prireditveni prostor pa bodo pripravili člani Lovske družine Juršinci in ptujski taborniki. Po položitvi vencev na spominska obeležja se bodo udeleženci zbrali na
Iz leta v leto je na proslavi 8. avgusta v Mostju več udeležencev. 8. avgusta 2002 ob 60-letnici zadnjega boja Lackove čete.
Foto: Langerholc
prijetnem srečanju.
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj se že pripravlja na dostojno obeležitev 60. obletnice osvoboditve v prihodnjem letu. V ta namen bodo izdali fotomono-grafijo, saj se bo v maju 2005 demokratični svet spominjal konca druge svetovne vojne kot pomembnega zgodovinskega pomnika.
Uredniški odbor, ki ga vodi doc. dr. Ljubica Šuligoj, je že
sprejel vsebinsko zasnovo fotomonografije z naslovom "Iz obrambe narodne identitete do slovenske države - dogajanja na Ptuju in v njegovi okolici v 20. stoletju" in k sodelovanju pritegnil avtorje prispevkov, saj
slike brez zapisane besede ne bi mogle povedati vsega.
Imena eminentnih avtorjev zagotavljajo bogato vsebino, z zaenkrat še delovnimi naslovi:
-	mag. Nataša Kolar: Narodnostne razmere na ptujskem območju na prelomu v 20. stoletje;
-	doc. dr. Ljubica Šuligoj:
Narodnoobrambni boj na Ptujskem od septembrskih dogodkov do 2. svetovne vojne;
-	Irena Mavrič-Žižek: Odpor proti okupatorju;
-	dr. Marjeta Ciglenečki:
Pogledi umetnostnega zgodovinarja na spominska obeležja NOB;
-	Katja Zupanič: Slovenska osamosvojitvena vojna;
-	dr. Marjan Žnidarič: Spomeniki NOB in naš čas;
-	Sonja Dežman: Narodnoobrambni boj ptujskih literarnih ustvarjalcev;
-	Petja Janžekovič: Človeško razmišljanje o spominskih obeležjih.
Za recenzenta so zaprosili prof. dr. Milana Ževarta.
Za bogato slikovno gradivo bosta poskrbela Marija Hernja Masten in Stanko Lepej, ki bo fotomonografijo tudi tehnično uredil.
Borčevska organizacija Ptuj je v teh dneh zaprosila tudi vse župane na Ptujskem, da do srede septembra v občinah uredijo okolico in spominska obeležja, saj bi bilo zelo neprijetno v fotomonografrji objaviti zapuščene pomnike.
Stanko Lepej
Na ezl eku pred kavarno sva se s sošolcem za kratek čas lahko ustavila le zato, ker je njegov starejši brat bil tam že pravi ezlekar. Drugače pa smo mlajši lahko le od daleč opazovali druščino na ezl eku. Z leti je tudi moja generacija počasi dobivala pravico do debatiranja na znamenitem vogalu pred kavarno Evropa. Ezl ek je bil informacijsko središče ptujske mladine. Če si koga želel srečati, si šel tja, če ga ni bilo tam, so ti tam prisotni povedali, kje ga boš našel. Moja mama ni mogla razumeti, zakaj sem s prijatelji šel vedno na ezl ek, češ saj vas tam vsi vidijo, kako "Bogu čas kradete". Mi smo se pa počutili imenitne prav zato, da so nas vsi videli. Na ezl eku smo razpravljali o vsem, razen o politiki, vsaj na glas ne. Takratni časi niso bili naklonjeni takim debatam. Edino "pravilna" in uzakonjena je bila neuvrščena politika. Politične ideje iz vzhoda ali buržoazne iz zahoda so bile nekako "Žgečkljive" in takoj nadzorovane. Takratni "miličniki", v mladinskem žargonu smo jim rekli "paceki", niso rekli, da nimajo pooblastil za ukrepanje. Samo narobe si se obrnil in te Že nekaj dni ni bilo na ezl ek. Zato nihče ni rad odpiral nevarnih tem. Ezl ek je bil magnet za nas mlade, morda tudi zato, ker so tam skozi vodile poti v gimnazijo, dijaški dom, kino, cerkve, osnovno šolo, stadion, park itn.
V začetku šestdesetih let je na Ptuj prišla takrat atraktivna tekmovalna japonska borilna veščina judo. Novi šport, ki ga do takrat na Ptuju nismo poznali, je med mladimi v šolah, podjetjih in seveda na ezl eku sprožil nove debate in analiziranja. Tudi jaz sem bil med navdušenci, ki so začeli z rednimi in trdimi treningi. Vse pa je potekalo preko ezl eka. Tam smo se dobili pred treningom in po njem. Ker sem občasno prišel domov iz telovadnice z modricami po telesu, je moja
mama dejala, da ji pri tem športu ni čisto vse jasno. Šport se imenuje "mehka pot", športnika imata bela oblačila, ki so značilna za "božja - sveta oblačila", na koncu pa se borca še trdo in ostro "zravsata". Tudi ime judo je mama povezala z Judežem, ki je izdal Kristusa v Jeruzalemu.
Nekateri Ptujčani, ki so imeli čas, so bili res abonirani na ezl eku. Današnja mladina bo najbrž težko razumela vsakodnevno druženje mladih na vogalu pločnika pred kavarno Evropa. Poleti, v popoldanski vročini, ali pozimi v sneženju, vedno je nekdo tam stal. Meni je že takrat kronično primanjkovalo časa. Športne dejavnosti, učenje in delo doma so me polno zaposlile, kljub temu pa ezl eka, če se je le dalp, nisem izpustil. Zato mi je oče včasih dejal, da sem prepogosto tam in da tam preveč filozofiramo. Zemlja se je od takrat vztrajno vrtela naprej. S "svetlobno hitrostjo" se je v Sloveniji spremenilo skoraj vse. Takrat mlada generacija je danes večinoma stara čez 50 let. Današnji mladi, za katere je Tito nekoč dejal, da je prihodnost v njihovih rokah, nas danes gledajo bolj tako - nepotrebne, odslužene, nevedne in prestare za kakšne pomembne odločitve. Tako razmišljajoče moram spomniti, da smo tudi mi nekoč bili mladi, da smo gledali za dekleti, da smo se veselili vseh novosti, ki so počasi, ampak vztrajno prihajale do nas. Bili smo navihani, nismo pa bili tako razdiralni, uničevalni in odklonilni do starejših kot mladina (ne vsa) danes. Generacija mladih ima danes vse, še enkrat ponavljam skoraj vse, kljub temu pa prevladuje rek: "Med tednom zgrajeno, čez vikendpodreno". Moja generacija, ki je bila mlada v letih takoj po drugi svetovni vojni, pa je imela samo slavni ptujski ezl ek in malo čistejši zrak za dihanje, kot ga imamo danes.
Mirko Satler
KULTURA/
DRUŠTVA
Razstava o Zlatku Prici
Velikan hrvaškega slikarstva 20. stoletja
IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ
Premiera, ponovitve nove komedije in abonmaji
V septembru se v Mestnem gledališču Ptuj obeta premiera mladinske igre Norway.today švicarskega dramatika Igorja Bauersime, ki je prav s to predstavo dosegel preboj v velika javna gledališča in leta 2001 zanjo prejel nagrado občinstva na festivalu Muhlheimer Theatergarten.
Norway.today je zgodba modemih mladih generacij, vpetih v odtujenost okolja, ki ga blažijo z anonimno-intimnimi komunikacijami z modernimi elektronskimi sredstvi. Julie in August tako v anonimnosti interneta navežeta stik, v katerim si razkrijeta svoje najgloblje občutke in misli. Ideja o samomoru ju pripelje na osamljeno visoko pečino na Norveškem, s katere se po dogovom nameravata zagnati v globino. V dnevu in noči skupnega druženja v osamljenosti in lepoti narave doživita čustva in dogodke, ki spremenijo njun način gledanja na svet in ljudi. Skozi svoja nova spoznanja se jima razkrije svet v novi podobi, ki zasije kot čarobni severni sij v temni in hladni noči ter spremeni njuno prihodnost. Igrata Iva Krajnc, ki smo jo prav pred kratkim lahko občudovali v romantični nadaljevanki Čokoladne sanje, in Matej Puc, režira pa Miha Golob, direktor Šentjakobskega gledališča.
