Domoznanski oddelek 371 PREBLISKI 2003/2004 373.5(497.4 Ptuj) 6005143,ROSI COBISS © GIMNAZIJA PTUJ PREBLISKI To šolsko leto začenjamo kot državljani Slovenije, končali ga bomo že kot državljani Evrope. Evropa počasi in hitro postaja za vsakega posameznika naše države resničnost. Naslednjih nekaj let bo sprejemanje in uresničevanje novih evropskih načel za Slovenijo in njene državljane velik izziv. Združevanje in hkrati ohranjanje nacionalne enkratnosti je imperativ, ki bo zaznamoval in pretresel vsa področja družbene stvarnosti naše države. Našo šolo...? Smernice so jasne, cilji enoznačni. Znanje, vedenje in spretnosti, ki bodo primerljive doma, v Evropi in po svetu. Kako? To pa ostaja neskončna, prostrana in čudovita pot iskanja vsakega posameznika. Pot, kije zaznamovana s presenečenji in spoznanji, nemirom in radovednostjo, zavedanjem in modrostjo, neodkritimi prostranstvi in neznanimi dimenzijami - in z nami, takšnimi kot smo ta trenutek. I ORGANIZACIJA ŠOLE Na podlagi drugega odstavka 41.člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) je Vlada Republike Slovenije na 28. seji, dne 24. maja 2001, sprejela sklep o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda “Gimnazija Ptuj”. Ustanoviteljica javnega vzgojno -izobraževalnega zavoda Gimnazija Ptuj je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice uresničuje Vlada Republike Slovenije. ORGANI GIMNAZIJE PTUJ svet šole ravnateljica pomočnik ravnateljice učiteljski zbor oddelčni učiteljski zbor razrednik strokovni aktivi svet staršev UČITELJI, KI POUČUJEJO NA ŠOLI V ŠOL LETU 2003/2004 Učitelj Predmet Razr. Ime predmeta Jelka Auguštin BIO Lovro Beranic ŠV Janez Bezjak FIZ Simona Blagovič BIO Slavica Bratuša FIL NEM Manja Bratuž ANJ Darinka Čretnik SLO Barbara Damjan LAT Branka Bezeljak Glazer SLO Gerald Htihner NEM Jasmina Jančič FIZ Mira Janžekovič SOC Estera Jelenko LUM Marijana Jeromel UZG SLO Alenka Ketiš ANG Simona Kokol MAT Bojanka Vlašič Kolarič ANG Sonja Kristovič MAT Brigita Vertič Kumer ANG Jožica Lah Lovrenčič GLS Irena Ljubeč BIO Peter Luknjar KEM Suzana Mal tar ŠV Peter Marčič INF Renata Merc NEM Marija Meznarič ZGO Oton Mlakar INF Gorazd Ojsteršek ŠV Vida Otič FIL Aleksandra Pal ANG Zdravka Pernek PSI Dušanka Pešec SLO Tatjana Pichler SLO Vesnica Pintarič RUS BIO Jelka Kokol Plošinjak ZGO Alenka Plohl Podgorelec SLO Klavdija Podhostnik ANG Jasna Regent FRA Branimir Rokavec ITA ZGO Darja Rokavec Jovanka Rosič KEM Anita Vršič SLO Igor Solina ŠV 4.b Biologija Športna vzgoja Fizika Biologija Filozofija Nemščina 2-g Angleščina Slovenščina 3.c Latinščina Slovenščina višji nivo Nemščina Fizika Sociologija 2.f Likovna vzgoja Ig Umetnostna zgodovina Slovenščina Angleščina Matematika 3.f Angleščina Matematika Angleščina Glasbena vzgoja 2.e Biologija Kemija Športna vzgoja l.c Informatika Nemščina 2.b Zgodovina Informatika Športna vzgoja Filozofija Angleščina 3.d Psihologija 4.e Slovenščina 4.c Slovenščina l.f Ruščina Biologija Zgodovina l.d Slovenščina 3.š Angleščina Francoščina Italijanščina Zgodovina 2.š 2.d Kemija 4.š Slovenščina Športna vzgoja IZOBRAŽEVALNI PROGRAM V šolskem letu 2003/20004 na ptujski gimnaziji izobražujemo 858 dijakinj in dijakov v 30 oddelkih; od teh so 4 športni oddelki. Izobražujemo tudi 2 oddelka maturitetnega tečaja. PREDMETNIK: gimnazij a Predmet 1.1 2.1 3.1 4.1 Slovenščina 4 4 4 4 Matematika 4 4 4 4 I. tuji jezik 3 3 3 3 II. tuji jezik 3 3 3 3 Zgodovina 2 2 2 2 Športna vzgoja 3 3 3 3 Skupaj ur na teden 19 19 19 19 Glasba 1,5 Likovna umetnost 1,5 Geografija 2 2 2 Biologija 2 2 2 Kemija 2 2 2 Fizika 2 2 2 Psihologija 2 Sociologija 2 Filozofija 2 Informatika 2 Nerazporejene ure 0 1-3 1-3 8-14 Tatjana Solina ŠV Maja Stanek MAT Aleksandra Štromajer NEM Stanislav Šenveter MAT INF Boštjan Šeruga ZGO SOC Igor Šeruga GEO