PRIMORSKI dnevnik *aCel izhajati v Trstu '3- maia 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n®d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. aaptembra 1944 se je ti-**«1 v tiskarni «Doberdob» v G ovc u pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v »skarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m»ja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zaboja Številka. Bil je edini »skani partizanski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi. J 59 nije) 23 Nehvaležna naloga podtajnika Amata Zavrnjeni odloki nov kamen spotike Vlada ho na svoji prihodnji seji morala odločiti, če in kje predložiti nove ukrepe iih^^ ~ Usoda treh odlokov, ki Ln J® Poslanska zbornica v četrtek vrnila je še vedno negotova. Kaj ki aL ■ ykdniroi ukrepi o skupni za actnici, o blagajni za jug ter o rah, ki zadevajo zdravstvo bo od-Ja° čiii ri,„JZenci konference bodo J let ry, °graiske perspektive de-1 je {ju >rv' tovrstni konferenci, 'Jčani. * Romuniji. Stalno na- J srn0 ‘,Valslva na Zemlji (se-Jd) jjjjoraj na ravni 5 mili-86,11 v zvo • VTSt° vPrašanj pred-Z1 's Prehrano. Poročilo svetovne banke govori o možnosti, da bi leta 2050 na našem planetu bilo 10 milijard ljudi, od tega velika večina v najrevnejših državah, kjer bi se število prebivalstva povečalo za 130 odst., medtem ko bi se število prebivalcev v razvitih državah povečalo samo za 17 odst. Če se bo ta trend nadaljeval, trdi poročilo mednarodne banke, ne bo več ravnovesja med naraščanjem človeštva in naraščanjem količine hrane, ki bo zanj potrebna. Mine skrbijo egiptovske oblasti nedeljske vesti o brodolomu liberijskega tankerja »Oceanie Energy«. Tanker je že res naletel na mino, a je utrpel kot vse dosedanje ladje le lažje poškodbe, da ga bodo sedaj vlačilci zvlekli na varno. Ob tem so zanimive izjave egiptovskega obrambnega ministra Abuja Gazale, ki trdi, da so v sedanji zaplet vpleteni dve državi. Minister jih ne navaja, dodaja pa, da niso položili v Sueški prekop in Rdeče morje min temveč le eksplozivne naboje. Kaj je v tem resnice, je bolj težko preveriti. Iz bornih podatkov bi lahko sklepali, da so neznani pripadniki organizacije »islamske svete vojne« položili v morje manjše akustične mine, saj je večina min poškodovala ladijske vijake. Manj verjetna je možnost, da bi v morje spustili le eksplozivne naboje z navadnimi detonatorji na dotik, dvanajst poškodovanih ladij je namreč previsoko število za navadne eksplozivne naboje. KAIRO — Egiptovski predsednik je. Ni pa navedel, kateri bodo ti »u-Hosni Mubarak je včeraj pred odho- krepi«. Vsekakor so ZDA že ponudile dom v Jugoslavijo izjavil, da bo E- vso svojo pomoč. Tudi Francija ima gipt sprejel vse potrebne ukrepe za pred Džibutijcm tri bojne ladje in e- zagotovitev svobodne in vame plov- note usposobljene za čiščenje min. be skozi Sueški prekop in Rdeče mor- Medtem pa so včeraj demantirali ,udio Mari CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE ŠOLA IN VARČEVANJE RAZREDNE POBUDE (IMPRESE Dl CLASSE) 1983 (Udizzi, Mi Mlini); III. - IV. (Ambrosi) . DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO -TRST I. okrožje - Šola »N. Sauro«: razred I. A (učiteljica Serena Paolin) ; I. B (Maria Cervia); II. A (Margherita Canati) ; II. B (Giovanna Signorile); III. B (Maria Cristina Albanese Greco). Šola »F. Veneziane: I. (Marisa Giraldi) ; II. (Elena Bor-gini) ; III. Anna Maria Bradassi) ; IV. A (Nerio Maicus) ; IV. B (Gisella Vidali) ; V. A (Donatella Cauteri. Delovna skupina: Šola »N. Sauro«: III. A - III. C (Marco Boriali, Silvio Marini). II. okrožje - šota »E. Morpurgo«; I. A (I. Comaniciu, M. G. Monego) ; I. B (I. Comaniciu, E. Aprea) ; II. A (B. Vanderbecken), II. B (P. Mc-dizza) ; III. B (I. Comaniciu, S. Ricci) ; III. A (I. Comaniciu, M. L. Crosara) ; IV. C (N. Cerniti) ; II. B (F. Sulig) ; III. B (F. Sulig) ; I. A (M. G. Lucchini, E. Inwinkl) ; I. B (E. Aprea). Šola »E. De A-micis«: 1. B (P. de Rinaldini) ; IV. B (E. Paglia); III. B (R. Manzara); I. A (G. Grandis). Delovne skupine : Šoli »E. Morpurgo« - »E. De Ami-cis«; IV. B IV. C V. A V. B (L. Carrabino, E. Paglia, S. Foti, L. De Santis, E. Drosolini). Šola »E. De Amicis«: V. C, V. B, IV. B (F. Camecca, A. Farolfi, M. Co-mandini). III. okrožje - Šola »Fortis«: III. C (Patrizia Biasini). Šola »F. Car-niel«: II. A (Maria Mastracchio) ; II. B (Claudia De Jacovo); II. C (M. Alda Fattori) ; III. A (Rosario Formica) ; III. B (Flora Cosenza) ; III C (Renza Valentinis) ; IV. A (Diana Fornasier) ; IV. B (Eva Schalaudek) ; IV. C (Caterina Spartano) . IV. okrožje - Šola »U. Gaspar dis«; V. B (Giuseppe Cassano); IV. C (Sara Gobbo); IV. E (Ma ria Luisa Pacco) ; V. C (Norina Weiss); IV. A (Lucia Bruschi). Delovna skupina: IH. B - III. E (Franca Garbin) ; dramska skupina (Maria Bandera) ; fotografska skupina (Gianluigi Marzari) ; bralna skupina (Ruocco). V. okrožje - Šola »F. Dardi«: IV. F (Ezio Marzi). VI. okrožje - Osnovna šola na Opčinah: III. (Avani, Anniballe); IV. A (Colatti); IV. B (Bet). Osnovna šola pri Villi Carsii: H. (Deste); IV. (Cassutti) ; V. A (Martinolli) ; V. B (Soligno, Germani). Osnovna šola pri Banih: I. (Giorgolo, Rega) : II. (Kreft, Cedi) ; III. (Catania, Cen-tis) ; V. (Stander, Zanin). Osnovna šola v Bazovici »Sil lani«: več razredna (De Crema). Delovne skupi ne: Osnovna šola na Opčinah : I. II. (Bonatti, Anniballe, Pauli, Nar dini); V. A - V. B (Craglietto). Osnovna šola pri Villi Carsii: I. A - I. B (Di Staso, Radakovich) ; III. A. - III. B (Fadda Chelleri). Osnovna šola pri Banih: IV. A - IV. B (Višini, Martinico, Amuleti). VII. okrožje - Šola »Duca d'Aosta«: III. C (Lidia Amoroso) ; V. A (Roberta Cremon) ; V. B (Marta Rigot ti); V. D (M. Antonietta Fiordigi-gli). Delovne skupine: I. A - I. B - I. C (M. Rosalba Rudella, Jael Kop-ciowski, Livia Cappella, Giovanni Marnino, Vojka Pintar) ; II. A - IL B (Claudia Aiello, Bruno De Giovanni, Gianna Giraldi, Lucio Nuz-zi); II. C. - II. D (Fulvia Zucchi, Daniela Rotta) ; III. A - III. B (Lucia Pizzarello, Mirella Giacca). Vili, okrožje - Šola »D. Lovisato«: I. D (M. Grazia Barburini) ; I. E (Edi Mazzarri vd. Colombo) ; I. F (Mila Vassilich) ; V. E (Licia Gue-rin), V. G (Mirella Menegutti Basatili). Šola »S. Giusto«: III. A (Franca Kiren, Marisa Norbcdo) ; IV. A (Graziella Ganci ani, Marisa Norbedo); V. B (Annabella Coin, Marisa Norbedo) V. A (Giuseppina Fulco, Marisa Norbedo) ; V. C (Eva Carola, Marisa Norbedo) ; Delovne skupine: Šola »D. Lovisato«: III. E - III. F (Oriana Monteduro, Edda Cominotto). Šola »S. Giusto«: I. A - I. B (Annamaria Ramigni, Cinzia Visaggio). IX. okrožje - Šola »S. Laghi«: IV. B (Gaudio Redivo); III. B (Anna Petretich) ; IV. A (Manuela Cappelli) ; V. B (Antonia Ferrigno). Šola »R. Timeus«: III. A (Fulvia Moscolin); III. B (Elena Esopi) ; IV. A (M. Gabriella Raffa), I. B (Giuliana Mosenich) ; IV. C (Tiziana Creili) ; V. A (Onorina Merluzzi) ; V. B (Evy Favretto). Šola »S. Slata per«: II. A (Andreina Ravalico); II. B (Nadja Vrabiz) ; II. C (Laura Masè); III. A (Grazia Silvestre) ; III. B (Giuliano Pavan) ; III. C (Antonio Rodriguez) ; III. D (Irvina Giassi) ; V. C (Adonide Carafoli) ; Delovne skupine: Šola »S. Slata-per« - »R. Timeus« - »S. Laghi«: I. A - I. B - I. C - I. A - I. A - IV. A - IV. B - IV. C - IV. D - V. A-V.B-V.D-V.E-II.A- II. B - V. C - I. B II. A - n. B - V. A (Denise Bonetti, Nicoletta ILiasch, Nives Atzori, Ornella Giraldi, Tiziana Ticini, Maria Felluga, Renata Corai, Maria An-novi, Giovarmi Masè, Antonia D’A-guì; Chiara Marassi, Adelaide E-lefante, Adriana Del Console, Scocchi, Orsini, Malusà, Nordio, Ferruz-zi, Taucer, Cividin). X. okrožje - Šola »D. Chiesa«: II. C (Zidarich, Mitri); II. D (Švigelj). Šola »De Marchi«; II. A (Cutaz-zo); III. D (Mestre); IV. B (Smrekar). Delovne skupine: Šola »D. Chiesa«: III. C - IV. C (Conte, Di-viacco) ; V. D - V. E (Simonini, Vivoda). šola »De Marchi«: III. B - III. E (Farina, Damiani). XI. okrožje - Šola »D. Rossetti«: I. C (Piemonte) ; IL C (Laudani) ; IL D (Bologna) ; II. E (Raspano). O snovna šola. pri Valmauri: delovna skupina : I. - II. - III. - IV. - V. (Bergamo, Busdon, Hauser, G riselli, Razza). XII. okrožje - Šola »F.lli Visintini«; II. C (L. Guidolin) ; III. C (B. Vitali) ; III. A (M. Zanini) ; IV. A (S. Renzi); podporni razred (L. Pa-pucia). Osnovna šola pri Dom ju: I. (G. Marotta, N. Schiozzi, I. Credutili); II. (B. Bracco, N. Bosich, I. Grechici) ; III. (A. Bergamasco, N. Schiozzi, I. Grechici) ; IV. (F. Maffettone, N. Schiozzi) ; V. (F. Ferlan, N. Schiozzi). Osnovna šola v Dolini: V. (A. Pittaro); Osnovna šola v Bo'juncu: IV. (Nobile, Zecchini. Delovne skupine : šola »F.lli Visintini« : 3 prvi razredi (Pasquali™, Luis, Bossi). Osnovna šola v Ricmanjih: I. V. (Cattarinussi). Osnovna šola v Boljuncu: I. - II. XIII. okrožje - Šola »G. Foschiatti«: delovne skupine: II. A - II. B - II. C III. A - III. B - IH. C - III. D (Emiliana Cavaliere) ; II. A - II. B II. C (Carla Borghesi). Osnovna šola Poggi S. Arma: delovna skupina: I. - II. - III. - IV. (Emiliana Cavaliere). XIV. okrožje - Šola »Suvich«: IV. C (Žago). XV. okrožje - Osnovna šola v Melari : I. A (Piera. Cavenaghi, Gabriella Tuli) ; IV. C (Patrizia Graverò Grat-ton); II. A (Maria Stefani Monte-leone, Daniela Lavcmicocca). 0-snovna šola pri Kjadinu : III. B (Maria Grazia Stoppari). Delovne' skupine: Ša"a »Padoa«: I. - II. - IH. A in B - IV. A - IV. B - V. A V. B - V. C (Antonini, Clama, U-guccioni, Oran, Milazzo, Giorgolo, Lavemicocca, Braicovich, Zanini, Desinan, Latiti. šola »Stossich Silvestri« : IV. - V. (Marisa Beni ni, Rafia Rabusin). Osnovna šola pri Kjadinu: IV. A - IV. B IV. C (Luciana Tomasi, Fulvia Fratnik, Anna Rosa Cannavo) ; I. A - I. B - II. A - II. B V. A - V. B (Kolmann, Ro-della. Debianchi, Covi, Massolino, Soldati). XVI. okrožje - Šda »R. Manna«: I. B (Daniela Lupieri) ; III. A (Maria Pia Dela Polla) ; III. B (Manuela Dessanti) ; IV. A (Nadia Berga-mas, Paolo Candotti). Delovna skupina: IR. A - III. B - III. C (Maria Pia Della Polla, Irene Čeme, Marisa Pastrovicchio, Paolo Candotti); IV. A - IV. B - IV. C - IV. D (Nadia Bergamas, Luigia Lane ve, Liliana Mari, Rita Rotter, Paolo Candotti) ; V. A - V. B - V. C - V. D (Nidia Cisman, Elena Bovo, Euridice de Pretiš, Edda Di Cesare, Paolo Candotti). XVII. okrožje - Šola »U. Saba«: V. B (Luisa Spanghero Orlandini) ; IV. C (Lucia Quadriti Graziano) ; III. A (Gigliola Lizzui’). Šola »Taraboc-chia«: IV. B (Bianca Maria Rottoli Fanton). Delovna skupina : šola »U. Saba«: V. A - IV. B - IV. A-II.B- II. C - I. B - I. C (Zocchi, Cassano, Battiti, Grassi Scardi, Viola Caltana, Bon Batic, Piccini Pana-rello). XVIII. okrožje - Šola »G. Veneziane: III. (Grazia Marini). Delovne skupine: šola »G. Veneziane : I. - II. - IV. - V. (Carmela Terlizzi, Carmela Fidel, Leila Luci, Irma Tavčar). Osnovna šda v Križu: I. in II. - HI. - IV. - V. (Manuela Magro, Edmea Zgur, Marina Torresani, Dora Massa). Šola »R. Batti-stig«: I. - II. - III. - IV. A - IV. B - V. A - V. B (Frausin, Mammine, So-domaco, Tummolo, Pegan, De Martini, Robba). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DEVIN - NABREŽINA - Šola »G. Carducci« v Nabrežini: IV. (Maria Gruden Rosic) ; IL (Patrizia Giurgevich) ; III. (Marisa Lipizer). Šola »E. Comici« v Zgoniku : pet razredov (Gemma Feresin, Tiziana Orazietti, Fernando Tarzia). Šola »G. Pascoli« v Ribiškem naselju: I. (Maria Sabadin, Silva Neri); II. (Ileana Battista, Fabio Spadon); III. (Ariella Bauletti, Rosella Dus-si) ; IV. (Giulio Bartulovich, Rosanna Dapretto) ; V. (Addis Brizi ddla Torre, Carla Furlan). Šola »G. Oberdan« v Sesljanu : V. A (Luigia Sponza). Delovne skupine: šola »D. Alighieri« v Devinu: I. - II. (An namaria Burlin, Franco Ongaro, Annamaria Filbier). šola »G. Oberdan« v Sesljanu : I. - II. - IV. B -V. B (Ernesta Črtici, Orietta Conti, Nora Minca, Alessandra Minelli). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO - MILJE - Šola »E. De Amicis«: III. A (Lopalco) ; III. C ‘(Črtiti' • D (Zulian); V. C (Bastia); V. D (Cozzi) ; IV. D (Pontini). Delovne sku pine: osnovna šo a s celodnevnim poukom v Žavljah : vsi razredi (Mauri, Skerly Menegoti, Baracchini Marassi, Calvaneschi, Tommasi, Proto, Zingale, Palcich Albanese, Macor Ferraro, Crevatin Schubert, Spadon Vetterutti, Bachicchi, Tedesco Staubmann, Gracco D’ Ambrosi, Novel Lega, Teržani Petrini, Germani Fontanot, De Lorenzi, Ludwig De Riz, Millo Bisulli, Steffè, rtisMtino). Osnovna šola s celodnevnim poukom pri Korošcih: vsi razredi (Zaccaria, Botivento, Tassinari, Godati Novello, Pobega Raimondi, Gruden, Frausin, Sabadin, Maslo Loredan, Chieppa Mardiros-sian, Pacco). Osn. šda s celodnevnim poukom Zindis : vsi razredi (Ventura Ercoli, Fortuna, Della Rossa Ghieimi, Badina Albordino, Dudine Orlando, Baldon Spolaore, Stefanutti, De Ganel'o Mosetti, Vitic, Tram Bisiak, Marassi De Buchi, Bartoli Flego). šola »De A-micis«: I. A - I. B - I. C (Militello, Cavrecich, Metullio); II. A - II. B - II. C - H. D (Marcev, Babi, Demarchi, Robba). SLOVENSKO DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO - SV. JAKOB šola »D. Kette«: delovna skupina : III. - IV. V. (Barbara Cosmina, Letizia Krizmanič, Francesco Meu-Ia). Šola »K. Širok«: delovne skupine: II. III. (Mirella Guštini, Maruška Goreti) ; IV. - V. (Neda Jurašek, Laura Ščuka). Šola »I. Grbec«: III. - IV. - V. (Clara Stur-man, Aida Barich, Maria Anna Piz-ziga). Šola »M. Gregorič«: II. - III. (Tamara bauletti, Nadja Bara tutti ' ; IV. - V. (Silvia Milič, Silva Ferluga). SLOVENSKO DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO - NABREŽINA Šola »M. Vilhar« v Cerovijah : III. (Daniela Stokelj). Osnovna šola v Sli vnem: V. (Anna Kralj, Vittoria Kralj). Delovna skupina : šola »S. Gruden« v Šempolaju: II. - III. - IV. - I. (Olga Ščurek, Simon Kralj, Sandra Gruden. Emilia Pahor, Damiana Kralj, Nadja Paulina). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO -DOLINA - Šola »Prežihov Voranc« v Dolini: I. (Gabrielfa Zeriali); II. (Liliana Svara) ; III. (Edita Covati!) ; IV. (Davorin Sancin) ; V. (Maria Godina). Osnovna šola v Borštu : I. - III. (Annamaria Pan-crazi); IL (Alessandra Carli) ; IV. V. (Alida Corbatti). Osnovna šola v Boljuncu : I. (Vilma Veglia, Ana Farnetti) ; U. (Luisa Primossi, A-na Fameti); HI. (Benita Fachin, Bonija Koren, Patrizia Prodan) ; IV. (Vesna Zahar, Bonija Koren); V. (Ida Klarič, Patrizia Prodati-Delovne skupine : šola »M. Samsa« pri Domju: I. - II. - IV. (Alenka Verč, Maria Vecchiet, Majna Ma-corsi, Carmen Sluga, Anita Podobnik, Darinka Terčič). Šola »I. Trin-ko Zamejski« v Ricmanjih : V. A -V. B (Nata’ia Coretti, Bruno Kralj, Paolina Antončič, Nives Racman). Osnovna šola na Pesku: I. - II. - IV. (Nevia Randelli, Ksenija Dobrila). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO TRŽIČ I. - Šola »Duca d’Aosta«: III. A (Anna Rosa Siasi) ; IH. F1 (Alice Lenardon) ; III. C (Pia A-more) : III. E (Giuliana Altran) ; ni. D (Francesca Gasparini) ; V. C (Mario Miani); V. H (Paolo Zac-cai) ; V. F (Maristella Marchetti). Delovne skupine: I. A - I. E - I. D (Paola Valenti, Maria Rosa Scattarregia, Carmen Spazzapan) ; II. D - II. C (Anna Rita Riccardi, Giuseppina Mazzara); IV. A - IV. B - IV. C - IV. D - IV. E - IV. F (Del Picco'o, Marchetti, Capecchi, Inversi, Galopin, Testa) ; enajst drugih in tretjih razredov (Sergio Pa-scoli, Gerardo Spanghero). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO TRŽIČ II. - Šola »E. Toti«: IL A (Luisa Stanig) ; III. A (Irvana Cras-nich Bolletti) ; III. B (Dorina Pan-gon Percuzzi) ; III. C (Ave R?" vati Montiglio) ; IV. A (A. Maria Graziati); IV. B (Femanda Bia-siol) ; IV. D (Maria Marizza); V. A (Sofronia Belli Falconetti) ; V. B (Neilina Tonet de Stabile) ; V. L (Novela Gastich Pin); V. D (Giu-liana Ventriglia). Šola »N. Sauro«-I. A (Celsina Pettinerà Troiani) ; 1. B (Elio Slaunich) ; II. A (Man° Duse); II. C (Antonietta Sau - Gallo Signoretto) ; III. A (Adriana Vinci Gherba) ; IV. B (Mariarosa Vaglio Botiti). Delovne skupine: o-snovna šola na Largu Išonzo: I. A ' I. B - IL B - H. C - III. A - III. B - IV. A - IV. B - IV. C - V. B - V. A - V. C (Alberto Benes, Šarita Gianotti Zaneti, Loredana Degano De-pretis, Daniela Pelican Sabatti, A-lida Struchel Cemic, Silvia Mis:»0-Laura Lazzari, Flavia Batti Mauro, Italia Martinuzzi Girardi, Teres Russo Rossi, Giuliana Bruschi, Giovanna Toplikar, Concetta Pisanei-lo, Bacciocchini) ; III. A - IH. B ; IV. A - IV. B - IV. C (Elisa Miai» Cotta). Šola »N. Sauro«: IL 8 ' III. B - IV. A - V. A (Luigi Incastro, Maria Zanardi Pahor, Gio vanna Giorgi Vidmar, Mirella Se rei Gregori); III. C - V. C (Laura Parodi, Maria Cazzagon Torre) ; 1 C - V. B (Elide Valenti Tavolato, Maria Cossi Schiffo). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO GRADEŽ - Šoti »D. Alighieri«: L » (Luisa Venier) ; IL A (Zita Gad Pacco). Šoti »G. Leopardi«: lv-(Caterina Menotti) ; IV. B (Barba ra Anderle); V. (OUvia Gasp» rotto). Šola »S. Scaramuzza«- I. A (Fulvia Orinami Boemo): H- . (Luisa Colmassi Ginaldi) ; ”1-(Franca Cicogna) ; IV. A (Gabn . ti Corditi) ; V. A (Nadia Facti» netti Regoliti; V. B (Nives Rebec chi Onesti). Delovne skupine: la »D. Alighièri«: V. A - V. B t lessandra Sorbola Lauto, ^lsa,ILr Montecalvo Gasser). Šola *9 • ^ce-pardi«: podporna skupina, ki jo* stavljajo učenci H. A - II. B - ‘ B. - IB. B IV. A - IV. B - V. * V. B (Lorella De vescovi). Šola Scaramuzza«: II. B - II. C (G Lenzoti, Mariagrazia Degrassv- Zanimiv predlog sindikatov Ustanavljanje zadrug kot odgovor na problem mladinske brezposelnosti Oh olimpijskih igrah »Toč« za pasje dni na Gradu sv. Justa Poletna in, upamo, osvežujoča predstava kabaretne skupine Le Balcon Mladinska brezposelnost je pereč Prob!em naše dobe, še posebej pa jo OP občutiti v mestu, kot je Trst, kjer So številnim mladim v iskanju prve zaPoslitve pridružujejo delavci, urad-Piki in trgovci, ki so zaradi gospod ar-tkrize prejšnje delovno mesto izgu-oui. Ne glede na izobrazbo, saj služ-o obupano iščejo tako neizkušeni va-Oenci, kot fantje in dekleta z univer-•rtetno diplomo, čaka namreč vsake-ga mladega Tržačana dolgo in brezupno tavanje od urada do urada, od onkurza do konkurza in od preka-nata do črnega dela. mi .P^blemom stalnega naraščanja ladinsko brezposelnosti, so se v tem ru pobližc spoprijeli tudi sindikal-prcdstavniki CGIL, ki so po srečati/ S številnimi predstavniki mladine uè P° drugih italijanskih mest So.ovilk da predstavlja ustanovitev odročnih zadrug eno izmed najhitrej-• ln najbolj realnih rešitev iz omejenega položaja. V našem mestu je *amreč na stotine mladih, ki so na ,rlo|vi zakona 285 nestalno zaposleni nit? i ^t) v okviru nekaterih social-31 služb, kot so skrb za ostarele in handikapirane ali urejevanje knjižnic, muzejev in drugih kulturnih dediščin. Druga področja, kot je npr. čiščenje Krasa in obale, pa ostajajo še vedno nekrita. Sindikalni predstavniki so zato že spomladi sklicali sestanke z nekaterimi mladimi brezposelnimi, ki se nestalno ukvarjajo z omenjenimi službami. V nekaj tednih je tako steklo delo za ustanovitev prvih zadrug. Kaže, da bo že z jesenjo začela delovati zadruga, ki bo skrbela za fizično in psihično prizadete občane, za ostarele ter za organizacijo prostega časa v mestu nasploh, skupina slovenskih in italijanskih spremljevalcev pa pripravlja program za zadrugo v pomoč han-dikapiranim otrokom. Predstavniki enotne sindikalne zveze so medtem že stopili v stik z nekaterimi predstavniki občinskih uprav, ravno pred dnevi pa je stekel prvi sestanek med sindikalnimi organizacijami in tržaško občinsko upravo. Sestanka so se udeležili župan Richetti, odborniki D’Alessandro, Seri in Colom-bis ter sindikalisti Baldassi, Sossi in Treu (CGIL), Degrassi in Novacco (CISL) ter Vindigni (UIL). Nove pobude, ki naj bi posegle na področje mladinske brezposelnosti, naj ne bi bile po njihovem mnenju nadomestilo za kritje občinskega organika, temveč naj bi učinkovale v okviru posegov, ki jih predvideva zakonski predlog 117. Pripomogle naj bi tako k nastanku struktur, ki bi na sodoben in učinkovit način delovale na štirih že prej omenjenih področjih. Župan Richetti je kljub nekaterim pomislekom poudaril, da gre za pozitivno pobudo, o kateri naj bi sindikalni predstavniki, občinska uprava ter predstavniki pokrajine, govorili že v začetku septembra. Sindikalni predstavniki se bodo v naslednjih dneh sestali tudi z okoliškimi občinami ter z mladimi pobudniki zadrug. Kaže torej, da se odpirajo nove možnosti mladinskega zaposlovanja. Poleg pozitivnih novosti na področju socialnega skrbstva in ekologije, bodo lahko slednje nudile mladim možnost, da z lastnimi močmi in zamislimi uresničijo svoje težnje po delu, ki naj bi bilo obenem tudi družbena in politična aktivnost. Jutri zvečer bo kabaretna skupina Le Balcon nastopila na Gradu sv. Justa s poletno predstavo »Toč« ali »kabaret za pasje dni«. Če sežemo v zgodovino sicer priljubljene, včasih pa tudi kritizirane skupine — kot se za vsak pošten kabaret spodobi — lahko ugotovimo dokajšnjo razgibanost. Trojka Verč -Kobal - Vodopivec se je začela pojavljati pred kakimi tremi leti na Radiu Trst A s kabaretno oddajo »220 volt«. V dvoranah je prikazala izvleček oddaj z naslovom »Kloba-sa-nje«. Trojka se je nato obogatila z italijansko kolegico Noemi Calzolari in se z naslovom »Le Balcon« preselila na italijanski radio. Gledališko izvedbo je kabaret doživel v tržaškem Avditoriju aprila lani z naslovom »Giordob cardragi«. Spet je bila vrsta na slovenskem radiu z letošnjim »Točem« v sodelovanju s »tremi fanti muzikanti« (Košuta - Devetak -Feri). In tako smo prišli do nastopa na Gradu v organizaciji tržaške občine in pokrajine, avtonomne letoviščar ske ustanove in CRL (načrtovanje reklame) in »Pool spettacolo«, v Deželno tajništvo SSk o izidu evropskih volitev Sinrct^ t!nevi jc deželno tajništvo 2ad'ri'nS**o re.,. . "• regimentu (»Lantver« ' Vojru, Je .pripomni1 Vanek) v Pu-^Pada r. ^kra prvega svetovnega J*® frontn- i g.3 -f® Potisnila dvakrat J® in j,,]:'-, Rimarja 1915 v Karpa-f^del v J3 1916 v Galicijo, kjer je fr°ntn ko ujetništvo. Tretjo pot ^ rinw_ ’ ^3. Tirolsko, itn v* rta CTP-mec vojn i —»aca v - 86 je po kHietje »Bili smo srednji r°Htači L33-1,. ^ je po vojni posvetil e,H iz y zakon Frančiško San- no m družina je vse bolj rasla. Zato se je Ivan tudi zaposlil v tovarni olja v Žavljah, v železarni v Skednju, potem pa pri raznih podjetjih do leta 1940. Med drugo vojno je bil sicer doma, a iz njegove hiše so odšli v partizane vsi trije sinovi, od katerih se Valerio ni več vrnil; februarja 1944 so ga na Krasu zajeli Nemci in ga v Sežani ustrelili. Po vojni se je Ivan posvečal samo zemlji in domačiji. Pestro pa je bilo njegovo kulturno udejstvovanje v vasi. Že leta 1912 je pristopil k pevskemu zboru Valentin Vodnik in iz ljubezni do petja in do vesele družbe vztrajal polnih 60 let. Za svoj trud je prejel zlato Gallusovo značko, leta 1962 pa od zbora diplomo za 50 let petja. Bil je tudi tajnik zbora. Seveda brez trpljenja in bolečin tudi Ševčevo življenje ni bilo. Pred Pomanjkanje vode v dolinski občini Uprava občine Dolina sporoča, da je zaradi suše vodni rezervoar v Prebenegu prazen in zato prosi uporabnike vode iz Prebenega, Kiižpota in Mačkolj, da se o-mejijo na uporabo vode samo za nujno potrebo. enajstimi leti je zgubil svojo življenjsko družico Frančiško, med tem časom pa je bdi tudi petkrat v bolnišnici. Sicer pa ni, da bi ob tako visokem in častitljivem jubileju obujali temne misli. Vanek Ševc je še vedno priseben in kadar ga noge dobro podrži-jo, si privošči kratek sprehod v vas; sicer pa zanj vsestransko ljubeče skrbi hčerka Nerina, ki mu je s svojo družino tudi v pogum in veselje na stare dni. Seveda pogreša Vanek družabno življenje, ki ga je imel kot aktiven pevec, toda tudi umirjenost domačega ognjišča nekaj velja. Ko smo ga vprašali, kako doseže človek tako visoko starost, se je nasmehnil in dejal, da ni recepta, da pa pomaga, »držati se rednega življenja; primerno jesti in piti, čim več po domače; kadilec tudi nisem bil hud. Ko pa se staraš, moraš hrano prirediti zmogljivostim svojega telesa.« Pogovor je tekel še o tem in onem in marsikaj bi bilo vredno še napisati, ko bi ne bilo stiske s prostorom; ko pa smo se poslavljali, nam je jubilant ponosno povedal: »Napiši tudi, da sem naročnik in čitatelj Primorskega dnevnika že od prvega dne, ko je začel izhajati. Že od takrat ga imam vsak dan na mizi.« Na zdravje, torej, in še mnoga leta tudi iz uredništva našega lista! (ris) Dolge kolone avtomobilov na mejnih prehodih Naval kopalcev in turistov na slovenske obmorske kraje Takšnega navala turistov iz Slovenije, iz Trsta, pa seveda iz drugih italijanskih mest in raznih evropskih držav na področje Kopra in preko njega v druga istrska letovišča, kot je bil v soboto, posebno pa v nedeljo, letos še niso zabeležili. Promet je bil na ankaranskem križišču, kjer se križata cesti iz Trsta in iz ljubljanske smeri tako velik, da niso pomagali niti posegi prometnih miličnikov, niti urejanje prometa z drugimi avtomatskimi napravami, niti s policijskimi avtomobili in motorji. Kolone avtomobilov s pregretimi, prepotenimi potniki, so se komaj premikale naprej. Od Kopra dalje je steklo nekohko hitreje, toda vožnja se je, kljub vsemu nadaljevala počasi in seveda v kolonah. Kopališča, od Ankarana, Žusteme, Simonovega zaliva, Izole, Strunjana, Portoroža in še dalje, so bila tako prepolna kopalcev, da jih je bilo v vodi kot »sardin v škatlji«. Tržačani so prišli na kopanje o-premljeni z vsem — od zasilnih šotorov za senco, do stolčkov, mizic in seveda vsega, kar je potem na mize spadalo. V domačih gostilnah in bifejih so si privoščili le pijačo. sladolede, kavo in pa ogromne količine školjk, ki so jih štiri podjetne družine iz Celja in Ljubljane (le ena od teh je iz obmorskega kraja) začele gojiti v strunjanskem zalivu in ki gredo tako v prodajo, da lahko pridelovalci kljub dobri volji in delu od zgodnjih jutranjih ur, komaj za dovolj i jo morda le polovico kupcev. Sanitarna inšpekcija je redno na delu; školjke pa so zdrave, ker rastejo v čisti vodi. Kakšen je bil povratek na domove v nčdeljo zvečer? Kolona avtomobilov se je začela že na klancu pri Portorožu in potem nadaljevala, tako v smeri proti Trstu, kot proti Ljubljani. Edina ugodnost je bila ta, da je bilo zvečer vračanje nekoliko prijetneje, zaradi hladu. Tisti, ki so mislili, da se bo promet včeraj umiril ter so si izbrali jutranje ure za potovanje, so se seveda presneto zmotili. Tudi včeraj so bile namreč vrste avtomobilov, ki so prihajali v Jugoslavijo, dolge in čakanje na blokih je trajalo skoraj uro. Turistični delavci na Koprskem so seveda zadovoljni, upajo, da bo tudi devizni priliv dober. Že spet sramotilni napisi črnuharjev Mamuli so na Proseku, Kontovelu in v liarkovljah Črni mazači tudi v počitniškem poletnem času ne mirujejo. Konec preteklega tedna je roka fašističnih [»balinov s protislovenskimi sramotilnimi napisi in poveličevanjem »duče-ja«, mazala na Proseku, Kontovelu in v Barkovljah. Na Proseku so mazači v noči med soboto in nedeljo pomazali pročelje drogerije Antoni na vogalu ceste, ki pripelje s Trsta na Prosek irt začetkom Ul. S. Nazario (na sliki zgoraj). Na Kontovelu so z izzivalnim napisom popisali tla ob avtobusnem postajališču (»pri spini«), V Miramarskem drevoredu so pri barkovljanskem železniškem nadvozu pomazali reklamno tablo našega dnev nika, na zid pod tablo pa napisali nekaj svojih gesel (slika spodaj). Nova italijanska šola v vili Primc V vili Primc na Greti so predstavniki tržaške občine izročili včeraj didaktičnim oblastem novo nižjo srednjo šolo, poimenovano po Kerinu Ad-dobbatiju. V poslopju je 21 učilnic, kjer bo sledilo pouku okrog 400 dijakov, avditorij in telovadnica. Predstavili grafični trienale V soboto, 11. avgusta, bodo v kongresni palači v Gradežu odprli drugo veliko grafično razstavo, točneje dru gi grafični trienale, na katerem se bo predstavilo s svojimi deli 75 najvidnejših mojstrov iz 22 evropskih držav. Ker je kongresna palača v Gradežu programsko zasedena, saj se v drugi polovici septembra vrši že tradicionalni zdravniški kongres nemških zdravnikov, se bo velika likovna manifestacija, žal, zaključila že 14. septembra in bo torej trajala komaj dober mesec. To je bilo pravzaprav jedro sporočila, ki so ga si noči na tiskovni konferenci v mali dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Trstu posredovali tržaškim časnikarjem predstavniki organi za- V enem letu 2.774 Tržačanov manj Skoraj dramatična predvidevanja o krčenju števila tržaškega prebivalstva niso iz trte izvita. Potrjujejo jih številni pokazatelji in meritve. Zadnji v časovnem zaporedju so podatki, ki jih je zbrala Tržaška trgovinska zbornica in po katerih naj bi v Trstu živelo sedaj 244.862 prebivalcev, torej 2.774 manj kot junija lani. torjev trienala ter ustanov, ki pri tej pomembni kulturni manifestaciji sodelujejo. Evropski grafični trienale v Gradežu je doživel svojo prvo veliko a-firmacijo že ob prvi prireditvi, torej pred tremi leti. Za letošnjo prireditev se obeta še večji uspeh, po čeprav vsa manifestacija stane zelo malo, komaj kakih 90 milijonov to-Pobudo za trienale je dal bivši direktor znane italijanske revije »E-spresso« Zanetti, kot je povedal eden izmed organizatorjev razstave, znani furlanski umetnik Giuseppe Žigama, ki je med drugim tudi rekel, da gre sicer za grafično manifestacijo, vendar je ta omejena le na jedkanico in so vse druge grafične tehnike torej izločene. • Tržaška obala bo razpolagala z dvema novima kopališčema, ki so ju na pobudo tržaške pokrajine uredili na področju med Miljami in Lazaretom. Ureditev kopališč je stala 15® milijonov lir. Dela je opravil oddelek za javna dela tržaške pokrajine s p°" sebnim prispevkom vladnega komisariata. včeraj-danes J Danes, TOREK, 7. avgusta KAJETAN , Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.2® — Dolžina dneva 14.29 — Luna vzide ®° 17.54 in zatone ob 1.28. Jutri, SREDA, 8. avgusta Na pobudo domačega kulturnega društva Z Bienalom umetnikov amaterjev danes začetek openskega Tabora Drevi ob 20.30 se bo pričel v Prosvetnem domu na Opčinah Tabor 84. Itovi večer obsega, v organizaciji domačega kulturnega društva, o-tvoritev" osmega Bienala umetnikov amaterjev. Strokovna žirija je prejela za letošnji razpis kar 56 del 16 avtorjev. Omenjena žirija, ki jo sestavljajo dr. Peter Krečič, Magda Tavčar in Franko Vecchiet, je za razstavo izbrala 32 del ter se skušala držati kar se da kakovostnih meril. V razpisani izjavi komisije beremo : »Od vsakega avtorja je sprejela v izbor vsaj eno delo, najboljše, ker se ji je zdelo pomembno, da se pokažejo vsa likovna prizadevanja ljubiteljev in da se tako razvidi jo likovne teme in problemi, ki se jih lotevajo. Kot je bilo pričakovati, se del ljubiteljev ukvarja s krajinarstvom in z marljivim delom pred predlogo. Velik del, pri katerem je žirija opazila več likovnega napora in kvalitet, pa pripada modernističnim slikarskim in kiparskim poskusom. Med temi je nekaj izrazitejših uspehov. Člani žirije so se obvezovali, da bodo ob odprtju razstave udeležencem pojasnili svoja merila in odločitve ter se z njimi porazgovorili o vprašanjih, ki se jim postavljajo pri njihovem delu«. Žirija nadalje predlaga, naj bi sé' seznam možnih tehnik razširila na grafiko, fotografijo, kolaž idr., pa tudi da bi se Bienale organiziral kot tabor, torej da bi trajal kak teden in potekal pod strokovnim vodstvom izšolanega slikarja. njim prihaja 'tovornjak, šofer je to vozilo seveda naglo vozil in v polno zadel malega citroena kar sredi prehitevalne steze. Sitroena in šoferja je odneslo na drugo stran cestišča, po katerem je tedaj privozil nemški turist Alfonz Heiner iz Meinza s svojo lado, ki je trčila v citroen. Sredi -jan Humar je imel toliko sreče, da jo je izkupil brez ene same praske, njegovo vozilo pa je popolnoma uničeno. 10-letno Heinerjevo hčerkico Christo so zaradi udarcev prepeljali v tržiško bolnišnico. Ozdravela bo v 10 dneh. Poškodovan je tudi tovornjak tržaške registracije, ki ga je upravljal šofer Atilio Stefani. V precej spektakularni prometni nesreči k sreči ni bilo žrtev. Triestina in SGT Ledisan na »Tržaški olimpiadi« Drevi ob 20.30 bo v organizaciji pokrajinskega komiteja CONI šesti večer športno - kulturne prireditve »O limpiada v Trstu«. Osrednji dogodek večera bo uradna predstavitev nogometnega moštva US Triestina ter ženske košarkarske ekipe SGT Ledisan. Na Proseku za izdajanje nov terminal dokumentov Na sedežu upravnega centra na Proseku je bila včeraj kratka slovesnost, ki jo je priredil rajonski svet za Zahodni Kras, ob začetku delovanja elektronskega terminala za takojšnje izdajanje anagrafskih doku men tov občinstvu. Poleg predsednika in nekaterih rajonskih svetovalcev so bili navzoči tudi odbornik za a nagrafske zadeve Orlando, odbornik za decentralizacijo občinske uprave Forti in ravnatelj oddelka za decentralizacijo dr. Orel. Z namestitvijo terminala, je v kratkem nagovoru poudaril predsednik Štoka, se dejansko izpolnjuje želja prebivalcev Proseka, Kontovela in Križa, da dobijo v občinskem upravnem centru na Proseku v najkrajšem času vse dokumente, za katere so morali dosedaj čakati po nekaj dni. Zahvalil se je navzočima odbornikoma in dr. Orlu za njihova priza devanja pri namestitvi terminala. V strogem spoštovanju krajevnih običajev so se občinski predstavniki in rajonski svetovalci zadržali v prijateljskem pogovoru ob kozarcu domačega refoška. Prijetno srečanje je o-vekovečil Mario Magajna MIRAN Vreme včeraj : temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, veter 24 km na uro severovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI ... RODILI SO SE: Davide Tornaseli!. Massimiliano Scattu, Francesca Petre nio, Caterina Zompicchiati, Marco Za®' cola, Veronica Ferlich, Luna Gugkei' mi, Daniele Marši, Diandra Gaetani. UMRLI SO: 71-letni Erminio ZocciU. 