Takoj naslednji večer po premieri je v gledališču ponovitev taiste predstave, namenjena še posebej učiteljem in profesorjem osnovnih in srednjih šol. Po predstavi bo pogovor o mladost-
niški problematiki, ki jo sam gledališki tekst odkriva.
Konec avgusta ne zamudite treh ponovitev nove uspešne 'komedije v megli’ Nevillov otok, ki govori o štirih poslovnežih, izgubljenih v divjini.
Septembra v Mestnem gledališču Ptuj poteka tudi vpisovanje abonmajev. Naj vas pri tem spomnimo na njihovo vsebino - predstave za Abonma Odrasli: mladinska predstava Norway.today, potem monokomedija Pavlek - "tekst nagrajen z žlahtnim komedijskim peresom na Dnevih komedije v Celju", komična kriminalka Vohljač - "humorna in popolnoma nepredvidljiva igra" ter veseloigra Zupanova Micka, v kateri bo sodeloval tudi Matjaž Javšnik.
Otroški abonma vsebuje predstave: Rojstni dan, Skrita pravljica, Trije prašički, Boana, Zverinice iz Rezije, Lisička zvitorepka, Zakaj?
Zatorej vsi skupaj prisrčno vabljeni v novo gledališko sezono, ki se začne prav s septembrom in za katero upravičeno upamo, da bo še pestrejša in uspešnejša, kot je bila zadnja.
Rok Vilčnik
O UMETNIKU Zlatko Priča se je rodil 26. junija 1916 v Pečuhu, kjer je živel vse do konca prvega razreda osnovne šole leta 1922, ko seje skupaj z družino preselil v Zagreb. Po končani osnovni šoli in klasični gimnaziji se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu. Na njegovo delo so zelo vplivali profesorji: Krsto Hegedušič, Ljubo Babič in Omer Mujadžič. Leto dni po končam Akademiji, leta 1941, je imel svojo prvo samostojno razstavo v Umetniškem paviljonu v Zagrebu, Istega leta je bil interniran v taborišče Danica pri Koprivnici, od koder je bil osvobojen nekaj mesecev kasneje-
Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah in je dobitnik številnih nagrad ter priznanj. Leta 1998 je postal redni član HAZU (JAZU). Je častni meščan mest Pečuh in Samobor. V Samoboru deluje od leta 2002 Galerija Priča, v kateri se nahaja dragocena podarjena zbirka umetnin akademika Zlatka Price.
Zlatko Priča je umrl 7. marca 2003 na Reki, star 87 let.
IN RAZSTAVI
Z razstavo v Miheličevi galeriji predstavljamo umetnika z izbranimi deli iz fundusa Galerije Priča iz Samobora. Iz te izjemno zanimive zbirke, ki jo je podaril avtor mestu Samobor leta 2002, predstavljamo umetniška dela, s katerimi želimo prikazati in približati ustvarjalno pot enega najznačilnejših in najmarkant-nejših hrvaških slikarjev 20. sto-
Razstave in sprejema pri županu dr. Štefanu Čeianu v Mestni hiši so se udeležili župan mesta Samobor Žarko Adamek, direktor Delavske univerze Samobor, znotraj katerega deluje Galerija Priča, Tomislav Marvar, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih ter kustodinji Maja Markovič in Stanka Gačnik.
letja. Razstava je plod sodelovanja med mestoma Ptuj in Samobor ter Pokrajinskega muzeja Ptuj in Galerije Priča iz Samobora, saj nam kolegi iz Samobora sedaj vračajo gostovanje (februarja smo namreč razstavljali pri njih razstavo Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča, ki smo jo pripravili skupaj z Znanstvenoraziskovalnim središčem Bistra Ptuj).
O pomembnosti nacionalnega dogodka in povezovanju dveh kulturnih ustanov ter držav je spregovoril tudi n. e. veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji dr. Mario Nobilo, ki je razstavo slovesno odprl. Kulturni dogodek je bil hkrati povod za srečanje med župani kot tudi priložnost za nadaljnje sodelovanje med mestoma Ptuj in Samobor.
Stanka Gačnik
Stari
Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja smo 3. julija v Gasilskem domu v Kicarju predstavili prvo zgoščenko in kaseto. Za javno predstavitev smo se odločili, ker želimo širiti in ohranjati ljudsko glasbeno izročilo na Slovenskem. Na promocijo smo povabili sedem skupin ljudskih pevcev in godcev ter s tem popestrili program. Med nas so prišli tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan
prijatelji smo izdali svoj prvi album
Čelan, direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar in vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič, ki jim gre zahvala za pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem in tistim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali.
Skupina šteje osem članov zraven petja pa igramo na stare instrumente, narejene doma: lončeni bas, ribež, grablje, cuge, kontrabas, rog, burkla. Edini
"pravi" instrument je harmonika. Skupino sestavljajo: Janko in Kristina Kocmut, Slavko in Jožica Ciglar, Stanko in Štefka Arnuš, Marica Vojsk in Lizika Majcen.
V oktobru pripravljamo 3. srečanje ljudskih pevcev in godcev iz cele Slovenije pod naslovom Kicar poje in igra. Predvidevamo, da bo nastopilo okrog 120 pevcev in godcev.
Janko Kocmut
Stari prijatelji iz Kicarja
Foto: Kosi
Ptuj - odprto mesto 28. 8. - 4. 9.
Ptujski poulični festival Ptuj - odprto mesto bo
letos ponovno v zadnjih dneh poletja, letos s še bogatejšim programom kot minuli dve leti. V času obstoja je festival žel pozitivne odmeve tako med Ptujčani kot mediji. Prav gotovo tudi zaradi široko zastavljenega koncepta in ne samo zanimivega programa, ki je primeren za vse generacije.
PTUJ
Ù
ODPRTO
MESTO
Prvi bodo nastopili varovanci ptujskega Sončka s predstavo Mali princ v soboto, 28. avgusta, dopoldan. Potem se bo zvrstilo do šest različnih dogodkov dnevno, predstav uličnih gledališč, plesnih in lutkovnih predstav, žonglerskih šovov, inštalacije in delavnice ulične animacije ter seveda glasbeni nastopi. Obiskovalci bodo lahko domov prišli poslikani po obrazu ali telesu, lahko pa tudi s čisto pravim tatujem. Vsi skupaj se bomo lahko naučili hoje s hoduljami in žongliranja. Pripravili bomo tudi kvaliteten izbor za projekcijo kratkih filmov bivše domovine.
Posebej nas veseli interes za sodelovanje s strani različnih organizacij in umetniških ustvarjalcev iz Ptuja.
Ves teden bosta na Ptuju skupini mladih ustvarjalcev iz pobratene Banske Stiavnice in nizozemskega mesta Tilburg. Oboji bodo aktivno sodelovali s svojimi točkami in delavnicami. Pa še kaj bomo poskušali v teh dneh dodati v program. Vsi, ki sodelujemo pri izvedbi festivala in v delavnicah, to pa je več sto mladih Ptujčanov, si želimo, da bodo ptujske ulice tiste zadnje poletne dni bogate, polne kulture in zabave. Predvsem pa, da se bo dobro vzdušje počasi razširilo do te mere, da bo Ptuj tako živel vse leto.
Programska brošura bo tudi letos dostavljena v vse nabiralnike v Mestni občini Ptuj. Organizator je Društvo za miselno rekreacijo Povod iz Ptuja (povod@triera.net). Priporočamo tudi ogled strani www.odprtomesto.com. Vstop na vse dogodke je brezplačen.
Robert Križanič, vodja organizacijskega odbora
SOROPTIMIST KLUB PTUJ razpisuje
NAGRADNO ŠTIPENDIJO ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005
za mlade, nadpovprečno uspešne in nadarjene dijake ter študente ptujske mestne občine.