Branka Šijanec ZGO GEO Mateja Šilak MAT Alenka Šuman MAT Janja Terbuc GEO Alenka Valentin Vida Vidovič SLO Viktor Vidovič FIZ Dobrinka Voršič Rajšp NEM Silvo Zapečnik SOC FIL Tomaž Zemljic ŠV Boris Zmazek KEM Vesna Zmazek MAT Melani Centrih ravnateljica Brane Rokavec pomočnik ravnateljice Darja Rokavec pedagoginja Jelka Kosi knjižničarka Slavica Pintar tajnica Majda Centrih Neubauer računovodkinja Darja Habjanič laborantka BIO Sonja Horvat knjižnični manipulant 3.e Športna vzgoja Matematika Nemščina Matematika Informatika 2.c Zgodovina Sociologija 3.a Geografija 4.d Zgodovina Geografija l.b Matematika l.š Matematika Le Geografija 4.a Biologija Slovenščina Fizika 2.a Nemščina Sociologija Filozofija 3.b Športna vzgoja La Kemija Matematika Tomi Kozar vzdrževalec učne tehnologije Vladimir Jalševec __ hišnik Štefka Cafuta čistilka Damjana Kristovič čistilka Sonja Sledič čistilka Ivanka Šenveter čistilka Majda Satler čistilka Majda Vrečar čistilka PREBLISKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM PREDMETNIK: športni oddelek Predmet 1.1 2.1 3.1 4.1 Slovenščina 4 4 4 4 Matematika 4 4 4 4 I. tuji jezik 3 3 3 3 II. tuji jezik 3 3 3 3 Zgodovina 2 2 2 2 Športna vzgoja 6 6 6 3-6 Skupaj ur na teden 22 22 22 22 Glasba 1,5 Likovna umetnost 1.5 Geografija 2 2 2 Biologija z ekologijo 2 2 2 Kemija 2 2 2 Fizika 2 2 2 Psihologija 2 Sociologija 2 Filozofija 2 Informatiko 2 Nerazporejene ure 0 1 1-2 10-12 Posebnost gimnazijskega predmetnika je v nerazporejenih urah. Nerazporejene ure so namenjene širjenju uporabnih znanj in sistematični pripravi na maturo: Pri oblikovanju skupin upoštevamo interese dijakov, vendar v skladu z normativi in standardi. ■ V 2.letniku omogočamo dijakom en izbirni predmet v obsegu dveh ur. V letošnjem šolskem letu so dijaki izbirali med informatiko, umetnostno zgodovino in tremi tretjimi tujimi jeziki (italijanski, latinski in ruski jezik) ■ V 3.letniku se začnejo priprave na maturo, zato so nerazporejene ure namenjene izbirnim maturitetnim predmetom. Dijaki v skladu s svojim interesnim področjem izberejo dva predmeta v obsegu ene ure. Izbirajo med vsemi razpisanimi maturitetnimi predmeti: zgodovina, geografija, sociologija, psihologija, umetnostna zgodovina, fizika, kemija, biologija in drugi tuji jezik (angleški, nemški, francoski). ■ V 4. letniku dijaki nadaljujejo s svojim izborom predmetov, ki mu je dodana še filozofija, le obseg ur za posamezni predmet je večji. Nerazporejene ure pa lahko namenijo tudi pripravi za opravljanje mature na višjem nivoju. ■ V športnih oddelkih so nerazporejene ure v 2.1etniku namenjene pripravi na maturo iz obveznih predmetov, v 3.in 4.letniku pa pripravi na maturo iz izbirnih predmetov. Izobraževalni program v športnem oddelku predvideva tudi en športni tabor letno: v Lin 2.letniku zimski, v 3. letniku pa letni. MATURITETNI TEČAJ Maturitetni tečaj je namenjen za pridobitev pravice prijave k maturi. Z vpisom v maturitetni tečaj kandidat pridobi status dijaka in s tem povezane vse pravice in dolžnosti. V maturitetnem tečaju je zagotovljeno toliko ur pouka, kot je predvideno z izobraževalnim programom. Priprava na maturo poteka iz obveznih maturitetnih predmetov in izbirnih, ki so v skladu z Razpisom za vpis za šolsko leto 2003/2004 (zgodovina, geografija, sociologija, angleški jezik, nemški jezik). OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE Obvezne izbirne vsebine so v gimnazijskem programu obvezni del predmetnika, vpisane v spričevalo. Sestavljene so iz: obveznega dela, ki ga morajo opraviti vsi dijaki, izbirnega dela, ki jim ga šola ponudi v obliki številnih dejavnosti, dijaki pa si izbirajo po lastnem interesu (izbirni del je predstavljen v poglavju o dejavnostih šole) in proste izbire, ki jo dijaki opravijo v institucijah izven šole. Dijaki L, 