SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman veljal: Za eelo leto predplaCan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., xa Četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Vredniitva t e 1 • f o n - i t e v. 74 Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) »»prejema npravniStTo ln ekspedlelja t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 131. V Ljubljani, v torek 81. maja 1898. Letnilc XXVI Gabilo na naročbo. S I. junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 ., Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 .. Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ TJpravništvo »Slovenca". fiinkošti. ii. Avstrijska zbornica je vzlasti zadnja leta klasičen dokaz prave babelske zmešnjave glede jezikovnega vprašanja. Kolikor večkrat je ta stvar na dnevnem redu, tem bolj se kaže, da je parlament v sedanji sestavi nezmožen ta vozel tako razrešiti, da bi bili zadovoljni z rešitvijo vsi narodi v Avstriji. Vzrok tej neplodnosti so načela, po katerih se rešuje jezikovno vprašanje. Sila močnejšega kakor povsod v nekrščanskih državah ima tudi tukaj prvo in odločilno besedo. Tu nedostaje temelja krščanske pravičnosti in zato je vse delo prazno, ker se gradi brez podlage. Avstrija ne more biti pomirjena, razen ako v njej zavladajo načela krščanske pravičnosti in ljubezni tudi v javnem življenju. V tem oziru se bavi presvitli knez in škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič v svojem prvem listu ter glede narodnostnega vprašanja pravi; »Predno zaključim, omenim naj še eno neenakost! O kako se razlikujemo po narodnosti! Mi smo Slovenci, najbližji so nam razni slovanski narodi; z nami v isti državi žive Nemci, Madjari, Rumuni; v Evropi imamo se Francoze, Angleže, Ilolandce, Italijane, Španjce, Grke in druge; v drugih delih sveta stanujejo zopet drugi narodi. Dobro vemo, kako se pojedini razlikujejo. Različen jim je broj, značaj, različno bogastvo, slovstvo, različne znanosti in umetnosti, različne namere in koristi. Lahko se dogodi, da so si narodi nevoščljivi, da nekateri postanejo oholi in druge zaničujejo; lahko se dogodi, da narod postane popolnoma aebič&r. in gleda samo na svojo korist, za katero se podi, ne pazeč na sosedni narod, pa mu škoduje in vzbuja sovraštvo; lahko se dogodi, da narod prikračuje narodu njegove naravne pravice, da se no more izobraževati na temelju svoje narodnosti, da se ne more svobodno posluževati svojega jezika. Zato nam pripoveduje žalostna povest, kako so se stari narodi sovražili in se krvavo pobijali. Na žalost opažamo, da tudi dandanes ni bolje. Ali mi je treba omenjati, kako se narodi sovražijo, preganjajo, grde? Ali mi je treba s prstom kazati na Evropo ali Ameriko ali kam drugam, da se o tem prepričamo ? Uresničujejo sc tužne besede Odrešenikove, ki je prerokoval, da se bo vzdigal narod zoper narod. O, premili mi bratje Slovenci, to ni v duhu kraljestva Jezusovega! Kakor posamezni ljudje, tako so tudi narodi pred Bogom enakovredni; vsak ima pravico, da živi in napreduje po narodni svoji posebnosti, pravico, da ga drugi spoštujejo in ga ne zavirajo, marveč pospešujejo v narodnem razvitku. Saj smo vsi otroci božji, vsi odkupljeni z dragoceno krvjo Jezusovo, saj imamo vsi isti večni namen. Res, vsak narod naj varuje svoje pravice, naj se prizadeva za svoj napredek in za svoje blagostanje, toda tako, da sosednega naroda ne žali, da mu ne krati njegovih pravic, da mu ne kvari njegovega blagostanja. Ako bi njegovo prizadevanje škodovalo drugemu narodu, mora se omejiti, mora se zatajiti. Tako zahteva pravičnost in ljubezen. Kakor smo dolžni ljubiti bližnjega, bližnjik pa nas, tako smo tudi dolžni iskreno ljubiti vsak narod, a vsak narod je tudi dolžan nas iskreno ljubiti. Kako lepo, mirno in zadov(#jno bi med seboj živeli! Toda taka bratovska ljubezen je možna samo na podlagi Jezusovih naukov, ker edino v svitu teh naukov vidimo, da narodnost ni sama sebi namen, da ni največje naše dobro, ampak samo veliko dobro naravnega reda in kakor vsa druga dobra tega reda le koristno sredstvo, da si osvojimo dobra nadnaravna, večna dobra. Na tem temelju ne bomo narodnosti precenjevali, ampak cenili tako, kakor zasluži; na tem temelju sc bomo mogli ljubiti, v ljubezni pa lepo zgladiti vsa mogoča medsebojna nasprotstva; ker »ljubezen je potrpežljiva in dobrotljiva, ljubezen ni nevoščljiva, LISTEK. »Velik škandal-6. »Slovenski Narod« je poročal dne 6. maja v št. 102. pod naslovom »velik škandal« iz Celovca : »Javno mnenje pri