Nagradna štipendija, ki znaša 1000 evrov za eno šolsko leto, je namenjena spodbujanju študija in kakovosti dela mladih. Cilj nagrade je razvijanje kulturnih in ustvarjalnih odnosov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
V tem šolskem letu SOROPTIMIST KLUB PTUJ poziva, da se za razpisano štipendijo potegujejo predvsem dijaki in študenti, ki se izobražujejo in ustvarjajo na področju kulture in umetnosti. SOROPTIMIST KLUB PTUJ bo podprl dijake in študente pri njihovem študiju v Sloveniji ah na priznani visokošolski ustanovi v tujini. Informacije, razpisna dokumentacija in obrazec za prijavo so na voljo pri Nevenki Gerì, na telefon 041 892 153, od 16. avgusta dalje.
Prošnje s prilogami pošljite na naslov:
SOROPTIMIST KLUB PTUJ, Komisija za podelitev nagradne štipendije, Nevenka Gerl, CID, Osojnikova 9, 2250 PTUJ
N	/
*■» • +
Zadnji teden v juniju je Ptuj spet zaživel
Med 20. in 27. junijem je na Ptuju potekal seminar pod naslovom Animacija in ulična animacija, ki je združil mlade iz Ptuja in iz različnih koncev Slovenije. Organizator seminarja je bilo društvo za miselno rekreacijo Povod.
Seminarja Animacija in ulična animacija se je udeležilo 40 mladih, in sicer 20 Ptujčanov (predvsem iz dijaških vrst) ter 20 sodelujočih iz mladinskih centrov, vzgojno-izobraževalnih zavodov in institucij iz Slovenije. Vsi udeleženci so delali pod taktirko zelo izkušenih mentorjev iz tujine. Denis Morel iz Francije je poučeval t. i. street animation v obliki žongliranja in podobnih metod zabavanja ljudi, medtem ko je Sara Lueck iz Nemčije dala prednost poslikavi telesa -bodypaintingu - in izdelovanju raznih zanimivih pripomočkov za zabavo, kot so na primer žogice iz balonov in moke. Oba mentorja sta dala poudarek tudi spoznavanju novih metod socialne intervencije, ki spodbujajo aktivno udeležbo mladih v lokalnem okolju. Metodologija, uporabljena na seminaiju, se imenuje action training, kar pomeni, da so udeleženci nenehno povezovali teorijo in prakso in tako s tem razvili orodja, ki jih bodo uporabljali
neposredno pri delu v skupinah in v stiku z mladimi.
Delo oziroma poučevanje je potekalo predvsem v prostorih Mladinskega prenočišča (Youth hostla) na Ptuju, kjer so udeleženci iz drugih krajev tudi bivali. 23. in 26. junija so udeleženci seminarja s svojim na novo pridobljenim znanjem vnesli kar nekaj živahnosti na ptujske ulice in doživeli zelo razveseljiv odziv domačinov.
Za konec pa še nekaj besed organizacijskega vodja v društvu Povod Roberta Križaniča: "Za ta seminar smo se odločili na osnovi podobnih metod, ki jih uporabljamo pri projektu Ptuj -odprto mesto in kjer so se metode izkazale za zelo atraktivne in zanimive. V istem trenutku mladi počnemo nekaj zanimivega in novega ter preko tega navezujemo stike z ljudmi ter istočasno dosegamo boljše odnose med ljudmi, ki so veseli in prijetno presenečeni, da se nekaj dogaja. "
Besedilo in foto: Ozren Blanuša
191 ulična animacija na Ptujskih ulicah.
FOTOREPORTAŽA
Največji pool party v Sloveniji
S poletjem tudi svež in prenovljen ptuj-on.net
Ptujski spletni portal ptuj-on.net, ki že četrto leto predstavlja najbolj celovito spletno okno Ptuja, je pred kratkim doživel popolno prenovo. Odslej uporabnikom nudi še bolj popolne, celovite in zabavne vsebine ter funkcije.
Poletje se pozna tudi na spletnem naslovu www.ptuj-on.net, kjer domuje portal ptuj-on.net. Čeprav je bila stran že prej dobro obiskana, to vsekakor ni pomenilo, da ni pri strani treba nič spreminjati. V skladu s hitro razvijajočim se svetom okoli nas, predvsem pa virtualnim-intemetnim svetom, je tudi ptuj-on.net doživel svoj razvoj in nadgradnjo. Rezultat je še privlačnejše, za uporabnika koristnejše in nasploh pestrejše spletno okno, ki zadovolji tako tistega, ki išče zgolj hiter dostop do najpomembnejših informacij (telefonskih številk uradnih služb, seznama dežurnih trgovin, picerij, ki dostavljajo pice na dom in tako dalje) ali pa na hitro preleti dnevne novice in članke, kakor tudi vse večje število tistih, ki jim ptuj-on.net zraven omenjenih stvari pomeni še zabavo in sprostitev.
Prva stvar, ki pri prenovljenem Ptuj-on.netu pade v oči, je vsekakor nov dizajn strani, ki ohranja rdečo nit portala, hkrati pa deluje sveže in dinamično. Vendar se prava nadgradnja skriva v samih vsebinah ter funkcijah strani. Ena izmed novosti, s katerimi se lahko novi ptuj-on.net pohvali, so fotogalerije, v katere lahko obiskovalci dodajajo svoje slike ter si po želji ustvarijo svojo javno ali privatno fotogalerijo. Fotogalerije so namenjene prikazu nočnega življenja, kulturnih prireditev, koncertov, športnih dogodkov, skratka vsega, kar se na Ptujskem zanimivega dogaja kakor tudi, kot rečeno, shranjevanju zasebnih slik uporabnikov, za katere se ti lahko odločijo, ali bodo drugim vidne ali ne. Prav tako bo za uporabnike gotovo zanimiv podatek, da na prenovljen ptuj-on.net prihajajo tudi nagradne akcije. Ker pa ptuj-on.net skuša biti predvsem blizu obiskovalcem, jim je na novem portalu ponujena tudi možnost, da dodajajo svoje članke in prispevke ter ga tako sooblikujejo.
Kljub še mnogim drugim novostim pa je na ptuj-on.netu še vedno moč najti vse tiste stvari, ki so ga že do zdaj delale za tako priljubljeno spletno mesto. Sicer pa obiščite www.ptuj-on.net ter se o novostih portala prepričajte sami.
,	Nikola Premuš
Bilo je odlično in vidimo se drugo leto spet na šestih tradicionalnih Bazenih Energije v Termah Ptuj.
Ustanovitev Leo kluba Ptuj
Mednarodna zveza lions klubov je največja in najštevilčnejša humanitarna organizacija na svetu, ki obstaja že dobrih 150 let. IMa pobudo predsednika Lions kluba Ptuj dr. Aleša Gačnika smo ustanovili Leo klub Ptuj. Z ustanovitvijo našega kluba deluje v Sloveniji trenutno 11 Leo klubov. Dva sta v ustanavljanju.
28. junija smo imeli v vili Vita na Ptuju ustanovni zbor članov Leo kluba Ptuj, kjer smo izvolilo novo vodstvo. Predsednik društva je postal Vasja Strelec, prva podpredsednica je Adela Ramovš, drugi podpredsednik pa Aleksander Dolenc. Tajnica je Mateja Širec, blagajnik pa Danijel Lamperger. V nadzornem odboru so Bronja Habjanič (predsednica), Črtomir Goznik in Luka Šmigoc. V disciplinski komisiji sta Sebastjan Kolednik in Saša Ljubeč. Taill twister je postal Marjan Perger.
Društvo smo ustanovili z namenom, da prisluhnemo in pomagamo ljudem, ki pomoč res potrebujejo. Če se ozremo naokrog, že v naši bližnji okolici, vidimo, daje mnogo ljudi, ki so pomoči potrebni, a jih je administrativni aparat nekako zaobšel. Pomagati ne želimo zgolj preko finančne in materialne podpore pomoči potrebnim, temveč tudi s prostovoljnim delom in prijazno besedo, pa tudi s kakršnokoli drugo obliko pomoči, ki bo v naši moči.