87-letni Matteo Babici, 69-letni Franc sco Meladossi, 86-letna Zora Versa v®' Calligaris, 73-letna Anna Jerman P® : Jurincich, 84-letni Pietro Deltin, 70-lem Fiorentino Forchiassin, 81-lctna Lro{ Pecenco vd. Ronga, 77-lctna Gigli®*? Gaiardo, 91-letna Elisa Stancich, letna Giuseppina Bachdiar vd. Nemem. 85-letna Valena Baban vd. Roco, ‘ letni Marcello Trevisani, 56-lctna ben Busechian por. Demarchi, 60-letni Oti ne Zeriali. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecelh® £ Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nab žina, Boljunec, Milje (Lungomare v (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) v. Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul-Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Ije (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI . j. Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: , 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik- ‘ 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, SeslJ8' tel. 209-197. Ob naklonjenem vremenu in dobri organizaciji ELEKTRIČNI TOK UBIL »Naš praznik« v Koludrovci Uvodno besedo ob otvoritvi Tabora 84 bo imel član ocenjevalne komisije dr. Peter Krečič, ravnatelj modeme galerije v Ljub jani. Sergij Verč bo s predavanjem svojih filmov zaključil spored prvega dne prireditve. Naslednji kulturna program bodo organizatorji prikazali v soboto, 11. t.m., ko bo ob 20.30 družabna prireditev z naslovom Beseda 84, ki jo je pripravil Drago Gorup. O nadaljnjem poteku Tabora 84 bomo še naknadno poročali. Tihotapec z eksplozivom na openski postaji Finančni stražniki so na openski železniški postaji med pregledom na vlaku, ki je prihajal iz Istanbula, odkrili med prtljago arabskega državljana tri velike zaboje z visoko eksplozivnim materialom. Tržaško sodstvo je odredilo preiskavo o najdbi; vse kaže, da je imel tihotapec z eksplozivom pri sebi ponarejen potni Ust, zaradi česar niso še ugotovili njegove istovetnosti. rwn v • 1 r cen j e na avtocesti Na avtocesti ne smeš obračati. Tega osnovnega pravila se ni včeraj zjutraj držal Koprčan Sredijan Humar, ko je hotel na avtocestnem priključku pri Devinu obrniti svoje vozilo kar na avtocesti. Mož, ki je bil k sreči sam v svojem vozilu, citroenu KP 106127, očitno ni opazil, da za Včeraj pozno ponoči sc je s plesom ob zvokih ansambla TAIMS zaključil tridnevni »Naš praznik«, ki ga je priredila zgoniška sekcija Slovenske skupnosti. V prijetnem gozdiču se je zvrstilo res veUko število obiskovalcev. Praznik se je pričel v soboto popoldan s turnirjem v briškoli, ki se ga je udeležilo 32 dvojic. Zvečer je prisotne zabaval priznani ansambel Lojzeta Furlana, ki je za ples igral tudi naslednji večer. V nedeljo dopoldne je bilo tekmovanje v skrlah, popoldne pa je nastopil Tržaški narodni ansambel, res kvaUtetna glasbena skupina, ki je na mednarodnem glasbenem področju požela že veliko uspehov. Sledila sta poUtična govora. Tajnik sekcije Jožko Gruden se je dotaknil perečih urbanističnih vprašanj v zgo-niški občini. IzrazU je odločno nasprotovanje SSk razširitvi rezervatov oz. ustanovitvi parkov, s katerimi bi praktično razlastili ogromno slovenske zemlje. O tako pomembnem vprašanju, je dejal, se morajo u-pravitelji temeljito posvetovati s prizadetim prebivalstvom. Nato je povzel besedo deželni predsednik SSk dr. Rafko Dolhar. Poudaril je pluralistično odprtost stranke, v kateri je prostora za vse Slovence. Prav v smislu demokratične dialektike v stranki pa je izrazil pomisleke, ki jih ima del SSk na Tržaškem glede sodelovanja z Listo za Trst v krajevnih upravah. Z. S. FINANČNEGA STRAŽNIKA V hudi nesreči, ki se je pripetila v noči od nedelje na ponedeljek na openski železniški postaji, je izgubil življenje 25-letni finančni stražnik Giorgio Bruno iz Neaplja. Ura je bila že krepko čez polnoč, ko je Bruno po zunanjih stopničkah stopil na streho vagona, da bi preveril carinske pečate, a je bržkone izgubil ravnotežje, pri tem pa se je z rokama oprijel električnega voda po katerem teče 3 tisoč volt napetosti. Električni tok je finančnemu stražniku ožgal dlani in ga nezavestnega vrgel med tračnice. Padéc je slišal Brunov kolega, ki je nemudoma sprožil alarm. Reševalci RK so poldrugo uro skušali oživeti ranjenca, vendar brezuspešno, čeprav je njegovo srce dvakrat pokazalo znake življenja. vožnjo na cesti, ki pelje iz Trsta Opčine. Na enem od ostrih oV1^Kcc-je njegovo motorno kolo zaneslo s _ ste. Med padcem se je hudo P kel po glavi. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer so sprejeli s pridržano prognozo. razstave 3 v TK Kaleriji, Ul. sv. Frančiška ' je odprta razstava FINIUM rj* éur-EXPRESS osmih slikarjev dežele lani je - Julijske krajine. . aggi. SKD Tabor Opčine - Prosvetni uraZ. Danes, 7. t.m.. ob 20.30 odprtJ stave 8. BIENALE UMETNIKOVJ' ^ TERJEV. Uvodna beseda dr. Pete f(. čič. Večera se bo udeležil SeUPJ ijenj! s predvajanjem svojih filmov, va Požar na Opčinah ZAHVALA Med sinočnjo povodnjo je strela u-darila v televizijsko anteno na poslopju na Proseški ulici 233 na Opčinah. V stanovanju družine Gombač se je razplamtel požar, ki je hudo poškodoval stanovanje. Na kraj so prispeli gasilci, ki so po več kot pol ure dela pogasili ognjene zublje. Materialna škoda, ki jo je povzročil požar, je precejšnja. Pridržana prognoza Mlad motociklist, 17-letni Renato Ahtler iz Ul. Mantovani 3/4, se je včeraj zjutraj hudo ponesrečil med Po pogrebu drage Marije Ciacchi vd. Tul se zahvaljujemo vsem, ki so z n sočustvovali. Družina DERGANC GIOV^ Ob izgubi bivšega šoferja Žerjala izreka svojcem globoko lje Založništvo tržaškega tiska. PRIMORSKI DNEVNIK — 7. avgusta 1984 □ stran 5 §§ XXlil. olimpijske igre LOS ANGELES 1984 Italiji še tri prva mesta Jugoslaviji bronasto odličje v veslanju - Memiševičev bron sedaj srebro kolajne ZDA Romunija Kitajska ■talija ZRN Japonska Kanada Avstralija Tinska y®l- Britanija Trancija Nizozemska N- Zelandija Mehika Južna Koreja Belgija JUGOSLAVIJA 1 »vedska 0 Švica Danska Norveška Grčija Avstrija Brazilija Kolumbija peru Španija Jamajka Portugalska 'ajvan Venezuela 43 35 14 15 9 5 13 6 5 8 2 5 7 11 12 7 4 8 6 8 7 3 7 10 3 1 2 2 3 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 2 2 1 1 5 2 1 1 1 1 1 1 1 1 0 6 4 1 1 1 2 2 5 2 2 2 1 1 0 0 0 0 1 1 1 1 LOS ANGELES — Italija je še povečala svoj izkupiček kolajn. Po zmagah v veslanju (brata Abbagnale), v kolesarstvu (ekipno na 100 km) in v sabljanju (ekipno floret — moški) je dosedanji »italijanski o-bračun« kar spodbuden: osem zlatih, dve srebrni in pet bronastih kolajn. Dokajšnjo mero sreče pa imajo še naprej italijanski nogometaši, ki so se z dokaj slabo igro prerinili celo v polfinale. V nedeljo ponoči so namreč z dvomljivo enajstmetrovko premagali Čile in sedaj se jim odpira pot do osvojitve ene od kolajn. Pravo katastrofo pa so doživeli italijanski košarkarji. Po porazu proti Jugoslaviji (v tej tekmi je bil še zlasti »tragični junak« Dino Meneghini so »azzurri« včeraj izgubili še v četrtfinalu proti Kanadi in so tako povsem izločeni iz boja za kolajne. Jugoslovani pa so po zmagi proti Italiji včeraj premagali še Urugvaj in se uvrstili v polfinale. Jugoslovani pa so v teh dveh dneh dobili kolajno in »pol«. Bron sta namreč osvojila vesla-ša Pančič in Stanulov, Memi-ševičevo tretje mesto pa je Jugoslovanu prineslo srebro, ker so švedskega rokoborca (ki je Marcello Bartalini, Marco Giovannetti, Eros Poli in Claudio Vandelli so Italiji priborili zlato kolajno na dirki 100 kilometrov ekipno. Na desni sliki pa slavje Italijana Scurija po ekipni zmagi v floretu proti ZRN bil drugi) zaradi dopinga diskvalificirali. Naj omenimo še, da so vaterpolisti uspešno začeli finalne boje, s tem da so premagali Avstralce. Gimnastični boji, ki so v ZDA sprožili val navdušenja (po svetu pa velike kritike zaradi lahkotnega »razsipanja« desetic) so se končali z velikim prese- nečenjem: Američanka Mary Lou Retton, najboljša gimnasti-čarka na teh OI, na orodjih pa ni osvojila niti ene zlate kolajne. To je tudi prvič v zgodovini OI, da najboljša posameznica ostaja praznih rok na orodjih. V polnem teku pa so boji na atletskih stezah. Podelili so že prvih sedem kompletov kolajn. Kar pet zlatih odličij pa so o-svojili domačini, med le-temi tudi zvezde te olimpiade: Lewis in Ashfordova na 100 m in Moses na 400 m zapreke. Prvi ženski maraton na olimpiadi pa bi kmalu kaj drago stal švicarsko atletinjo Gabriello Schiess - Andersen, ki je skoraj omagala na ciljni ravnini. Današnje kolajne JimoRKA: fcnske 0DBnWk?tcgoriia 78 kg Sar.0, *KA: ženske DvV!;JANJE: ženski floret ekipne 110 kj; UTEŽI: kategorija d< ekipn ^ ŠPORT: preskakovanje • ir ui se to.. Z|ato zdravilo hočeta <\° -jjp ^raica .Jomun!iki rokoborec Jon bia v Los Angeles je do odhodom** bolnega očeta. Pred kakšna if vprašal, če potrebuje blu jP z'jravjla iz ZDA. »Ni treba!a s! kin i 1 °če, »Raje mi prinese.« 0 kolajno in tako mi bo bo- Drai ‘ 2*"atiilo- k? očetu prinesel najboljše zJ0ag(i ‘ foto olimpijsko kolajno za škem si0 ktaeQoriji do 82 kg v gr- Petkratno slavje ameriških predstavnikov LOS ANGELES — V »Coliseumu« so zvezde sijale bolj medlo. Prva dva atletska dneva sta nekoliko razočarala glede tehničnih rezultatov. Jasno pa je bilo, da je Carl Lewis res izreden atlet in njegov — — sicer odličen — čas 9"99 na 100 m je plod štednje moči za ostale napore, ki čakajo tega atleta in nikakor ne končna meja. Pot do štirikratne olimpijske slave je Lewisu odprta. Samo poškodba mu lahko prepreči podvig, ki niti ne bo terjal izrednih naporov. Drugi velikan ameriške in svetovne atletike Edwin Moses je varno pospravil svoje drugo zlato, njegov čas pa je bil blizu meje moči tega atleta. Tudi zlato Ashfordove na 100 m ni imelo posebnega bleska. Epski pa je bi! podvig tekačic maratona. Prvič so tekle na OI in rezultat je bil izreden. Povsem suvereno je zmagala Artieričanka Joan Benoit s časom, ki je bil za dve minuti slabši od njene najboljše svetovne znamke. Pripomniti pa je treba, da je bil njen najboljši čas dosežen na progi, ki morda ni bila povsem točno izmerjena. Kar devet tekačic je teklo pod 2 urama in pol, kar lahko ocenimo kot izjemen dosežek. Ženski maraton je imel tudi tragično junakinjo v Švicarki Gaby Schiess-Andersen, ki je ob prihodu na tartan stadiona povsem o-magala in opotekaje prehodila zadnjih 600 metrov v več kot šestih minutah. Marsikdo ji je skušal pomagati, 39-letna Gaby pa je na vsak način hotela končati olimpijski maraton. Zelo dobro je tekla Italijanka Fogli. Skrajno skromne so bile odločitve v ženskem sedmeroboju (zmaga za Avstralko Glynis Nunn), v troskoku (dvojen uspeh za Američana Joyner-ja in Conleya) in v moškem kopju. Zmaga je šla Finski, kjer gre tej panogi skoraj božansko spoštovanje. Arto Harkonen bo s svojim metom 86,76 m nov junak finske atletike. IZIDI Sedmeroboj ženske 1. GLYNIS NUNN (Avstral.) 6.390 točk; 2. JACKIE JOYNER (ZDA) 6.387 točk; 3. SABINE EVERTS (ZRN) 6.363 ; 4. Sampson (VB) 6.281; 5. Grel ner (ZDA) 6.280; 6. Braun (ZRN) 6.236; 7. Hoding (Niz.) 6.147; 8. Regger (VB) 6.127. . 100 m moški 1. CARL LF.W1S (ZDA) 9”99; 2. SAM GRADDY (ZDA) 10”19; 3. BEN JOHNSON (Kan.) 10”22; 4. Brown (ZDA) 10”26; 5. McFariane (VB) 10”27; 6. Stewart (Jam.) 10”29; 7. Reid (VB) 10”33; 8. Sharpe (Kan.) 10”35. Troskok 1. AL JOYNER (ZDA) 17,26 m; 2. MIKE CON LE Y (ZDA) 17,18 m; 3. KEITH CONNER (VB) 16,87 m; 4. Zon (LR Kit.) 16,83; 5. Bouschen (ZRN) 16,77; 6. Banks (ZDA) 16,75; 7. Agbebaku (Nig.) 16,67; 8. McCalla (VB) 16,66. 100 m ženske 1. EVELYN ASHFORD (ZDA) 10 ”97; 2. ALICE BROWN (ZDA) U”13; 3. MERLENE OTTEY (Jam.) 11”16; 4. Bolden (ZDA) 11”25; 5. Jackson (Jam.) 11”39; 6. Bailey (Kan.) 11”40; 7. Oakes (VB) 11”43; 8. Taylor (Kan.) 11”62. 400 m ovire moški 1 EDWIN MOSES (ZDA) 47”75; 2. DANNY HARRIS (ZDA) 48”13; 3. HARALD SCHMID (ZRN) 48”19; 4. Nylander (Šved.) 48”97; 5. Dia Ba (Sen.) 49"28; 6. Hawkins (ZDA) 49”42; 7. Zimmcrman (Bel.) 50”69; 8. Arnike (Nig.) 53”78. Kopje moški 1. ARTO HARKONEN (Fin.) 86,76 m; 2. DAVID OTTLEY (VB) 85,74 m; 3. KENTH ELDEBRINK (Šved.) 83,72 m; 4. Gambke (Fr.) 82,46; 5. Jošida (Jap.) 81,98; 6. Vilhjamsson (Izl.) 81,58; 7. Bradstock (VB) 81,22; 8. Ba-liits (Kan.) 80,68. Maraton ženske 1. JOAN BENOIT (ZDA) 2.24’52”; 2. GRETE WAITZ (Norv.) 2.26T8”; 3. ROSA MOTA (Pori.) 2.26”57; 4. Kristiansen (Norv.) 2.27’34”; 5. Moller (N. Zel.) 2.28”34; 6. Welch (VB) 2 uri 28’54”; 7. Martin (Avstral.) 2 uri 29’03”; 8. Ruegger (Kan.) 2.29”09; 9. Laura Fogli (It.) 2.29'28”; 12. Alba Milana (It.) 2.33”01; 20. Paola Moro (It.) 2'37’06”. Italijani Mennea, Simionato in Tilli so se sinoči uvrstili v polfinale teka na 200 m. Mauro Barella pa je u-spešno premostil kvalifikacije v skoku s palico, čeprav ni dosegel norme 5,35 m, vendar je bila ta mera prezahtevna tudi za večino ostalih, tako da so število finalistov povečali. Italijanski kolesarji in Reaganova misel PosebeiSAŠA RUDOLF ---- J *a Primorski dnevnik LOS ANGELES | — »Naša bodočnost je v high-[ teh, visoki tehnologiji«, je v svoji zadnji poslanici narodom poudaril ameriški predsed-l‘a misel nik Reagan, r Sclefcfnri verjetno postala vodi-;epre*enf J11 italijanske kolesarske i* Po Edoardu Gregoriju, ki i et°vnem J’ ”1 srebme kolajne na l.v Venezu^nStvu v San Crisloba i, tCel resn„Ue * pred dvema letoma Za j Risiiti m olimpijsko če-. Rovse£ L°s Angeles. ^olooUn ■ 0svoJil najmodernejšo M kl Jo je s pridam upora- bil Francesco Moser med svojim po dvigom v Ciudad Mexico, kjer je izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji. Tako je tudi italijanska četverka na progi 100 km ekipno upora bila kolesa najmodernejšega tipa, ki imajo namesto žic z izredno lahko zlitino izpolnjeno notranjost. Do tu tehnologija! Toda Gregari se je poshižil tudi pomoči psihologa in zdravniške ekipe. Pet kandidatov je izbral med najmočnejšimi in najvišjimi amaterji. Zmagovita četverka je tako izredno visoka, saj najmanjši meri 168, najvišji pa 193 cm. Kandidati so z de lom skupnih priprav pričeli točno pred dvema mesecema. Gregari jim je najprej izbil iz glave dosedanje izkušnje s cestnih dirk. Bartolini, Giovannetti, Poli in Vandelli so se morali dokončno odpovedati individualizmu in se podrediti skupnim potre- bam in naporom. Zdravniška ekipa, pa je obenem svetovala, naj tekmovalcem pred startom oblijejo ožilje na rokah in nogah z mrzlo vodo in jih nato rahlo masirajo. S tem se poveča število srčnih utripov, srce deluje hitreje, sveža kri prihaja v mišičevje. Za 100 kilometrsko dirko je Gregari izdelal točen program. Prvih 25 km so morali prevozili v 29 minutah in pol, za nadaljnjih 25 km pa naj bi potrebovali 10 sekund manj. Ta ri— tem je bilo treba vzdržati vse do konca. Četverka je program uresničila v polnem. Prvih 25 km je prevozila v 29'18”, nato pa ohranila ritem vse do konca. Italija je zmagala s fantastičnim časom 1.58’28" s poprečno hitrostjo 50 km in 647 m na uro. Čas je torej izdatno boljši od onega, ki so ga dosegli sovjetski kolesarji, ko so premagali Švicarje. Švicarki najvišje odličje Losangleške igre so bile označene kot »komercializirana olimpiada in olimpiada komp juterjev«. Ubenoth in njegovi sodelavci so do potankosti preračunali vsak izdatek in seveda predvsem zaslužek. In vseeno. . . Ne prekaljeni Uber foth, še manj pa kompjuterji niso mogli »preračunati in napovedati« dogodka, ki je v nedeljo ponoči presunil ne samo gledalce v Coliseumu, temveč tudi milijone in milijone gledalcev pred TV ekrani. Švicarska maratonka Gabrijela An-dersen-Scheiss (na sliki) je brez moči prihodila v stadion. Vse je kazalo, da bo omagala. Bila je enostavno izčrpana. Vseeno pa ni popustila. Imela je še dovolj moči, da je odvrnila zdravniško pomoč in naposled, ob navdušenem ploskanju prisotnih, končala svoj izreden napor. Bila je »le« 37., za svojo neizmerno voljo pa si je gotovo zaslužila najvišje odličje. Medtem pa so v Švici razkačeni glede »drame svoje maratonke«. Po pisanju agencije »Sports Information« organizatorji niso pustili predstavnikom švicarske atletske zveze, da bi svoji tekmovalki priskočili