nas je kaj razburjeno vsled najnovejšega, škandaloznega slučaja, ki se je primeril te dni v ženskem samostanu v B r e ž a h*) na Zgornjem Koroškem. Pripoveduje se tako-le : V Brežah je bila v ondotnem samostanu neka šolarica zaljubljen a*). Njene to-varišice, nahujskane od nun, planile so na ubogo deklico, ji šiloma raztrgale vso obleko, jo podrle na tla in jo z divjo srditostjo pretepale. Dekle je bilo precej poškodovano. Vrhu tega pa je došel tudi ukaz, da naj pahnejo »grešnico« v naj temnejšo klet*), kjer naj prebije celih dvajset dnij ob samem kruhu in vodi. Toda ubogi re-vici se je pet i*) dan posrečilo, uiti grozni kazni. Dekle, prišedši na prosto, je brž povedalo drugim ljudem, kaj se ji je pripetilo v samostanu. Seveda je bilo vse mesto takoj po koncu vsled tega nezaslišanega dogodka. Ljudje so hoteli šiloma udreti v samostan. Le energičnemu postopanju ondotne žendarmerije gre zasluga, da se temu »zavetišču« ni pripetilo nič hudega. Iz Celovca je takoj šel tja državni pravdnik s komisijo, da preišče vso *) Podčrtano v „S1. N." stvar, tudi na Dunaj so hitro brzojavili, češ da ta »živinski slučaj« ne sme kar tebi in meni nič mirno potlačiti. Nemški listi poročajo o stvari drugače. Pravijo, da je iz samostana pobegnila 40 letna redovnica Tomazija Kainzhvander, ker so jo v samostanu pretepali in jej niso dali nič jesti, baje, ker svoje dedščine v znesku 500 gld. ni hotela samostanu prepustiti. Župnik je ubeglo redovnico pregovoril, da se je vrnila v samostan«. Tako »Slovenski Narod«. »Delavec« (št. 15.) je to notico ponatisnil iz »SI. Naroda« pod novim naslovom: »K poglavju o krščanski ljubezni do bližnjega« in s sklepom : »Brez komentarja«. Že opetovano smo obžalovali, da nekateri slovenski listi (»SI. Narod«, »Rodoljub«, »Delavec«) tako preže na škandale. Moj Bog, kam bodemo prišli, če bodemo spravili v javne liste vse, kar se o kom govori po beznicah in vlačugarskih zakotjih ! Sam »Slovanski Svet« je ojstro bičal, da »SI. Nar « toli rad našteva »razne ljubavne zgodbico in vestno beleži škandalčke, kar vse izstriže iz nemških novin«. Še bolj jo obžalovati, da prinašajo najrajše take »pikantne novice« o duhovnikih in samostanih ter da jih nikdar no prekličejo, čc tudi se je očitno izkazala nedolžnost! Če tako delajo m a s o n s k i in liberalni listi, kijim je j e d i n i smoter trgati i z s r c k r š č a n s k o v c r o, je t o d o u hi o v n o, a kaj naj rečemo o listih, ki kličejo blagor katoliški cerkvi? Taki se nam zde podobni »prijateljem« sv. Ilijeronima, ki o njih piše betlehemski samotar tako-lc : »Poljubljali so mi roke, a potem so s kačjim jezikom gnusili moje ime ; pomilovali so me z ustnicami, v srcu pa so se režali!« »Velik škandal«, »škandalozni dogodek«, »živinski slučaj« - tako je pisal »SI. Narod«.' Sodili bi, da bo naročil svojemu dopisniku, naj poizve, kaj je dejal državni pravdnik, ki je »takoj šel tja s komisijo«, kaj so odgovorili z Dunaja, kamor so vendar »hitro brzojavili, češ da so ta živinski slučaj ne sme kar tebi in meni nič mirno potlačiti«. To bi terjal »blagor cerkve«, to bi terjala pa tudi vsaka še tako majhna troha poštenja ! A nič! Že 18. maja je naznanilo deželno sodišče da je državni pravdnik vse pustil »\vegen Ab-ganges eines striiflichen Thatbestandes«, celovški dopisnik »Narodov« pa še do danes ni zinil nobene o tem. Naj torej stvar pojasnimo mi. V Brežah so je res dogodil »velik škandal in živinski slučaj.« Zagrešile ga pa niso nune, kakor bodo čitatelji takoj uvideli. Sestra Tomazija je bila najprej učiteljica, potem nekaj časa usmiljenka. Toda od usmiljenk je ušla. Ker dominikankam v Brežah to ni bilo znano, so jo vsprejele"v samostan. 1 iila je malo pokorna, prepirljiva, časi celo lažnjiva. Prednica jo je opominjala. Ker je vedno osorno odgovarjala, se ni upala naposled niti opominjati je, am- "L i, i 1L ne napihuje se, ni častilakomna, ni sebična, ni razdražljiva, ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli se pa resnice, ona vse potrpi, vse veruje, vse upa, vse prenese.« Tako moramo ljubiti narode celega sveta, še bolj narode v našem cesarstvu, najbolj pa drugi narod v naši deželi.« Načel, tako lepo izraženih v teb besedah, smo se Slovenci vedno držali v borbi za svoje narodnostne pravice in želeli bi le, da ista načela stopijo v veljavo tudi pri naših sosedih, potem ne bo neplodnih narodnih prepirov med nami, marveč blagodejno tekmovanje za duševni in gmotni napredek narodov. Politični pregled. V Ljubljani, 31. maja. Preosnova uradniških plač. Kakor znano, obljubil je finančni minister dr. Kaizl v svojem ekspozeju, da se uveljavi 1. 1896 sklenjeni zakon glede preosnove uradniških plač na vsak način še tekom tekočega leta. Oas za to sicer še ni določen, vendar pa se splošno sodi, da vlada predloži tekom poletja omenjeni zakon v potrjenje. Potrebščino, ki znaša okroglo 16 milijonov, namerava pokriti z uvedbo davka na prodajo sladkorja, ki bo znašal 6 gl. od meterskega stota. Dotični zakon se baje predloži poslanski zbornici že tekom prihodnjih dnij in se bo opiral v glavnih potezah na načrt, ki ga je svojedobno izdelalo Badenijevo ministerstvo. Vlada hoče vse poskusiti, da se reši ta zadeva parlamentarnim potom. Toda, kakor vse kaže, vlada ne more dosti pričakovati od sedanje zbornice, posebno še, ako se prične burna obstrukcija, ki jo napovedujejo nemško-na-nacijonalni kričači. Kaj pa se zgodi v slučaju, da se predloga ne bo mogla rešiti parlamentarnim potom, dosedaj še ni nič znanega. Mogoče, da poseže grof Thun po najskrajnejem sredstvu in da s pomočjo paragrala 14 reši zastarelo vprašanje. Graški mestni zastop razpuščen. V soboto popoludne po sklepu lista prejeli smo brzojavno poročilo, cla je graški namestnik marki Bac-quehem razpustil graški mestni zastop v smislu § 29. občinskega reda za mesto Gradec in poveril okrajnega glavarja barona Hammer Burgstalla z vodstvom mestnih agend, dokler se ne snide novi mestni zastop. Ta vest se je bliskoma raznesla po Gradcu in drugih avstrijskih mestih in oholi Votanovci so do skrajnosti poparjeni. Namestnik je izvršil ta korak po naročilu ministerskega predsednika, s katerim se jc prejšnje dni razgovarjal o vladajočih razmerah v Gradcu. V odloku, ki se je v soboto popoludne ob 3. uri dostavil dosedanjemu županu dr. Grafu, se naglaša, da je občinski svet s svojim sklepom v seji 25. t. m. glede imenovanja grofa Gleispacha, glede pak ji je navadno opomine zapisala na listek ter ga položila na njen klečalnik. Sestra Tomazija se je čutila vedno bolj nezadovoljno ter je naposled ubežala iz samostana. Seveda je marsikaj rekla proti samostanu. Breški velelib. podžupan Hodi pa je bržčas prebral že nekaj čifutskih romanov o nunah in menihih in takoj mu je stopila pred dušo strašna podoba, kakor jo znajo tako moj-stersko narisati o nunah nevedni in lažnjivi liberalni pisači. Vprašal je, kako so ravnali ž njo, in ko je dejala: grdo, gledal je v duhu, kako so nune »planile nanjo, strgale ji obleko s telesa, podrle jo na tla in pretepale jo.« Vprašal je, če imajo v samostanu tudi bičanje. Sestra Tomazija je odgovorila: tucli. Takoj je vedel gospod podžupan, kaj in kako. Videl je zopet v duhu, kako so ubogo grešnico zvezali, bičali jo z vrvmi in škorpijoni, da je bila kmalu vsa pokrita z ranami. Vprašal je : Ali je tucli post v samostanu? »Tudi«. Morda celo o vodi in kruhu ? »Tudi«. Pa katero tudi zapro ? »Tudi«. In zopet je videl gospod podžupan v veleliberalnem duhu, kako so vrgli sestro Tomazijo v najtemnejšo klet, kjer »naj prebije celih dvajset dnij ob samem kruhu in vodi.« Strašno, strašno ! Torej je vse res, kar pišejo o katoliških samostanih ! si je mislil mož in z ogorčenjem je napisal ulogo na deželno sodišče v Celovcu, da mora priti takoj komisija ter na lici mesta konstatirati »živinski slučaj.« Vse liberalne Breže so zaklicale : gorje! Knezoškol je sestro Tomazijo pregovoril, naj se vrne v samostan, do- reservnih častnikov in glede bosenskega polka prekoračil svoj delokrog, ker je segal v pravico krone glede imenovanja uradnikov in v najvišje vcjno poveljništvo. Župan dr. Graf je moral takoj oddati posle vladnemu komisarju ter je že ob 4. uri ostavil svojo pisarno in ni mogel niti občinskih svetnikov pozvati k seji, v kateri bi se bil vložil »energičen« protest na notranje ministerstvo, kar srčno obžalujejo ultragermanski listi a la »Tag-blatt«, »Tagespost« i. dr. Mestna policija se je takoj pomnožila, oziroma zamenila z orožniki, katerih je prišlo 200 še v soboto zvečer. Vladni komisar jo izdal strog ukaz na prebivalstvo, v katerem se mu zabičava, naj so ne zbira v večje skupine, ampak se vede popolno mirno, ker sicer se bodo uporabljala najstrožja sredstva. Tako so jo toraj graški prenapeti kričači skupili pošteno za svojo modrost. »Energični« mestni očetje so menili izriniti iz mesta vrle Bošnjake, toda mesto njih so morali sami ostaviti slavni mestni rotovž. Ob jednem se pa tudi poroča, da namerava vojna uprava pomnožiti vojaško posadko v Gradcu z novimi polki, mej katerimi bode tudi še jeden polk bcsenskih vojakov. To je občuten udarec za prenapeto graško kliko, ki je na vseh koncih in krajih rohnela proti Bošnjakom. Seveda se v nemško nacijonalnih poslaniških krogih vse pripravlja na kar najodločnejo akcijo v državnem zboru takoj v jutrišnji seji. Cela Germanija z vitezom Hochenburgerjem na čelu bo ropotala po zbornici in vprizarjala škandale, kakoršnih so zmožni le najgorji lopovi. Toda vse to jim ne bo nič koristilo, kajti grof Thun je s tem korakom pokazal, da hoče z železno vztrajnostjo in brezobzirnostjo postopati proti največjim sovražnikom Avstrije in državnega reda. Volitve v Srbiji. Minuli teden so se zavr-šile v Srbiji prvotne volitve za skupščino. Voli se, kakor pri nas, po volilnih možeh. Izpale so prvotne volitve tako, da se sme zanašati vlada na veliko večino, kajti kakor se poroča iz Belgrada, bo prišlo v zbornico skoro dve tretjini vladnih privržencev in le jedna tretjina bo tvorila opozicijo. Z vlado pojde velika večina liberalcev pod vodstvom bivšega regenta llističa ter večina bivših naprednjakov in zmernih radikalcev, v opoziciji ostanejo pa le pristaši liberalca Ribaraca, nekaj naprednjakov in vsi somišljeniki radikalca Pasica. Da je vse tako izpalo, kot je želela vlada, se pač ni čuditi, kajti po sedaj veljavni ustavi ima vlada toliko oblast v tem oziru, da lahko dela volitve, kakor se ji poljubi. Javno mnenje seveda ni povse na njeni strani, toda pomoči ni. Ministerska kriza v Italiji. »Agencia Štefani« je objavila v soboto nastopno vest: Vsled nesporazumljenja, ki se je pokazalo v današnjem ministerskem svetu glede parlamentarnega poslovnega programa, je vložil zunanji minister Visconti kler ne pride iz Rima dovoljenje, da ga sme za vselej zapustiti, ker bi sicer bila za vedno izobčena. Sestra Tomazija se je vrnila. A liberalni Brežani so si mislili: gotovo jo bodo vrgli v večno ječo. Tolpe so se zbrale pred samostanom, pobili so več okenj, poslušali so, se li morda ne zasliši izpod podzemlja mili glas Tomazije, cla bi takoj s silo udrli v samostan. Celo gospodičnam so iz nežnih ustec kipele smrdeče zabavljice zoper nune. Komisija je prišla. Poklicali so sestro Tomazijo. Deželnega sodišča svetnik Wagner jo je »vzel na protokol.« Pokazala se je resnica. »Postili so jo o vodi in kruhu,« tožil je gospod podžupan. Na veliki petek se je res tako postila sestra Tomazija. »Ali samo Vi ?« vprašal jo je svetnik Wagner ? »O ne, vse nune!« — »Tudi bičali so jo« Res, veliki teden v kapitelski dvorani. »Ali so samo Vas bičali?« »O ne, vse, samo bolehne dobe dispenzo !« — »Zaprli so jo.« Ali res, vprašal je svetnik ? »Mene ne,« dejala je sestra Tomazija, ampak sestro Vincencijo. Res, sestra Vincencija je bila zbolela ter začela celo besneti in tri noči so ji postlali v neki shrambi, kjer ni nobenega stekla, da se ne bi kaj poškodovala, po dnevu pa so jo vodili po vrtu, da bi se okrepila. — Zakaj pa se niste sami vrnili v samostan ? vprašal je še svetnik \Vagner. »Bala sem se«. Ali se Vam je kaj zgodilo? »Ne!« Ali so Vas zaprli? »Ne!« Ali so Vam naložili sploh kako pokoro? »Ne!« No, de- Venosta svojo ostavko. To pa je napotilo ministerskega predsednika di Rudinija, da je zvečer ob '/iS. uri podal kralju ostavko celoga kabineta. Kralj je demisijo vsprejel in naročil Rudiniju, naj sostavi nov kabinet. Tako uradno poročilo. Razpor se je pričel, kakor je posneti iz zasebnih poročil, mej ministroma Zanardelli in Visconti-Venosta baje radi cerkveno-političnih zakonov. Zanardelli bi rad na mah udušil »klerikalce«, ki so po njegovem mnenju provzročili sedanje žalostne razmere v Italiji, in izdal proti njim izjemne zakone, Visconti-Venosta pa se je neki upiral takim na-redbam ter izražal mnenje, da tudi napram »klerikalcem« zadostuje sedanje pravo. Kaj se je prav za prav nameravalo, ni znano, kajti vse je nekako prikrito s plaščem tajnosti. Nekateri člani sedanjega ministerstva ostali bodo tudi v preosnova-nem kabinetu, le o zunanjem ministru se trdi z vso gotovostjo, da se poda v zasebno življenje. Dnevne novice. V L j ubij a ni, 31. maja. (Osebne vesti.) Gospod Ivan Frelih je imenovan oficijalom II. vrste pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani in gospod Ivan Miku ž prak-tikantom pri deželni blagajnici. — Gospod dr. Fr. J a n k o v i č je imenovan sekundarjem v deželni bolnici ljubljanski. Pravni praktikant gospod Fr. Simčič v Gorici je imenovan avskultantom. da ji je vzrok sedanji družabni red. Vmes pa so psovali in pravili, da je soeijalna demokracija tisto zdravilo, katero bode vse bolezni ljudstva ozdravilo. Druzega o tem, kako bi se pomagalo ljudstvu, niso povedali. Zato pa sta tem večji upliv imela krščansko - soeijalna govornika gg. Ivan Kregar in J. Gostinčar, ki sta stvarno razkosala soeijalni demokratski predlog o odpravi carine na žito ter kazala na borzne špekulacije, katere naj se omeje. (Pevski zbor »Glasbene Matice«) ženski in moški, ima skupni shod jutri, v sredo, zvečer ob 8. uri v pevski dvorani. Razgovor o prihodnjem izletu. (Zborovanje sadjarjev v Novem Mestu) vršilo se bode dne 2. junija v prostorni sobani Tuč-kove gostilne. Pričetek točno ob 1/a 11. uri predpoludne. (Iz Zgornje Besulce) 29. maja. Ogenj. Groze-polno plat zvona bitje spravilo je o polnoči na binkoštno nedeljo vse na noge. Besnica je bila razsvitljena, kakor po dnevu. Gorelo in pogorelo je pri »Jurcu« vse do kamenja. Rešili so samo dvoje goved in 2 prašiča, drugo je ostalo žrtva neprijaznega ognjenega gosta. Sreča le, da ni bilo vetra in da je deževalo, sicer bi bili še mnogi gospodarji ondi danes brez streho. Gospodinja je proti večeru še žehtala platno in potem pripravila v peči za drugi dan. Vnele so se menda saje in po noči je zginilo vse posloje s površja besni-škega. Zavarovan je »Jurca« bil sicer za 500 gld. toda kaj to, ker je pa škoda petkrat večja. (Iz Zaplauc.) V četrtek opoludne, t. j. 26. t. m., je pri nas gorelo, in sicer je pogorel posestnik Anton Leskovec. Zgorela je hiša in tudi nekaj živine. Kar je pa še najhujše — zgorela mu je tudi žena, 30 let stara mati peterih nedoraslih otrok. (Z Dobrove) 27. maja. Pretečeni ponedeljek, dne 23. t. m. bila je tukaj pri nas volitev volilnih mož za bodočo volitev poslanca v državni zbor. Izvoljenih je pet značajnih mož, kateri vsi bodo oddali svoje glasove g. Iv. Vencajzu ob bodoči državnozborski volitvi za dotične okraje. Ako bodo po vseh okoliščih tako glasovali kot bodo naši možje, bode volitev soglasna. Društva. (Vabilo) k proslavju petdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Fran Josipa I., katero priredi šolska mladina v Starem Trgu pri Ložu v nedeljo dne 5. junija, ob 3. uri popoludne v šolskih prostorih. — Vspored: 1. Prolog. 2. »Fran Josip I.«, pesem. 3 Deklamacije. 4. Kolo. 5. »Jurček gre na tuje«, otroška gledališka predstava. 6. Živa podoba. 7. »Avstriji«, pe sem. 8. »Cesarska«. 9. Loterija. — Vstopnina 20 kr. od osebe. — Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker je dohodek namenjen v pogoščenje šolske mladine. — K tej veselici vabi najuljudneje uči tel j stvo. Gotovo, da tudi one ne morejo vedno zatreti v sebi vseli človeških slabosti. Toda zato pač še ne zaslužijo, da vse ščuje zoper nje. Kaj bi sicer zaslužili tisti, ki ščujejo! Seveda motili bi se, ko bi mislili, da jih zaradi tistih slabosti preganjajo. Preganjajo jih, ker so redovnice z lepim zgledom očitajoča vest v strasti zatopljenega sveta! Očitajoča vest seveda ni ljuba njim, ki o njih pravi apostel, da je njih bog — trebuh! Preganjajo in klevetajo pa uboge redovnice toliko ložje, ker svet take stvari tako rad verjame. Saj bi mu bilo tako ljubo, ko bi mogel reči: saj so te ravno take ! Naposled se pa takim klevetnikom tudi ni ničesar bati. Nunam se dostikrat še sanja ne, kaj o njih trosijo po svetu lažnivi časniki. In če jim je to znano, kaj jim pomaga? Braniti se itak ne morejo. In če puste, da se sodišče, vtakne vmes) — in že to je škandal — in če sijajno dokažejo, da je vse, kar časniki pišejo, le zlobna laž, kaj de to? časniki so vrgli njih dobro ime in čast in poštenje, njih molitve in žrtve, svetu v zasmeh, ko se pa izpriča pred sodiščem nedolžnost, takrat pa — molče. In če morajo preklicati, o, časnikar, pravi po pravici Pobedonoscev v Moskovskem Zborniku, časnikar ima vedno tisoč pomočkov, da še žali in škoduje, ne da bi se mu bilo bati postave! Tako ubijajo liberalni časniki pravico in resnico, za plačilo pa jim je — obilna naročba. To je žalostna svedočba za moralno dekadenco naše dobe! To je pravi — škandal! (Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu.) IX. izkaz : 32 gl. bo darovali v Idriji in okolici sledeči rodoljubi: Veleč. g. Mihael Arko, dekan (podp. član) 5 gl.; g. Janez Gruden, župan in posestnik v Jeličnem Vrhu, 3 gld.; gg. : F. Goli trgovec in posestnik, Anton Grošelj, posestnik v Žireh nad Idrijo, Vinko Kolšek, c. kr. notar, Dragotin Lapajne, župan, dr. F. Mahorič, c. kr. sodnijski pristav, Josip Še-petavec, trgovec, neimenovani, F. Vedernjak, c. kr. okrajni sodnik po 2 gld. ; gg.: Josip Ko-govšek, posestnik, I. Landsinger, c. kr. rudniški nadoskrbnik, Kajetan vitez Premerstein, posestnik po 1 gld.; gg.: I. Čibašek, kaplan v Spodnji Idriji, V. Ilelmich, poštar, Valentin Lapajne, trgovec po 1 gld.; g. Lavoslav Punčuh, učitelj v Sp. Idriji, je daroval 1 krono. Omenjeno svoto je nabral na počitnicah g. Alfonz Serjun, stud. med. — Vrhu te svote so še darovali preblagi »čital-niški Slovani v Idriji« 10 gl. 30 kr. — Za vsa ta darila izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo. — Na-daljni prispevki naj se blagovolijo pošiljati t. č. blagajniku g. prof. Fr. Železingerju, Gradec, Zin-zendorfgassa, 32. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 81. maja. Včeraj popoludne se je vršil pod Thunovim predsedstvom veourni ministerski svet. Dunaj, 31. maja. Finančni minister dr. Kaizl predloži v jutrišnji seji načrt zakona glede uvedbe davka na prodajo sladkorja, ki znaša 6 kr. za kg. Novi dohodki se porabijo v pokritje stroškov povodom pre-osnove uradniških plač. Ob jednem predloži minister načrt zakona glede odprave č a s -niškega in koledarskega koleka, ki stopi v veljavo 1. j a nu varjeni 1899, ako zbornica reši predlogo o sladkornem davku. Zagotavlja se, da se uveljavi zakon glede uradniških plač z dnem 1. julija. Dunaj, 31. maja. Nemško-nacijonalni poslanci vlože v jutrišnji seji nujni predlog, v katerem bodo zahtevali, naj se toži ministerski predsednik grof Thun radi razpustitve graškega mestnega zastopa. Opozicija napoveduje v državnem zboru najstrožjo obstrukcijo. Vsled tega so merodajni krogi mnenja, da državni zbor ne pride v tem zasedanju do stvarnega dela in da bo vlada zaključila ali celo razpustila državni zbor. Gradec, 31. maja. Zastopniki deželnega odbora in bivši mestni odborniki so se sešli v posvet, da ukrepajo o nadaljnih korakih. Magistralni uradniki so se danes predstavili vladnemu komisarju. — Vilo bivšega župana dr. Grafa straži policija. Od raznih nemških občinskih zastopov dohajajo mu sožaljne brzojavke. G-radeo, 31. maja. Bivši graški mestni zastop ne more vložiti priziva proti naredbi namestnika Bacquehema, ker župan ni smel odrediti v to potrebne seje mestnega sveta. Praga, 31. maja. »Narodni Listy" izražajo mnenje, da bo razpust graškega zastopa povod zaključenju državnega zbora po prvi viharni seji v parlamentu. Lineo, 31. maja. Na socijalno-demokra-tičnem strankarskem shodu se je vsprejela mej drugimi resolucija, v kateri se poživljajo zastopniki v državnem zboru, da vlože n u-jen predlog v dosego dijet članom cenilne komisije za osebno dohoda rino; nadalje, da zahtevajo poslanci triletno legislativno dobo v državnem zboru, ter konečno resolucijo, v kateri se izreka največje ogorčenje nad postopanjem ogerske vlade napram so-cijalistom. Bruselj, 31. maja. Pri splošnih volitvah v parlament je bilo izvoljenih 112 katoličanov, 28 socijalistov, 6 liberalcev in 6 radikalcev. Katoličani imajo večine 72 glasov ali za 2 glasova več, kakor v prejšnji legislativni dobi. Vojska mej Španijo in Ameriko. Nepričakovano naglo se je minulo soboto popoludne raznesla vest, da je admiral Cervera napadel in premagal ameriško brodovje admirala Sampsona, ki se je nahajalo pred zalivom Santiago de Cuba, in da je tudi admiral Sampson ubit. To vest je objavil Reuterjev korespondenčni urad v Londonu in mu jo baje došla iz Kingstona. Zaman je te dni vse pričakovalo nadaljnih poročil o tem ameriškem porazu iz Madrida ali iz Washingtona, ki bi prvotno vest potrdila ali zanikala. Ko bi bilo temu res tako, kot se glasi prvotno londonsko poročilo, bi zmagovalec gotovo ne bil molčal. Vsekako je torej najbolje, ako se tej vesti dosedaj ne pripisuje nobene večjo važnosti. Iz poročil, ki jih objavljamo danes z bojišča, se razvidi samo to, da se brodovje admirala Sampsona ne nahaja več pred tem zalivom, marveč da je blokada Santiago de Cuba poverjena admiralu Sclileyu. Umaknil se je torej Sampson na vsak način, toda zakaj in kam, nihče ne ve. Nekaj iz-vanrednega se je moralo pripetiti in morda Spanjci sedaj nalašč molče. Tudi je sklepati iz teh poročil, da se nahaja admiral Cervera še vedno na prvotnem mestu. Dvomimo pa, da bi bilo res tako, kajti žo pred nekaj dnevi so opazili njegovo brodovje pri Cienfuegos in je torej, akoravno v Madridu zatrjujejo, da se Cervera ni umaknil s prvotnega mesta, kaj lahko mogoče, da se polagoma bliža Havani. Pomniti treba, da Španjci s svojimi poročili samo slepo svojega nasprotnika, ki mora vsled tega biti povsodi pripravljen in mora razdeljevati svoje moči. Brodovje admirala Camara je 27. t. m. od-plulo iz Kadiksa. Kam je namenjeno, Spanjci še ne marajo povedati. Poveljnik smo še le na odprtem morju odpreti dotično pismo, iz katerega bo razvidno, ali mu je pluti proti Kubi, ali proti Filipinom ali pa \Vashingtonu. Ako je namenjeno proti Kubi, kar je najbolj verojetno, dospe tje 9. ali 10. junija in potem se sporazumi s Cervero glede nadaljne akc ije. Toda tudi tu morda Španjci vodijo za nos svoje nasprotnike, kajti vsekako je čudno, kar se poroča iz Costarike, da so prošli teden videli ob obrežju sedem ali devet španjskih ladij, ki so se pomikale proti severu. Madrid, 31. maja. Leon Castillo je odpotoval v Pariz. Madrid. 31. maja. Španjska torpedovka „Terror" je vkljub ameriški straži neovirano dospela v San Juan de Portorico. Madrid, 31. maja. 0 brodovju admirala Cervera ni nobenih gotovih poročil. Trdi se, da je v soboto ostavil Santiago. Havana, 31. maja. V soboto so izginile ameriške ladije izpred Santiago, smer je neznana. Newjork, 31.. maja. Sampsonovo brodovje se je vrnilo v Keywest. Blokado pri Santiago oskrbuje admiral Schley. London, 31. maja. V Washingtonu prevladuje mnenje, da so se že storili odločilni koraki v dosego angleško-ameriške alijance. Meteorologiono poročiio. Višina nad morjem 3U6"2 m. a « a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo "S a * . * . t ■a ** 28 9 zvečer 730 8 120 »1. szah. oblačno 29 7 zjutraj 2. popol. 729-3 729 0 12 0 16-2 sl. svzh. sl. ssvzh. dež 10-2 213 9 zvečer 728-9 127 sl. jvzh. 1 dež 30 7. zjutraj 2. popol. 728-3 727-4 127 171 sl. jug oblačno del. jasno 10 0 30 9. zvečer 728-2 12-4 sl. jug del. oblač. 31 7. zjutraj 2. popol 729-6 728 7 86 20 2 sl. vzjvzh. sr. jzah. megla pol oblačno 4-6 Srednja temperatura sobote 12 8°, za 2-8° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 13-6°. za 2 1" pod normalom. Srednja temperatura ponedeljka 14 1°, za 1-7° pod normalom. V ponedeljek ob 4n(4 do 6*/j ure popoldne ploha nevihta in nekoliko toče. Kršč.-soc. železničarsko društvo v Ljubljani vabi svoje p. n. člane k I. občnemu zboru kateri se bode vršil v soboto, dne 4. junija 1.1. zvečer ob 7. uri v domu rokodelskih pomočnikov v Komenakega ulici št. 4. Vspored: 1. Pozdrav društvenikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo računovodje. 4. Poročilo nadziralnega odseka. 5. Imenovanje častnih članov. 6. Prememba pravil. 7. Volitev društvenega odbora. 8. Razni nasveti. 388 1-1 Društveno načelništvo. I. ljubljansko uradniško konsumno društvo, registrovana tadrnga z omejenim poroštvom. TABILO na X. REDNI OBČNI ZBOR, kateri se bode vrSil v salonu pivarue J. Hafner dnč 7. junija 1898 zvečer ob 8. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Uospodarstveno poročilo za I. 1897. 3. a) Poročilo nadzorstvenega svčta in predlog njegov, dati obsolutorij za 1. 1897.; 1) razdelitev upravnega dobička in dohodkov z 1. 1897.; c) določitev nagrad za upravnike. 4. Predlog predstojniStva, da se spremeni § 21. pravil. 5. Določitev obrestne mere za posojila, katero vzemo družbeniki. 6. Določitev, kako je plodonosno naložiti zadružne denarje, kateri so na razpolaganje. 7. Nadomestne volitve. 8. Sklepanje o največji določbi amortizacijskih obrokov pri dovolitvi kredita (§ 14). 9. Eventuvelni predlogi. P. n. gospč soproge družbenikov vabijo se najuljud-ueje, da se udeležž občnega zbora. V Ljubljani, dne 17. maja 1898. 38i i-i Društveno načelništvo. Poziv! Podpisani usojam si vsem p. n. obiskovalcem Bleda in okolico svojo z najboljšimi upravami oskrbljeno restavracijo pri Finžgarju (poprej Jos. Jekler) W na Bledu tik letoviškega vrta in letoviške hiše najudanejše priporočati. Dobijo se vedno pristna vina in sploh izvrstne pijače, izvrstna gorka in mrzla jedila; 14 najlepie urejenih idb ca pre-nočiiča s prekrasnim razgledom čez jezero in okolico. K prav mnogobre^Mnu obisku vabi Jos.*f 385 3-1 oštlr ucherer, iii mesar. Udano podpisana li dovoljujeva opozarjati p. n. občinstvo na najino ključarnico v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 69, ter prosiva slavno občinstvo, da naju blagovoljno podpira. Prizadevala si bova, da vsestransko ustreževa v popolno zadovoljnost častitih obiskovalcev. Izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela, postavljava štedilna ognjišča in strelovodi itd. Popravila se hitro in po najnižji ceni izvrSujejo. 377 3-2 Breskvar in Ign. Irkič. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za ioiisijoilno in špicijslo poslovanje. Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg. po pošti, in od 30 kg. naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno. Razpošiljal bom razen kolonijalnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal se bom z razprodavanjem. domačih pridelkov, s prejemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačiia in posredoval dotično prodajo na korist lastnika. Trgoval bom tudi z vinom na debelo. Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenca sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo. Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani Ernest Pegan 294 37—7 v Trstu, ulice S. Francesco št. 6. Elastične vezi prve vrste za trte priporoča po nizkih cenah trgovec IVAN IiORDIK v Ljubljani, Prešernove ulice št. 10-14. Zunanja naročila se proti jwštnemu povzetju točno zvrše. Pipe za sode i fino probkovlno od 1—o Ste v. tucat 1 gld. 20 kr., od 5—6 štev. tucat 3 gld. fitru^aiie repe 1000 komadov 3 gld., ponuja 376 5—2 FRANC BLAHA, strugar. Humpolec, Češko. Vzorci zastonj in franko. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račnne priporoča KatoL tiskarna v Ljubljani. 8 Oiiiiim pivcem pl?es| ^ Usojamo si uljudno naznaniti, da smo prevzeli od ^ JJ gospoda Odo Pa mer-j a skladišče pive na Marije A U Terezije cesti štev. 2 ter bomo ondi svoje sloveče ^ Jj češko pivo v sodih jj S in steklenicah g y prodajali po cenah, v primeri z izvrstnostjo blaga prav V fd nizkih. fl ^ Pripomnimo, da bode gosp. Odo Pamer še dalje U M ostal voditelj skladišča ter v naši službi. Prizadevali si A U bomo vedno, cla častitim svojim kupcem postrežemo U £ 4 dobro in točno. ^ V prijetni nadi, da nas občinstvo razveseljuje z obil- U ^ nimi naročili, se priporoča z vsem spoštovanjem ^ Knez Adolf Josip Schwarzenbergova pivovarna Protivica. ft L V Ljubljani, meseca maja J898. 372 10-4 ftf fc J Vsled sklepa odbora, konkurznih upnikov proda se ostalo v kon-kurzno sklado Ignacija Zargi-ja spadajoče manufakturno in posamentarijsko blago in vsa štacunska oprava najvišjemu ponudniku. Blago in oprava ceni se še na 1800 gld. Natančneji pogoji izvedo se v pisarni oskrbnika konkurzne sklade g. dr. M. Pirca odvetnika v Ljubljani, vsaki dan ob navadnih uradnih urah, kateremu je tudi pošiljati ponudbe najkasneje do 15. junija t. 1. 384 1-1 Severonemški Lloyd v Bremi. 158 30-27 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dn<š 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Sonthamptona dotaknivši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar dva ali trikrat na mesee. Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. Do Baltimore. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Do Bueuos-Ayres. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Do Japonskega. v ožilja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša in najceneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik, v Ljubljani : «-«B §3 X> 11 11 ti i s k a 1» o r Z a. Dne 31. maja. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci...... . . C. kr. cekini........... 101 gld. 90 kr. 101 n 70 121 15 101 50 120 95 99 15 914 — 359 50 120 45 58 M 87', 1 11 76 n 9 541 44 n 35 0 „ 6b n Dne 28. maja. 4°'0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% , . . . Dunavsko vravnavno posojilo J. 1878 . . Posojilo goriškega mesta ....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zeni.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . * > južne železnice 3°/0 . » > južne železnice 5°/,, . » > dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 25 kr. 160 25 n 196 65 n 99 50 n 138 75 129 — 109 50 112 50 99 — 98 n 70 220 n — 180 n 25 n 99 n n 50 n Kreditne srečke, 100 gld. mmmmmmm — .....J.,..^. BilAa i.u Kudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld. ..!,.' St. Genois srečke, 40 gld..... Waldsteinovo srečke, 20 gld. . , . Ljubljanske srečke ...<*... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev.želez., 1000 g!, st. v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska pr»mogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... . 200 gld. 25 kr. 1. 171 n n l. 20 . 27 . 85 . 79 » 50 „ . 59 . 22 _ . 157 „ 50 „ 3530 . 435 1» O . 114 n n . 164 „ 50 „ . 180 ,, »O „ n 75 „ ffijT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarniena delniška družba ,,-lt.-. m m c u M" WollzBil810 in ,3' DunaJ>Strolielgasse 2. ttkiSr Pojasnila"?«^, v vseh gospodarskih in finančnih stvaraj potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednost,iii papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JLT 11 si! o «• ii i li <; I avn i <;.