Vasja Strelec, za Leo klub Ptuj
Foto: Arhiv KPŠ in Stanislav Zebec Besedilo: Mirjana Nenad
Potekale so številne nagradne športne igre, med njimi tudi tradicionalni skoki v vodo s 'petke' ...
Spodaj: Zvečer so nas zabavali Kingstoni, popoldne pa DJ Vale, DJ Speaker, DJ Rojs in skupina Babilon (na sliki) ter odlični ptujski raperji Project Raplica. Dogajanje so popestrile mične go-go, orientalske in tae bo plesalke.
...in tekmovanje v vodni košarki. Svoje športne zmogljivosti pa smo lahko pokazali tudi v vlečenju vrvi in malem nogometu na travi.
ŠPORT
Najuspešnejši športniki ptujskih osnovnih šol
V viteški dvorani ptujskega gradu so se zlatim
odličnjakom - prejemnikom kristalnih grbov MO Ptuj - 7. julija pridružili še najuspešnejši osnovnošolci v športu, torej na tistem področju, kjer so še posebej pomembni vztrajnost, volja in odrekanje ter vrednote, ki pristajajo mladim: strpnost, fair play, spoštovanje in prijateljstvo.
"Šolska športna tekmovanja so pomemben in nepogrešljiv del šolske športne vzgoje in so nadgradnja dela pri rednem vzgojno-izobraževalnem procesu. Prvenstveno so namenjena druženju vseh mladih, ne glede na znanja in sposobnosti. Veseli me, da je udejstvovanje vas mladih na šolskih športnih tekmovanjih v velikem vzponu. Športni zavod Ptuj je v letošnjem šolskem letu sodeloval pri pripravi in izvedbi več kot 50 tekmovanj na vseh ravneh, na katerih je nastopalo več kot 3500 učenk in učencev. Letošnji športni uspehi so ponovno odlični tudi na najvišji ravni, kar še posebej vzpodbuja naše prizadevanje za razvoj športa v našem mestu," je poudaril Simon Starček, ki je zelo poživil športni utrip osnovnošolcev in dijakov ter jim zaželel sproščene in športno razgibane počitniške dni.
Proglašeni so bili prvaki MO Ptuj na medobčinskih tekmovanjih. Posamezno - medalje so prejeli učenci in učenke prvaki MO Ptuj v krosu.
Ekipno - pokale so prejeli:
1. mesto Mladika - učenci, 1. mesto Ljudski vrt - učenke.
Vseekipno - 1. mesto Ljudski vrt - učenci + učenke.
Ateltika - posamezno - medalje so prejeli prvaki MO Ptuj.
Ekipni prvaki v kolektivnih športnih panogah v judu (ekipno) in atletskem mnogoboju (ekipno) so prejeli pokale.
JUDO - VSEEKIPNO -1. OŠ Olge Meglič
UČENCI		UČENKE	
Športna panoga	Šola	Športna panoga	Šola
KOŠARKA	Olge Meglič	KOŠARKA	Olge Meglič
ROKOMET	Olge Meglič	ROKOMET	Ljudski vrt
ODBOJKA	Olge Meglič	ODBOJKA	Breg
MALI NOGOMET	Mladika	MALI NOGOMET	Grajena
ATLETIKA MNOGOBOJ	Mladika	ATLETIKA MNOGOBOJ	Mladika
NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI IN EKIPE OSNOVNIH ŠOL NA DRŽAVNIH PRVENSTVIH
Proglašeni so bili najboljši posamezniki in ekipe šol, ki so se uvrstili najmanj v četrtfinale državnega prvenstva osnovnih šol. Upoštevane so bile športne panoge A-programa po kriteriju Odbora za šolska športna tekmovanja Slovenije in panoge, kjer je bilo izvedeno medobčinsko oziroma področno tekmovanje.
Posamezniki in ekipe so prejeli pokale.
Ime in priimek	Šola	Rezultati
HAJRI BROJAJ	OŠ Dr. Ljudevita Pivka	2. mesto - skok v daljino Finale državnega prvenstva v atletiki
SAMIR DEMAJ	OŠ Dr. Ljudevita Pivka	2. mesto - met žogice Finale državnega prvenstva v atletiki
EKIPNO UČENKE	OŠ Dr. Ljudevita Pivka	1. mesto - atletika DRŽAVNE PRVAKINJE Finale državnega prvenstva v atletiki
FLANJAK TJAŠA	OŠ Mladika	13. mesto - akrobatika Državno prvenstvo v akrobatiki
BARBARA ERJAVEC	OŠ Olge Meglič	3. mesto - skok z male prožne ponjave Finale državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave
MATJAŽ MATJAŠIČ	OŠ Olge Meglič	7. mesto - judo Državno prvenstvo v judu
EKIPNO ST. UČENCI	OŠ Olge Meglič	3. mesto - košarka Pionirski košarkaški festival, državno prvenstvo - četrtfinale
EKIPNO ST. UČENKE	OŠ Olge Meglič	3. mesto - košarka Pionirski košarkaški festival, državno prvenstvo - četrtfinale
ROK GRDINA	OŠ Ljudski vrt	9. mesto - skok v daljino Finale državnega prvenstva v atletiki
URŠKA UREK	OŠ Ljudski vrt	2. mesto - judo Finale državnega prvenstva
SABINA GASPARIČ	OŠ Ljudski vrt	2. mesto - judo Finale državnega prvenstva
EKIPNO ST. UČENCI	OŠ Ljudski vrt	8. mesto - badminton Finale državnega prvenstva
EKIPNO ST. UČENKE	OŠ Ljudski vrt	2. mesto - judo Finale državnega prvenstva
EKIPNO ST. UČENKE	OŠ Grajena	3. mesto - mali nogomet Četrtfinale državnega prvenstva
Za najboljšo športnico in športnika osnovnih šol MO Ptuj na osnovi rezultatov šolskih športnih tekmovanj OŠ na Državnem prvenstvu v šolskem letu 2003/04 sta bila izbrana:
-	Urška Urek, OŠ Ljudski vrt, 2. mesto - judo finale državnega prvenstva,
-	Matjaž Matjašič, OŠ Olge Meglič, 7. mesto - judo finale državnega prvenstva.
Direktorju Športnega zavoda Ptuj Simonu Starčku sta se pri podelitvi pridružila Davorin Gabrovec, članski državni prvak v kikboksu, in Jernej Brenholc, ki je s svojo soplesalko dosegel 2. mesto na neuradnem svetovnem prvenstvu v standardnih plesih in je tudi večkratni zmagovalec na mednarodnih plesnih turnirjih.
To šolsko leto je čast in odgovornost organizatorja prireditve pripadla OŠ Olge Meglič.
Tudi letos je ugajal svež in izviren nastop plesne skupine Avše, navdušil je tudi Duo platin, všečna je bila pesem Reperjev s Prešernove, Boris je s seboj prinesel tudi žepne orglice ...
Ivo Kornik
Visoko so merili na državnih prvenstvih.
Foto: Langerholc
ŠPORT/
RAZPIS
Vrhunski športniki pri predsedniku vlade
V gradu Brdo pri Ljubljani je predsednik vlade mag. Anton Rop 21. junija sprejel najboljše športnice in športnike v sezoni 2003/2004. Med povabljenimi so bili tudi člani Kluba borilnih veščin Ptuj IMadja Šibila, Sandi Kolednik in uspešen njihov in reprezentančni trener Vladimir Sitar. Med povabljenimi je bila tudi rokometna reprezentanca Slovenije in med njimi smo srečali Renata Vugrinca.
in da smo lahko
Sandi Kolednik, mag. Anton Rop, Nadja Šibila, mag. Janez Kocjančič, Vladimir Sitar.