na pomoč stran 6 □ o/lffl/ltjj.Sli f* ##/#*#' PRIMORSKI DNEVNIK — 7. avgusta 1984 V veslanju kolajna (bron) tudi za jugoslovanski dvojni dvojec Kanu-kajak Brata Abbagliale upravičila svoj sloves LOS ANGELES — Tekmovanje v moškem veslanju je Italiji in Jugoslaviji prineslo novi kolajni, bolj dragoceno za »azzurre«, manj, a vseeno pomembno, za »plave«. Brata Abbagnale sta v finalu dvojca »s« upravičila svoj sloves svetovnih prvakov, saj sta drugouvrščeni romunski posadki zadala skoraj šest sekund zaostanka. Vodila sta od začetka do konca in njuna zmaga ni bila nikoli v dvomu. Z olimpijskim odličjem sta najbrž sklenila svojo bogato kariero. Veslanje je v Italiji reven šport in brata Abbagnale pravita, da se bosta odslej posvetila delu, ki je bolj donosno. Lahko pa, da se bosta premislila in skupaj z mlajšim bratom Agostinom in Salvatore-jem Nastrom v četvercu »s« priborila Italiji zlato tudi v Seulu. Če sta brata Abbagnale izpolnila pričakovanja pa so v italijanskem taboru precej razočarani nad četrtim mestom dvojnega četverca in četverca »s«. Glede na " odsotnost vzhodnih držav so v obeh primerih računali na kolajno, za dvojni četverec celo na srebro. Čeprav je imela Jugoslavija med udeleženci 01 skromno zastopstvo, je enemu čolnu uspelo, da je prišel do kolajne. Po neuspehu dvojca s krmarjem je bronasto kolajno namreč osvojil dvojni dvojec z veslačema Zoranom Pančičem in Miloradom Sta-nulovom. Za oba je bilo to zadnje veliko tekmovanje, v katerem sta nastopila skupaj. Pančič se bo posvetil študiju ekonomije, Stanulov pa se še ni odločil, ali bo odslej veslal sam ali skupaj z drugim tovarišem. Kakorkoli že ocenjujejo bron jugoslovanskega para kot lep uspeh. Zanimivo je, da od osmih finalov, kolikor jih je bilo na sporedu, ni nobena država osvojila več kot enega. Najuspešnejša v veslaškem tekmovanju, ki se je končalo, ostaja tako Ro- munija, seveda zlasti po zaslugi pe tih prvih mest v ženski konkurenci. MOŠKI FINALE SKIF: 1. Karppinen (Fin.) 7’00”24; 2. Kolbe (ZRN) 7’02”10; 3. Mills (Kanada) 7’10”38. DVOJEC »BREZ«: 1* Romunija 6 min. 45”39; 2. Španija 6’48"47; 3. Norveška 6'51”81. DVOJEC »S«: 1, Italija 7’05”99; 2. Romunija 7’11”2I; 3. ZDA 7’12”81. DVOJNI DVOJEC: 1. ZDA 6’36”87; 2. Belgija 6’38”19; 3. Jugoslavija 6 min. 39”59. ČETVEREC »BREZ«: 1. Nova Zelandija 6'03’’48; 2. ZDA 6’06”10; 3. Danska 6’07”72. ČETVEREC »S«: 1. Velika Britanija 6’18”64; 2. ZDA 6’20”28; 3. Nova Zelandija 6’23"68; 4. Italija 6 min. 26”44. DVOJNI ČETVEREC: L ZRN 5 min. 57”55; 2. Avstralija 5’57 ’98; 3. Kanada 5’59”07; 4. Italija 6W’94. OSMEREC: 1. Kanada 5’41”32; 2. ZDA 5’41”74; 3. Avstralija 5’43”40. Vaterpolo »Plavi« uspešni Jugoslovanski vaterpolisti so uspešno začeli boje v finalnem turnirju. Sinoči so namreč (sicer po poprečni igri) zasluženo premagali Avstralijo z 9:6 (3:1, 0:2, 3:2, 3:1). Strelci za »plave« : Andric, Bebič in Milano vic po 2 gola, Djuho, Vule-tič in Suko po 1 zadetek. Skoki v vodo Včeraj so se pričela tudi tekmovanja v skokih v vodo. Na sporedu so bila predtekmovanja skokov s trimestrske deske za ženske. Po desetih skokih se je dvanjset najboljših skakalk uvrstilo v finale. Najboljše se je odrezala Kitajka Yihua Li, za njo pa se je uvrstila Američanka McCormick. •_____ •„ Škandal v švedskem taboru Memiševič srebrna kolajna Ekipi zlato, Marinu srebro LOS ANGELES — Pri Thomasu Johanssonu, švedskemu rokoborcu grškorimskega sloga v supertežki kategoriji, so ugotovili, da je jemal nedovoljena poživila, zato so mu odvzeli srebrno kolajno in jo dodelili Jugoslovanu Refiku Memiševiču. Tako so jugoslovanski rokoborci osvojili ves komplet kolajn in ne le zlato in dve bronasti. Šved Thomas Johansson, ki je bil drugi v finalu po porazu z Američanom Blatnickom, bo moral zaradi uporabe nedovoljenih poživil vrniti srebrno kolajno. Zastopniki švedske reprezentance so to razglasili s pripombo, da bo u- radno obvestilo dal pozneje mednarodni olimpijski komite. Potem ko so odkrili steroid v urinu švedskega rokoborca v supertežki kategoriji, so Švedi takoj izdali sporočilo, ne da bi čakali, da bi to opravila zdravstvena komisija MOK. Tako je jugoslovanski rokoborec napredoval za eno mesto, pripada mu srebrna kolajna, bronasto kolajno pa je dobil Romun Dolipschi. švedski rokoborec je četrti športnik, ki so ga ujeli, da je jemal nedovoljena poživila. Pred njim so razgalili libanonskega in alžirskega dvigalca uteži (IWF pa ju je kaznovala z dosmrtno prepovedjo nastopanja). Med kaznovanimi grešniki je tudi maser japonskih odbojkarjev. Kakšno usodo bo doživel švedski rokoborec še ni znano. LOS ANGELES — Italija je v nedeljo zabeležila še lep uspeh v sab-ljaških tekmovanjih : v ekipnem floretu (moški) je dosegla zlato kolajno, Marco Marin pa je v tekmovanju posameznikov v sablji po dramatičnem finalu s Francozom La-mourjem osvojil srebro. V tekmovanju sablja posamično je 2l-letni sabljač iz Padove imel dokajšnjo smolo. Potem ko je v četrtfinalu premagal sonarodnjaka Scalzoja z 11:9 in v polfinalu Francoza Veyro-na z 10:4, se je v finalu srečal s Francozom Lamourjem. Ta je povedel z 9:6, a mladi Italijan je nadoknadil in povedo! z 11:10. Po izenačenju Francoza so sodniki v odločilnem napadu dosodili točko Lamourju, ki je tako zmagal z 12:11. Marin je po dvoboju obtožil sodnike, da so Francozu dosodili zadnjo točko, ki je v resnici ni bilo. Boljše je šlo Italijanom v tekmovanju floreta ekipno. Italijani so v postavi Numa, Celioni, Borella in Scuri najprej v četrtfinalu premagali Veliko Britanijo z 9:2, nato v polfinalu Francijo z 9:7. V finalu se je italijanska ekipa spoprijela z ZRN. Po izredno izenačenem boju je zmagala Italija z 8:7. Izidi Sablja posamezniki : 1. Lamour (Fr.); 2. Marin (It.); 3. Westbrook (ZDA) ; 4. Veyron (Fr.) ; 5. Guichot (Fr.); 6. Nustata (Rom.); 7. Scalzo (It.) ; 8. Pop (Rom.) Floret ekipno: 1. Italija (Numa, Cerioni, Scuri in BoreKa) ; 2. ZRN; 3. Francija; 4. Avstrija; 5. ZDA; 6. Velika Britanija ; 7. Kitajska; 8. Belgija. Jugoslavija v polfinale, polom Italije LOS ANGELES — Jugoslavija in Kanada sta prvi dve polfinalistki moškega košarkarskega turnirja. Njima bi se morali danes zanesljivo pridružiti še ZDA in Španija. Italija, ki je v Los Angelesu računala na srebro, pa se bo borila za peto mesto. Igre so se za »azzurre« začele v znaku slabe igre, končale pa so se z odločilnima porazoma. Najprej jih je v odločilni tekmi skupine A po o-gorčenem boju premagala Jugoslavija, predvsem zaradi večnega kompleksa manjvrednosti, ki ga »azzurri« imajo do »plavih«, saj le ti prav gotovo niso igrali kot v najboljših časih. Svoj polom pa so Italijani »kronali« s porazom s Kanado. Očitno niso preboleli sobotnega poraza! Jugoslavija se je v četrtfinalnem dvoboju z Urugvajem razigrala in dokazala, da je sposobna priti do kolajne. Judo Bistričana Očka oškodovali V judu so podelili kolajne v kategorijah do 60 in 65 kilogramov. Italijanoma je v boju za bron obakrat spodletelo, Jugoslovan Očko pa je izpadel od polfinala zaradi sporne sodnikove odločitve. Po dveh zmagah je namreč Bistričan v predtekmovanju naletel na evropskega prvaka A-lexandreja, ki pa je, poleg znanja, imel tudi kaj drugega, kot je dejal jugoslovanski trener Stojakovič. Očko se je tako uvrstil med 7. in 8. mesto. V isti kategoriji je v finalu za bronasto kolajno prav tako po sporni odločitvi Avstrijec Reiter premagal Italijana Rosatija. V kategoriji do 60 kg pa je Italijan Mariani podlegel Angležu Eckersleyu v finalu za 3. mesto. Izidi KATEGORIJA DO 60 kg: 1. Hoso-kawa (Jap.); 2. Kim (J. Kor.); 3. Eckersley (V. Brit.) in Lidie (ZDA). KATEGORIJA DO 65 kg: 1. Mat-suoka (Jap.); 2. Hvvano (J. Kor.); 3. Alexandre (Fr.) in Reiter (Av.). Jugoslavija — Urugvaj 110:82 (53:38) JUGOSLAVIJA: Radovanovič 18, Dalipagič 24, D. Petrovič 20, A. Petrovič, žižič 4, Nakič 5, Sunara 8, Zorkič 19, Knego 2, Hadžič 4, Vuki-čevič 2, Mutapčič 4. Urugvajci so v prvih petih minutah igrali ambiciozno, »plavi« pa so vodili zaradi odličnega odstotka metov in ne da bi se potrudili v obrambi. Ko so poprijeli je bilo tekme konec. Kanada — Italija 78:72 (37:43) ITALIJA: Caglieris, Bonamico 12, Gilandi 6, Magnifico 4, Brursamonti 4, Villalta 16, Meneghin 9, Riva 8, Vecchiato 1, Marzorati, Sacchetti 12. Italija je do 17. minute prvega polčasa z zanesljivo igro vodila z 11 točkami prednosti. Usodne so ji bile zadnje tri minute prvega in prve štiri minute drugega polčasa, ko so Kanadčani izenačili. Od tedaj so »az- LOS ANGELES — Italijanski in jugoslovanski boksarji dobro napredujejo v raznih boksarskih tekmovanjih. Od Italijanov je doslej izpadel le Cruciarli, od Jugoslovanov pa sta izpadla samo Su vic in Pavlovič. Cruciarti se je moral celo zateči v bolnišnico, kjer so mu diagnosticirali zlom palca desne roke. V osmini finala minimušje kategorije je Italijan Todisoo s 5:0 po točkah premagal Irca Hawkinsa. Italijan je boksal zelo preudarno in raje štedil z močmi, ko je bil že prepričan o zmagi. V petelinji kategoriji je Italijan Stecca brez večjih težav odpravil neizkušenega Zambijca Zuluja in tako napredoval v četrtino finala. V tej kategoriji je izpadel eden od favoritov, Američan Shannon. Po izredno ogorčenem boju ga je premagal Južni Korejec Moon s tehničnim k o. zurri« igrali res klavrno. Kanadčani so uvideli, da Gambovi varovanci proti coni nimajo pravega orožja in so tako zlahka omejili njihove napade. Riva je vsega metal devetkrat, centri pa so skupaj dosegli le 14 točk. Pri Kanadčanih, ki so metali trikrat več prostih metov od Italijanov, so se izkazali Triano (23), Ka-zanovski (20) in Illeman (10). Jugoslavija — Italija 69:65 (34:28) JUGOSLAVIJA : D. Petrovič 13, Zorkič, Zižič 2, Nakič 7, Dalipagič 19, A. Petrovič 11, Sunara 1. Mutapčič, Knego 12, Radovanovič 2. ITALIJA: Marzarati, Sachetti 4, Riva 15, Meneghin 18, Villalta 4, Bru-namonti 4, Caglieris, Bonamico, Magnifico 12, Gilardi 2, Vecchiato 4, Premier 2. V enem najslabših derbijev je Jugoslavija izbojevala dragoceno zmago. Obe ekipi sta igrali zelo slabo. »Plavi« so bili praktično vedno v vodstvu, Italijani so jih za dva koša V superlahki kategoriji je Jugoslovan Puzovič dosegel svojo drugo zmago in odpravil Bahamca Stevena Larrimora po točkah (5:0). Naj spomnimo, da so od jugoslovanskih boksarjev v četrtfinalu še Redžepovski v mušji kategoriji, Ška-ro v srednji in Josipovič v srednje-težki. Od Italijanov pa nadaljujejo s tekmovanjem Bruno (welter), Ca-samonica (superwelter) in Musone (težka kategorija). Pričakovati je torej, da bodo italijanski in jugoslovanski boksarji osvojili še kako kolajno : za bron zadostuje, kot znano, že u-vrstitev v polfinale. Italijan Casamonica je v osmini finala superwelter kategorije izgubil po točkah z Američanom Ta te jem. Lundquist išče Jane S svojo pojavo ameriški plavalec Steve Lundquist, zmagovalec na 100 metrov prsno, nenehno privlači poglede nežnega spola. Tudi zaradi tega marsikdo npraša, če se namerava po koncu svoje tekmovalne kariere zgledovati po Johnyju Weis- s Kanado prehiteli samo sredi drugega polčasa, a njihovo vodstvo je bilo kratkotrajno. Odločilna je Novoselova cona in pa izključitev Meneghina, ki je, kot običajno, izgubil glavo, ko so mu sodniki dosodili napako. Čeprav so »plavi« tudi v finišu na vse mogoče načine skušali. . . pomagati Italijanom, pa vendarle niso izgubili. Jugoslovanke zadnje LOS ANGELES — Jugoslovanske košarkarice so zelo razočarale. Izgubile so tudi tekmo z Avstralijo z 62:59 (25:31) in tako končale tekmovanje na zadnjem, šestem mestu, v svoji skupini, čeprav so prej obljubljale boj za eno izmed kolajn. Zdi se, da so povsem izgubile motiv za igro, botem ko jim je Južna Koreja z zmago nad Kitajsko z 69:56 zaprla pot do 4. mesta. V tretji tekmi so ZDA premagale Kanado z 92:51. V finalu za zlato kolajno bosta tako igrali ZDA in Južna Koreja, za bron pa Kanada. Na 5. mesto so se z edino zmago povzpele Avstralke. mullerju in v filmih nastopiti v vlogi Tarzana. Lundquist se hitro znajde in odvrne, da je to odvisno od tega, kdo bi igral Jane. Začasnega dela ni Kdor je mislil v Los Angelesu dobiti vsaj začasno delo med 01, se je zmotil. Organizacijski odbor se poslužuje v glavnem prostovoljcev. V Los Angelesu je v juliju brezposelnost narasla na 9,5 odstotka, dve točki nad poprečjem ZDA. Psihološko ogrevanje Dvigalci uteži zabavajo gledalce s svojimi vragolijami na prizorišču. Japonec Takashi Ichiba je pred nastopom napravil »salto mortale«. Njegov rojak Maširo Kotaka je stopil pred uteži in se začel z vso silo tolči s pestmi po glavi. Finec Juuni Grumman je raje pred nastopom izmolil kratko molitvico. Gledalci ploskajo, vzklikajo, ali zbrano poslušajo. Poznavalci pravijo, da gre za navaden teater, strokovno pa se temu reče »psihološko ogrevanje«. Zadovoljivi nastopi »azzurrov« in »plavih« Uspešen začetek Italijanski in jugoslovanski kaja-kaši in kanuisti so zelo uspešno začeli svoje boje. Milan Janič (olimpijski prvak iz Moskve) in Daniele Scarpa sta se u-vrstila v polfinale kajakaškega tekmovanja na 500 m. Janič je svojo kvalifikacijsko skupino zmagal v času 1’52"69, Scarpa pa je bil tretji (v drugi skupini) V kanuju za dvojice pa sta bili na sporedu polfinalni skupini. V prvi sta Jugoslovan Ljubek - Nišovič zmagala (1’49”08), in se uvrstila v finale. V kajaku za dvojice sta v polfinale napredovala Italijana Scarpa in liberti. Odbojka V velikem finalu Kitajska in ZDA Danes ponoči bodo podelili zlato kolajno v ženski odbojki. V finale sta se uvrstili reprezentanci ZDA in Kitajske, ki sta se že pomerili v predtekmovanju. Tedaj so Američanke zmagale s 3:1 in so torej tudi nocoj favoritinje za končni uspeh, s čimer bi se dokončno prebile v svetovni vrh. V polfinalu so Američanke v samih treh setih odpravile močno perujsko ekipo (16:14, 15:9, 15:10) in nesporno dokazale, da niso uspešne samo, ker igrajo na domačem igrišču. Kitajke pa so z enakim izidom (15:10, 15:7, 15:4) presenetljivo premagale Japonsko, zmagovalca skupine A. Japonska in Peru se bosta torej borila za bron. Dviganje uteži Dvakrat Romuna V dviganju uteži so podelili še dva kompleta kolajn. V kategoriji do 90 kg je zmagal Romun Vlad, v kategoriji do 82,5 kg pa njegov rojak Becheru. V tem tekmovanju je moral Italijan Lagrotte ria odstopiti zaradi poškodbe. V trenutku odstopa je bil Lagrotteria drugi. IZIDI KATEGORIJA DO 82,5 kg: 1. Becheru (Rom.) 355 kg; 2. Kabbas (Avstralija) 342,5 kg; 3. Lsaoka (JaP-J 340 KATEGORIJA DO 90 kg: 1. Vlad (Rom.) 392,5 kg; 2. Petre (Rom.) 36« kg; 3. Mcrccr (Vel. Brit.) 325,5 kg- Tudi v dviganju uteži je prišlo do diskvalifikacij zaradi uživanja nedovoljenih snovi: diskvalificirana sta bila Libanonec Tarha, ki je v kategoriji do 52,5 kg osvojil četrto mesto, in Alžirec Tarbi, ki je bil v kategoriji do 56 kg osmi. Rokomet »Plave« vodijo V rokometnih tekmovanjih so dosegli te izide: MOŠKI Skupina A IZIDI: Islandija - Japonska 21:1y Jugoslavija - Alžirija 25:10; Rom“n;-ja - Švica 23:17. LESTVICA: Ro»®; nija 6, Jugoslavija 5, Švica 4, Islo*^ dija 3, Alžirija in Japonska 0. , SKUPINA B - IZIDI: Španija - JUL na Koreja 31:25; ZRN - švedska proti 17; Danska - ZDA 19:16-STVICA: Danska in ZRN 6, ŠvedsK» 4, Španija 2, ZDA in Južna Koreja ŽENSKE IZIDI: ZRN - Avstrija 18:17; * tajska - Južna Koreja 24:24; Ju| slavi ja - ZDA 33:20. LESTVICA:/, goslavija 6, Južna Koreja 5, K' ska 3, ZRN in ZDA 2, Avstrija «• Poraz Indije V moškem hokejskem turnirju j Avstralija presenetila z zmago Indijo. A SKUPINA , -ja IZIDI 4. KOLA: ZRN - Male/Jia 5:0; Avstralija - Indija 4:2; spa „ - ZDA 3:1. LESTVICA: Avstralija ’ ZRN in Indija 6, Španija in Male 2, ZDA 0. B SKUPINA .... . IZIDI 4. KOLA: Nova Zclandti/ Kenija 4:1; Velika Britanija - tj., zemska 4:3; Pakistan - Kanada v,. LESTVICA: Velika Britanija 8, £».. stan 6, Nizozemska 5, Nova Zel ja 3, Kenija 2, Kanada 0. . v 3- V ženskem turnirju so dosegu ,.fl kolu te izide : ZDA - Nova Zela 2:0; Nizozemska - ZRN 6:2; ^ae - Avstralija 2:1. LESTVICA: 3, ska 6, ZDA 4, Avstralija in Zru Kanada 2, Nova Zelandija 0. S finali na orodjih končana tekmovanja v moški in ženski gimnastiki Kitajcem in Romunkam največ zlatih odličij LOS ANGELES — Končano je tudi tekmovanje v ženski in moški gimnastiki. če je v ekipnem tekmovanju prevladovalo nuienje, da so a-nieriški telovadci ln telovadke favorizirani pri sodnikih pa smo bili tokrat le priča pravičnemu sojenju in zlata odličja so dobili tisti telovadci m telovadkinje, ki so to tudi najbolj zaslužili. Najbolj zadovoljna je prav gotovo ftomunika Ecaterina Szabo, ki je o-svojila tri zlate medalje in se tako najbolje oddolžila Američanki Retto-n°vi, ki je bila najboljša (najbolj Priljubljena pri sodnikih) v mnogoboji' Kot zanimivost naj dodamo še to, ua je Rettonova edina zmagovalka o-tenpijskih iger v mnogoboju doslej, ki a posameznih orodjih ni osvojila no-j61?