2. in 3. letnika morajo opraviti 90 ur obveznih izbirnih vsebin, dijaki 4. letnika pa 32 ur. Obvezni del je sestavljen iz: ■ športnih dni ■ kulturno umetniških vsebin - gledaliških, plesnih, glasbenih predstav, razstav, koncertov... ■ likovnih delavnic ■ zdravstvene vzgoje ■ zaključnih ekskurzij ■ vzgoje za družino mir in nenasilje ■ državljanske kulture ■ plesnih vaj Obvezni del zajema od 42-50 ur odvisno od letnika. Izbirni del ni z urami omejen in vanj sodijo vse dejavnosti šole. Prosta izbira - dijakom se prizna 20 ur dejavnosti, ki jih obiskujejo v institucijah izven šole (kultumo-umetniška in druga društva, športni klubi, glasbene šole, gledališki abonmaji....) DEJAVNOSTI ŠOLE Raziskovalni tabori: ■ jezikovni ■ matematični ■ družboslovni ■ naravoslovni * športni ■ literarni Projekti: - ASP mreža UNESCO šol ■ EKO šola ■ Odprta šola (razstave, prireditve) ■ ALPE ADRIA ■ projekti mednarodne izmenjave dijakov * ŠKL (moški) ■ Debatni klub ■ Projekt JUGEND SCHULE WIRTSCHAFT Ekskurzije: ■ Italija ■ Nemčija ■ Firence ■ Miinchen ■ Slovenija ■ zaključne ekskurzije Ostale dejavnosti: ■ prostovoljno socialno delo ■ kulturne dejavnosti ( razstave, literarni večeri, umetniška fotografija) ■ raziskovalno delo s spoznavanjem metodologije raziskovalnega dela ■ priprava in udeležba na tekmovanjih: ■ Cankarjevo priznanje ■ tuji jeziki ■ matematika ■ fizika ■ kemija ■ geografija ■ logika ■ informatika ■ šport ■ izdaja šolskega časopisa in literarnega glasila ■ šolski radio ■ pevski zbor ORGANIZACIJA DELA Urnik Pouk poteka za vse dijake dopoldan s tedensko menjavo turnusov. Turnusi se menjavajo tako, da vsak turnus traja en teden. Trajanje učnih ur: 7.10 -7.50 8.00 - 8.45 8.50- 9.35 odmor 9.50- 10.35 10.40 - 11.25 odmor 11.45-12.30 12.35 - 13.20 13.25 - 14.10 14.15-15.00 15.05 - 15.50 15.55 - 16.40 ŠOLSKI KOLEDAR September * pričetek pouka * Unesco tabor: Dediščina skozi umetniško oko mladih, PTUJ 2003 * Pot mladih, obisk slovenske ASP net * sodelovanje na Unesco taboru Trenta ob mednarodnem letu tekočih voda * sodelovanje v akciji GEOTRIP * sodelovanje na mednarodnem taboru Alpe Adria v Bratislavi * izmenjava dijakov iz Amboisa (Francija) * začetek sodelovanja v projektu JUGENDSCHULE V/IRTSCHAFT Oktober * roditeljski sestanek za 1. razrede * 5. oktober : svetovni dan učiteljev * 10. oktober: gimnazij ada * izmenjava dijakov iz Danske * strokovna ekskurzija v Miinchen * strokovna ekskurzija v Firence * 20. oktober - 24. oktober tabor (pevski zbor) * začetek pouka za maturitetni tečaj November * tabor: Nemška jezikovna diploma * 27. oktober. - 2. november jesenske počitnice * Comenius teden PREBLISKI Tudi v letošnjem šolskem letu smo se na ptujski gimnaziji potrudili in dijakom ponudili učbenike iz učbeniškega sklada. Dijaki si lahko izposodijo celoten komplet ali posamezne učbenike, ki jih dobijo v izposojo za eno šolsko leto. Če želijo, lahko ob koncu šolskega leta učbenike tudi odkupijo. Izposojevalnina za učbenik znaša tretjino cene učbenika. V letošnjem šolskem letu seje za izposojo učbenikov odločila kar polovica vseh dijakov naše šole. Večinoma so si izposojali posamezne učbenike, nekateri pa so se odločili za izposojo celotnega kompleta. Tudi v bodoče se bomo trudili, da bodo naši dijaki s pomočjo učbeniškega sklada prišli do učbenikov na čim cenejši način. Na pobudo sveta staršev smo v letu 1997 oblikovali Razvojni sklad. Zbrana sredstva nam omogočajo nakup učnih pripomočkov, učnih sredstev in sofinanciranje dijaških dejavnosti. Nadzor nad zbiranjem in uporabo finančnih sredstev izvaja finančni odbor, ki gaje imenoval Svet staršev. Prispevek staršev 1000 SIT mesečno nakazujejo starši s položnicami do 1. novembra, 20. decembra, 20 .februarja, 20. aprila in 20. junija. REGRESIRANA PREHRANA Tudi v šolskem letu 2003/2004 bo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport sofinanciralo prehrano za 20% dijakov naše šole. Kriterij za upravičenost do regresirane prehrane se določa na podlagi dohodka na družinskega člana v preteklem letu in dokazil o brezposelnosti, šibkem socialnem stanju družine-samohranilci, težavah v družini-alkoholizem, bolezen...Oddaja vlog je do 22.9.2003. Trajanje ocenjevalnih obdobij: 1 .ocenjevalno obdobje: 1. 