Po uvodnih besedah koordinatorke prireditve je predsednik vlade mag. Anton Rop pozdravil vse prisotne in jim čestital k velikim uspehom ter zaželel še v bodoče takšnih ali še boljših. Poudaril je, da so športniki ena največjih promocij mlade države Slovenije
Franc Slodnjak
ponosni na njih.
Na koncu se je zahvalil vsem prisotnim za udeležbo
in jim zaželel nadaljnjih uspehov. Predsednik
Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocijančič je
nadaljeval misli predsednika Ropa in se še enkrat zahvalil športnikom za uspehe ter jih povabil na pogostitev, ki se je ob spontanih razgovorih med športniki, trenerji in politiki zavlekla kar nekaj časa. Vsi prisotni so pohvalili ta sprejem in si rekli, da se drugo leto spet srečajo.
Besedilo in slika:
Podpis pogodbe o štipendiranju
V začetku julija je prišlo do podpisa pogodbe o športnem štipendiranju mladega ptuj-
Podpisniki pogodbe: Davorin Meznarič, direktor Aurore, Franc Ivančič, Sandijev trener, Dejan Dokl, predsednik AK Ptuj, Sandi Kukovec in njegov oče.
skega atleta Sandija Kukovca, člana Atletskega kluba Ptuj in državnega prvaka v teku na 60 metrov med pionirji v dvorani in na prostem. Direktor podjetja Aurora iz Ptuja, ki je podružnica podjetja Fun play system handels, Davorin Meznarič, se je odločil, da materialno podpre nadarjenega mladega atleta. Pogodba vključuje redno mesečno štipendijo, nabavo celotne športne opreme in vrhunskega ležišča, ki ga proizvaja omenjeno podjetje.
Sporočilo za javnost iz Atletskega kluba Ptuj
PROJEKTI, KI BODO MLADIM OMOGOČILI SMISELNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
Razgibaj telo, napni možgane
Vse več šolarjev je zaradi pomanjkanja primernega počitniškega varstva, pa tudi njegove visoke cene, med poletnim oddihom prepuščeni ulici. Zato Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS že več let v sodelovanju z uradom za mladino in direktorjem za šport podpira projekte počitniških in prostočasnih dejavnosti. Letos, ob evropskem letu učenja skozi šport, v podpori projektom sodeluje tudi Evropska unija.
"Prav je, da mladim omogočimo smiselno preživljanje prostega časa. V ta namen izvajamo v juliju in avgustu skupaj z Zavodom za šport Slovenije program Hura, prosti čas, katerega osnovni namen je obogatitev prostega časa mladih, ki ga lahko preživijo v družbi vrstnikov na športnih površinah. Cilji programa so povečanje števila aktivnih udeležencev v interesnih programih športa otrok in mladine, večje število odprtih javnih športnih površin (predvsem s prenovo in osvetlitvijo že obstoječih) ter večje medsebojno sodelovanje institucij. Program je namenjen otrokom in mladim, ki se iz različnih vzrokov s športom ne ukvarjajo pogosto ali pa sploh ne," je pojasnil direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček.
Projekt Hura, prosti čas je sestavljen iz 215 programov, kijih v tem času izvaja 89 izvajalcev. Prejšnja leta se jih je po podatkih ministrstva udeleževalo tudi med 20.000 in 25.000 mladih. Vsebine programa, ki so praviloma brezplačne, se izvajajo v vrtcih, šola, športnih društvih, lokalnih skupnostih in pri zaseb-
nikih. Poleg šolskega ministrstva projekt financirajo fundacija za šport, urad za mladino, center šolskih in obšolskih dejavnosti ter Evropska unija, sredstva pa so namenjena sofinanciranju priprave programov, športnih koordinatorjev, strokovnih delavcev in promocije programov. Največ, kar 102 milijona, je namenjeno lokalnim skupnostim.
Projekt Hura, prosti čas simbolizira evropsko leto učenja skozi šport, ki nosi moto Razgibaj telo, napni možgane. Sicer pa bodo evropska sredstva, namenjena dodatnemu razpisu, s katerim želijo k sodelovanju pritegniti tudi vodstva šol in vrtcev, ki imajo poleg ustreznih športnih objektov in organizacijskih izkušenj tudi usposobljen strokovni kader za delo z mladimi. Na direktoratu za šport po besedah podsekretarja Janeza Peterlina od vodstev šol pričakujejo, da bodo v večji meri izkoristili možnost pridobitve dodatnih finančnih sredstev, s katerimi bodo lahko obogatili športno ponudbo za učence in dijake.
Ivo Komik
Z' RAZPIS ZA SODELOVANJE NA	N
FOTOGRAFSKEM NATEČAJU
NASLOVNICA PTUJČANA 2004
Nagrado za izbrano fotografijo na naslovnici prejme
Uroš Krajnc. Čestitamo!
Tema za naslovnico v septembru je:
POULIČNI FESTIVALI - DOGAJANJE NA PTUJSKIH ULICAH IN TRGIH
Rok za oddajo fotografij(e) za septembrsko številko je do petka, 10. septembra.
Razpisni pogoji so objavljeni v priloženem Uradnem vestniku V	MO Ptuj.	J
KARTING
JUDO
Karting dirka v počastitev praznika MO Ptuj
Lea Murko viceprvakinja Evrope
VHajdošah bo 31. julija in 1. avgusta v še posebej pestro, saj AMD Ptuj tudi letos organizira tradicionalno karting dirko za državno prvenstvo Nagrada PETROL 2004 in mednarodno dirko PTUJ open - avgust 2004, ki bo na start poleg odličnih domačih privabila tudi tuje voznike. Da bo lepo število tujcev dostojno poskrbelo za mednarodni pridih dirke, bodo poskrbeli italijanski, avstrijski, češki, madžarski in hrvaški tekmovalci od najmlajših (od 8 do 10 let) pa vse do najvišjega razreda članov. Med favorite seveda sodijo tudi domači mojstri kartinga, ki se bodo nedvomno skušali čim bolje uvrstiti. V nedeljo ob 14. uri bo na prireditvi slavnostni govornik župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
"Predvsem si želimo, da bi dirka minila v dobrem vzdušju brez večjih zapletov. To bo jubilejna prireditev ob 35-let-nici uradnih tekmovanj, ki jih organizira AMD Ptuj. Bo nekaj posebnega, ker so se po vstopu Slovenije v EU doslej zelo zapletene mejne procedure poenostavile, tako da imamo prijavljenih nad 80 tek-
movalcev. Zanimiv bo tudi promocijski prikaz vožnje z dirkalnim avtomobilom, izžrebani gledalci pa se bodo lahko z njim popeljali po tekmovalni stezi. Lani se jih je v slabem vremenu zbralo blizu dva tisoč, torej jih lahko letos, tudi po zaslugi praznika MO Ptuj, pričakujemo še več. Ker bo dirka bistveno vplivala na končni razplet državnega prvenstva, je pomembna vsaka osvojena točka. In boji bodo karting zagotovo naredili privlačnejši za obiskovalce", je povedal direktor dirke in legenda ptujskega kartinga Uroš Langerholc, ki si skupaj s sodelavci za vse postorjeno zagotovo zasluži praznično torto večletnega sponzorja slaščičarne Sladko iz Ptuja.