® zlate medalje. Szabova je bila aJboljša v preskoku, v parterju, na gredi pa si je zlato medaljo razdelila z rojakinjo Pauco. Pri moških je bil na orodjih najuspešnejši Kitajec Li Ning (tretji v mnogoboju), ki je osvojil zlato na parterju, konju z ročaji, srebro pa v preskoku in je tako po osvojenih odličjih prehitel zmagovalca mnogoboja Japonca Gušikena, ki je bil skupno z Li Ningom prvi na krogih. Na koncu naj dodamo še nekaj o ocenjevanju vaj telovadcev in telovadk. Ocena 10, ki je včasih skorajda niso poznali in je bila prvič podeljena sloviti Nadii Comaneci v Mont realu, postaja nekaj vsakdanjega. Ali so v gimnastiki športniki postali tako dobri ali pa so sodniki postali bolj radodarni. T\idi zadnji dan je bilo tako samo pri moških dodeljeno trinajst desetic (rekordno število) in zanimiv je primer Francoza Vatuone-ja, ‘ki je dobil za vajo na parterju nekdaj visoko oceno 9.80, po pritožbi pa so mu jo sodniki zvišali za 5 stotink in tako je tudi on dobil bronasto kolajno skupno z Japoncem Soto-muro. Li Ning IZIDI NA POSAMEZNIH ORODJIH MOŠKI PARTER: 1. Li Ning (Kit.) 19,925 ; 2. Yun Lou (Kit.) 19,775; 3. Koji Soto-mura (Jap.) 19,700; Philippe Vainone (Fr.) 19,700. KONJ Z ROČAJI: Li Ning (Kit.) 19,950; Peter Vidmar (ZDA) 19,950 ; 3. Timothy Bagget (ZDA) 19,825. KROGI: 1. Koji Gušiken (Jap.) 19,850; Li Ning (Kit.) 18,850; 3. Mit-chcll Gaylord (ZDA) 19,825. PRESKOK: 1. Lou Yun (Kit.) 19,950; 2. Li Ning (Kit.) 19,825; Koji Gušiken (Jap.) 19,825; Mitchell Galyord (ZDA) 19,825; Shinji Morisue (Jap.) 19,825. BRADLJA: BartConner (ZDA) 19,950; 2. Noboyuki Kajitani (Jap.) 19,925; 3. Mitchell Gaylord (ZDA) 19,850. DROG: Shinji Morisue (Jap.) 20.000; 2. Tong Fei (Kit.) 19,975 ; 3. Koji Gušiken (Jap.) 19,950. ŽENSKE PRESKOK: Ecaterina Szabo (Rom.) 19,875 ; 2. Mary Lou Retton (ZDA) 19,850; 3. Lavinia Agache (Rom.) 19,750. DVOVIŠINSKA BRADLJA: Janhong Ma (Kit.) 19,950; Julienne McNamara (ZDA) 19,950 ; 3. Mary Lou Retton (ZDA) 19,800. Ecaterina Szabo PARTER: Ecaterina Szabo (Rom.) 19,975 ; 2. Julienne McNamara (ZDA) 19,950; 3. Mary Lou Retton (ZDA) 19,775. GRED: Ecaterina Szabo (Rom.) 19,800; Simona Pauca (Rom.) 19,800; 3. Kathy Johnson (ZDA) 19,650. Nogometaši začeli četrtfinalne boje Italijani v polfinalu ITALIJA — ČILE 1:0 (0:0, 0:0) po podaljških STRELEC: Vignola v 97. minuti iz 11-metrovke R DALIJA; Tancredi, Ferri (v 46’ Battistinl), Galli. Tricella, Vierchowod, a£n>, Sabato, Vignola, Fanna, Massaro, Serena (v 83’ Iorio). CILE: Foumicl, Ahumada, Mosquera, Martine/., Contreras, Hisis, Nunez, Mo« (v 46’ Santis), Ramos, Baeza, Figueroa (v 52’ Marchant). SODNIK: McGinlay (Škotska); GLEDALCEV: 67 tisoč PALO ALTO — Italijanski nogometaši nadaljujejo s slabimi igrami in napredujejo iz kola v kolo. Tako so tudi v četrtfinalu proti Čilu zaigrali slabo, venne i, dar so iz podarje- ne 1 Jbc'teovke v prvem delu podalj-U dosegu gol, s katerim so se gomnt v PoKinale olimpijskega no-merr ga tumirja, kjer se bodo polii- 11 z zmagovalcem tekme Brazi- Ja ' Kanada. Oanart^Ly -Pal° Altu 86 je začela z nev m ^dencev, ki so že v 10. min. je ®rn/) grozili gol Tancredija, ki kot okrajnim naporom žogo odbil v vili -J^Ljani so nato počasi vzposta-VnjL^^težje rsa igrišču, vendar none akcij ni bilo ne pred enimi pred drugimi vrati. igrišč,ru®em P°léasu je bila slika na lo tere ePaka. Italijani so imeli ratiniti rl^ko premoč, vendar brez res-Pnložnosti za gol. Tudi Čilenci niso bili nevarnejši od »azzurrov« in tako se je regularni del končal brez zadetkov. V podaljških so imeli »azzurri« prednost igralca več, ker je zaradi po škodbe zapustil igrišče Contreras, čilski trener pa je že pred tem zamenjal dva igralca. Do odločitve je prišlo v 97. min., ko je škotski sodnik Me Ginlay dosodil dvomljivo 11-metrovko v korist Italijanov, ki jo je izkoristil Vignola. Po tekmi je bil italijanski selektor Bearzot precej nezadovoljen s slabo igro svoje enajsterice še bolj pa s formulo olimpijskega nogometnega turnirja, ki predvideva vsak drugi dan tekmot kar je za 17 nogometašev, kolikor jih ima vsaka ekipu na razpolago, prenaporno. IZIDA ČETRTFINALNIH TEKEM Italija Čile 1:0; Francija - Egipt 2:0 (1:0). Italijani so zmagoviti gol dosegli iz enajstmetrovke, ki jo je izvedel Vignola. Čilski vratar Foumiel je bil brez moči (Teefoto AP) naši bralci in los angeles ’84 Olimpijske igre so se preveselile v drugo polovico. Boji na prizoriščih so doslej prinesli marsikatero prijetno presenečenje pa tudi razočaranje. Vsak gleda■ na te stvari s svojimi očmi in zato je bilo naše vprašanje bralcem namenjeno ravno najbolj prijetnemu presenečenju in največjemu razočaranju, v dosedanjem poteku olimpijskih iger. Odgovori naših bralcev so bili tokrat nekoliko krajši kot običajno, zato pa nič manj zanimivi. Njihova mnenja so različna, čeprav so jim nekateri dogodki, ki so jih prijetno presenetili ali razočarali, skupni. »Pristranski sodniki« David Krcbelj, uradnik iz Trsta : »Največje razočaranje zame so pri stranski in nekompetentni (pri boksu) sodniki. Razočaran sem bii tudi nad košarkarsko tekmo Jugoslavija - Italija, kjer sem od obeh reprezentanc pričakoval dosti več. Pozitivno presenečenje so številne italijanske medalje, nekatere tudi nepričakovane.« »Presenetili so ameriški telovadci« Marko Lutman, študent iz Gorice : »Najbolj so me razočarali plavalci I-talije in do neke mere tudi košarkarji, od katerih sem pričakoval precej več. Z igro so razočarali tudi nogometaši Italije, ki pa bodo kljub temu verjetno osvojili medaljo. Največje presenečenje so zame ameriški ta ovadci, ki jih še pred kratkim ni bilo v svetovnem vrhu, sedaj pa so olimpijski prvaki. Njihov uspeh je gotovo rezultat dobrega dela, čeprav je treba priznati, da so bili na olimpiadi nekoliko favorizirani pri sodnikih.« »Presenečajo Kitajci« Marko Kalc, dijak iz Trsta: »Močno me je razočaralo sojenje sodnikov na olimpiadi, ki so še posebej v gimnastiki močno favorizirali domače tekmovalce. Veliko razočaranje predstavljajo tudi italijanski plavalci, še posebej Franceschi, od katerih smo vsi pričakoval kakšno medaljo. Prijetno pa me je presenetila kitajska reprezentanca, ki je osvojila že dosti medalj in do konca olimpiade jih bo gotovo še kaj. Presenetila me je zmaga Jugoslavije nad Italijo v košarki.« »Petriča največje razočaranje« Sonja Blazina, uradnica iz Repniča: »Razočarala sta me predvsem brata Petrič. Zlate medalje od njiju sicer nisem pričakovala, bila pa sem sigurna, da bosta osvojila vsaj eno medaljo. Morda so pred olimpijskimi igrami njune možnosti preveč napihovali. Najprijetneje pa me je presenetila reprezentanca Kitajske.« SLEDI NA 8. STRANI današnji in jutrišnji spored tako po tv o tako po tv o tako po tv 16.30 "h l^d‘ekjn"va- Danes nu . (L30). )ta_ 1000 500 m moški • »loški = ^akej Pakk,' skuP>na B ka n,^ - Veli-18.30). ijal 1730 ŽDa ‘ Vatcrpolo -Grčija' Avstralija, Ijanje Jai>onska; 18.00 (9.00): sab- lifikaej: Sa*1*ia moški posamezno kva-Itecije. ,’>*7°ret ekipno ženske kvalifi-Ka kol». ' šestnajst srečanj prve- ’ 118.45 (9.45) : hokej - ženske sk«ki v “ ' Kana«!a; 19.00 (10.00): hanje .**. - moški kvalifikacije; ja-'rihojk^ l*.reskakovanje ovir ekipno; SV) 2R., ' zenske tekma za sedmo me-b«ks V 3“žna Koreja; 20.00 (11.00); bojka _c.etrtflnale; 21.00 (12.00): odšlo Kanfanskc srečanje za peto me-Pte(it<.|, at,a " Brazilija; rokoborba -1U.30). ?vania 48, 62, 90 kg; 22.30 Zse razr.ii rani'‘ - šesta regata za "UN, v,. . • vaterpolo - Jugoslavija hokej . jlska - Italija; 22.45 (13.45); 11'1.00). 6 Avstralija - ZDA; 23.00 U° kg «u8,anje u‘eži - kategorija do s sKupina B. K, JUtr' I* -30 (ie «»«v n^^ova i i kokej - moški skupina h6°°): i„Helandija * Kanada; 1.00 Sl - ' kategorija do 78 kg; aAie za ir '“Ikojka - ženske sre-e Jc “lesto Peru - Japon- ska; skoki v vodo nadaljevanje moških kvalifikacij; 2.00 (17.00): košarka - ženske tekma za tretje mesto Kanada - Kitajska, nato finale Južna Koreja - ZDA; 2.15 (17.15): hokej - moški skupina B Nizozemska - Kenija; 3.00 (18.00): dviganje uteži - kategorija do 110 kg skupina A; boks - četrtfinale; rokoborba - nadaljevanje kvalifikacij 48, 62 in 90 kg; 3.30 (18.30): rokomet - ženske Kitajska - Avstrija; 4.30 (19.30): vaterpolo - Kanada - Brazilija, Nizozemska - Španija; 5.00 (20.00) : rokomet - ženske ZRN - ZDA; sabljanje - floret ženske ekipno finale; 5.30 (20.30) : odbojka - ženske finale ZDA - Kitajska; 6.30 (21.30): rokomet - ženske Jugoslavija - Južna Koreja. strešni šotori (canadesi) 2 osebi 52.700 l‘r šotori igloo 3 osebe 129.000 l‘r DO IZČRPANJA ZALOGE lommaSin' TRST - Ul. MAZZINI 37-39 Italijanska TV PRVI SPORED DANES TOREK, 1, AVGUSTA 15.30 - 19.47: posnetki prejšnjega dne, boks - četrtfinale, kanu - predtekmovanja; 22.10 - 1.00: jahanje - preskakovanje vor ekipno, boks - četrtfinale. JUTRI SREDA, 8. AVGUSTA 1.00 - 9.00: skoki v vodo, košarka, odbojka, jahanje, kanu, sabljanje, boks; 15.15 - 19.47: posnetki prejšnjega dne, atletika - predtekmovanja in kvalifikacije, kanu - polfinale 500 m; 21.30 - 1.00 nogomet, hokej, judo, sinhronizirano plavanje, košarka, rokomet, odbojka, jahanje, lokostrelstvo, jadranje, tenis. TV Ljubljana DANES TOREK, 7. AVGUSTA 02.00: košarka četrtfinale moški (NEP); 04.00: košarka četrtfinale (NEP) ; 12.00: olimpijska kronika 1; 12.15: pregled 1; 13.15: atletika (polfinale 110 m ovire M, finale kladivo M, polfinale 400 m ovire Ž, polfinale 400 m M, finale 400 m Ž, finale 800 m Ž, finale daljina M, finale 800 m M, finale 110 m ovire M, finale kopje Ž, predtekm. 3000 m ovire M, finale 10 tisoč m M) (POS) ; 22.55: olimpijska kronika 2; 23.30: pregled 2; 23.45: vaterpolo četrtfinale Jugoslavija - ZRN. JUTRI SREDA, 8. AVGUSTA 00.40:pregled - nadaljevanje; 02.00: košarka finale za 3. mesto ženske (NEP); 04.00: košarka finale za 1. mesto ženske (NEP) ; 05.00: rokomet Jugoslavija - Južna Koreja ženske (NEP); 13.35: olimpijska kronika Dober sprejem vam želi v boksarska in rokoborska tekmovanja, ko bodo nastopali jugoslovanski tekmovalci (NEP); 23.05: olimpijska kronika 2; 23.30: pregled 2; 24.00: košarka polfinale moški (če nastopa Jugoslavija) (NEP). TV Koper DANES TOREK, 7. AVGUSTA 12.15: olimpijski pregled 1 posnetek; 13.50: atletika - posnetek, 19.50: atletika - posnetek; 23.30: olimpijski pregled 2 direktni prenos. JUTRI SREDA, 8. AVGUSTA 00.40: olimpiski pregled 2 direktni prenos; 13.50: olimpijski pregled 1 posnetek; 15.25: bosk - posnetek; 16.50: rokomet - Jugoslavija - Južna Koreja posnetek; 18.00: košarka - ženski finale posnetek; 20.00: odbojka - ženski finale posnetek; 21.30:' rokomet - Jugoslavija - Romunija direktni prenos; 23.30: olimpijski pregled 2 direktni prenos. 1; 13.50: pregled 1; 15.25: boks četrtfinale (POS) ; 16.50: rokomet Jugoslavija - Južna Koreja (POS); 20.00: odbojka finale za 1. mesto ženske (POS); 21.30: rokomet moški Jugoslavija - Romunija (NEP); med prenosom rokometne tekme vključevanje Radio Trst A Slovenska postaja Radia Trst A ima v Los Angelesu svojega poročevalca, Sašo Rudolfa, ki se vsak dan javlja s prizorišča olimpijskih iger v Los Angelesu v poročilih ob 7.00, 13.00 in 19.00, ob nedeljah pa ob 8.00 in 19.00 stran 8 □ <*/iHI/#If.vAP H/l'»' PRIMORSKI DNEVNIK — 7. avgusta 1984 06 kolektivnem uspehu ZDA v plavanju (vendar brez asov) Največje presenečenje pripravili Avstralci LOS ANGELES — Plavanje je dokončno dalo pro štor atletiki. Zadnje finalne borbe so prinesle dva svetovna rekorda, važnejši pu je kratek pregled tega tekmovanja, ki je bilo med tistimi, ki so posebno močno občutila odsotnost plavalcev in posebno plavalk z Vzhoda. ZDA-so osvojile dvajset zlatih odličij od 29 možnih, kar bi lahko ocenili kot nezadosten uspeh domačih. Zakaj? Šlo ni namreč samo za zmage, temveč tudi za tehnično raven tekmovanja. Pri dekletih ni padel niti en svetovni rekord, medtem ko smo bili po zaslugi plavalk iz NDR navajeni na rekorde skoraj v vseh panogah. Poleg pomanjkanja rekordov, so Američanke odstopile tudi dve zmagi. Nedvomno huje je šlo domačinom pri moških, kjer sta glavna junaka plavalca Gross iz ZRN in Baumann iz Kanade z dodatkom presenetljive- ga »aussiea« Siebrsa na 200 m delfin. Padlo je deset svetovnih rekordov, ZDA pa so dosegle samo 4 in od teh kar 3 v štafetah, ki imajo manjšo vrednost. V teoretičnem dvoboju z odsotnimi niso Američani uspeli zrušiti mit Sovjeta Saljnikova in njegova rekorda na 400 in 1500 m prosto sta brez sunkov preživela olimpijske i-gre. ZDA so nedvomno daleč najmočnejša plavalna sila, to pa predvsem po zaslugi količine in manj po zaslugi kakovosti. Njihov uspeh je očitno rezultat velike »olimpijske« vneme, ki je zajela vso državo. Možno je, da se bo v prihodnjih letih napredek ostalih držav nadaljeval v večji meri kot ponoven vzpon ZDA. Italija je v Los Angelesu igr čila podrejeno vlogo. Očitno so precenjevali rezultate lanskega evropskega prvenstva. Poleg devetih državnih rekordov je bil najboljši Italijan Divano samo peti na 400 m mešano. Jugoslovanska mini odprava je slonela na bratih Petrič. Pri stagniranju teh dveh plavalcev in ob rednem napredku ostalih je bilo povsem odveč pričakovati kake posebne u spehe. Zgolj emotivnost v panogi kjer vrstne rede neusmiljeno določa ura, nima nobenega vpliva. REZULTATI 200 m mešano moški 1. ALEX BAUMANN (Kan,) 2 min. 1”42 (svet. rekord); 2. PABLO MURALES (ZDA) 2’03”05; 3. NEIL CO-CHRAN (VB) 2’04”38; 4. Brew (VB) 2’04”52; 5. Lundquist (ZDA) 2’04”91; 6. Phillips (Jam.) 2W’60; 7. Klap-karek (ZRN) 2’05”88; 8. Biegel (Z RN) 2’06”66. 200 m delfin ženske 1. MARY T. MEAGHER (ZDA) 2 min. O6”90; 2. KAREN PHILLIPS (ZDA) 2’10”56; 3. INA BEYERMANN (ZRN) 2’11”91; 4. Hogshead (ZDA) 2T1”98; 5. Purvis (VB) 2'12”33; 6. Kume (Jap.) 2’12”57; 7. Hausladcn (Avstrija) 2’15”38; 8. Van Bcntum (Niz.) 2T.7”39. 1500 m moški 1. MICHAEL 0’BRIEN (ZDA) 15 min. 5 ”20; 2. GEORGE DICARLO (Z DA) 15’10”59; 3. STEPHAN PFEIF-FER (ZRN) 15T2”11; 4. Henkel (Z RN) 15’20”03; 5. Iacono (Fr.) 15 min. 26”96; 6. Stefano Grandi (It.) 15 min» 28"58; 7. Shemilt (Kan.) 15’31”28; 8. Shillington (Avstral.) 15’38”18. 200 m hrbtno ženske 1. JOLANDA DE ROVER (Niz.) 2T2”38; 2. ANY WHITE (ZDA) 2 min-13”04; 3. ANETA PATRASCOIU (RVtc " Kolonkovec priredi 27., K°roškpB’ oktobra izlet z avtobusom na hausen cV, nacistično taborišče Mat-nje v„', Salzburg in Pliberk. Vpisova-društvp„ ? soboto od 20. do 21. ure v nio 27 Prostorih v Ul. Monte Seria 827528 Campanelle> ali pa tel' C £gzna obvestila da se' i dolinske občine so vabljeni, t-hi., oh op «i0 sestanka v četrtek, 9. ren v u ,.3® v gledališču F. Preše-'juncu. mobili elio PROSEK (TRST) TELEF. 225277 V samozaložbi je izšla nova pesniška zbirka Jakoba Renka RESNICA IN DEŽ Na prodaj je v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure 17-18-LETNEGA VAJENCA za mizarsko delo z dobro voljo do dela iščemo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Vajenec«. PRODAM briško vino v steklenkah po 50 litrov po ugodni ceni. Darinko Ter-pin - števerjan. KOMPJUTER Commodore VIC 20, regi-strator, jojstik, 55 programov, 2 knjigi navodil, po nizki ceni takoj prodam zaradi preskoka na višji sistem. Tel. 0481/82880 od 19. do 20. ure. OPREMLJENE SOBE oddajam v najem nebivajočim, cena ugodna. Tel. 040/762-558 od 19. do 21. ure. 37-LETNI SLIKAH KIPAR bi rad spoznal osebe, ki ljubijo umetnost, da bi poglobil znanje. Tel. št. 040/566-249 -Giorgio. PRODAM 150 kvačkanih bombonier iz bombaža raznih barv tudi v manjših količinah. Telefon 228-468 v večernih urah od 19. do 21. ure. PRODAM A-112 bele barve kakor nov, prevoženih 13.000 km s petimi prestavami. Telefon 422-010 ob 13. uri. NUJNO iščem stanovanje v najem. Ponudbe na oglasni oddelek - Primorski dnevnik, šifra »Stanovanje». PRODAM otroško posteljico in voziček. Telefon št. 730-495. PRODAJAM renault 5/1300 iz leta '80 v odličnem stanju. Cena 4.800.000 lir. Telefon 220-637 od 19. do 20.30. KUPIM šolske knjige za prvi letnik li-cejo »F. Prešeren«. Tel. 226-140 v jutranjih urah. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Žigon. Toči belo vino in teran. ŠKRK BORIS je odprl osmico »Pod lipo« v Repnu 130. IŠČEM knjige za 1. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 040/55711. PRODAM Fiat 500 v odličnem stanju. Telefonirati po 20. uri na 040/200-877. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. MATEMATIKO in fiziko inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. menjalnica 6. 8. 1984 Ameriški dolar................ 1.745.— Kanadski dolar................ 1.3.30,— Švicarski frank............... 728.— Danska krona ................. 