9.-28. 11. prvi, drugi in tretji letniki 1.9.- 24. 12. četrti letniki in maturitetni tečaj 2.ocenjevalno obdobje: 1. 12. - 10. 3. prvi, dmgi in tretji letniki 24. 12.-21. 5.“^četrti letniki in maturitetni tečaj 3.ocenievalno obdobje: 10. 3. - 24. 6. prvi, dmgi in tretji letniki * 28. november zaključek prvega ocenjevalnega obdobja za prve, druge in tretje letnike December * 1. december - konferenca za 1. ocenjevalno obdobje za prve, druge in tretje letnike * 2. december - 4. december pisni del nemške jezikovne diplome * teden naravoslovja in tehnike * 10. december Dan človekovih pravic - sodelovanje na osrednji proslavi v Ljubljani * 24. december - zaključek prvega ocenjevalnega obdobja za četrte letnike * 24. december - konferenca za 1. ocenjevalno obdobje za četrte letnike * 26. december - 4. januar novoletne počitnice Januar * zimski športni dan * 12. januar - 16.januar športni tabor ( prvi in drugi letnik) * 12. januar - 16.januar jezikovni tabor (slavisti) * 26. januar - 30. januar naravoslovni tabor (fizika, kemija) * ustni del nemške jezikovne diplome UČBENIŠKI SKLAD RAZVOJNI SKLAD Februar * maturantski ples * 8. februar Prešernov dan * 13./14. februar: informativni dan * 16. februar - 22. februar zimske počitnice Marec * 10. marec - zaključek 2. redovalne konference za prve, druge in tretje letnike * 11. marec - konferenca za 2. ocenjevalno obdobje za prve, druge in tretje letnike * 6. marec - začetek predmaturitetnih preizkusov (tuj jezik) * 8. marec - 12. marec naravoslovni tabor (matematika) * 15. marec - državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje * izmenjava dijakov z Dansko April * 13. april - 14. april družboslovni tabor (zgodovina in geografija) * 21. april - velikonočni ponedeljek * 27.april - 2. maj majske počitnice * naravoslovni tabor (biologija) * izmenjava dijakov iz Amboisa Maj * 10.maj - matura slovenski jezik in književnost esej * 26. maj - 30. maj - tabor (naravoslovje) * 24. maj - 2. redovalna konferenca za četrte letnike * 26. maj - podelitev spričeval za četrte letnike * 29. maj - matura tuji jezik Junij * 31 .maj - 24. junij:matura (pisni in ustni del) * 18. junij - 3. redovalna konferenca za prve, druge in tretje letnike * 24. junij - zaključek pouka za prve, druge in tretje letnike * športni tabor - tretji letnik * strokovne ekskurzije * popravni izpiti Julij 19. julij - objava rezultatov mature s PREBLISKI SODELOVANJE S STARŠI Na naši šoli je sodelovanje s starši zelo pomemben element delovanja šole. Prepričani smo, da le starši, profesorji in dijaki skupaj lahko prispevamo k uspešnemu delu mladostnika v šoli. V šolskem letu načrtujemo dva roditeljska sestanka v posameznem oddelku, želimo pa si, da starši čim večkrat izkoristijo možnost individualnih razgovorov z razrednikom ali s posameznim profesorjem. Govorilne ure bodo vsak mesec, in sicer vsako drugo sredo v mesecu: - 8. oktobra -12. novembra -10. decembra - 14. januarja od 17.30 do 19.00. -11. februarja - 10. marca - 7. aprila - 12. maja V tem času se boste lahko pogovorili z razrednik in ostalimi profesorji. SVET STARŠEV Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika. Predstavnika izvolijo starši na roditeljskem sestanku. Svet staršev daje soglasje s predlogom za nadstandardne programe, mnenje pri predlogih o razvoju šole in letnem delovnem načrtu,razpravlja pri poročilih o učnem uspehu in vzgojno-izobraževalni problematiki in opravlja dmge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.Pomembno vlogo ima pri oblikovanju in izvajanju Razvojnega sklada. Seznam predstavnikov v Svetu staršev: Prvi letniki izvolijo svoje predstavnike na 1. roditeljskem sestanku MARKOVIČ ŽARKO - predsednik 2.A ADRIANA METLIČAR 3.D NATAŠA PETROVIČ 2.B IDA MARKEŽ 3.E JANKO RAJH 2.C DRAGICA VOJSK 3.F IVO REPEC 2.D ALEKSANDER SOLOVJEV 3.Š ANICA KOLARIČ 2.E EVELIN MAKOTER-JABLOČNIK 4.A MILAN TEMENT 2.F FRANCI VERBANČIČ 4.B ANDREJ ŠOMEN 2.G RUDI BELŠAK 4.C VERA LONČARIČ 2.Š ZDENKA M1KLAŠIČ 4.D DRAGO VRTIČ 3.A KSENJA SAMOLJENKO 4.E SREČKO KOLAR 3.B JOŽICA PETROVIČ 4.F VIKA BREZNIK 3.C IVAN EMERŠIČ 4.Š LILIJANA RUMEŽ PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDU V GIMNAZIJAH Pravilnik o šolskem redu v gimnazijah opredeljuje tudi dolžnosti dijakov (3.člen), hišni red (5.člen), pedagoška pogodba (statusi-9.člen) in izrekanje priznanj in nagrad (30.člen). Upoštevanje pravilnika in pravil hišnega reda je osnova za dobro počutje in prijetno preživljanje šolskega časa. Zato pričakujemo od slehernega dijaka upoštevanje in izpolnjevanje pravil pravilnika in hišnega reda. DOLŽNOSTI DIJAKOV (3.člen) “Človek pusti v šoli precej svojega življenja in precej neduhovito gaje zapravljati s slabimi trenutki. Vsakdo ima prej ali slej priložnost, da ga sreča pamet. Treba je storiti vse, da bi bila to njegova pamet.” Dovoljeno je... .. .biti pravočasno pri pouku, .. .potrkati na vrata zbornice ali tajništva in povprašati po profesorju, ki ga še ni v razredu pet minut po začetku učne ure, .. .paziti na šolski inventar: ni kriv, če pri kakšnem predmetu zamočiš, .. .upoštevati navodila EKOšolcev pri ohranjanju čistoče učilnic in hodnikov: stene prepusti plačanim umetnikom, klopi pa naj nadomesti papir, saj veš, da prenese več, .. .odmor preživeti na platoju pred šolo, .. .ustvarjalno preživljati proste ure v knjižnici. Ni kaznivo. .. .. .soditi med tiste, ki vzbujajo pozornost z uporabo možganskih krivulj, namesto med tiste, ki to počnejo z glasnimi grli, .. .zamuditi čik pavzo, .. .mahcati le v jedilnici in pospraviti mizo za sabo, .. .izogniti se pretepu: najboljši pretep je zamujen pretep, .. .drogirati se s športom, knjigo, raziskovalno nalogo, pevskim zborom. Prebliski itd... Dovoljeno je... .. .redno obiskovanje pouka; o špricanju le to: zbežati zna vsak, zmagati pa le nekateri, .. .pozdravljati profesorje in druge zaposlene na šoli, .. .biti vljuden z obiskovalci šole, .. .brati vsa obvestila na oglasnih deskah za dijake. Dovoljeno ni.... ... kaditi v šolskih prostorih in okolici - razen na mestu, določenem za kadilce, ... uporabljati mobilne telefone med poukom, .. .uporabljati šolsko dvigalo, .. .pisati, risati, lepiti žvečilne po zidovih, stenah, klopeh in drugi opremi, .. .uničevati učno opremo in pripomočke, .. .uporabljati žaluzije brez nadzora profesorjev. VPRAŠANJE: Ali je opravičljivo kršiti pravila, ki veljajo za vse? ODGOVOR: Ne. Kršenju pravil sledi kazen. Pravilnik je sestavljen s pomočjo misli Slavka Pregla v knjigi Počesane muhe. HIŠNI RED (5.člen) DEŽURSTVO DIJAKOV Poleg dežurstva dijakov dežurstvo opravljajo tudi učitelji. Z doslednim uresničevanjem nalog dežurni dijaki in učitelji pripomorejo k nemotenemu pouku in dobremu počutju vseh v šoli. Naloge dežurnih dijakov ❖ Dežurstvo dijakov se prične ob 7.50 uri in se konča ob 14.15 uri. ❖ Popoldansko dežurstvo se prične ob 14.15 uri in se konča ob 16.40 uri. ❖ Dijaki določenega oddelka dežurajo po razporedu, ki ga naredi razrednik. Če je dijak, ki je na vrsti za dežurstvo odsoten, ga nadomesti naslednji po vrstnem redu. Samovoljna zamenjava vrstnega reda ni dovoljena. ❖ Dežurni dijak, ki mora biti obvezno pri pouku (šolska naloga, test, napovedano