Iz državnega prvenstva
Foto: Langerholc
URNIK TEKMOVANJA:
I. TEHNIČNI PREGLED IN PREGLED DOKUMENTOV:
Sobota, 3l. julija, od 17. do 19. ure n. URADNI TRENING:
Nedelja, 1. avgusta, po sledečem razporedu:
Razred	I. TRENING		H. TRENING		III. TRENING	
	Od	Do	Od	Do	Od	Do
1	8.30	8.40	9.10	9.20	9.50	10.00
2	8.40	8.50	9.20	9.30	10.00	10.10
3	8.50	9.00	9.30	9.40	10.10	10.20
4	9.00	9.10	9.40	9.50	10.20	10.30
III. DIRKA
1. DIRKA: (ob 11.15)		2. DIRKA: (ob 14.30)	
Razred	Ura	Krog	Ura
1	11.15	14 krogov	14.30
2	11.35	20 krogov	14.50
3	11.55	28 krogov	15.20
4	12.15	28 krogov	15.50
Ivo Kornik
V Rotterdamu na Nizozemskem je 3. in 4. julija potekalo Kadetsko evropsko prvenstvo v judu, kamor so odšli tudi trije tekmovalci iz Judo kluba Drava iz Ptuja. Barve slovenske reprezentance so na evropskem prvenstvu zastopali Rok Tajhman v kategoriji do 73 kilogramov, Mitja Jerenko v kategoriji do 90 kilogramov in Lea Murko v kategoriji do 70 kilogramov.
f Ì JI mm	
7 |nV	
Mi ? »a W i I g	Ldj
Judo klub Drava Ptuj, od leve: Mitja Jerenko, Lea Murko, trener in strokovni vodja ekipe Vlado Čuš in Rok Tajhman.
Pot do evropskega prvenstva je bila izredno naporna, saj so se naši tekmovalci uvrstili v reprezentanco pod vodstvom trenerja in strokovnega vodja ekipe Vlada Čuša, najprej po odličnih nastopih na državnem prvenstvu in kasneje uspešno lovili normo na evropskih turnirjih. Vsi tekmovalci so se tudi udeleževali skupnih priprav v Avstriji, na Češkem, Madžarskem in v Romuniji, kjer so spoznavali nasprotnike in se pripravljali za letošnjo glavno tekmo, to je Evropsko prvenstvo.
Pričakovanja so bila velika, saj so naši tekmovalci na letošnjih evropskih A-tumirjih dosegali same odlične rezultate. Pri posameznih tekmovalcih je potrebno izpostaviti naslednje: Lea Murko: 1. mesto kadetsko državno prvenstvo, 1. mesto A-turnir Budimpešta (Madžarska), 1. mesto A-tumir Jičin (Češka), 2. mesto A-tumir Lignano (Italija), 3. mesto A-tumir Rohrbach (Avstrija), 3. mesto A-tumir Ploiesti (Romunija) in 3. mesto A-tumir Stockerau (Avstrija); Rok Tajhman: 1. mesto kadetsko državno prvenstvo, 1. mesto A-tumir
Budimpešta (Madžarska), 2. mesto A-tumir Rohrbach (Avstrija), 3. mesto A-tumir Lignano (Italija), 3. mesto A-turnir Ploiesti (Romunija); Mitja Jerenko: 1. mesto A-tumir Budimpešta (Madžarska), 2. mesto A-tumir Lignano (Italija), 3. mesto kadetsko državno prvenstvo in
5.	mesto A-turnir Rohrbach (Avstrija).
Lea Murko (Judo klub Drava Ptuj) je na kadetskem evropskem prvenstvu v Rotterdamu osvojila odlično 2. mesto v kategoriji do 70 kg. V finalu je že v uvodnih trenutkih z izjemnimi napadi pokazala, da ji do naslova prvakinje ne manjka veliko, ampak ji je na koncu zmanjkalo sreče in je tesno izgubila v parterju v končnem prijemu. Kljub temu je to velik uspeh mlade ptujske tekmovalke, ki je še naslednje leto kadetinja.
Izkazala sta se tudi ostala dva tekmovalca JK Drava iz Ptuja. 9. mesto sta osvojila Rok Tajhman v kategoriji do 73 kilogramov in Mitja Jerenko v kategoriji do 90 kilogramov.
Sebi Kolednik
28 'čJ/fapca/i
KOLESARSTVO
DP v kolesarstvu - kronometru in cestni vožnji
ATLETIKA
Trikrat bron za Ptujčane
V juliju je potekalo v Velenju državno atletsko prvenstvo za člane in članice. V vetrovnem in hladnem vremenu so bili v središču tisti slovenski atleti in atletinje, ki so potrjevali in lovili norme za nastop na letošnjih olimpijskih igrah.
Dejan Podgornik (temax) je prepričljivo osvojil naslov prvaka v vožnji na kronometer. V uri resnice je kolesar iz Šempetra na 38,7 kilometra dolgi progi v Solkanu za dobro minuto ugnal Gregorja Gazvodo (Perutnina Ptuj), s katerim bosta branila barve Slovenije na oktobrskem SP v Veroni (Italija).
Favorit in branilec naslova Mitja Mahorič je končal šele 5. s triminutnim zaostankom, potem ko je imel pred dirko veliko želodčnih težav in je bil po mnenju trenerja Srečka Glivarja preveč izčrpan.
Med mlajšimi člani do 23 let si je tretjeuvrščeni Andrej Omulec (Perutnina) skupaj z Janijem Brajkovičem (Krka) in njegovim klubskim kolegom Miho Švabom prikolesaril nastop na letošnjem EP v Estoniji. Spektakel v Cerkvenjaku Kolesar švicarskega Phonaka Uroš Murn je novi državni prvak v cestnem kolesarstvu. Naslov je na dirki v Cerkvenjaku prevzel klubskemu kolegu Tadeju Valjavcu, drugi je bil Boris Premužič (Sava), tretji pa Andrej Hauptman (Lampre). V kategoriji do 23 let je državni naslov osvojil član Krke Jani Brajkovič. Organizatorji so
pripravili zelo selektivno progo. Na 19,4 kilometra dolgem krogu skozi Osek, Sveto Trojico in nazaj na Cerkvenjak so se kolesarji spopadli s številnimi vzponi. Poldrugi kilometer pred ciljem je vse kolesarje čakal še vzpon, ki se je pokazal kot najtežji. Prevoziti so morali sedem krogov ali skupno 137,2 kilometra.
Dres KK Perutnine Ptuj je postal to sezono še posebej prepoznaven. Na dirki za DP, ki je obenem štela za VN Lenarta in Cerkvenjaka, ga je na najlepši možni način promoviral ptujski kolesarki as Mitja Mahorič z uvrstitvijo na odlično četrto mesto (+ 1.16,5). Težka proga in vroče vreme sta terjala številne odstope. "Ne vem, koliko bi nas sploh prišlo na cilj, če bi morali prekolesariti še dva kroga, kot so sprva predvidevali. Gotovo so gledalci ulivali v športnem merjenju najboljših kolesarjev, ki so v idiličnem slovenskogoriškem okolju pokazali, kaj znajo in zmorejo. To je bila vrhunska predstava in pravi kolesarski spektakel, kakršnih v Sloveniji ni ravno veliko, " je izčrpan zaradi težav z boleznijo povedal Mitja Mahorič.
Ivo Kornik
V ospredju zanimanja je bil Matic Osovnikar, ta čas verjetno najhitrejši belopolti sprinter na svetu, ki je postavil državni rekord na 200 metrov v času 20,61 sekunde, na 100 metrov pa vrhunskih 10,08 s premočnim vetrom v hrbet, zato ta rezultat ne bo štel kot državni rekord. Slovensko atletsko zastopstvo bo v Atenah štelo okrog 20 tekmovalcev, ki imajo izpolnjene zahtevne A in B olimpijske norme, kar po mnenju mnogih tujih strokovnjakov pomeni kvaliteto, ki jo dosegajo reprezentance populacijsko številčnejših nacij. Barve Atletskega kluba Ptuj je zastopalo pet tekmovalcev, ki so osvojili tri bronaste medalje in tri nadaljnje uvrstitve do petega mesta, kar predstavlja najboljši rezultat v članski konkurenci v zadnjih letih.
Natalija Sbull
Prvi dan tekmovanja je Natalija Sbull kot prva Ptujčanka stopila v tekmovalno areno v teku na 1500 metrov.