166.— Norveška krona................... 210.— švedska krona.................... 209.— Holandski fiorini............. 541.— Francoski frank............... 198.— Belgijski frank.................. 27.50 Funt šterling.................2.310.— Irski šterling................. 1.860,— Nemška marka.................. 612.— Avstrijski šiling............. 87 — Portugalski eskudo.................. H— Japonski jen....................... 6,— španska pezeta.................... 1®-— Avstralski dolar.............. 1.400.—- Grška drahma...................... 15.— Debeli dinar................. 10.50 Drobni dinar.................. U — iseUS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRSI - ULICA F LIL2MO - 1j2 01-446 Vedno na uslugo svojim klientom elio se zahvaljuje za zaupanje *er obvešča, da bo trgovina pohištva zaprta samo od 13. do 20. avgusta VSE ZA DOM IN VRT radiotelevisija ITALIJANSKA Prvi kanal 10.30 Olimpijske igre 13.00 Poletni maraton : Manon - balet - 1. del 13.30 Dnevnik 13.45 I complessi - film Igrajo Nino Manfredi, Ilaria Occhini, Ugo Tognazzi 15.30 Mister Fantasy - glasbeni program 16.30 L’amico Gipsy - TV film 17.00 Jessica Novak - TV film 17.50 Olimpijske igre 19.40 Amanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 L'elemento »D« - 5. in zadnji del TV nadalj. . 21.35 Dimensione oceano: Nel cuore di Atlantide - 1. del 22.25 Dnevnik 22.35 Olimpijske igre Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia: »Krt« - 2. del 14.10 Questestate - kviz, glasba, posnetki Chi casca nella rete - L’idraulico musicista - risanka JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Koper 12.15 Olimpijske igre 18.00 Nogomet 19.30 TVD stičišče 19.50 Olimpijske igre 21.00 Olimpijske igre 23.05 TV vse danes 23.15 Zeit im Bild - Čas v sliki 23.30 Olimpijske igre 00.40 Oimpijski pregled L|ubl|ana 9.30 Teletekst 9.50 Videostrani - Olimpijske novice 12.00 Olimpijska kronika 12.15 Olimpijski pregled 1 13.50 Olimpijske igre 18.05 Poročila 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odšel v beli svet 18.25 Izročila - glasbena oddaja 18.55 Knjiga 19.30 Dnevnik I 20.00 Cigan - TV nadaljevanka CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.30 Alice - TV film 10.00 Phyllis - TV firn 10.30 Donne, botte e bersaglieri -film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - T Vfilm 13.25 In casa Lawrence - TV film 14.25 Tormento - film 16.25 Mary Tyler Moore - TV film 17.00 Hazzard - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baratta - TV film 20.25 West Gate - 6. del TV nada/j. . 22.25 Mary Benjamin - TV film 23.25 Šport 00.25 Gli implacabili - film RETEQUATTRO 8.30 Banana Split - risanka 8.45 Arrivano i Superboys - risanka 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Blue Noah - risanka 10.10 Magia - TV novela 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 II magico mondo di Gigi - risanka 12.40 Star Blazers - risanka 13.10 Prontovideo 13.30 Fiore servaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela * 15.00 Scapolo in rodaggio - film 17.00 II magico mondo di Gigi - risanka 17.30 Giatrus - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 I predatori dell’idolo d’oro -TV film 21.30 Zulu Dawn - film 23.40 Quincy - TV film 00.40 Susanna tutta panna - film ITALIA 1 8.30 La grande val’ala - TV film 10.00 A un passo dalla morte - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn Piccole donne - risanka Bun Bun - risanka TELEVIZIJA Qualcosa di più - dokumentarec Atlas Ufo Robot - risanka 16.55 I Miserabili - 1. epizoda 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Bronk - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 Vesti 20.30 Ok’ahoma - film Igrajo Gordon MacRae, Gloria Grahame, Shirley Jones 22.45 Dnevnik 2 - Vesti 22.55 Charter per l’inferno: La vita della droga dall’India alla Thailandia - dok. 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.00 Šola in vzgoja: In continente guida 20.30 Olimpijske igre Rim kliče Los Angeles 21.30 La sera delia prima film Igrajo Gena Rowlands, Ben Cazzare, John Cassavetes 23.55 Dnevnik 3 00.20 Filmska kamera in spomin 00.30 Speciale Orecchiocchio: Shannon 21.20 Mednarodna obrozja : Konec afriškega začaragena kroga? Napredek Kuvajta. 22.20 Dnevnik II 22.35 Govnači - film 22.55 Olimpijska kronika 23.30 Olimpijski pregled 23.45 - 04.55 Olimpijske igre Zagreb 11.45 Olimpijska kronika 12.15 Olimpijski pregled 13.50 Olimpijske igre 18.00 Poročila 18.05 Koledar 18.15 Kdor hoče, ta zmore 18.45 Francija skozi šanson - glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V žarišču - notranjepolitična oddaja 20.55 Timon - film 22.40 Aqua - dokumentarni film 22.55 Olimpijska kronika 23.30 - 00.40 Olimpijske igre 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn Bryger - risanka Rocky Joe - risanka Bun Bun - risanka 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold TV film 20.25 Simon & Simon - TV fi’m 21.25 L’uomo di Singapore TV film 22.30 Devlin & Devlin - TV film 23.30 Ore 5.22 terrore sul treno - film 01.00 Ironside - TV film TELEPADOVA 13.30 L’invincibile Shogun risanka 14.00 Mama Linda - TV film 14.45 Gli emigranti - TV nadalj. 15.30 Cara a cara TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Sam, il ragazzo del West - risanka 18.30 Mechander Robot risanka 19.00 Yattaman - risanka 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Codice 3 emergenza assoluta -TV film 22.00 Spy Force - TV film 23.00 Lancer - TV film 23.30 II jolly è impazzito - film TRIVENETA 14.00 I robot - risanka 14.30 Minnesota Clay - film 16.30 Siderstreet - TV film 17.30 Dr. Wedmann - TV film 18.00 Show Hey il re 18.30 New Scottanti Yard - TV film 20.30 Gli occhi freddi della paura -film 22.00 L'incredibife dottor Hogg - TV film 22.30 Dražba preprog TELEFRIULI 14.30 Cara a cara - TV film 15.45 Prima dell’uragano - film 17.15 Starzinger - risanka 17.50 Angie Girl - risanka 18.15 Cara a cara - TV film 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.30 L’amore più grande - film 23.30 In due è un’altra cosa - film IIAIÌIO RADIO TRST A 7.00, 13.00. 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 10.00 Mo- zaik. Rekreacija, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Turizem ; 8.45 Konjiček za vsakogar ; 9.10 Zdravniški nasveti; 9.40 Niti življenja ; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Tone Svetina : »Ukana«, 9. del - vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (27) »S Piščancev duol je 1’hko j’t«; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Naši posnetki v živo - vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 Liesl Ujvaxy -Bodo Hell: »Kaj pa jaz, kaj pa jaz«. Radijska igra. Prevedel: Lev Detela. Režija : Glavko Turk (ponovitev), nato: Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost ; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.33 Glasbeni u-trinki iz zamejstva : Igo Radovič iz Nabrežine; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Olimpijske igre; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Popevka tedna; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ; 13.30 Popoldanski program ; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.40 Popevka tedna; 14.45 Casa-dei Sonora ; 15.15 Italvox; 16.45 Savio record; 18.00 Made in Jugoslavia; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 do 8.00 Zeleni val - jutranji program ; 8.20 Olimpijske igre; 9.00 Per voi donne - glasbeno govorni program; 11.00 Divertimento 1889; 11.20 I fantastici anni 50; 12.03 La voce delle stelle; 13.25 Master; 13.56 Zeleni val Evropa; 15.00 Era d’estate; 16.00 II Paginone - estate; 17.30 Radiouno Ellington '84; 18.00 Zeleni val - oddaja za avtomobiliste; 18.05 1924 - 1984 : 60 let italijanskega radia in televizije; 18.25 La bella verità; 19.27 Audiobox Specus; 20.00 I martedì delia Signora Omicidi; 21.28 Son gentile, son cortese; 22.45 Glasbena pavza; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi: 8.00 Šola in vzgoja; Otroštvo, kako in zakaj; 8.10 Radiodue predstavlja; 8.45 La scalata ; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 13.50 Olimpijske igre; 15.00 Io accuso - Chi accusi? ; 15.37 Estate attenti; 19.00 Mavrica; 19.50 L’aria che tira; 21.00 Koncert; 22.40 Jazz. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - gjasba; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, Alain Franck: Dekle z Mame, Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, Robert Burns; Pesmi; 23.15 Operetna glasba; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. ZASEBNE POSTAJE Rimski vodovod Glinščice Mojstrovina inženirjev izpred 2000 let STANKO FLEGO M ud najznačilnejše arheološke zanimivosti Trsta in okolice spadajo tudi ostanki rimskega vodovoda Glinščice. Ta trditev ni toliko utemeljena zaradi kake impozantnosti danes še vidnih ostankov, ampak moramo ta objekt gledati v svoji celovitosti, oziroma celotni dolžini, saj naj bi meril z vsemi odseki kar 17 km. Raba imena »vodovod Glinščice« ni sicer popolnoma pravilna, saj vemo, da vodovod ni prihajal samo iz istoimenske doline, ampak je en odsek prinašal vodo tudi iz dolinskih izvirov in iz izvira Na jami pri Boljuncu. Dva glavna odseka naj bi se po mnenju raziskovalcev združila nekje na področju Bo-ljunca in potem je le en kanal nadaljeval pot proti tedanjemu Trstu. Zato se v italijanski strokovni literaturi pojavlja ta objekt najčešče z oznako »boljunski vodovod« (l’acquedotto di Bagnoli). Impozantnost te gradbene mojstrovine daje minimalna višinska razlika (okoli 30 m.) med Bo-ljuncem in središčem rimskega Trsta, kamor je voda pritekla po tako dolgi poti. Trasa vodovoda je potekala po nižjem delu pobočja, ki se od kraške-ga roba spušča proti nižini in okoli vzpetin, ki jih je vodovod srečaval na svoj proti proti mestu. Danes še vidni ostanki vodovoda nam pričajo, da je bil način gradnje tega objekta sicer preprost: najprej so vkopali v zemljo, odnosno v skalo jarek, nato so ob stenah jarka zgradili dva vzporedna zida približno 1 m vsoka, ki so ju združili v obliki oboka in jarek na ta način zaprli. Na nekaterih odsekih so jarek pokrili z velikimi lapomatimi ploščami namesto z zidanim obokom. Se prej so zgradili na dnu jarka kamniti tlak in ga prevlekli s plastjo nepropustne malte. S posebno fino in prav tako nepropustno malto so nato graditelji prevlekli bodisi dno kot začetnih 50 cm kanala, do višine namreč, ki jo je predvidoma dosegla voda. Odsek vodovoda, ki je zajemal vodo iz izvirka ob reki Glinščici, nekaj sto metrov nad Gornjim Koncem, je nekaj časa tekel po levem bregu reke. Pod omenjenim zaselkom je prešel preko danes izginulega mostu na desni breg in tekel po njem do Bol junca. Na po dročje Boljunca naj bi pritekal tudi odsek iz dolinskih izvirov in iz izvira Na jami. Krajši del odseka iz Doline so odkrili leta 1954 pri gradnji stanovanjske zgradbe in je to obenem edini podatek, ki ga nam posreduje strokovna literatura o tem daljšem odseku. Domačini na tem področju vedo še za marsikatero točko, kjer je bil ugotovljen njegov potek. Od Boljunca do Trsta. je tekel torej en sam kanal in sicer najprej je v obliki velikega polkroga obšel pobočje boljunskega Čela, nato je nadaljeval svojo pot pod Brcami in pod Logom do vzpetine, kjer stoji danes naselje Sv. Sergija, katero je prav tako obkrožil v obliki polkroga. Nato je nadaljeval svojo pot mimo Kolonkovca, Sv. Ane, čez Istrsko ulico, Sv. Jakob, Ul. Veronese proti vzpetini Sv. Justa. Po ugotovitvah raziskovalcev naj bi se tu odcepil na dva odseka: eden naj bi tekel v središče takratnega Trsta in sicer na mesto, kjer stojita danes Tržaški Mestni muzej in lapidarij. Drugi odsek pa naj bi tekel po današnji Ul. S. Michele do kraja, kjer stoji danes Trg Cavana, torej že zunaj takratnega mestnega obzidja. Tu naj bi uporabljali vodo za oskrbo ladij. Padec vode na trasi med Bol juncem in Trstom, ki meri v celoti 12,5 km, znaša pri tako mali višinski razliki le 2 mm na meter. O dobi zgraditve tega objekta nimamo točnih podatkov. Arheologi in zgodovinarji postavljajo njegov nastanek v 1. stol. n. št.. Tudi glede opustitve tega objekta nimamo podatkov. Zgodovinar P. Kandler je izrazil hipotezo brez vsakršnega zgodovinskega ali arheološkega dokaza, ki so jo po njem ponavljali še mnogi avtorji, češ. (ja so vodovod razrušili Langobardi v 6. stoletju. Verjetno je pa vodovod propadel že mnogo prej, v času počasnega zatona rimske omike, torej nekako v 4. - 5. stol. ali celo prej. Vzdrževanje in popravljanje tako obširnega objekta je verjetno v takratni dobi postalo preveč zahtevno, in jima prebivalci takratnega Trsta niso bili več kos. Tako je moral Trst čakati okoli 1300 let in sicer do polovice 18. stoletja, ko si je za časa cesarice Marije Terezije Trst spet zagotovil tekočo vodo z vodovodom. O zmogljivosti rimskega vodovoda je bilo izvršenih več študij, ki so prišle do nasprotujočih si rezultatov, katere vsebine pa ne borno omenjali, ker je težko danes ugotoviti, koliko vode so dajali studenci pred 2000 leti. Vsekakor je voda morala biti zadostna potrebam takratnega Trsta, ki naj bi štel okoli 10.000 prebivalcev. Kot zanimivost povezano z rimskim vodovodom naj še omenimo skeletne pokope, ki so jih odkrili v kanalu na več mestih ob priliki zaščitnih izkopavanj. O teh pokopih žal ne poznamo podrobnejših podatkov, razen, da so pri enem skeletu našli kose poznorinv ske amfore, pri drugem pa s ulično ost. Najverjetneje spadajo ti pokopi v po-znorimsko obdobje ali v zgodnji srednji vek, v dobo namreč, ko je bil vodovod že opuščen in ko sta bila jarek ali trasa še vidna Prvi, ki nam je pustil pisane podatke o vodovodu Glinščice je bil pater Ireneo della Croce v svoji »Hisloria antica e modema, sacra e profana della città di Trieste« iz leta 1698, ki je obenem najstarejša pisana zgodovina Trsta. V tem delu je tudi upodobljena risba začetnega dela vodovoda Glinščice v istoimenski dolini. Nato moramo počakati do začetka 19. stoletju, da zasledimo spet podatke o tem objektu. Prav potreba po večjem in zajetnejšem vodovodu za takratni razvijajoči se Trst je prisilila, da so se spet začeli zanimati za ta starodavni objekt, katerega kanal ali vsaj traso so mislili izkoristiti za zgraditev novega vodovoda. Arhitekt Pietro Nobile je v letih 1814 - 1815 temeljito preštudiral potek vodovoda in zrisal tudi mapo vendar brez točnejših meril. Tudi tržaški zgodovinar Pietro Kandler je posvetil temu vodovodu posebno paž-njo. Iz prve polovice 19. stol. imamo torej celo vrsto raziskav o poteku tega vodovoda, ki so vezane bolj na iskanje nove vodne oskrbe takratnega Trsta kot na arheološko delo. Ko so v drugi polovici 19. stol. izbrali na-brežinske izvire za oskrbo novega vodovoda, je tudi zanimanje za ta stari objekt usahnilo. Na začetku našega stoletja so odkritja novih točk poteka vodovoda zbudila zanimanje takratnih tržaških arheologov in sicer Puschija in Sticottija. Raziskave poteka in restavriranja posameznih odsekov so se nadaljevali z raznimi presledki do današnjih dni. Prav letos so namreč restavrirali krajši del vodovoda pri kamnolomu med Boljuncem in Gornjim Koncem. Najlepše so javnosti predstavljeni ostanki vodovoda nad Gornjim Koncem in Dolino Glinščice. Še najpopolnejšo topografsko raziskavo in študijo o tem vodovodu je napravil tržaški zgodovinar F. de Fa-rolfi leta 1965. Trasa rimskega vodovoda Glinščice ali Boljunca, kot ga že hočemo imenovati, je tekla v glavnem po ozemlju, ki smo ga naselili Slovenci v raznih fazah skoraj do samega mesta. Zato so naši ljudje na ozemlju, kjer je vodovod potekal, vedeli za njegov obstoj, saj so ga nenehno srečavali, bodisi pri rigolanju vinogradov, pri oranju na njivah, pri kopanju hišnih temeljev ali so ga opazili, kjer se je na golih pobočjih vzpetin sam prikazal na dan. Kanal v obliki rova je vzbujal pri ljudeh domišljijo in njegovo prisotnost so si tolmačili na razne načine. Zanimivo je zabeležiti izročilo iz področja Kolonkovca, ki je nekoč, živelo na tem področju in po katerem naj bi vodovod predstavljal rov, po katerem sta bila povezana tržaški in socerbski grad. V boljunskem in ricmanjskem Bregu pa je vodovod še danes znan kot »kanau«. Vodovod Glinščice se je vključeval torej v pokrajino po kateri je potekal in ji dajal, vsaj na določenih mestih, tudi svoj pečat. Zato je tudi naša dolžnost, kot prebivalci te pokrajine, da se z njim seznanimo in, zakaj ne, da aktivno pripomoremo s podatki, s katerimi razpolagamo, do odkritja še nemalo skrivnosti povezanih s potekom te arhitektonske mojstrovine. Da samo navedemo zgovoren primer: od kamnoloma nad Boljuncem pa do Lo8a je v arheološki literaturi objavljena in torej znana samo ena točka njegovega poteka in sicer na boljunskmn Čelu. Dolinski odsek nam je po 200-letni dobi proučevanja in raziskav vodovoda znan samo po eni točki m sicer v K rogi juh. Koliko novih, še neobjavljenih točk o poteku vodovoda bi lahko domačini posredovali arheološki vedi? Verjetno kar precej. Sam sem v sorazmerno kratkem času izvedel vsaj za 4 - 5 novih neevidentira-nih točk poteka vodovoda na dolinskem območju. Letošnji 4. Mladinski raziskovalni tabor se bo vršil od 27. 