spraševanje..), mora o zamenjavi obvestiti dežurnega učitelja. ❖ Dežurni dijak daje potrebne informacije obiskovalcem, o vseh nepravilnostih in dogodkih seznanja dežurnega učitelja. ❖ Ob nejasnih situacijah ne ukrepa samostojno, temveč obvesti dežurnega učitelja ali vodstvo šole. ❖ Dežurni dijak opozarja dijake na kršitve hišnega reda in skrbi za red in čistočo na hodnikih in v okolici šolske zgradbe (ploščad pred šolo, gospodarsko dvorišče...). ❖ Dežurni dijak svoja opažanje vpiše v knjigo dežurstev. Knjigo dežurstev dvigne zjutraj v tajništvu in jo po končanem dežurstvu vrne v tajništvo. HRANJENJE GARDEROBE Dijaki so dolžni hraniti garderobo v garderobnih omaricah. INFORMIRANJE DIJAKOV Informiranje poteka preko šolskega radia in obvestil na oglasnih deskah in preko interneta. PREBLISKI Na podlagi 18. člena Zakona o gimnazijah (Ur. 1. RS, št. 12/96) ter Pravilnika o prilagajanju šolskih obveznosti (Ur. 1. RS št. 89/98) ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih izdaja PRAVILNIK O STATUSIH (9.CLEN) L SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Ta pravilnik ureja prilagajanje šolskih obveznosti dijakom Gimnazije PTUJ, ki: se vzporedno izobražujejo v več šolah oziroma po več izobraževalnih programih ali aktivno sodeluje v priznanih kulturno-umetniških skupinah ali društvih; se pripravljajo na državna ali mednarodna tekmovanja v znanju; pripravljajo raziskovalno nalogo; so aktivni športniki - tekmovalci. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSA 2. člen Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje (status kulturnika) Status dijaka kulturnika si lahko pridobi dijak, ki se vzporedno izobražuje v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe, obiskuje zaključne razrede osnovne glasbene šole, aktivno sodeluje v priznanih kulturno-umetniških skupinah ali društvih, oziroma s svojim samostojnim kulturno-umetniškim delom dosega vidne rezultate. Status dijaka tekmovalca Status dijaka tekmovalca si lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na državna ali mednarodna tekmovanja iz znanja, če ga državno strokovno društvo, združenje ali drug pristojni organ, ki organizira ali vodi priprave, na ta tekmovanja uvrsti. Status dijaka športnika - tekmovalca Status dijaka športnika - tekmovalca si lahko pridobi dijak, kije registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez. Status dijaka vrhunskega športnika Status dijaka vrhunskega športnika si lahko pridobi dijak, ki ima naziv vrhunskega športnika v skladu z zakonom o športu. Ta status ureja šola z individualnimi pedagoškimi pogodbami. in. POSTOPEK DODELITVE STATUSA IN TRAJANJE LE TEGA 3. člen Pridobitev statusov iz 2. člena tega pravilnika s pisno prošnjo, naslovljeno na vodstvo šole za pridobitev statusa, predlagajo starši ali zakoniti zastopniki dijaka ali polnoletni dijak. Prošnjo je potrebno oddati razredniku. K pisni prošnji je potrebno predložiti: • za status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, potrdilo o vpisu v drugo šolo oz. drug izobraževalni program in urnik; potrdilo o sodelovanju v kulturno umetniških skupinah ali društvih, ter program dela. • za status dijaka tekmovalca iz znanja potrdilo državnega strokovnega društva, združenja ali drugega pristojnega organa, ki organizira ali vodi priprave (mentor) na tekmovanja iz znanja, da se dijak pripravlja in sodeluje v uradnem tekmovanju na državni ali mednarodni ravni; • za status dijaka športnika potrdilo o članstvu v klubu ali društvu, potrdilo o registraciji pri nacionalni panožni športni zvezi in potrdilo da tekmuje v uradnem tekmovanju te športne zveze, mnenje mentorja/trenerja, umik treningov, koledar tekmovanj in največje tekmovalne uspehe v minulem letu. • za status vrhunskega športnika listino o dodelitvi naziva vrhunski športnik. Če pridobitvi statusa mladoletnega dijaka eden od staršev pisno nasprotuje, statusa ni mogoče dodeliti, dokler se starša o tem ne sporazumeta. To velja tudi za polnoletne dijake, ki skupaj s starši podpišejo soglasje za zbiranje osebnih podatkov in obveščanje staršev o dijaku. Razrednik na osnovi oddane dokumentacije poda svoje mnenje o statusu dijaka oddelčnemu učiteljskemu zboru. Oddelčni učiteljski zbor na osnovi mnenja razrednika sprejme mnenje o statusu dijaka. O dodelitvi statusa dijaka odloči s sklepom ravnatelj šole. 4. člen Rok za prijavo Roki za prijavo za pridobitev statusa je 15.10. za vse dijake, razen za dijake tekmovalce. Rok zanje je 15.11. v tekočem šolskem letu. 5. člen Veljavnost statusa Status velja za tekoče šolsko leto oziroma do prenehanja aktivnosti (status tekmovalca iz znanja velja za čas priprav in za čas tekmovanja...) IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI 6. člen Pravice in obveznosti dijaku s statusom določi ravnatelj s sklepom o dodelitvi statusa. 7. člen Pravice dijaka, ki pridobi status: PREBLISKI lahko se dogovori za datum ustnega ocenjevanja, in sicer v roku 14 dni na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja, lahko obiskuje treninge, priprave, nastope, tekmovanja, opravlja nujno raziskovalno delo v času pouka in sicer, v dogovorjenih terminih. 8. člen Obveznosti dijaka, kije pridobil status: • ocenjen mora biti v vsakem ocenjevalnem obdobju, • termine odsotnosti najavi dijak razredniku takoj, ko je z njimi seznanjen ali vsaj en teden pred izostankom, • dijak s statusom je dolžan zastopati šolo na tekmovanjih ali drugih prireditvah, • dijak s statusom mora o vsaki spremembi, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za pridobitev in ohranitev statusa, v sedmih dneh obvestiti razrednika. Dijak, ki mu je status dodeljen, podpiše pogodbo o statusu. S podpisom potrdi, daje seznanjen s Pravilnikom o statusih in da se ga bo držal. En izvod pogodbe obdrži, kopije hrani razrednik Dogovor o prilagajanju šolskih obveznosti se sklene v osmih dneh po pridobitvi statusa in začne veljati, ko ga podpiše vsaj eden od staršev mladoletnega dijaka oziroma polnoletni dijak in ravnatelj šole. V. PRENEHANJE IN MIROVANJE STATUSA 9. člen Dijaku lahko preneha status: • na njegovo željo ali zahtevo staršev mladoletnega dijaka • če mu je dodeljen za določen čas • če mu preneha status dijaka • če se mu odvzame 10. člen Dijaku se lahko odvzame status: • če je ob koncu ocenjevalnega obdobja negativno ocenjen pri enem ali več predmetih, • če ne upošteva 8. člena tega pravilnika. 11. člen Dijaku se lahko odvzame status po 10. členu tega pravilnika na osnovi pisnega predloga razrednika, mentorja oziroma oddelčnega učiteljskega zbora... 12. člen Dijak, ki iz naštetih razlogov izgubi status, le- tega lahko ponovno pridobi, če se izkaže, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je status izgubil. Dijak ponovno ureja status v dogovoru z razrednikom in mentorjem. 13. člen Šola lahko odloči, da dijaku status miruje, če tako sam želi ali to predlagajo njegovi starši oziroma drugi podpisniki dogovora. Med mirovanjem statusa dijak ne more uveljavljati pravic, ki so mu bile z njim dodeljene. O mirovanju odloči ravnatelj šole v osmih dneh po prejemu utemeljenega pisnega predloga. VI. VARSTVO PRAVIC 14. člen Seznam dijakov, ki so pridobili status, se objavi. V dnevnik in redovalnico se vpiše (označi) dijaka, ki je pridobil status in trajanje statusa (pri dijakih tekmovalcih). Sklep o dodelitvi statusa je enako obvezujoč za vse, na katere se nanaša oziroma so ga podpisali. 15. člen Dijak, ki ga njegov status zadeva, lahko ob pridobivanju ali prenehanju statusa, med mirovanjem oziroma v zvezi z uveljavljanjem pravic in obveznosti iz statusa zahteva, da se odločitve preverijo, ali jim ugovarja, če meni, da so v nasprotju z določbami tega pravilnika. Uvedbo postopka na šoli lahko zahtevajo starši mladoletnega dijaka ali polnoletni dijak s pritožbo; vložijo jo v osmih dneh po prejeti pisni odločitvi oziroma v tridesetih dneh po nastanku razlogov za varstvo pravic, kadar o tem ni izdan predpisan akt. 16. člen O pritožbi zaradi neupoštevanja dogovorjenih pravic oziroma obveznosti, ki izhajajo iz statusa, odloča ravnatelj šole. O pritožbi zoper odločitev ravnatelja glede statusa po tem pravilniku oziroma glede neupoštevanja dogovorjenih pravic in obveznosti odloča svet šole. Odločitev sveta šole je dokončna. 17. člen Če je v postopku ugotovljeno, daje šola ravnala v nasprotju z dogovorjenimi obveznostmi, je dolžna dijaku zagotoviti novo možnost, da jih opravi oziroma mu na drug način prizna pravico. VII. KONČNA DOLOČBA 18. člen Ta pravilnik velja od 14.11.2002. Ravnateljica: Melani Centrih PREBLISKI MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ IN NAGRAD DIJAKOM (30.ČLEN) Ta pravilnik določa merila in način podeljevanja pohval in priznanj dijakom Gimnazije Ptuj v skladu s Pravilnikom o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole. I. Dijaki ali skupine dijakov lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli in izven nje, če predstavljajo šolo prejmejo: priznanja nagrade PODATKI O ŠOLI Podrobne informacije o šoli pa so dosegljive tudi na naši web strani: www.gimptuj .net GIMNAZIJA PTUJ VOLKMERJEVA 15 2250 PTUJ e-mail: info@gimptuj.net II. Priznanja in nagrade lahko predlagajo: razredniki drugi strokovni delavci šole mentorji dejavnosti oddelčne skupnosti skupnost dijakov na šoli starši ravnateljica šole športni klubi, kulturne ustanove, javni zavodi... TELEFONSKE ŠEVILKE: Tajništvo 748 28 10 Zbornica 748 28 35 Ravnateljica 748 28 11 Pomočnik ravnateljice 748 28 12 III. Priznanja Priznanja so lahko: priznanja razrednika, priznanja oddelčnega učiteljskega zbora, priznanja celotnega učiteljskega zbora in priznanje ravnateljice. Pisna priznanja se podeljujejo za: a) prizadevno delovanje pri pouku, interesnih dejavnostih, pomoč sošolcem, pozitiven vpliv na razred b) doseganje vidnih rezultatov na različnih šolskih srečanjih oziroma tekmovanjih c) sodelovanje dijaka na regijskih srečanjih IV. Nagrade Nagrade se podeljujejo za dosežek, ki je pomemben za vso šolo in znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. Nagrade se podeljujejo za: a) prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu, b) večletno prizadevno delo v raznih interesnih dejavnostih, c) doseganje vidnih rezultatov na regijskih in državnih tekmovanjih, d) doseganje vidnih rezultatov v športnih disciplinah, kadar dijaki predstavljajo šolo. Pedagoginja 748 28 13 Knjižnica 748 28 27 Računovodstvo 748 28 14 Aktiv SLO 748 28 15 Aktiv MAT 748 28 16 Aktiv ANG 748 28 17 Aktiv NEM, ERA 748 28 18 Aktiv KEM 748 28 19 Aktiv FIZ 748 28 20 Aktiv BIO 748 28 21 Aktiv PSIH; SOC; FIL 748 28 22 Aktiv ZGO, GEO 748 28 23 Aktiv UVZ 748 28 24 Aktiv ŠVZ1 748 28 25 Aktiv ŠVZ2 748 28 26 fax. 748 28 28 V. Dijak, dijakinja, generacije Dijaka generacije razglasi na predlog celotnega učiteljskega zbora ravnateljica šole. Za dijaka, dijakinjo generacije je lahko imenovan dijak ali dijakinja, ki izpolnjuje naslednje kriterije: a) ima odličen uspeh vsa štiri leta, b) je dosegel izjemni rezultat na državnih tekmovanjih in seje aktivno vključeval v različne dejavnosti šole, c) je deloval pozitivno, človeško in humano v oddelčni skupnosti, d) je s svojim ugledom in uspehi bistveno prispeval k dobremu imenu šole. PREBLISKI posebna izdaja — INFORMACIJE, OBVESTILA ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004, september 2003 Transakcijski račun: 01100-6030725840 Izdala: Gimnazija Ptuj Za izdajatelja Branimir Rokavec