V hladnem vremenu, ki sta ga spremljala veter in naliv, je v taktičnem teku zasedla tretje mesto s časom 4:53, 27. Naslednji dan se je Natalija preizkusila v teku na 800 metrov, kjer je s časom 2:15,28 zaostala za svojim osebnim rekordom in zaradi tega tudi za kolajno v tej disciplini. Vetrovno vreme in razmočeno zaletišče je ponagajalo tudi
skakalcem v daljino in višino. Davorin Sluga je v prestižni disciplini skoka v daljino tokrat ostal praznih rok na petem mestu s preskočenimi 719 centimetri. Težavne razmere so namreč prekrižale načrte favoritoma v tej disciplini, Cankarju in Žumru, ki sta precej zaostala za znamko, s katero bi potrdila olimpijsko vozovnico. Drugi dan v podobnih vremenskih razmerah je Davorin v skoku v višino preskočil natančno 2 metra, kar mu je prineslo bronasto
Nina Kolarič
Tretji bron je Atletskemu klubu Ptuj priskakala Nina Kolarič. Na tekmovanju ji je uspel skok v daljino, ki je meril 582 centimetrov, kar je sedemnajst centimetrov manj, kot jih je dosegla na mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru, ki je potekalo en teden pred članskim. Kljub temu ji je v neposrednem boju uspelo premagati Rangusovo iz Novega mesta, ki je Nino premagala na mladinskem prvenstvu in se ji tako maščevati za poraz. Z letos doseženim osebnim rekordom 599 centimetrov in z dobrimi izgledi, da kmalu preseže magično šestmetrsko znamko, se je Nina utrdila v vrhu slovenskega skoka v daljino.
Uroš Esih
BOKS
Dejan Zavec tudi nemški prvak
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec je 17. julija s tehničnim knock-outom v osmi mndi prisilil k vdaji nemškega Poljaka Arturja Nowaka (7 zmag, 2 s k. o., 4 porazi) in tako navdušil okoli 2500 gledalcev v dvorani Anhalt v Dessauu. Naslovu medcelinskega prvaka združenja NBA v veltrski kategoriji (do 66,7 kg) je dodal še naziv mednarodnega nemškega prvaka.
"Dejan je začel nekoliko zadržano, a je bilo kljub temu že kmalu jasno, da bo ring vnovič zapustil kot zmagovalec. Z natančno merjenimi udarci je spravljal v obup Nowaka, ki ni bil dorasel tekmec našemu Slovencu. Sodnik Amo Pokrandt je moral že v šesti mndi prvič šteti močno načetemu Poljaku, po tretjem štetju v 8. rundi pa je bilo dvoboja dokončno konec, ko je v znak vdaje iz Arthurjevega kota v ring priletela brisača,” je razplet obračuna komentiral Thomas Wischnewski, predstavnik za stike z javnostjo pri SES. Zavec, ki so ga med drugimi do zmage ponesli tudi glasni slovenski navijači iz Leskovca pri Ptuju, je tako Nowaku prizadejal prvi predčasni poraz v karieri. Pravega oddiha si Dejan z zaročenko Natašo ne bo mogel privoščiti, saj bo imel konec avgusta v Magdeburgu že naslednji dvoboj.
Ivo Komik
3
GLEDALIŠČE/
PRIREDITVE
PRIMESTNA ČETRT GRAJENA
vabi na
4. KRAJEVNI PRAZNIK
PMČ GRAJENA IN 800 LET GRAJENE
ob sodelovanju z Mestno občino Ptuj, OŠ Grajena, Prostovoljnim gasilskim društvom Grajena, Društvom vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvom kmetic MO Ptuj, Kulturnim društvom Grajena, Društvom upokojencev Grajena, Športnim društvom Grajena, Turističnim društvom Krčevina in KO Rdečega križa.
Osrednja prireditev bo v soboto, 31. julija, ob 19. uri v Domu krajanov Grajena.
Program prireditve: kulturni program (OŠ Grajena, KD Grajena, DU Grajena), slavnostna podelitev priznanj, posaditev lipe, družabno srečanje.
V okviru prireditev ob 4. krajevnem prazniku in 800 let Grajene smo 24. julija na športnem igrišču Grajena že izpeljali turnir v nogometu med vasmi Mestnega Vrha, Grajene, Grajenščaka in Krčevine pri Vurbergu, vlačenju vrvi, skoku v daljino za naj-poskočnejšega Grajenčana in tradicionalni kolesarski trim po PMČ Grajena. 26. julija smo predstavili zbornik 800 let Grajene v prostorih OŠ Grajena, 28. julija pa srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji DU Grajena v Domu krajanov Grajena.
Andrej Rebemišek, predsednik sveta PMČ Grajena
Na podlagi razpisa, objavljenega v Ptujčanu sta predloge za priznanja podala občan Milan Petek in svet PMČ Grajena. Po sklepu sveta PMČ Grajena bodo podeljena priznanja in naziv naslednjim občanom:
naziv ZASLUŽNI KRAJAN PMČ GRAJENA:
ANTONU ZORCU, za izjemno uspešno vodenje in vsestranski razvoj lokalne skupnosti PLAKETA PMČ GRAJENA: BOGOMIRU VAUPOTIČU, za vodenje lokalne skupnosti in aktivno delo na kulturnem področju,
FRANCU PATERNOSTU, za
aktivno društveno in samoupravl-javsko delo,
JANKU VERŠIČU, za aktivno in ustvaijalno društveno delo, MARJANU GAJZERJU, za aktivno društveno in samoupravl-javsko delo.
PRIZNANJE PMČ GRAJENA: ŠTEFKI MLAKAR, za aktivno in ustvaijalno društveno delo, JANEZU KOKOLU, za aktivno in ustvarjalno društveno delo, JANEZU VERTIČU, za aktivno
samoupravljavsko delo,
MAKSU VODI, za aktivno samoupravljavsko delo,
JANKU MESARCU, za aktivno in ustvaijalno društveno delo, VENČESLAVU ČRNKU, za aktivno društveno in samoupravljavsko delo,
ELIZABETI ČEH, za aktivno samoupravljavsko delo, VENČESLAVU TOPLAKU, za aktivno društveno in samoupravljavsko delo.
Po odločitvi predsednika PMČ Grajena bodo podeljene ZAHVALE PMČ GRAJENA: TATJANI VAUPOTIČ, za strokovno in požrtvovalno delo pri izdaji zbornika GRAJENA 800 LET,
MILANU PETKU, za požrtvovalno delo v svetu četrti, JANEZU POLANCU, za požrtvovalno delo v svetu četrti, OŠ LJUDSKI VRT, podružnici GRAJENA in
VSEM DRUŠTVOM, ki delujejo v PMČ Grajena, za uspešno sodelovanje pri aktivnostih PMČ Grajena.
Slovenski trg 13, 3250 Ptuj, Slovenija; Telefon:
+ 386 2 749 32 50, Faks:
+ 386 2 749 32 51
tajnistvo@gledalisce-ptuj.si, www. gledalisce-ptuj.si
PROGRAM ZA AVGUST IN SEPTEMBER 2004
VPIS V OTROŠKI ABONMA (abonma Lutka in Račka)
Od 13. do 21. septembra - za dosedanje abonente,
22. september - dosedanji abonenti lahko zamenjajo sedež, od 23. septembra do 1. oktobra - za nove abonente.
VPIS V ABONMA ODRASLI
Od 13. do 21. septembra - za dosedanje abonente,
22. september - dosedanji abonenti lahko zamenjajo sedež, od 23. septembra do 1. oktobra - za nove abonente.
ZA ODRASLE
27., 28. in 29. 8. ob 19.30 Tim Firth NEVILLOV OTOK, komedija, režiser Dražen za izven	Ferenčina, v Atriju hotela Mitra.
4. 9.