8. do 8. 9. na področju občine Dolina. Zaradi preobširnega teritorija občine se bodo raznovrstne raziskave osredotočile Pn', težno na območju Boljunca. Novos* letošnjega Raziskovalnega tabora bo prisotnost arheološke skupine, katere prvenstvena naloga bo iskanje trase rimskega vodovoda od Doline m Boljunca do Loga, trase dolge vcc kilometrov o kateri poznamo iz arheoloških virov samo dve točki. Tudi ta raziskava bo dokaz vitalnosti n®5 skupnosti in volje, da na ozemlju kJe živimo, to našo prisotnost utemeljimo s čim popolnejšim poznavanjem teg ozemlja. Koncertne poslovalnice Slovenije širijo dejavnost Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije se zaveda pomena posredovanja kulturnih dobrin in dosežkov na še in tuje umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, širjenja kulture v manjše kraje, ki največkrat nima jo profesionalnih organizatorjev niti ne dobrih pogojev za kulturno živi je nje. Organizirano posredništvo krepi kulturno življenje v krajih in je sooblikovalec tamkajšnjega delovanja in kulturnega dogajanja. Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije je po svoji ustanovitvi leta 1973 opravila v tem smislu veliko delo, saj je bilo posredovanje kulturnih prireditev dotlej precej razdrobljeno, nenačrtno in neorganizirano: večji kraji so si pomagali kot so zmogli, manjši so imeli kulture kolikor si so je sami ustvarili. Skupnost koncertnih poslovalnic je bistveno prispevala, da se je koncertno življenje razmahnilo po vsej Slousniji. Skupnost poudarja načelo kulturnega policentrizma, zato je s svojo organizirano dejavnostjo začela pokrivati tudi tista področja slovenskega zaledja, ki je bilo dotlej odmaknjeno glasbenemu življenju. Čeprav v Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije ni nobenega člana iz za mejstva, pa posreduje koncerte tudi na Tržaško, Goriško in na Koroško. Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije je samo v lanskem letu posredovala 1584 prireditev oziroma nastopov naših umetnikov. Okrog 90 odstotkov jih je bilo n Sloveniji, poleg tega pa so naši umetniki nastopili v drugih republikah in pokrajinah 79 krat ter 28 - krat v Italiji, Avstriji, Sovjetski zvezi, NDR, Švici, Bolgariji, ČSSR, Romuniji, Poljski in Madžarski. Na prireditvah so večinoma nastopili slovenski umetniki in ansambli, nekaj pa je bilo tudi tujih ter iz drugih republik. Čeprav je bilo največ prireditev glasbene narave, narašča število nastopov dramskih u-metnikov na samostojnih večerih, na-stopoii baletnih in folklornih skupin ter pantomimikov. Vse več je posredovanj posameznih umetnikov za gledališke predstave, simfonične koncerte, radijska, televizijska in filmska snemanja. Prireditve so sedaj v skoraj 250 krajih, vsako leto pa nastopa skoraj 240 slovenskih umetnikov in skupin, nekateri tudi po več desetkrat v enem letu. V desetih letih je Skupnost posredovala po Sloveniji in Jugoslaviji skoraj 9.000 prireditev, ki si jih je ogledalo nad dva milijona obiskovalcev. V vse te številke pa niso všteti obiskovalci in prireditve Mednarodne ga poletnega festivala v Križankah. Takšne povezanosti koncertnega življenja kot ga imamo v Sloveniji s Skupnostjo koncertnih poslovalnic Slovenije v drugih republikah in pokrajinah ne poznajo in zato so njihovi u-spehi na tem področju manjši. Kot so ugotovili na skupščini SKPS, se je sicer sodelovanje v zadnjem času nekoliko zmanjšalo, vzroke pa moramo iskati v objektivnih okoliščinah. Ob analizi sedanjega stanja je SKPS sprejela val sklepov in delovnih nalog. Skupnost se bo zavzemala za tesnejše sodelovanje med vsemi člani, spričo sprejema Cankarjevega doma kot novega člana Skupnosti, bo ta naloga še bolj zavezujoča in rezulta ti večji, saj je Cankarjev dom imel lani skoraj pol milijona obiskovalcev, ena izmed njegovih nalog pa je posredovati ljubljanske prireditve nav zven. SKPS se zaveda, da brez dobre organiziranosti in sodelovanja ne bo kos nalogam, ki so spričo zahtev in potreb občinstva ter šibkega ekonomskega položaja in mednarodne nekonkurenčnosti naše kulture vse teže uresničljive. Močna SKPS bo lahko konkurirala obema najmočnejšima jugoslovanskima koncertnima agencijama v Zagrebu in Beogradu. V oblikovanju programskih izhodišč za prihodnost naj bi Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije delovala kol osrednji vir informacij različnih ponudb jugoslovanskih in tujih agencij za koncertno in drugo posred ništvo. Izdelala in sprejela bo pro-gramko ponudbo za slovenske soliste, komorne skupine in ansamble, izdelala predloge za posredovanje s področja gledališke umetnosti, pripravila programe medrepubliškega sodelova n ja, povezala koncertne in priredite ne poslovalnice v Sloveniji z ju0oS. vanskimi agencijami, spremljala 1 ocenjevala pokrivanje koncertne posredniške dejavnosti ter ,z* j-. skladen program sodelovanja z sbenimi ustanovami. V SKPS so sea7e včlanjeni Društvo prijateljev • iz Kopra, Koncertna poslovalnica vf Zavodu za kulturne prireditve C&Jzf Glasbena šola Kranj, Festival in . karjev dom Ljubljana, Koncertna V slovalnica Maribor, Kulturni dom p va Gorica, Zveza kulturnih oh^o-y. cij Novo mesto, ZKO Ptuj, Z KO K -ne na Koroškem, ZKO Tolmini Ivan Napotnik Titovo Velenje, bena mladina Slovenije, Kulturni Slovenj Gradec in Koncertna P°s. valnica pri glasbeni šoli Črnomc !■ Skupnost koncertnih poslovalnic venije bo odslej vodila novotzixw predsednica izvršnega odbora Saksida, znana novogoriška kulta delavka. ^ g. PHILIPS PHILIPS ji TONE SVETINA Med nebom in peklom _______________213_________________ Vzel je usnjen pas, jo porinil golo na posteljo in jo začel sladostrastno tepsti. Nekaj časa se mu je upirala in ga rinila od sebe, potem pa ji je zmanjkalo moči. Obležala je, tudi tulila ni, čeprav je bila že vsa pisana od udarcev. »Priznaj, da si nas izdajala!... Priznaj, da si nezvesta... Priznaj, če ne, te zadavim, putana! « »Ubij me, nisem kriva. Ubij mater svojih otrok, usoda se ti bo maščevala. Nisem kriva! Nisem kriva! Nisem, nisem!« je vpila, da se mu je njen glas zajedel v možgane. »Kriva si!« »Pri otroku prisežem, pri najinem sinu, da sem nedolžna.« »Moj bog, kaj počnem?« je zamrmral. »Saj sem nor. Vse si je izmislil Losanna. Mar ni rekel, da bo uničil najino ljubezensko idilo?« Nehal jo je tepsti. Obležala je na postelji, on pa je šel v kopalnico in se osvežil s hladno vodo. »Rozalija, nor sem. Nasedel sem obrekovalcem. Moja ljuba Rozalija, kako te ljubim... To sem storil iz ljubezni, da te ne bi izgubil... Ali mi oprostiš, žena? To se ne bo nikoli več zgodilo!« Legel je k njej in jo začel ljubkovati. Ležala je kakor mrtva. Z ljubeznijo jo bo oživil. Polastil se je je nežno kot včasih. Toda ona se ni zganila. Mislil je, da ga bodo njene roke objele okoli vratu in da se bosta imela rada kot še nikoli. Nič takega se ni zgodilo. »O moj bog! Sem te res ubil, sem te dokončno izgubil?« je zaihtel. Naslednji dan ji je prinesel novo obleko in še nekaj malenkosti, da bi se ji prikupil in zgladil spor. Pri kosilu sta trezno razpravljala o stvareh. Zdaj ji je povedal, kaj so ga prijatelji obvestili: da ni v nevarnosti le njena glava, temveč tudi njegova in življenje njunega otroka. Fašizem je do svojih, ki se mu izneverijo, bolj krut kot do sovražnikov. »Žrtve zarote in grdih spletk sva, dragi m oj- , veličala sem se že živeti, ne čudi se, če me boš n ga jutra našel mrtvo. Vaši me sovražijo in kondoma in hudodelstva, izdale. Moii se me lil. 'več in hudodelstva, izdaje. Moji se kaj o. Kaj’ imam še pričakovati na tem svetu?" Navdala jo je temna žalost. Ko se je otrok v mu je povedala, da bo odšla in da ne bo- in16 mamice. g te- Deček se ji je vrgel okoli vratu in zatulil: boj grem, mamica!« . od- zadnji boj je Torelliju dokončno razblinil se -z„ nje sume, da je v svoji ženski nevednosti le K klepetala upornikom. o0io- Vedela je, da bo divizija Novara te dni . ^ila žajih in da bo prečesala majhno področje, če adl» sporočila to naprej, Smeli in Maslo ne bi k0akater° v past. Pomislil je, da je bila to edina vest, s bi se nasprotnik lahko okoristil. -e d°' Veselil se je zmage nad sovražnikom, ki j° gi segla njegova enota, in da nobeden od Maslo jg-ujet. Kajti Losanno je imel za svinjo, ki bi latl iverov silil iz njih kako izjavo njemu v škodo. Bi prepričal tega samovoljnega, vase 0° nega in maščevalnega človeka, da se je zmoti • zdaj miroval ali bo sitnaril naprej? Kdo ve? Smo sredi počitniške sezone Gorica v počitniškem vzdušju tisoči so na morju ali v hribih Smo na počitnicah. Pravzaprav »so na Počitnicah«, kajti v redakcijah časopisov smo ostali tisti, ki smo mo-J'ali ostati, da lahko bralec dobi vsak dan sveže novice, tako s prizorišča 0^Pijskih iger kot iz naših krajev. Velika večina ljudi pa počitnikuje, najrazličnejše načine ih v najrazličnejših krajih. Marsikdo, pa ne samo starejši, preživi počitnice kar ooma. Najbrž ni lepšega načina za uživanje življenja v malem-»mestu, o ni toliko avtomobilske gneče, kot J. koliko ropota, ko lahko greš po “Poi, ne da bi pridrvel za teboj mo-»rček z mularijo. V nedeljo je bila Gorica skoro pra-1 da\ V njej je sicer ostalo precej Judi, vendar so ti ostali za stanovanjskimi zidovi, kjer je bilo hlad-oje kot na ulici, ali pa na senčnati*1 svoje hiše. V maloštevil-, [J, odprtih gostilnah in barih si se so '?• **ad‘l s svežo pijačo. Mnogi sli v Trnovski gozd, nekateri na aznik slovenskih upokojencev, dru-Piknik 'Cai" V ®°®^avo 113 nedeljski tnK-aSe P3 so se z avtomobili in mo-t-Ji. Podale k morju. Kraji, kamor OrJjC!ona,no zahajajo Goričani, to je im dez’ Oglej, Tržič, Devin, Sesljan sev a80 kili v nedeljo nabito polni. °da tudi s kopalci od drugod. V Gradežu so si tako letovičarska ustanova (ki je vnovčila veliko denarja z vstopnino na plažo) kot gos-stinci končno meli roke od zadovoljstva. V Gradežu je bilo vse polno turistov, kar ne bi lahko trdili za letošnji julij. Pritožujejo se tudi sedaj lastniki avtokampov in trdijo, da je pri njih letos manj turistov kot v prejšnjih letih. Seveda je bilo treba v nedeljo z muko priti z vozilom v Gradež, kajti po obeh dostopnih cestah, iz oglejske ter iz trži-ške smeri, sta se vili dolgi koloni vozil. Enako jc bilo ob povratku zvečer. Ljudje, ki so ostali doma pa so se veselili na raznih šagrah, ki so že povsod v naših krajih. Na počitnice so šli tudi delavci, trgovci, obrtniki. V Gorici in tudi na podeželju so skoro vse trgovine zaprte. Oziroma zaprtih je že kar precej trgovin. Višek počitnic v tem sektorju bo prihodnji teden, ob velikem šmarnu. Nekateri so se sicer s počitnic že vrnili. Tudi v tovarnah stroji mirujejo. V Italiji je namreč že več let običaj da v tovarnah preneha vse delo za tri tedne v avgustu. Ker so tačas zaprte velike tovarne v industrijskem trikotniku in ker so na počitnicah tudi avtoprevozniki, se morajo temu pokoriti tudi male tovarne, ki ne bi v tem času dobile surovin, niti ne bi imele komu dostaviti blaga. V tovarnah na Goriškem pa vlada precejšnja zaskrbljenost. Kaj in kako po počitnicah? Najhuje je v tržiški ladjedelnici, kjer je število delavcev v dopolnilni blagajni doseglo doslej še nepoznane visoke številke. Prijaviti dohodke za družinske doklade INPS obvešča vse zainteresirane, ki žeijo prejemati družinske doklade in ustrezne poviške v obdobju 1. julij 1984 — 30. julij 1985, da morajo predstaviti na sedežu zavoda družinski list in prijave vseh družinskih dohodkov v letu 1983. Vsem koristnikom bodo začasno izplačevali družinske do klade do 30. septembra. Za izplačevanje od 1. oktobra dalje morajo zainteresirani predložiti pravočasno omenjene prijave dohodkov. V nasprotnem primeru in tudi če zaradi preseganja predvidene višine dohodka nimajo pravice do doklade, bodo morati v naslednjih mesecih vračati zneske prejete v trimesečju julij - september, do katerih niso imeli pravice. Prijetno srečanje upokojencev na Lokvah V nedeljo je bilo na Lokvah tradicionalno srečanje slovenskih upokojencev, ki ga je pripravila občinska Zveza društev upokojencev v Novi Gorici. Več tisoč udeležencev, med katerimi je bilo tudi znatno število slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, je preživelo prijetno nedeljo v svežini in v lepem naravnem okolju sredi Trnovskega gozda. Bila je to kulturno - družabna prireditev, toda z aktualnim družbenim in političnim obeležjem. Upokojenci so namreč na tem srečanju izpričati svojo voljo in pripravljenost, da tudi po prenehanju aktivnega delovnega razmerja sodelujejo v družabnem življenju in pri odpravljanju gospodarskih težav v jugoslovanski državi. O tem je v slavnostnem govoru razpravljal tudi Marjan Tavčar, predsednik Medobčinskega sveta Socialistične zveze v Novi Gorici. Kulturno - družabni program so izvajali mladinski pevski zbor iz Bilj, Orehovelj in Mirna, godba na pillala iz Vogrskega, moški pevski zbor upokojencev z Jesenic in folklorne skupine upokojencev »Javornik« s Koroške Bele. V Sloveniji je skupaj okrog 300 tisoč upokojencev raznih vrst, ki pa se spričo naglega višanja cen in naraščaja ostalih življenjskih stroškov p» večini nahajajo v težkih gmotnih in socialnih razmerah. Zato si zdaj prizadevajo, da hi pokojnine čimprej in čimbolj prilagoditi Obstoječi ravni Prijetno balinanje Kdo bo močnejši ? 1 ^Autciciadn pEieEEna pri “Vnanje je lep šport, zelo prijetna oblika rekreacije, ki so jo nekoč našem ,go^ n mitico večji meri kot dandanes. Pred nekaj dnevi smo v °°mčih u9°tni>Zjali, da so bila nekoč v Doberdobu balinišča kar v treh Podežer ’ ^anes pa le v enem. Prav tako je bilo v drugih krajih slovenskega bi biia'la *n v Gorici sami, kjer je skoro ni bilo gostilne z vrtom, ki ne Drevo« \nie^a balinarske steze. Danes lahko balinaš le še pri Primožiču v Šlandre' seVtembra. Lani smo ugotavljali, da je bilo v starih časih v epa in ZU *ar šestindvajset balinarskih stez. Danes pa je v tem kraju le še WalceSlcer. v gostilni Pri Pavli. Naš fotograf je ujel n svoj aparat nekatere temu gostilni. Pol ure, ura ali dve balinanja, pa se sprostiš. Če vsemu boš vr/č., ae wček piva ali kozarec šprica, potem pa si lahko gotov, da letno preživel popoldne. Nekoč je bilo merjenje moči bolj v modi kot danes. Možje z utrjenimi mišicami so na raznih šagrah vabili domačine, da bi se pomerili z njimi in jim obljubljali visoke denarne nagrade. Običajno so domačini izvežbanim mišičastim možem podlegli in nagrade niso prinesli domovi ali je zapili. V merjenju moči se je pomerilo štiriindvajset fantov na prazniku v rubijskem gradu. . Organizator je seveda tekmovalce razdelil v dve kategoriji. V prvi so bili tisti, ki so bili težji od 85 kilogramov, v drugi pa tisti, ki imajo kako kilo manj. V prvi kategoriji je sodelovalo osem tekmovalcev: zmagal je Sergio Furlan iz Gorice. V drugi kategoriji pa je sodelovalo še enkrat tolikšno število fantov, zmagal pa je Franco Bernardini iz Gorice. Dobila sta pokala. Dekleta bodo morala le paziti, da jim fanta s takimi mišicami ne polomita reber. cen in povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu. Zakaj motnje na drugem programu RAI? Že več časa imajo tisti Goričani, ki želijo gledati programe druge italijanske televizijske mreže, precej nevšečnosti, saj se ti programi le težko sprejemajo. To je postalo še bolj očitno sedaj, ko predvaja drugi kanal RAI olimpijske programe. Marsikdo še nam je zaradi tega potožil. Podobne težave imajo gledalci televizije tudi v Vidmu, Čedadu in drugod v Furlaniji. Krivdo za vse to nosi, tako poroča beneški dnevnik Il Gazzettino, mala zasebna televizijska postaja Tele radio veneta iz Padove, ki deluje že šest mesecev. Njeni programi da motijo drugi kanal RAI. Furlanski tehniki za radiotelevizijo in prodajalci televizijskih sprejemnikov so protestirali pri vodstvu RAI in zagrozili, da bodo zahtevali poseg sodstva. Pri pa-dovski televizijski postaji pa pravijo, da jim. pravice oddajanja nihče ne more kratiti. V Podgori podpisi za celodnevno šolo Rajonski svet v Podgori vabi zainteresirane družine, da podpišejo prošnjo za uvedbo menze in celodnevne osnovne šole v Podgori. Podpise bodo zbirati y ponedeljek, 6. in 13. t.m., od 18. do 20. ure na sedežu rajonskega sveta v prostorih športne palače v Ul. Delle Grappate. Pri podpisu morajo zainteresirani položiti kot jamstvo 30.000 tir. Cepljenje psov v Števerjanu Te dni so v Števerjanu objavili urnike in kraja obveznega cepljenja psov proti steklini. V Števerjanu bodo pse cepili v torek, 7. t.m., od 18.30 do 20. ure pri stari šoti, na Jazbinah pa v petek, 10. t.m., od 19. do 20. ure pred gostilno Mrak. Cepljenje je brezplačno. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515. čestitke VIJOLICA PRINČIČ iz Pevme praznuje danes 70 let starosti. Ob tem jubileju ji iskreno čestitajo mož Karlo, Vili in Magda z družinama ter vsi, ki jo imajo radi. Zaradi stavke na letališču v Benetkah Nemogoče razmere osebja in potnikov preobremenjenem ronskem letališču 1,0 Pokra i;‘S?. yčeraj zjutraj spuščati v Laško ces1a s Kraške p anote 'Srrk> vidol' n°’ namenjeni v Ronke, z n~,J?leteti veliko potniško le-a0t srna ,cajnimi znaki na trupu. , ti na ,n?kai minut kasneje izve-erskoietJftaUšču' Je bilo to čar-, odpelji neke angleške družbe, ki t Jesolu fi Potnikov. Letovati so ktišča Te«311 bi biu vzleteti iz leccali na \er? pri Benetkah, pa so ^alo ; a daijšo pot v Ronke. Isto Jav toliknPTej. Pripeljalo iz Anglije v r„ , Stov’ Prav tako name J9 na lpi.J0.?' v dobri pol ure pa 0a drugi .^šcn v Ronkah pristali v to bj L., kn, linijsko in čartersko, fib* V ; ‘J «i pristati v Benet - 0 LtlijsuJ0, <-afju pa je iz Ronk vzlete vsava ■ °’ namenjeno v Rim, haaaartersuJm?JC letalo iz Ronk) ter ' 100 letalo, ki je odpeljalo toči J00 otrok IeČal°' je odpeljal0 v tniškj u„, .L1 so biti tri tedne v J, Honkah °mji bizu Benetk. iJWto dodatnimajo V teh dneh zelo £a dela. že teden dni s^?ča v h^stajajo ali vzletajo z le-toK- Benetkah. Tamkajšnje a?ravi leta]9.-v znak protesta proti stavki*9 dertoJ1’ ker ™ bila ta zmožni nu*Sa za Plačilo nekaj zao-fth s&h Pač. Prav tako v Be-VrJftih raz|,..Jeti* osebje pristanišča, JSi Pove2°\,V Ronkah so nam uS^ da upajo, da se bo nail^snejempgdaa^ vihraj zve- bila namreč v teku pogajanja med zastopniki letališke uprave in sindikata v Benetkah, danes naj bi se sestal upravni svet beneške hranilnice, ki naj bi sklepal o izrednem nakazilu desetih milijard lir, ki naj bi služile na izpačilo zaostalih plač. Beneško časopisje poroča tudi, da vlada na letališču v Benetkah v teh dneh pravi kaos. Letališka zgradba služi namreč kot terminal za številna linijska in čarterska letala, ki uporabljajo v tem izrednem času letališči v Ronkah in Trevisu. Tja so namreč morali preusmeriti vse lete. Vendar pa_ letališke zgradbe v teh dneh ne čisti nihče, zato so vse sanitarije zelo u-mazane in je tudi nevarnost bolezni. Tisoči so namreč v tem tednu bili v tej zgradbi. Smo sredi turistične sezone. V Benetkah pravijo, da bo to zadalo hude udarce turizmu tega in sosednjih krajev, kjer že itak letos beležijo manj turistov kot v prejšnjih letih. V Ronkah pa imajo precej težav s tem dodatnim potniškim vrvežem. Vajeni so, poleg lastnih sprejemati po e-den dva dni, še zlasti v zimskem času, dodatno breme. Vendar en teden je tudi za njihove zmogljivosti preveč. Še posebej sedaj, poleti, ko imajo precej osebja na dopustu. Niso namreč pričakovati stavke v Benetkah. Vrh vsega pa preurejajo le-ta’iško stavbo, prav salon za sprejemanje potnikov, ki bo nared do sre- de septembra, ko jo bodo otvorili. Zato imajo premalo prostora na razpolago. To pa otežuje delo letališkega tehničnega osebja, financarjev in policistov ter vseh drugih, ki so-tu zaposleni. Slovenski gostinec Vižintin, ki ima v zakupu bar na letališču, nam je povedal, da so sicer zadovoljni s tem dodatnim delom, a so zares zelo, zelo utrujeni. Nihče ni vajen takega navala. Z dopusta so mora’i odpoklicati precej uslužbencev, da bi bili kos izrednemu prometu. Zgodilo se je celo, da so morali odkloniti pristanek nekaterim letalom. Njihove zaradi popravljalnih del okrnjene kapacitete ne bi bile zmogle tolikšnega prometa. Seveda si v Ronkah želijo več prometa. Vendar ne tako kaotičnega, za kar pa seveda oni niso odgovorni. Prometni nesreči Včeraj popoldne sta se v Gorici in na križišču med državno cesto, ki iz Gorice pelje v Videm, in od čepom za Marnano, pripetili dve prometni nesreči ki sta si po posledicah stični. V goriško splošno bolnišnico so sprejeti 65-letnega Pietra VisinCina -z Štandrcža, v krmin-sko pa 45-lctno Mirvano Danielis iz Manzana. Oba sta utrpela pretres možganov in več udarcev po glavi. V bolnišnici pa so ju sprejeti s prognozo okrevanja v 20 dneh. V Tržiču na intenzivnem delu »ljubitelji« motornih vozil Marsikdo v teh dneh bi rad na počitnice pa nima denarja. Zato si pomaga s tem, da kaj pokrade, ukradeno proda, potem pa ima na vajo denar za kako uro ali dan počitnikovanja. V Tržiču so tega mnenja, kajti prav v teh dneh so običajni neznanci, v strogem mestnem središču, tako čez dan kot ponoči neznano kam odpeljati več vozil. Omenili bi nekaj najbolj eklatantnih primerov. Izpred tržnice so prejšnjo noč odpeljati mati tovornjak fiat 900 trgovke Marije Spesoti Nepridipravi so očitno vedeti, da ima trgovka navado tam puščati vozilo ponoči. Kar čez dan pa so izkoristiti dejstvo, da nista lastnika dveh motornih vozil preveč pazila nanju. Tržačanu Dorianu Vianelliju, so ukradli vespo rdeče barve. Najhuje pa jo je izkupil 23-letni francoski turist Claude André Petitjean, ki so mu u kradli čisto novo jamaho 350. Nič ni pomagalo, da je svoje vozilo parkiral pod varno senco visokega zvonika tržaške stolnice. Niti, da je to bilo parkirano kakih 100 metrov od policijskega komisariata. Domov je moral- na zanj neobičajen način: z vlakom. POGREBI Ob 9.30 Maria Paulin vd. Prisco iz splošne oolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 9.30 Fiorentino Forchiassin iz Trsta v cerkev in na pokopališče v Lečnik; 11. uri Anna Abramic vd. Sauti iz glavne bolnišnice v cerkev na Stražicah in na glavno pokopališče. kino Gorica VITTORIA Zaprto zaradi počitnic. CORSO 19.30-22.00 »La scelta di Sophie«. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Tržič EXCELSIOR Zaprta PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Koža«. SVOBODA 20.30 »Vedoželjno dekle«. DESKLE 19.30 »Jekleni človek«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna. Ul. Terenziana 26. tel. 44387. Sporočamo žalostno vest, I da nas je zapustila Ana Cotič (TENACEVA) Pogreb pokojnice bo danes, 7. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti. Kdor žeti počastiti njen spomin, naj prispeva v dobrodelne namene. To je bila njena želja. Žalujoči Sovodnje, 7. avgusta 1984 Naročnina Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18"> Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čaio pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rut>eis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja LJZTT m tiskaj ^Trst član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 7. avgusta 1984 Pogajanj o demilitarizaciji vesolja verjetno ne bo Komemoracija v Hirošimi HIROŠIMA — V sedanjem mednarodnem položaju še najbolj grozi svetovnemu miru zastoj v ameriško-sovjetskih pogajanjih o razorožitvi ob obojestranski povečani oboroževalni tekmi obeh supersil tako v jedrskem kot v vesoljskem orožju... Obe supersili morata čimprej sesti za pogajalsko mizo, saj se bosta le tako preprečila jedrska vojna in neizbežni konec človeštva. To je sporočilo deklaracije miru, ki jo je na komemoraciji v Hirošimi ob 39. obletnici jedrskega napada prebral župan Takeši Araki. Komemoracija je bila v »spominskem parku mira« ob prisotnosti številnih svojcev preko 200 tisoč žrtev prvega ameriškega jedrskega napada, udeležili pa so se je številni gostje iz vsega sveta. Hirošimski župan je včeraj k spisku žrtev dodal še 4.315 omen oseb, ki so v zadnjem letu umrle zaradi posledic žarčenja ob eksploziji jedrske bombe. Po žalni svečanosti so na tiskovni konferenci napovedali, da bodo prihodnje leto ob 40-letnici napada na Hirošimo in Nagasaki sestavili dosedaj najpopolnejšo študijo o posledicah jedrske vojne. MOSKVA — Včeraj je »Pravda« zanikala ameriške vesti, po katerih naj bi bila Moskva in Washington le za »nekaj milimetrov« oddaljena od sporazuma za začetek pogajanj proti vesoljskemu oboroževanju na Dunaju. Glasilo KP SZ pri tem obtožuje ZDA, da so do sovjetskega predloga o pogajanjih zavzele povsem negativno stališče in da so izrazi njihove pripravljenosti na pogajanja le »predvolilna igra«. Moskovski dnevnik poudarja, da je ameriško stališče za SZ kar dvakrat nesprejemljivo. Prvič, ker ZDA hočejo razširiti pogajanja tudi na jedrsko orožje, medtem ko je Moskva že večkrat povedala, da se o tem ne namerava pogajati, dokler Atlantsko zavezništvo ne bo umaknilo ev-roraket. Drugič, ZDA se protivijo zamrznitvi preizkušanja in namešča- nja vesoljskega orožja, ki bi morala nastopiti ob začetku pogajanj na Dunaju. Kot je znano, se Bela hiša dejansko temu protivi, češ da Sovjeti že razpolagajo s svojim protisatelit-skim sistemom, medtem ko bi morali Američani šele preizkusiti svoj sistem letos jeseni. Vse torej kaže, da velesili ne bosta septembra sedli za pogajalsko mizo, njuna oboroževalna tekma pa se medtem nadaljuje. Tako je npr. SZ prav včeraj že drugič v enem mesecu najavila, da namerava med 8. in 18. avgustom izvesti sredi Tihega oceana poizkus z novo vrsto raket. Novo orožje namerava preizkusiti v okolici točke s koordinatami 18 stopinj in 1 minuta severne širine ter 179 stopinj in 37 minut vzhodne dolžine. Podobne poizkuse je SZ opravila zadnjič julija letos. Spopadi na Cejlonu COLOMBO — Na severu Cejlona je prejšnji konec tedna prišlo do krvavih spopadov med oboroženimi silami Šri Lanke ter tamilskimi separatisti, v katerih je izgubilo življenje najmanj 35 ljudi. Po podatkih šrilanskega obrambnega ministrstva so se boji pričeli v soboto, ko je neka policijska izvidnica naletela na mino in so jo nato gverilci napadli iz zasede. En policaj je bil ubit, štirje drugi pa težko ranjeni. V odgovor pa so šrilan-ski vojaški oddelki izvedb pra; vo ofenzivo, v kateri so pobiU najprej 20 in nato še 10 upornikov. Istočasno pa so gverilci napadb neko policijsko postajo Zaradi možganske kapi v 58. letu starosti Umrl je Richard Burton ŽENEVA — V nedeljo je v ženevski bolnišnici umrl za možgansko kapjo znani gledališki in filmski igralec Richard Burton. Slabost ga je obšla že v prvih jutranjih urah, ko se je nahajal v svoji vib v švicarskem kraju Cebgny. Nemudoma so ga peljab v bbžnjo bolnišnico v Nyonu, od tu pa so ga že nezavestnega prepeljali v ženevsko bolnišnico. Zdravnikom ni uspelo ustaviti možganskega krvavenja in smrt je nastopila v zgodnjem popoldnevu (točne ure niso objavili). Burton je imel rezidenco v Cebgnyju že dvajset let, sicer pa je bil po rodu Valežan. Svoje manjšinske narodne pripadnosti ni nikoli pozabil, kot dokazuje že dejstvo, da je svoji vib dal ime »Le pays de Galles«. Rodil se je 10. novembra 1925. leta. Svojo igralsko kariero je začel v gledališču, kjer se je uveljavil kot odličen izvajalec Shakespearovih del. Toda po vsem svetu je zaslovel kot filmski igralec, znan pa je bil tudi po svojem razburkanem življenju, saj se je med drugim kar petkrat poročil. Pločevinke ne bodo romale v RIMINI — V povprečju spije vsak Italijan letno -5 ploče 'nk raznih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kar znese letno eno milijardo in 100 tisoč pločevinskih doz. V glavnem končajo vse te pločevine v smeteh, ki že grozijo, da bodo dobesedno preplavile Apeninski polotok. Vrednost vseh teh odvrženih pločevink znaša čedno vsoto 40 milijard lir. Nič čudnega torej, da so celo v tako potratni državi kot je Italija pomislili, kako bi ponovno uporabili te pločevinke, da bi industrija prihrani la na prepotrebnih surovinah in da bi zaščitili človekovo okolje, saj pločevinke v marsikaterem primeru konča- smetišča jo v naravi. Skupina podjetij iz Bologne je Riminiju organizirala pobudo »Tm3' ger«, ki jo je seveda podprla bP občina. V bistvu so podjetja predsW vila in tudi namestila posebne apar te, ki stiskajo pločevinke, v zamen bi morale nuditi nekaj kovancev z vsako pločevinko. Trenutno so v R miniju namestili samo »stiskalnice«z aluminijaste pločevinke, pobudo bod septembra razširili še na druge leve viščarske kraje in italijanska mest ■ S tem naj bi prihranili kakih 3 RS kilogramov aluminija. Vsaka P00., vinka bi morala veljati torej kak 20 lir. V Toskani preiskovalci še vedno tavajo v temi VICCHIO DI MUGELLO (Firence) — Po enem tednu od odkritja dvojnega umora zaročencev Claudia Ste-fanaccija in Pic Rotini preiskovalci iščejo le avto rdeče barve, ki so ga opažih na območju Boschette nekaj ur pred zločinom. Neznani in formator je preiskovalcem navedel tudi eno črko evidenčne tabbce, kar je seveda premalo, da bi lahko v kratkem času izslediU lastnika. Pozornost preiskovalcev je osredotočena na ta avto, saj so podoben avto opažih pred leti ob dvojnem umoru v Caienzanu. Drugega otipijivejšega pa preiskovalci nimajo. Povsem razumljivo so poizvedovanja osredotočili med umsko bolnimi, homoseksualci, prostitutkami in spolnimi razvratneži. Pri tem jim baje pomagajo tudi psihologi. Marsikatera kritika pa je bila izrečena nad pobudo o telefonski številki, na katero preiskovalci prejemajo telefonske pozive s sumi in domnevami navadnih ljudi. Obstaja namreč upravičena bojazen, da bi lahko kdo iz maščevanja izkoristil tako priložnost. V obdobju od 27. julija do 5. avgusta Letos več mrtvih na italijanskih cestah RIM — V obdobju glavnega poletnega eksodusa od 27. julija do 5. avgusta so po podatkih notranjega ministrstva zabeležili večji promet kot lani, a je bil rol je porazdeljen, da nismo bili letos priča takim konicam in kilometrskim kolonam kot lani. Manj razveseljujoč pa je podatek, da je biro v istem obdobju letos precej več mrtvih kot lani. V prometnih nesrečah je namreč izgubilo življenje 290 oseb (lani 273). Začuda pa se je zmanjšalo število ranjencev, ki jih je bUo letos 5.869, medtem ko jih je bilo lani 6.238. V prvi analizi teh protislovnih podatkov se vsi strinjajo, da je večjemu številu žrtev botrovala letošnja večja hitrost na itabjanskem cestnem omrežju zaradi smotrnejših odhodov. Marsikdo pa je baje porazdeljen promet izkoristil, da je svoj avto prekomerno pognal. Zgovoren je namreč podatek, da so organi javne varnosti letos dab precej več glob zaradi prekomerne kot lani. V glavnem lahko trdimo, da je bbo letos Pret več prekrškov kot v enakem obdobju lani. i bi Ta podatek pa je zelo težko smotrno preveriti, saJ. lahko bil le rezultat večje pozornosti organov javne nosti. Resnici na ljubo lahko navedemo, da so kvtos jv^0 licija, karabinjerji in finančni stražniki res požrtvov opravib svoj posel. ^g- Kljub takim spodbudnim podatkom o povečanem u metu pa ne moremo istega trditi o turističnem $ Dokončnih podatkov seveda ni, prav tako je trtpy1ih precejšnjo mero previdnosti sprejeti tarnanje tu risu ^ operaterjev (davčni razlogi). Po vsem sodeč pa 0, kaj resnice v trditvah, da se je število nočitev '/jU~fnje da bo devizni prihv nekoliko nižji kot lani. Navscza ^ poročajo o delnem nazadovanju turizma iz drugi*1 žav, predvsem iz Avstrije in Švice. miki muster] ]\a divjem zapadu (12.) Zvitorepec in Trdonja ČEMU PA Tl 3Q£.£?>, M MALI?! BI kAD . Ate VRGEL?.. NA". ■. žAikP te- ZAŽENI,NA. Visoka zmaga na loteriji CLEVELAND — Osem prebivalcev države Ohio v ZDA je na lotenjt^ ^ gaio nič manj kot 24,6 milijona dolarjev, kar je približno 44 milipr Imena srečnih dobitnikov, ki si bodo to vsoto razdelili med seboj, do , ur, še niso znana. Vsak bo dobil 3 milijone dolarjev, to je pet milipr Ta zmaga je prav gotovo najbogatejša v celotni zgodovini loterije. Pesti boljše od besed? TRASACCO (Aquila) — Politična nasprotja lahko večkrat pripcijč^cif1 fizičnega obračunavanja. Nekaj takega se je pripetilo prejšnjo noč v / baru y Trasefccu drugače mirnega mesteca v Abrucih. Ognjevita P?,-karisk6 podžupan Franco Calassi (predstavnik PSDI) in svetovalec repubn, tragično, saj so Franca Ga lassi ja odpeljab v bolnišnico.. Revščina v Ameriki . ‘rol WASHINGTON — Po uradnih ameriških podatkih se je število si gitoci leta 1982 do danes povečalo za 900.000 oseb. Siromakov je torej ■» • ^10-jona. Najbolj je revščina razširjena med prebivalci afriškega P°reV.e^ sit0, dimi ter materami samohranilkami. Vzrok za to je nezaposlenost. " ^ od' mašnimi Američani je 12,1 odstotka belcev, 36 odstotkov črncev «* stoika Latinskih Američanov. Srhljiv umor v Turčiji J Alidi*:11 ANKARA — Policija je včeraj aretirala 13-letnega dečka Orbar*3 §c j3 zaradi umora dvoletne deklice Nugul Ulusov. Hotel jo je posiliti, j10.1! (k)Krl deklica branila, ji je prerezal vrat, potem pa je v strahu, da bi zloču skril truplo na podstrešje. J