"SEJEM PROSTEGA ČASA", informativna stojnica o naši ponudbi, na Novem trgu
24. 9. ob 19.30 za izven Igor Bauersima NORWAY.TODAY, režiser Miha Golob, Mestno gledališče Ptuj - PREMIERA
25.	9. ob 19.30 za izven Igor Bauersima NORWAY.TODAY, režiser Miha Golob,
Mestno gledališče Ptuj
NA GOSTOVANJU
26.	8. ob 20.00	Lutz Hübner MARJETKA, STR. 89, režiser Samo M. Strelec,
v Cezamu - Ruše
12. 9. ob 19.30	Yasmina Reza ART, režiserka Nenni Delmestre, v Drami SNG
Maribor
Osojnikova 9, 2250 Ptuj, Slovenija tel. 02 780 55 40, e-mail: cid@cid.si www.cid.si
POČITNICE V CID
Tudi v dragi polovici počitnic je na voljo vrsta zanimivih dejavnosti, natančneje 26, ki ponujajo odgovor na vprašanje, ki programsko povezuje zloženko - Kam med počitnicami? Zloženke so še vedno brezplačno dostopne v CID, TIC, ptujski knjižnici in info točki Kluba ptujskih študentov, vsi programi pa so objavljeni tudi na spletni strani www.cid.si. V nadaljevanju naštevamo samo tiste, ki jih organiziramo v CID, saj je celotna ponudba preobsežna za prostor, ki ga imamo na voljo.
V avgustu bo tudi CID nekaj časa na počitnicah, zato bi vas radi opozorili na spremembo delovnega časa: od 2. do 14. avgusta bo CID odprt od 9. do 12. ure, v soboto pa bo zaprt. Sicer pa smo na voljo vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure.
Od 28. do 31. 7.
Ustvarjanje velikega stenskega mozaika
- za srednješolce, študente in mlade, mentor Tomaž Plaveč,
- cena 3000 tolarjev.
. Od 23. do 27. 8. v CID Uvodni tečaj znakovnega jezika gluhih
- za starejše osnovnošolce, srednješolce in drage mlade, mentorica Marija
Koser,
- tečaj poteka popoldan, cena 3000 tolarjev.
Sobota, 4. september, od 10. do 12. ure na Novem trgu SEJEM PROSTEGA ČASA
Na sejmu ne bomo ničesar prodajali, ampak bomo ponujali informacije o možnostih izbire športnih, kulturnih, izobraževalnih in dragih programov v novem šolskem letu. Na sejmu se bodo predstavile naslednje organizacije: Ljudska univerza Ptuj, Namiznoteniški klub Ptuj, Planinsko društvo Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Plesni center Mambo, Karate-do klub Ptuj, Odbojkarski klub Kurent Ptuj, Konjeniški klub Ptuj - Rogoznica, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center za socialno delo Ptuj, Gimnazija Ptuj, Klub ptujskih študentov, Društvo Timotej in seveda CID. Morda se nam bo do konca počitnic pridružila še kakšna organizacija.
Vabljeni otroci, mladi in starši! Za prijetno počutje na SEJMU PROSTEGA ČASA ne potrebujete denaija!
Nevenka Gerì
□ma
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI
_____PM____
ANKETA/
EPP
NAGRADNA ANKETA - TERME PTUJ
Odgovorite in zadenite nagrado!!!
1) Katere terme v Sloveniji imajo največji tobogan?
a)	Terme Čatež
b)	Terme Ptuj
c)	Terme 3000
3) Ali ponujajo Terme Ptuj tudi nočno kopanje do 23. ure?
a)	ne
b)	da
2) Terme Ptuj se ponašajo z vodnimi površinama v velikosti:
d)	4.000 m2
e)	2.000 m2
f)	1.000 m2
4) Nova fontana s curki zdravilne vode pozitivno vpliva na:
a)	počutje
b)	vreme
c)	temperaturo vode
Uredništvo Ptujčana
ANKETA TERME PTUJ Mestni trg 1 2250 PTUJ
Spoštovane bralke in bralci Ptujčana, odgovorite na zastavljena vprašanja in anketo izrežite ter pošljite do 20. avgusta 2004 na naslov: Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, 2250 PTUJ, s pripisom: ANKETA TERME PTUJ. Žreb bo določil tri prejemnike nagrad, ki jih podarjajo Terme Podatki pošiljatelja-Ptuj:
1. nagrada: abonma vstopnica za 10 kopanj, 2. nagrada: kopanje s kosilom za 2 osebi,
3. nagrada: kopanje s kosilom za eno osebo.	----------------------
Svoje odgovore lahko pošljete tudi na elektronski naslov: ptujcan@ptuj.si	______________________
V žrebu prispelih anket bodo sodelovali: odgovorna urednica mesečnika Ptujčan Milena Turk, vodja
marketinga v Termah Ptuj Boris Zajko in zastopnica oglaševanja v Ptujčanu Liljana Vogrinec -	______________________
Agencija LOTOS.
S»»“"
Tel.: 02/ 782 782 I ffm02/. 782 721 1 Fax: 02/ 783 777 1
.	0	S
injoiajerme-ptuj.si \
www.terme-ptuj.sij
PTUJ
TERME PTUJ d.o.o.
Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Slovenija IŠ.
Terme Ptuj
11MI

«Odpiralni čas: j ZUNANJI TERMALM PARK] f{§ vsak dan od 9. do 20. ure i NOTRANJI TERMALNI PARK
■pr:	(É	lijgMMfpf
- vsak dan od 7. do 22. ure,
H®"	■■	■
v petek, soboto in dan
pred praznikom do 23. ure N
Tèi?: 02/ 782 782 1 wwwJerme-ptujirsi
Hl M—i I MMP-----!—IlhBdlMM
SPONZOR
fotografskega natečaja
NASigVNICA PTUJČANA 2004
Tema za naslovnico v septembru je:
POULIČNI FESTIVALI - DOGAJANJI NA MESTNIH ULICAH IN TRGIH
Info naročnikom: 02/77 11 130 KKS PTUJ d.d.	Fax:02/77 11 129
_	vsak delavnik od 7. do 15. ure
Obvestilo naročnikom CATV.Ptuj!iaa
A - .
KKS Ptuj d.d. je z 04. 07. 2004 prevzela r upravljanje omrežja CATV Ptuj. Vzdrževanje omrežja bo opravljalo'podjetje TELEIIMG d.o.o. j
w .tdpMni'
Tehnične informacije in prijava napak:
'02/58 48 615	/

Dober sprejem!
/
Domoznanski oddelek
35
V^-l PTUJČAN 2004
352(497.12 Ptuj)
Z
c_
M:
LEKARNA PTU| |f
G000382,
'8
i
9.8.2004 - 31.8.2004
september: 1.9.2004-5.9.2004
13.9.2004 - 30.9.2004
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjECjA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
TOP^^ Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura TORS®^. in sicer:	ob delavnikih od 20. do 7. ure
ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur
AVGUST 2004 - dežurstva lekarne We/
ponedeljek torek I sreda I četrtek	petek I sobota	nedelja
2 Wr/ 3 m / 4 m-/ 5 w / 6	7	8 W/
SEPTEMBER 2004 - dežurstva lekarne
ponedeljek torek	sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
e m/ 7 m/ s m/- 9 mj	/ mo%a 12
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
Oglase za Ptujčana trži AGENCIJA LOTOS;
Tel./faks: 02 771 08 82 GSM: 031 481 673, 040 218 895
lotos.ptuj@siol.net
□tDS
CENIK OGLASNEGA PROSTORA
FORMAT	COLOR	DVOBARVNI TISK
1/16 STRANI (5x7 cm)	15.000 SIT	9.000 SIT
1/8 STRANI (10,5 X 7 cm)	25.000 SIT	18.000 SIT
1/4 STRANI (21 X 7.5 cm) ali (10.5 x 14 cm)	38.000 SIT	26.000 SIT
1/3 STRANI (10 X 21 cm) ali (30 x 7 cm)	48.000 SIT	37.000 SIT
1/2 STRANI (21 X 15 cm)	68.000 SIT	47.000 SIT
CELA A4 STRAN (30 X 21 cm)	118.000 SIT	88.000 SIT
Dodatni popusti:
polletna objava oglasa / rabat 15 % celoletna objava oglasa / rabat 20 %
Oglaševanje je predvideno na drugi, predzadnji in zadnji strani, ter poljubno na notranjih dvobarvnih straneh. Glasilo izide predvidoma zadnji
dan v mesecu.
Ptujčana vsak mesec brezplačno prejme na dom
8750
gospodinjstev,
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota SOLID
Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE