Razne novlce. * Iz sodnijske slnžbe Sodnijski oficijal Hans ritez pl. Villefort v La^kem je imenovan za sodnijskega nadoficijala v Šmarju pri Jelšah. * Iz pošte. Imenovani so: Poštcim oficijantom ozir. oficijantiujam: Franc Pein za Olje, Štefanija Seit^ za Poduertek, Leopold Vfreaaunig za Konjice, Leontina Kreisler za Slov. Bistrico, Hngo Lang za Pragarsko, Vincenc Harno&t za Maribor (kolodror), Leopoldina Rottar za iilov. Biatrico in Ivan Siebenreich za Pragarsko. * Iz Železnilke Službe Pri prometu so premeščeni: Edvard Baigibock, prutav, iz Voitsberga na koroŠki kolodvor v Maribora; Avgust Pavlinič, a8istent, iz Franzdorfa na glavni kolodvor v Mariborn; priatav Hugo Siegl iz Ptuja v Gradec; asistent Rihard Lorenci^ iz Mezolombardo na Pragarsko; asistent Ernst Franke iz Štore v Zidanmoat; aspirant JaDez Ebner iz Laškega y Štore; postajni načelnik Avgnat Kolberer iz Ponikve kot poatajni načelnik v Cmarek; priatav Franc Reindl iz Imiha y Ponikvo kot postajni načelnik; priatav Jnrij Gratt iz Pragarskega kot po tajni nsčelnik v Niederdorf; aspirioit Jožef Jenko iz Sevnice T Cmnrek; pristar Milaa Malenica iz Matzieia^dorfa t Ro gateo. Pri stavbnem ravnatelj stvu so premeSceni: Adolf Fontana, revideat, iz Celja k sekciji Maribor, glavni kolodvor; inžeair Alojz Pokornj, stavbni adjnnict, iz Cedja t Bozen; inženir Joief Troster, stavbni adjunkt, iz Borena t Celje; inženir Jožef Bsyer, stavbni nadkomisar in pred stojnik sekoije v Celju, v Gradec. * Iz Šole Dvorazredna ijudska šola pri Sv. Dabn na Ostrem vrhu se razširi v 3 razredno. Naatavljeni so kot stalni učitelji ozir. učileljice: na ljudski šoli t Vnzenici stalni nčitelj pri Št. Janžn Ivan Urek, na ljudaki šoli v Dobovi stalni učiteij v Kapeli Franc Vadnal, in u6i*eljska snplentinja t Zrečah I?ana Preželj, na Ijndski Soli pri 6t Jorjn ob Peenici tamošnja aupleniinja Ema Regoršek, na Ijudeki šoli t Sričini tamoŠDJa začasna nčiteljica Marija Lazar, na ljadski šoli v Oetrovici tamošnji Huplent Robert benica, na ljudski šoli r Kapli tamoinja račasna nditeljioa Marija Majcen. šolaki vodja pri 8v. Roku Martin Briinik in stalna učiteljica v Zidanem mosta Antonija Foks sta stopila v pokoj. * Imenovanje. Glasom odloka papeževega majordoma Mona. Kajetana Bisleti z dne 17. majnika 1909 št. 79 so imenovali av. oČe Pij X. mnogočastitega gospoda Jnrja Bezenšek, kn. šk. konz. svetOFalca in župnika v čadrann. 8vojim tajnim komornikom supra namernm. Sodnijski izpit je napravii v Gradca due 14. jonija aodni avaknJtant Franc Tiller. Izpit iz grščine in latinščine za višjo gimnaiijo, iz slovenšČ.ne za nižje razrede 8 slovenskim in nemškim ndnim jezikom je napravil dne 18. t. m. ua graški univerzi z dobrim nspehom g Anton Rabuza, dcma iz Št. Jurija ob južni železniei. Čestitaino! * OdborOTa seja S. K. S. Z. bo v eetriek, dne 1. julija ob 5. nri popoldne v uredništm MSlov. Gospodarja". * Č. g. dnhOTnikom! Blagovolite se o!> priliki dekanijskih konferenc spominjati S. K. S. 1. v Maribora s prispevki. * Drnžba dahOTnikoT lavant. škoiije (podpomo društvo) ima dne 14. julija t. 1. ob 7,4. uri popoidne svoj redni obžni zbor v kn. šk. ord. pisarai. Na daevnem redu ]e poleg navadnih poročil tudi volitev novega odbora. Draštveniki se vljadno vabijo k zboroFaojn. — Te dni se je razposlalo vsem udom poročilo o delovanju dražbe v zadnjem triletjn. Udje so ae pri tem tudi opozorili na zaostalo letnino in natanovnino in sicer na be'em robu priloženih položnic. Odbor. * Romarski ylak k Mariji Pomagaj bo šel iz Celja dne 26. julija t. 1. ob 8. nri zjntraj, ako se bodo premagale nekatere težave, katere še dela žekmica. Isti dan pa bo Sel posebni romarski viak tadi iz Brežic k Mariji Pomagaj. Natančnaji voz?)i red in cene objavimo takoj, ko dobimo od železnice potrebne pogoje. * Romarski tlak t Marijino Celje bo M iz Maribora dne 9. avgasta t. 1. Tadi o tem objavimo v kratkem vae potrebno. Vae tri vlake priredi Kxš(5. soc. zveza. * Zakrament sveSo birme je prejelo letos v Lav&ntiaski škofiji do 8edaj 2588 birmancev, in sicer r stolni e e r k v i v Mariboro na binkoštuo nedeljo dne 30. majnika 783, na binkostni pondeijek dne 31. majnika pa 3. V šent 1 e aa r nki dekaniji je bilo birmancev pri Sf. Jurijn v Slov. goricah dne 12. junija 314, pri Sv. Aai na Krembergu 13. jnnija 390, pri Sv. Benediktu 14. junija 274, v Negovi dno 15. jnnija 223, pri Sv. Trojiei t Slov. gor. 16. jnnija 341, pri S?. Lenartu v Slov. gor. 17. jnnija 260, v celi dekaniji akupaj 1802. — Za 18. junrja že napovedano birmovanje pri Sv. Rnpertn v Slov. goricah je moralo izostati ter biti preloženo na pozaejši čas, ker v ondotni žnpniji razsaja davica, za katero je obolelo veliko število otrok. Prevzvičeci gospod knez in škof so prejemali po vseh žnpnijah genljive dokaze srčne udanosti in Ijnbezni od strani dobrega in vernega ljudatva. Številni slaroloki 8 primernimi napisi, prisrčoi pozdravi, podoknioe prei župnišdi, earovita ra^vetljava ob vederih (zla«ti n. pr. pri Sv. Trojici), množice zbracih vemiko?, vse to je pri&alo, kako n»š narod spoštaje artto cerkev in njene zastopnike. Ob priliki birmovanja so mil. nadoastir blagoslovili pri b>. Jaija dve prenovljeni banderi s podobami presv. ReSnjega Telesa, Marije Pomočnice :in sv. Jožefa; pri Sr. Benediktu novo naročeni kip Luržke Matere božje; na meji šentlenarske in šentraperteke žnpnije pa lep obce«tni krišf, katerega je dal okusno prenoviti aovi grajščak na Hrastoveu, gospcd Artor Kottas plem. Heldenberg. Pri tem križu, kakor po vseh žnpnijskih cerkvah, kjer je bilo birmovanje io kanoniško obiakovanje, so neutrudni nadpastir z veliko vnemo oznanjevali božjo besedo. Splošna ginjenost poslušalcev je bila znamenje, da je seme božjih naukov padalo na rodoritna tla. * Vplačsnje neposrednih davkov. Tekom tretjega četrtletja 1909 postanejo neposredni davki na Stajerakem dotekJi OKiroma plato v naslednjih obrokih: I. Zemljiski, hišno-raaredni in hišso-najemninski davek ter 5-odfitotni davek od najemnine oaih poalopij, ki 80 prosta hišno-najemninakega. davka in sicer: 7 mesečni obrok dae 31. julija 1909, 8 mesečni obrok due 31. avgaBta 1909, 9 meaečni obr&k dne 30. septembra 1909. II. Občoa pridobnina in pridobnina podjetb, podrržecih javnemn dajanja račanor: III. Setrtletni obrok dne 1. julija 1909. Ako se navedeni darki ozirosia pripadle deželne doklade na vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih pladilnih rokor, tedaj inorajo se plačati tndi zamudne obresti in sieer n« sanio od držarnih davkov, ampak tndi od deželnih doklad. če sknpaa letna dolžnost na dotičnem državnem da.ka preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od rsakih 100 K dotične dolžnosti in za rsak zamajen dan 13 t io se morajo izrafianiti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgoraj našfeitim rokoin do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako b« davčna dolžaost ne vplaža t 4 tednih po preteku p5ačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obreeti vred potom predpisanega prisiloega postopanja. * Pridcbninske izjare za priredbeno dobo 1910—1911 se raorajo rloiiti t dobi od 1 julija <io 1. avgHsta 1909 in sicer pri okrajnem glavarstru ali pri davžnem trada, r kojih okrožja se da?kn podrrženo podjetje iavršnje. Napo vedi ae smejo podati ali pisnieno ali ustno ita zapisnik. Ustne izjate ntj se zavoljo pozaejšega pritiska strank prej ko mogoče oddajo. * UatanoTni občni zbor bo imela dne 24. t. m. aa Danajn Slovaaaka Hga katoližkih akademikor. Vrli se občni zbor ob 7. uri avečer, ako bi pa takrat na bil sklepčen, pa ob 8. uri. Vesela drniia, zbrana pri rŠkofa* na Biaeljskeai, je darorala la obmejne Slorenoe 4 K 40 t. * Opozarjamo, da je treba prc^nje m T-prejem na deželin kmetijski Soli t Grotteahofa pri Gradei za šolsko leto 1909/10 do 30. t m. n» ravniteljstro tega saroda Tposlati. Natan&iojSe je raaridno J« ia-erato t a-dnji itorilki. Letošnji zlatomašniki so sledeči 66. gg. Jnrij Čnrin, Jožef Kolarič, Jakob Kolednik, Matija Eoren in Jan. Er. Košar. Osebna Y6St. Premeščen je 6. g. kaplan Frančišek Oatrž iz Št. Vida pri Grobelnem k Sv. Martinn v Rožni dolini. — Bolezen je obiakala preč. gg. dekana Henrika Verk na Vidmu in župnika Alojzija Koa pri Sv. Martina v Rožni dolini. Deželnl zavod za gluhonem,«. Javna skuš!njja gojemcev tega zavoda bo v soboto dne 3. julija ob 9. uri tiopoldne. Vabljeni so vai prijatelji in dobirotniki zavoda. — Sprejemni izpiti gluhonemih otrok za Spodnje Stajersko se vrSe y. Celju dne 6. julija v poslopju deške ljudske gole, v PoliSajnah. dne 7. jul. v ljudski šoli, v Maribdru dne 8. julija v poslopju dekliške meščanske Šole (Kasinogasse). * Na II. sloTenski protialkoholni shod! Rojaki! Slovenci! Alkohol (aezmerno nživanje) je eden naših najhnjših narodnih sovražnikov. On ngonablja leto za letom milijone in milijone s trdimi žulji pridobljenega narodnega premoženja. Vsa prizadevanja, da bi goapodarako dvignili naš narod, ne morejo imeti pravega uspeha, ako se poprej vsaj deloma ne odpomore temu vefikemu zln, ki je v najveS slučajih glavni vzrok revščine in goapodarskega propada med naširn ljndatrom. Uničnje fizične sile našega ljndstva, dela telo manj odporno proti kalem bolezni, vpliva skrajno škodljivo zlasti tadi na mlado pckolenje in jemlje naSemu ljadatvn moči, ki so mu tako potrebne r njegovem boja za obstanek. Alkohol z manjšnje ali tadi aaičnje duševne sile in »možnosti, povzroča slaboumnost pri otrocih, priprarlja za blaznieo. Alkobol ovira razroj naše kaltare, povzroča, da se gnbi dragoceni čas, kvari značaje, nničaje pomnoženje. Boj zoperalkolizem mora torej biti bistren del našega narodaega programa, b o j zoper alkoholizem mora stati v vsakem programn našega narodnega obrambnega dela. V nedeljo, dne 4. jnlija se bo priredil v Ljubljani protialkoholni shod, kjer bomo pregledali uapehe našega doaedanjega delovanja ter si zaSrtali pot za prihodnjost. Vai, katerim je na arcu kalturni in gospodarski razvoj našega naroda in njegova bodočnost, so na shod iskreno vabljeni. Tekom dneva se vrše zanimiva in vrlo aktaelna predaraoja, zrečer pa brezalkoholaa veselica. Natančen program zborovanja in veaelice prinaša ^Zlata doba". Na delo torej za narodov blagor, na delo, da prisveti našemn narodn — zlata doba. * Pozor, člani Kunej-Malns-Goričanoie ,,prve jnžnošttjerske zadruge ˇ Celju" r. z. z. o z. § 5. pravil dcloča: nKdor želi izatopiti iz zadrage, mora to prijaviti načelstvu pismeno najkasneje do konca junija iatega leta, v katerem želi izstopiti; zaveza izstopivšega zadrnžnika in njegovih dedičer traja še eno leto po preteklem upravnem letu, v katerem je zadrnžcik izatopil ter obaega vse cbveze, katere je sklenila zadrnga do izločitre; do pribranjene zaloge nima niti izključeni niti izstopivši zadrnžnik nobeDe pravice." Kdor tedaj izatopi do konca junija t. 1., izplačal se rnn bo delež, ko bode občni zbor potrdil bilanco za 1. 1909., pa njegora obveza bo trajala še celo 1. 1910 in sicer po § 8. pravil z dvajsetkratniin zneskom deleža, tedaj 86 jamči z enim deležom po 10 E za 200 E. Obmejne slovenske občine pozor! V časopiaih čitsmo vedao pritožbe, da ravno mariborako glavaratro in davčna oblast razpošiljata izkljnčno nemžke listine. Te pritožbe r listih nimajo nikakega pomena, z njimi se ne doseže ničeaar. Vsaka občina, v kateri želijo prebivalci slorenako nradovanje z oblastmi, mora skleniti v obč. odborn, da bode ta nradoval le slovenski. Odborov sklep o slovenskem uradovanju se mora naznaniti pristojnemu glavaratvn, ki naznani to tadi drngim oblastim. Te se morajo potem držati tudi slorenakega nradovanja in razpošiljati na občine slovenske tiskovine. Občina se lahko le tedaj pritoži radi kršenja narodnih pravic, če je sklenila slov. nradovanje in naznanila ta sklep na pristojnem mestu. Pričaknjemo pač od vaeh občin mariborskega, slovenjebistrSkega in šentlenartakega okraja, da sklenejo slov. nradovanje. V tem oziru smo Se v teh okrajih zelo nazaj ; le občine okoli Makol so neka izjema. Raše morajo iti naprej — saj so neki najbolj naprednel Snša lanskega leta je povzročila našim poseatnikom veliko škode. Nikdo pa ni mislil, da bodo prizadeti Se akoro bolj letoa. Od vseh krajev dobivamo poročila, da so razmere letos skoro še bolj žaloatne ko lanako leto. Povaod vozijo na dom na pol prazne vozove sena. Opozarjamo kmete, ki trpijo glede pomanjkanja krme tndi letos veliko škodo, da to naznanijo pristojnemu glavarstvu, da to odpiše vsaj davek. Ravno davek na travnike je veiik in je vaaj neka olajšava za posestnika, da mn ni treba plačevati risokega davka od nerodovitega travnika. * St. oče in katoliško časopisje. Sv. oče je pisal izdajateljn lista BPiIot" pismo, ki naglaša, da ljudatvo želi znanosti. Hoče vse znati in si o vaem nstvarjati lastno sodbo Časopisje je poklicano, da ustreže želji ljudatva in po načinn, kakor to izpeljnje, je orodje dobrega in slabega. Papež naziva časopisje ndvorezen nož", ki odpre poti resnici ali pa goljnfiji. Oni, ki se poslnžnjejo daaopiaja, se je niorajo poslnževati dostojno, medtem ko naj je podpirajo ¦ tiati, ki Ijubijo resnico. Katoliško čaaopisje iraa veliko moč, da stori veliko dobrega, ako odbija napade na vero, cerkev in na njene služabnike in širi seme čednoati in reanice. Sv. oče zagotavlja, da nimajo samo zadoščenja tiati, ki sopomorejo za razširjenje čednosti, marveč da sodelnjejo tudi za blagor vere in domovin«. * ZmimiTOSti. nSl07enec" piše: Ko je končal naučni minister grof Stttrgh svoj govor, pristopil je k njemu tndi vseslovan in ljabljanaki žnpan Hribar ter mu čestital. Nemara se mu je zahvalil za nemškega deželnega šolakega nadzornika. DForni svetnik Ploj ae vedno bolj kaže kot priaten vladen. Sedaj dela z vso vnemo za ramunako trgovinBko pogodbo in za pooblastilni zakon, katerega bi vlada rada imela še pred počitnicami. Pri važnih pogo?orih z opoiicionalnimi poslanci ai pridao dela zapiake: nihče ne ve zakaj, a stvar rzbaja pozornoat. Narodni Dnernik poroča o občnem zbora graške Zveze in izraia pobožno željo, da bi članice graške Zveze pristopilo k celjski liberalni propadajoči Zvezi. Ta želja bo ostala le pobožaa želja, ker se bo zgodilo rarno narobe. Ce'j^ke članice že prosijo za sprejem v grasko Zvezo, o čemur je večkrat govoril revizor Ahčin na Sp. Štajerskem. Informirajte se g. Stibler. * Eakor sneg v pomladnem solnca, tako zginevajo članice eeljske liberalne Zadr. Zveze. Sprevidele so, da jih oeljaka Zveza samo izkorišča, zato so se pa osvobodile njenega jarma in se podale tje, kjer dobe razan plačevaaja tudi kakih ngodnosti. Liberalci se jezijo, pa nič ne pomaga. Za pokoro je sedaj že prepozno. * Ne gre, pa ne gre! BV krogih, ki vzdržujejo naše (liberalno) Časopisje, smo prišli do neomajenega prepričanja, da po dosedanjem načinn niti glede tiakopnih razmer niti v ostalem ne more in ne sme iti naprej, ako hočemo misliti na bodočnost naših naprednih listov." Tako piše BNarodni Dnevnik" v eai zadnjih Stevilk. Gospodje že tedaj čntijo trhla tla pod nogami, ki se jim po njih Ia8tni izjavi lahko v najbližjem čaaa nderejo. No, mi ne bomo posebno žalovali. * Lastna hvala. Narodni Dnevnik piše, da je Narodna založba s tem, da je začela izdajati Nar. Dnevnik, storila korak, za štajereke Slovence nedogledne važnosti. Malo dalje Se potem beremo, da je Nar. Dnevnik najboljši slovenaki (?) dnevnik. Sedaj pa res ne vemo, ali je toplo aolnce res tako hudo vplivalo na uboge Spindlerjeve možgane, da piše take budalosti. Narodni Dnevnik še Di storil ne enega koraka za v reanici dobro in narodno styar. Vae njegovo doaedanje delovanje je obstojalo v tem, da je blatil osebe, katerih ena je več storila za narodno stvar kakor cela Narodna stranka z vaemi advokati in koncipijenti v vsem čaau svojega obatanka. Glede kakovoati ,,Narodnega Dnevnika" se ne bomo pričkali, saj ga še liberalci vsi ne marajo. Iz V8ega pa, kar se r Celju in raznih krajih godi, aodimo z mirno vestjo, da bo BNar. Dnevnik" obhajal svojo obletnico tam, kamor spravljajo droge smeti. * Emečki ksindl. Neštetokrat smo ie dokazali, da so liberaloem kmečki ljudje le takrat dobri, 6e se gre za rešitev kakega mandata ali pa za stafažo pri kaki slavnosti, dragače ga pa gledajo po strani in zaaramnjejo. Brali smo pred kratkim v BSlov. Naroda" neko nesramno notico, v kateri imennje ta list naše kmečke, v katoliških draštvih se zbirajoče mladeniče: kmečki ksindl. Sicer pa dan za dnevom doživimo alnčaje, da nas škrioi, ki od nas žive, nazivajo: kmečki buteljni in na naš račun po gostilnab in kavarnah nesramno šale in dovtipe abijajo. Seveda, če na3 rabijo, tedaj smo gospodje, a ko so pa na konju, tedaj smo rsi za nje — bateljni ?in ksindel. Čas je, da pokažemo tudi mi svojo odločnoat. Vaelej in povaod pokažite takim ljudem vrata, da bodo videli, da tudi Bkmečki kaindl" zna braniti svojo čaat. * Seziganje mrličOT. Svobodomisleoe najhuje bodejo v oči razni obredi sv. cerkve in zato hočejo zase vpeljati celo nove obrede. ki bi nič ne bili podobni cerkvenim obredom. Med raznim dragim hočejo prenrediti tadi pokop mrtvih, hočejo namroč mrtve — sežigati. Cerke? prepoveduje sežiganje mrtvih iz mnogo važnih razlogov, posebno, ker je sežiganje mrtrih poganska navada. In naši liberalni pogani hočejo to uveati. Sestavil se je poseben pripravljalni odbor, katerega naloga bo, da vjame 600 takih kalinov, ki bodo za to neumno šalo plačali letno pet kron, ker je sežiganje mrličev združeno z ogromnimi stroški. En tak pogreb bo stal namreč samo 600 kron. Saj še živ svobodomislec ni vreden vinarja, a mrtev pa bi veljal kar 600 E. * Liberalna narodnost. V Prevaljah na Kcoškem je po zaslngi glavnih bojevnikov Nar. stranke Jošta in Štiblerja priSIa ondotna posojilnica v nemčnrske roke. Na občnem zbora BZ. Z." v Celjn, ki se je vršl pretečeni teden, je prevaljski žnpan Priatov na vprašaoje, kaj je s tem dogodkom, odgOTOril, da posojilnica ostaoe, kar je bila in ne pride nikoli v nemške roke. Sedaj res ne vemo, koga je potegnil župan Pristov, ali celjake liberaloe ali koroške Nemce. Priatov je namreč zaupnik in bivši kandidat nemške stranke, r odbor posojilniee so bili voljeni skoraj sami štajercijanci in najhnjši nemški zagrizenci, in vendar je Pristov še celo rekel: ,,Vsi izvoljeni odborniki so korenjaki Sloveaci", in je med te korenjake vštel seveda tndi sebe, kot bivšega nemškega kandidata V očeh oeljakih mogočnjakov Jošt, Stibler i. dr. so seveda Pristov in dragovi najdistejši narodnjaki. Res, Celjani so že daleč prišli. Eo korak še, pa se zedini Narodna stranka 8 štajercijanci. Mi že naprej čeatitamo k tej lepi zvezi! * DelaTStvo — daTki! Soc. demokrati vpijejo v svet: delavstvo ne more prenašati neznosnih davkov. Pri tem pa ne vidijo, da ravno soc. demokrati delavca najbolj težijo z raznimi davki. Delavec, ki se vpiše v rudečo (aoo. dem.) organizacijo, mora plačati velik del svoje plače za razne strankine tiakovine, štrajkarske, agitacijeke in druge nepotrebne davke. Zato pa naj noben delavec ne pristopi k organizaciji, ki ga na eni strani boža, a na drngi strani pa vleče kožo z njega! * Dra miljona! Poneračevanje raste od dne do dne, kakor po napehih, tako po sredatvih. Eer se nemškim nestrpnežem še ne pokori vae kar tako na slepo, si hočejo to pridobiti z denarjem. Že leta in leta pognbonosno delaje kleta Siidmarka, trga Slovencem iz rok njih poaestva, naseljuje med Slovence tnjce - krivoverce, ki naa do aovražijo Ie kot Slovence, ampak tadi kot kriatjane. Da to drnštro Stidmark lažje deluje, zato nabirajo pa vaej Nemčiji prispevke. Mnogokateri Nemee bi mogoče, ko bi vedel, da b tem, de darnje Siidmarki, pomaga širiti luteranstro v Daših krajih, ne dal ničesar. Toda oni kriče, da je tukaj pri nas nemštro v nevarnoati, shkajo nas aveta kot najzadoje, popolnoma propale ljndi, katerim oni hočejo le dobro in tako naberejo skapaj ogromne svote za ponemčevanje naših krajev, za uničenje slovenskega naroda. A vendar so jim je zdelo to Se premalo. Sloranska nevarnost (?) je postala tako velika, da je treba proti nji najveČjega odpora. Raznn darov so potrebni še drngi prispevki, da ae reši v jažnih krajih toli preganjano (?!) neraštvo! Io nemški pesnik Rossegger je predlagal, da se naj pri nemškem Šulvereinu ustanovi posebeo dvamiljonski aklad, v katerem bi bila tolika svota deleinikov po 2000 E, da bi skupna srota naraala do dva railjoua. Velikansko navdnšenje je nastalo med nemškimi kulturonosci (?) valed tega predloga, začeli 80 leteti dvatiaočaki v omenjeni sklad in je danes že nad 100 darovaleev po 2000 K darovslo za dvamiljonski sklad. To nam daje misliti, kam se neki potem namerarajo vreci ? Gotovo je, da bodo nam štajerskim Slovenoem posvetili največ dela, truda in denarja, da bodo ravno tukaj hoteli najprej zatreti slovenatvo. Saj so že do zdaj mnogo potegnili v svoje kremplje in da bi se naše pokrajine popolnoma epremenile v kak rajh, k temn naj pripomoreta gori omenjena dva miljona. Proti temn nemskemo naklepu je potreben trajen, mogočen odpor. Širiti moramo med naše Ijndstvo narodno zavest, tisto samostojnost in premišljenost, da z ozirom na strašne posledicd ne pride več ne meter zemlje v nasprotne nemške roke. Tudi mi zdražimo tako svoje darove, če prav niao dvatiaočaki, ter jih naklonimo obmejnim bratom v obrambo. Zraven pa jim priskočimo še z razoimi drngimi sredstri na pouioč, da rešimo pred germanakim zraajem še to, kar še dozdaj ni dobil v sroje kremplje. Vai Slovenoi in Slovenke, mladeniči in mladenke, pojdite nu delo! Zbirajte za obmejne Slovence, vsaka, tndi najmanjaa svota je dobrodošla ! Rojaki! Slovenke! Društva! Spommjajte se z darovi ,,Šentiljskega doma"! MaHborskJ okr^ Žalosten čin. Učiteljiščnik Eocbek iz Gornjega grada je 21. t. m. po nofii napadel kleparja Wiedmanna ter ga zabodel s knhinjskim nožem v. prsa. Težko ranjenega Wiedmanna so odpeljali v bolnišnico. Eocbeka so zaprli. Pravi, da je hotel oropati Wiedmanna, ker je rabil denar za fotografičen aparat. Porotne obravnave t Hariborn. V sredo dna 18. rožmka se je imel pred poroto zagovarjati radi uboje 18 letni v Majšperg pristojni poaestniški ain Josip Pavlič iz SeaterS. Obtožen je uboja na Jarju Unnka iz Sesterš. Dne 13. aprila 1.1. je bil obtoženi v večji družbi, v kateri se je nahajal tudi Unnk, v goatilni Valentina Sagadina v Sesteržah. Eo so šli iz gostilne, se je vnel prepir med njimi in Pavlič je tedaj skočil v Sagadinovo drvarnico, pograbil nek kolec, ter ž njim ndaril Unnka preko glave. Na poaledicah tega ndarca je Unnk dne 24. aprila nmrl v mariboraki bolnišnici. Obtoženec je bil obsojea na osem mesecev ječe, ker so porotniki zanikali vboj, ker ndarec Pavličev ni bil ramo pravi in direktni povod smrti Unuka. m Ponarejalci denarja pred mariborakimi porotniki. Dne 17. t. m. se je pričela pred mariborskimi porotniki velika porotna obravnava. V Središča je bil 21. jan. t. I. zasačen poaestnik Pauko, ko je izdajal ponarejene oOkronske bankovce. Dognalo se je, da je dobil ponarejeni denar od bratov Potočnik, ki bo iz znaoe rodbine ponarejaloev denarja, Njihov oče je bil obsojen leta 1891 radi ponarejanja denarja na sedem let jece. Na obtožni klopi sede ponarejalci denarja: 28 let stari krojač Franc Potočnik, 21 let atari Gašper Potočnik in razpečevalci denarja 43 let stari poaestnik Jernej Panko, njegova 37 let atara žena, mizar Jožef Eolenc, star 29 let in njegova 23 let stara žena, 54 let stari posestnik Valentin Mohorko, 34 let stari zavirač jnžne železnice Jožef Zagovec in njegova 25 let atara iena Marija. Vai obtoženci so obdolženi ponarejanja bankovcev in sicer oba Potočnik kot neposredna storiloa po § 106 drž. zak., drugi kot sokrivci. Zagovorniki so dr. Faleschini za oba Potočnika, dr. Mravlag za Jerneja Pauko in Valent. Mohorko, dr. Rosiaa za Nežo Panko in oba Zagovec in dr. Sernec za oba Koleno. Frano Potočnik taji, da bi bil iz deloval bankovce. Ravno tako trdi Gašpar Potočnik, da je popolnoma nedolžen. Jernej Panko prizna vse. Frano Potočnik je prišel nekega dno k njemu in ga vprašal, kako ma gre. Na odgovor: B8labo", ga je Potočnik pozval, naj gre ž njim v gostilno. Tam mu je pokazal ponarejen 50 kronski bankovec in rekel, da se lahko a tem kaj napravi. Ponudil ma je štiri 50kronske bankovce, ki bi jih naj vzel in izdal, za kar bi mu naj dal 140 E priatnega denarja nazaj. Panko tega ni hotel storiti. Franc Potočnik je pri njem prtnočil in ga drngi dan zopet zastonj obdeloval. Dne 6. jannsrja je priSel Frano Potočnik zopet k njemn in mn ponudil bankovce. Tndi Jnrij Potočnik je bil pri njem in ker je nazadoje tndi njegova (Paukova) žena v njega silila, ee je končno odloči!, ker je bil v aili in je rabil denar. Franco Potočniku je potem dal 140 E pristnega denarja. Pripoveduje potem, kako je ponarejene bankovce izdal v Slov. Biatrici pri Nenholdovi natakarici in v Središču, kjer so ga potem na kolodvorn prijeli. Neža Panko, njegora žena, trdi, da ui o celi stvari nič vedela. Jožef Eolenc pripovednje, kako se je seznanil v Ameriki z Jnrijem Potočnikom, ki taa je v Milvaakeju obljubil 1000 dolarjev za naknp nckega poaestra na Spod. Štajerskem, če nm da 400 dolarjev za naknp stvari, ki so potrebne za ponarejanje denarja. V svojem nadaljnem izvajanja Eolenc zelo obtežaje Franca Potočnika, Mohorka in oba Zagovca. Marija Zagovec in njen mož tajita vaako sokrivdo. — Porotniki so potrdili vprasanje o krivdi Fr. Potočnika, da je razpeČaval ponarejen denar, ravnotako vprašanje, ali je Eolenc kriv, da je dal na razpoiago sredstva za ponarejanje bankovcev in zanikali vsa draga. Po tem pravoreku obsodi sodni dvor Fr. Potočnika in Jož. Kolenca vsakega na tri leta težke ječe, 8 postom vsakega četrt leta in oprosti vse drnge obtožence. m Porotna obravnaTa proti Štajercu se je vršila v soboto, dne 19. rožnika v Mariboru. Odvetnik dr. Brejc iz Celovca je tožil Štajerca oziroma njogovega odgovomega nrednika Linharta radi nekega članka, kiseglasi: Celovške BFreie Stimmen", bo pisale pred nekaj čaaom, da pošten Nemec ne sme podpiratiB Mira" in njegovih drugov. Zato je dr. Brejc, bogaboječ mož, ki smodke kadi, kadar sreča dnbovnika z Najsvetejšim, vložil tožbo zoper BFreie Stimmen". Razpravi je predaedoval deželncsodni svetnik Morokutti; dr. Brejca je zastopal dr. Hrašovec iz Celja. Linhart je imel kot svojega zagovornika dr. Mravlaga. Obtoženi Linhart se zagovarja s tem, da je omenjeni clanek priobčil Slovenski Narod za časa deželaozborskih volitev leta 1901. Dr. Brejc pa tača8 ni tožil Slovenskega Naroda. Pozneje se je to očitanje ponavljalo po raznih listih in Štajero je celo šestkrat v tekn leta prineael to notioo. Sedaj po zadnji notici je šele dr. Brejc vložil tožbo proti Štajercu. Dr. Mravlag je predlagal, naj se dotična številka Slovenskega Naroda prečita. Dr. Brejc je proti temu, ker je on na dotični napad odgovoril v Slovenca. Štajerca on redko čita in zato tudi ni mogel preje reagirati na njegov napad. Dr. Mravlag predlaga dalje, da ae naj prečita članek odv^tniškega kandidata Oblaka od 18. majnika 19C9 v Slovenskem Narodn, v katerem on dr. Brejcn predbaciva, zakaj da ne toži Štajerca. Sodišde je dopnstilo te predloge. Priče dež. sodni svetnik v pokoju in odvetnik Vencajz ia njegovi hčerki, katerih ena je Boproga dr. Brejea, so pod prisego izpovedale, da se ni nikdar dogodil slučaj, katerega se je po listih očitalo dr. Brejcn. Eljnb temu so porotniki z osmim proti štirim glaaom zanikali vprašanje, nakar je sodišče Linharta oprostilo. Ta slnčaj je zelo značilen za naše porotne razoiere. — Linhart je bil aicer oproščen, vendar pa je dobil dr. Brejc zadoščenje, stem, da se je pred sodiščem dokazalo, da ni nikdar storil dejanja, ki so mn ga očitali Slov. Narod in po njem drngi liberalni listi. m Noto šolsko leto 1909/10 pri 66. šol. sestrah v Mariborn. Na cesarja Frsne Jožefa I. jabilejnem ženskem nčiteijšča šolskih sester v Mariborn se bodo gojenke za 1. letnik fiol. leta 1909/10 vpiaovale dne 8. julija 1909 ob 2. uri popoldne v novem zavodu, ki leži v BElo8tergasse" h. štev. 4. Gojenka naj prineae seboj krstni list in spričevalo o obiskovaDJu Ijudake šole, ali pa v predpisani obliki napravljeno šolsko naznanilo. Vsprejemni izpit se vrši tam dne 9. in dne 10. julija 1909. m Maribor. Iizkajoče poatopanje tnkajšnje policije. Eo eo se peljali dne 17. t. m. slivniški fantje k vojagkema nabora v Maribor, so si, kakor navadoo, okrasili voz s slovenskimi Irobojnicami. Med tem ko odidejo fantje k naborn, pa pride policija k Kapočevi gostilni in slovenske zastavice in trake samovoljno raztrga in odnese. Eer je tako izzivajoče postopacje narovnost škandal in se je le mirno krvnosti in izobraženosti naših fantov zahvaliti, da ni prišlo do izgredor s policijo, smo se takoj obrnili do nažega vrlega drž. poslanca g. Pišeka, ki je takoj vložil interpelacijo. Stndenci pri Mariboru. Tirgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se na naši pošti vpelje brzojavna postaja. m Sv. 11] T SloT. gor. Tukajšna poaojilnica je v nedeljo dne 20. janija odatopila od celjske BZadružne zveze" k ljnbljanski. m Slivnica pri Haribora. Na Petrovo popoldne se ustanovi za slivniško župnijo mladeniška zveza mladeničev bralnega društva. Govori Šnt iz Maribora. Mladeniči, pa tadi dragi čiani drnšiva so prijazno vabljeni k najobilnejši ndeležbi. m Puščara. Dne 21. junija je ntonil pri kopanjn v Dravi g. Janez Gratt, samski železniški uradaik pri Sv. Lovrencn oad Mariborom. Pokojni je bil zelo marljiv in priljnbljen. Trnpla še niso našli. Naj počiva v mira! m St. Jakob v Slov. goricah. V Gomjem doln, kjer je na Majhenovom posestvu prej stal križ, so si pridna, poštena in za vse dobro navdušena Majhenova dekleta nmislila kraano kapelico, v Čast Križanemu, Mariji in sv. Janezn ter presv. srcu Jeznsovemu. To novo kraano kapelico je dne 13. jnnija blagoslovil naš domačin 6. g. Avg. Jager, kaplan v Ptaju, ? spremstvn 6. g. kaplancv Ogradija in Lasbaherja. Po blagoslovn je v izbornih besedah nusogobrojni množici pojasnil, kaj je bilo povod, da 86 je ta kapelica zgradila in potem je jako ganljivo govoril ter vnemal v navzočih ljubezen do av. križa. Vsa hvala in čast mn zato. Nadalje pa tndi čast stavbeniku kapelice, vrlema mladeniču Karlu Rojsa iz Jarenine. Prro delo, ki ga je ta absolvent stavbne obrtne šole ? Ljnbljani opravil v domafiem kraja, je ta kapelica, ki dela čast ne le Majbenovim in Gornjemu dolu, temveč celi žnpniji. Vrlim sestram Majhenovim, ki so že velikokrat pokazale svojo velikodošno požrtovalnost za olepšanje domače farne cerkve in drngih dobrodelnih in blagih naprav, želimo boijega blagoalova, kateri jih že itak vidno spremlja. m Za dijaško knhlnjo T ¦arlboru se je nsbralo na goetiji Antona Brezner pri St. Barbari Diže Maribora 16 kron 20 vin., katore eo daroTali sledeči gtBp.: Brezner Anton 2 E, BrezDer Earl 1 K, Caf Makg 1 K, Bezjak Juri 1 E, Bezjak Frane 1 K, Nagerl Jože 1 K, Kranjc Karl 1 K, Hinteregtr Jože 1 K, Breiner Jože 1 K, Brezner Fianc 1 K, Markuš Anton 20 yin., Holler Simon 1 K, Andrajna Vi« tor 1 K, Ferlinc Marja 1 E, Feiline Roza 1 E, Brezner Alojzija 1 K. Efrala iskrena veem darovalceml m Poljčane. Tamburaški zbor priredi v nedeljo dne 4. jnlija ob 8. uri popoldan y Gajšekovi goetilni CirlMetodoio slavDOBt na korist drnstveui blagajoi. Eer so na vsporedu tndi podnčni gorori |>OBlanr«v, zato 8e za obilno ndeležbo priporoča Odbor. m SlOT. Bistrica. Slovensko izobraževalno drnštto in Miaden &ka Zy(za priredita dne lt>. julija \eliko carodno vcselico y bnteln ArBtrija. Prosimo društva. da na ta dan ne prirejajo veselic v lližini. Mludeniika Zyeza se že pripraTlja. Pfujskl okra). Mladeniški shod v Halozah. Vsi mladeniči lepih Haloz in bližnjega ptnjskega polja se prijazno vabijo, da se v največjem številu udeleže zborovanja, ki se vrši na Petrovo pri Sv. Ani blizu Borla. Slnžba božja se začne ob ViH- ari. Cerkveni govor ima č. g. p. Benedikt Čirič iz Lipnice. Takoj po maši je zborovanje v romarski hiši, kjer bode med odmorom dobiti tudi mrzla jedila. Popoldne ob pol treh slovesne veSernice a kratkim nagovorom g. Vinka Eranerja iz Zavrča za mladeniče. Po večernicah: sklepna beseda. Pridite mladeniči, pa tudi drngi, ki se za naše gibanje zanimate na Peter in Pavloro v največjem številu k Sv. Ani v Haloze! Na veselo avidenje! Z. S. M. p Okoličanom t posnemo! Pri zadnji seji obč. odbora v Ptaju se je sprejel Ljnbljančaaa dr. Plahky-ja predlog, da se bo odalej tešišče aamo nemškim tesarjem dalo v najem in vporabo. Dobro! Slovenci, hodite samo k Slovencem! p Ornigovo praiicoljnbje napram Slovencem, Nedavno soimeli rndečkarji v Ptnjo velik shod. Ustanovili so rndečkaraki pevski zbor. Radečkarji so smeli korakati v mesto z razvitimi zastavami in godbo A kako se je ravnalo 13. sept. lanskega leta z naini? Nas domačine se Je bilo, psovalo in ometavalo s tinto itd., a ptnje rndečkarje se je pnstilo pri miia. Dan plačila pride tem prej, dim prej se bomo navadili biti ponosni Slovenci in se ravnali po geslu: nSvoji k svojim !" p St. Barbara v Halozah. G. nadnčitelj Ogorelec me je na cesti prijel radi nekega člaaka v BSlov. Gosp." št. 24, kjer se ga imenoma kritskuje. Izjavljam, da že ce!o leto ni v BSlov. Gosp." izšel nobeden moj dopis. Z dotičnim člankom pa sploh nisem v nikaki zvezi in sploh ne odobravam, da se g. nadačitelju podtikajo rdenarne zadrege" dasi so gospodje liberalei vajeni nas osebno napadati ter vsak naš korak v ja»nost vladiti, jim vendar ne vračamo z enakim, zato še niao navajeni na take zbodljaje. Proaim torej ccnjeno aredništro, da mi potrdi, da niaem dopisnik omenjenega članka, radi katerega me g. Ogorelec napada s psovkanii in grožnjami v svoji prvi razbnrjenoiti kar javno na oesti, g. Ogorelca pa prosim, da tudi on vpliva, da ne bodo liberalni listi imeli vedno polne predale o duhovnikib. v Halozah, in zagotovljen je lahko, da bo mir zavladal med nami, kar tndi želi J. R k. — Potrjujemo, da nismo dobili otnenjenega dopisa od g kaplana Jakoba Rabnea in da on tndi ni ž njim v nobeni zvezi. — Uredn. p Vnrberg. Naša mladeniška in dekliška zveza lepo naprednjeta. Prva je imela zborovanje 10. jnnija. G. voditelj je govoril o ljnbezni do domovine. Eazal je na zgledih, kako so razni narodi visoko cenili domo- in rodoljubne može, a zaničevali izdajstvo. Dekiiška zveza je zborovala 20. junija. Predsadnica Mar. Nerat je lepo pozdravila tovarišice ter je imela govor naatopne vsebine: Kot slovenske deklice varujmo dekliško čast, izobraznjmo se ter ee ne sramnjmo kmečkega dela! G. voditelj je govoril o častnih dejaojih alovenakih deklic iz tnrških in Napoleonovih čaaov. Na zadrje so deklamorale Minih Ana, Nerat Marija in Bezjak Terezija lepe GregorČičeve peami: MPrebiral sem pratko", BNeFe8taa in BNa sejmn". Vse zadovoljne so se razšle deklice. gotovo a sklepom, še bolj skrbeti za nadaijno izobrazbo. p CerOTec. Odgovor na napad v zadnjem Nar. Listn." 0 raznih odlikovanjih beremo po časnikih, dovolite, g. nrednik, da tndi o našem poročam. Ze od nekdaj nas navdaja neko poaebno spoštovanje do tistih oseb, katere znani liberalni listi, v prvi vrsti Nar. List. na razne načine nesramno napadajo, blatijo in vsa njih dela grdo obsojajo. Te, v teh lietih zaničevane osebe, so navadno nagi dobri, velezaslnžni, veleč. g. duhovniki in dngi odločni možje, kateri so liberalcem sploh trn v peti. Te čaati, med take može vštete biti, se pa me priprosta kmečka dekleta nikoli nismo nadjale. In vendar smo pri tem lepem, tako izvrstao uspelem mladeniškem shoda 13. jasija zaslnžile to kot odrastfe hčerke Vrazove. Taki shodi in splob kaj takega liberalcem ie od nekdaj ne ugaja in čuditi bi se morali, če bi jim ta. Je pač resniea: mi mladi vetajamo, mi .vstajamo, a vas je strah! — In ta čast za'o, ker je tajnika Mladeniške zveze večkrat takaj videti. Eo bi poročal ta blagi dopisnik Nar. L. o večkratnih posetih taj. Ml. zv. v vaeh hišah, kjer so mogoče tudi odraatle hčerke, bi imel pad preveč dela. Tega mu ne svetujeroo, ker Nar. L. bi poptal s tem predolgočasen in še manj bi ga kdo moral. Da, ko bi o tem piaal kak dober, pošten oasnik, bi nam veat morebiti res kaj očitala, tako pa — no — saj se poznamo, kaj ne? Vsak delavec zaslnži plačilo, a ta ljubeznjivi dopisnik si ne npa z imenom na dan, toroj ne vemo, kdo je (—!) zato pa pošljemo obmejnim Iiratom za Šentiljaki dom 4 E, kar bo dopianika gotovo tndi veselilo. Zdaj pa, prijatelj, ki si tako skrben za na^, le Da delo! Pazi, da katerikrat ne prezreš tajn. Mlad. zv, ko bo spet hodil tod okoli, boš imel kaj pisati, saj kolikor več napsdov, toliko ved kron za Šentiljski dom obljnbijo poslati odrastle hčerke Vrazove. p IvanjkoTci pri Ormožn. Od tukaj smo dobili od DaSih somiSljenikov veti pritožb, da se poštne pošiljatve posebno naši čaaniki: Goapodar in Straža ze!o neredno doBtavljajo, časih se po par dni razne, celo vsžne reči z&inndijo, a ? mnogo slnčajih pa izročijo še piama v roke kakih otrok, ki potem ista — izgubijo. Priporočali bi poštni npravi v Ivanjkovcih redno in točno dostavljanje, ker sicer se bodo ra^lovljenci oglasili na drngem mestn, kar pa nekoma ne bo posebno ljnbo! p St. Tomaž pri Ormožn. Mladeniška zreza opozarja na predavanje o alkoholizmn, ki ga priredi v prvi polovici meseca julija. Natančneje prihodnjid. p Središče Trgovinsko ministrstvo je avedlo pri oašem poštnem nrada brzojarno službo. Ljufomerskl okraj. 1 Ljutomer. Svarilo: Mi pošteni, katoliški kmetje izjavljamo, da se bomo v prihodnje vedli izogibati onih trgovin, prodajaloie in gostiln, kjer blatijo Bdomači" vero, katoliško naziranje in katoliške duhovnike. Neljnbo bi nam bilo, če bi naa prisilili navesti posamezne slačaje in osebe; imamo za vsak slnčaj veljavne priče. Torej, trgovei, obrtniki, krčmarji, varnjte se — za Vaa pogubnih nasledkov. Eako ve braaiti svoje katoiiško naziranje — pokazal je dne 13. t. m. na občnem zbora posojilnice — zaveden katoliški kmet. 1 Ljatomer. Ako gremo po našem slavnem trgu, tedaj z nevoljo opažamo, da imamo še ntkaj BGagthaasovtt, nBackerjeva, ^Eanfmaaov", nFrisearjeva, nGemiachtwarenhandlang" i. t. d. S temi napisi izzivajo privandrani, s snhimi žepi došli komiji, sedaj slovenskega deoarja polni bogati trgovci slovenske okoltčane, katerih nekateri pa še vendar tako radi svoje, težko zaslnžene groše, nosijo tem izzivalcem. Sicer je velika večina okoliškega prebivalstva, ki se dobro zaveda sroje narodoe dolžnosti, a vendar se jih tudi še najde, ki se za par vinarjev prodajo tujeu, privandrancn. Upajmo, da bo tadi te kmala doletela pamet in tedaj ne bo dolgo, da bodo ti nGasthaasi", BBRckerji" popolnoma izginili iz lepega Ljntomera. Daj Bog, da se to kmala zgodi! 1 Ljutomerski vinogradi zelo lepo kažejo. Ce nas Bog obrarnje elementarnih nezgod, imamo pričakovati dobro vinsko letino. 1 Mala Nedelja. Narodno gibanje je pri nas čisto v povojih, ni ga človeka, ki bi kaj storil, da bi se tndi pri naa začelo drugo gibanje. Posebno za mladino bi bilo kaj takega zelo priporočati. BZveza slovenakih mladeničev", pridi cam na pomoč. Pošlji nam govornika, ki naj tndi nažo mladino vzdrami iz spanja. Mladenič. 1 Marščak. Pri občinskih volitvah, ki so se pri nas vršile 21. t. m., so pristaši Slovenske kmečke zveze v vseh treh razredih sijajno zmagali. Slava vrlim agitatorjem! otajercijanci bo delali z vBemi sredstvi, da bi prišli v odbor, a naše yrlo kmečko ljndatro se ni dalo zapeljati in je ž njimi pošteno pometlo. Morda se bodo sedaj našim Ijnbim nemčarčkom oči odprle, da bodo sprerideli, da se naSe Ijudstvo ne da komandirati od ljadi, ki imajo najgršo cnnjo, ki okužaje celi naš slo^enski Štajer, za svoj evangelij. Morda se celo spreobrnejo, kdo ve? Skrajni čas bi že bil, da dajo listn, ki se vsakemn trezno mislečema človeku gabi, enkrat za vselej sloro. Potem bo nasa občina lahko glužila kot vzor dragim občinam in de nas bodo posnemale, pa nam naši narodni naaprotniki z rsemi svojimi ponemčevalnimi društfi ne bodo mogii žkodovati. V slogi je moč ! 1 Veržej Že dolgo časa se pri nas misli na nstanoriter mladeniške in dekliške zveze. Bili smo že svojčas blizn cilja in nam je tajnik Z. S. M. že obljnbil svojo pomoč, toda razai važni posli so naa zadržali r tem nasem gibanju, zelo tudi volitve. Toda aedaj pa vendar enkrat labko začnemo. Fantje, dekleta, sknpaj! Če 36 drngod tako lepo organizirajo, zakaj bi vendar verienjska mladina ne prišla do tega! Zatorej dragi fantje in dekleta to stvar dobro prem slite, potem pa delajte na to, da se tudi za našo faro v najkrajšem časn nstanovi mladeniška in dekliška zveza. Na zdar! Eden, ki je takoj zraven. 1 Negova. Eer drogod tako lepo nspeva, menim bi tudi pri naa labko obstalo. Take misli mi večkrat prihajajo, ko opaznjem gibanje naše mladine po raznih inpnijah Sp. Majerja in berem poročila raznih mladeniških shodov, ki so rea velike važnosti za narodno vzbnjenje dobrega slorenskega ljndstra. Skoraj v vsaki župniji je potem tndi bralno drnštvo, pri ryem pa, kot odsek, če se ne motim, mladeniaka ia dekliška zveza. Ti imajo svoje podačne sestanke, shode i t. d. in tako gredo vedno rišje in višje na poti izobrazbe. Pri nas, med našo mladino, pa je vsa tako mrtvo, nič ni nobenega življenja. Žalostno je, da ae mladina raje podaja v alkoholno pognbo, kakor pa bi kaj atorila za svojo izobraibo. Zato bi Btoril rea dobro, da apostolako delo, kdor bi tndi med našo mladino zasejal kal narodne nardnieaosti. Upajmo, da se to krnala zgodi. Emečka mladenka. Slov«njjra5k) okraj. Kmetijsko bralno drnštvo rStaremtrga pri Slovenjgradea priredi veselico v nedeljo 2r/. junija t. 1. na vrtu g. Petriča, gistilničarja v Staremtrgn. Vspored: Poadrav; igra nZa križ in avobodo" in nPri goapodi"; govor gosp. deželnega poalanci dr. Veratovška prosta sabava; godba, petje in šaljiva pošta. Obilne udeleibo prosi odbor. s Iz Šaleške doline Dopis iz Šaleske doline r BNar. Dnevniku" atv. 134 od dne 16. junija in v BNar. Liatn" od dne 17. jnnija kaj dobro označuje gospoda lib«ralnega dopisnika kot temeljitega poznavalca splofenega mačka, o katerem sanjari v svojein v znamenjn splošnega madka skrpncanem člančičn. Ako se po dovršenih deželnozborakih volitvah še sedaj ni iznebil splošoaga ma^ka, mn ne moremo pomagati, samo prijateljski ma svetnjemo kot zvestemn tovariša aplošnega mačka, da se v prihodnje ne da od splošnega mačka izrabiti v registrataro pritoib o dahovnih nasilnoetih pri zadnjih volitvah, sicer bi 86 moral občatao popraskati, ako splošni maček razpraska njegovo in njegovega tovariša postopanje za voglom volilnega lokala. Če pa ostane vkljub misijonoF, spovednic in proceaij zvest priataš sploSnega mačka in mn splošni maček ne dovoljaje si od bliza ogledati Marijinih drnžb, mladeniških zvez in klerikalnib posojilnic. naj gleda, da preje prespi sploSnega mačka in naj bode prepričan, da mn žnpniki, kaplani in organi8ti in mežnarji ne bodo kalili sladkega in potrebnega spanja po splošnem mačku, in naj nikar ne žalnje, ako mu tudi pevci ne bodo prirejali podoknic niti njemu niti njegovemu splošnenm mačku. Nikakor mu pre?eč ne zamerimo, ako je v splošnem mačku videl v potokih teči pijačo z miz in je z mačjim pcgledom splošnega mačka gledal agitatorjem v želodce, saj je to gledal pod vtisom aploSnega mačka. Eot pokornemu 8lugi splošnega maČka mu svetujemo, naj ee ne da preveč komandirati od splosnega mačka glede odlikovanj in preiskav, ker bi ga prav ta sploSni maček znal dvomljivo poučiti o pojmih spodobnega in poštenega vedenja pri volitvah in bi po dokončani preiskavi nehote prišel navskriž s splošnim mačkom in bi se začel ž njim prehudo praskati. — To naj si zapomni gospod opisovalec splošnega mačka. — Capisco. Celjskl okraj. Celie. Naša Zadružna zveza bo štela koncem leta 19P9 okro/g 130 člajnic, ker, jiti/ je doseidaj že izstopilo 71, nad 20 koroških in Štajerskib zadrug pa je oziroma bo letos odstopilo. Zveza je imela že 223 članic, a sedaj jih bo 130, Jo je napredek, kaj ne, gospod Stibler? Na ponovna vpraSanja Še enkrat odgovarjamo, da je zadnji 6as za izstop ta mesec. o Celje. Zrelostni izpiti oa tnkajšnji gimnaziji se prično v pondeljek, dne 5. julija t. 1. Vsled tega se solsko leto na tem aavodu že konča dne 3. julija. c Celje. Pretečeni meseo maj oetane tudi nam celjskim dekletom v trajnem spominn. Zelo nas je razveselil izid deželnozborskih volitev, da je krščanska narodna stranka tako sijajno zmagala nad brezversko stranko in njenimi zavezniki nemškntarji. — Dan 24. maja pa je bil tudi za našo Marijino dražbo pomenljiv. Priredile smo izlet v gališko žnpnijo na prijazen griček v cerkvico sv. Eunigunde. Tam je bilo več sv. maš in ob 9. nri slovesno sv. opravilo. Č. p. Ladislav iz Celja nas je v navdušenom govorn vspodbnjal k čedaostnemn življenju. Po kosila sta se priredili dve lepi igri, pri katerih se je tudi pray lepo pelo. Pri petjn in igrah so sodelovale čč. šolske sestre v €elju, katerim izrekamo na tem mesta iskreno zahvalo za njihoF trud. Zabavale smo se res dobro in le želele bi, da bi doživele še več tako prijetnih nrio. o Kat. polit drastro za laški okraj ima v nedeljo 26. junija po prvem opravilu zborovanje s sledečim programom: lovska postava; kmečko zavarovanje; volitev odbora. c Mozirje. Naši liberalčki še vedno ne mirnjejo in se ponašajo z napadom v BNarodnem Listu", češ, sedaj smo priataš6m Emočke zveie tako zabrusili, da ai niti odgovarjati ne npajo. A te lahkomiselne batice ne pomislijo, da, če bi pristaži Emečke zvezo agitaoijo tako lahkomiselno in predrzno vodili, kakor so jo liberalni strankarji, potem bi ne smeli priti na dan. Se-li morda dopisnik rNarodnega Lista" ne spominja na predrzno gonjo od rolilca do volilca, ali se morda g. župan Goričar spominja, kdo je nagovarjal A. Miklavc-a, da naj gre v neko gostilno in naj zadrži volilca, da ne bo volil, g. Miklavo, ali je Vam znano, kdo je rekel gostiloičarju, da, ako gre on volit, poteaa ne pride več v njega gostilno? Priče na razpolago. Vprašamo še, ali ni to vplivanje in odgovarjanje Tolilcev, b katerimi se labko pridobi prosto stanovanje in hrana? Torej ne segajte v ogenj, da vas ne bo akelelo. Da bo pa moziraki liberalčki hndo vročekrvni, je dokaz to, da je Ivan Lipold pred sodnijo prosil g. Cesarja in g. Vasleta odpoščanja sa svoje nepremišljeno izgovorjene besede. (Glej izjavo med inserati). Mirnjte torej in ne išČite pastirjev za kozle, saj imate pri svoji čedi dovolj pastirjev, ovnov in — kozlov. Toliko za danes. Okoliški vsevednež. c PetrOTČe. V nedeljo 13. junija nam je priredilo bralno drnštvo BGospodar" pra? prijetno razvedrilo. Pridna in požrtvovalna dekleta so jako spretno nastopila v igri BNežka iz Bleda", vrli fantje pa so povzročili mnogo prisrčnega smeha z bnrko: Erčmar pri zvitem roga. Nastopil je prvokrat tadi pomlajeni tambnraški zbor pod spretnim vodatvom tnkajšnjega organiata in nas prijetno zabaval s krepkim ndarjanjem tamburic med odmori. Občinstvo, ki se ga je zbralo iz bližnje okolioe okoli 400, je odhajalo veselega srea z željo, da bi se mn kmalu zopet pripravilo par takih veselih uric Nasprotnike to sioer v oči bode, a vrla mladina, le nenatrašeno naprej ia Boga in domovino! c Gotovlje Hranilnica in posojilnica v Gotovljah je -postala zelo nezanpljiva nasproti pristašem Emečke zveze. Stranka, do katere groSev — pardon — revščine se je pcslaniški kandidat revnih slojev g. Brinar skazal tako 6ntečega srea, mora zopet čntiti moč liberalne jeze uaših po sojilniških mogotcev. Stranka je dne 2. janija t. 1. prejela piamo od celjskega odvetnika, da mora do dne 4. junija t. 1. plačati posojilo po 1100 E ali pa se posojilo vknjiži. Vzrok odpovedi v pismn ni povedan; videli pa smo v deležni knjigi, da je stranka obreati plačala že do 31. decembra t. 1. Poaojilniško načelatvo se izgovarja, da vknjižbo zahtevajo poroki, a eden izmed porokov še baje zato vedel ni. Izgovor je tndi iz trte zvit dober. No stranka je našla dobrotnika, ki je za ta čas nien dolg poravnal, vendar pa je morala zopet še plačati 6 E 60 v odvetniških stroškov. Treba bo resno misliti na to, da spravimo tudi Gotovlje pod okrilje lastne ali vsaj bližnje kmočke posojilnioe po Rajfejznovem Dačinu. c Dramlje. V imenu učiteljev dolži ^Štajerc11 od dne 6. t. m. župnika straSnega sovraštva do nčiteljev. Zakaj? Pred deželno volitvijo aplošne skupine je žnpnik nčiteljem dal sledeče reči dobro pomisliti. Narodna stranka xahteva od svojih kandidatov, da morajo kot poslanoi delovati v naprednem dabn, t. j. proti krščanski veri. Eaj bi sledilo iz tega za nčitelje? Erščanski starši jim izročajo otroke v šolo, da bi jih nčitelji poleg posvetnih nankov pomagali katehetom po krščansko izgojiti. To zahtevaio starši, to zahteva deloma tadi šolska poatava. Ako bi se učitelji pri volitvah trndili, da bi njihov tovariš bil na programu Narodne stranke izvoljen, bi vsi trezno mialeči starši iz tega sklepali, da hočejo učitelji zanaprej proti volji staršev in proti šolski postavi v šoli zoper krščansko vero delovati, da jim torej starši ne emejo ve6 svojih otrok zanpati. Učitelji pridejo na ta način ob svojo veljavo pri ljndstvu s pripomočjo ravno Narodne stranke. Ta stranka je potemtakem za nčitelje prav relika sovražnica, ne prijateljica, in nčitelji sami so za sebe veliki sovražniki, če delajejo za liberalnega kandidata. Prihodnjikrat je žnpnik dodal, da dnhovniki ne delnjejo loper učiteljski stan, temveč edino zoper zanjke, v katere hoče Narodna ntranka nčitelje zamotati, da zgabijo svojo veljavo pred ljndstvom in Bogom. — To je žnpnik govoril in nič drngega. Eateri razsoden človek razun BŠtajercaa in bojda BVahtarce", najde v tem, da je župnik grozovito čez učitelje udrihal, moral psovke nazaj jemati, za odpuščenje prositi, pohnjšal roladino in da mora oerkvena oblast nekaj zoper to storiti? Dobro je hotel župnik učiteljem storiti, ko jim je pokazal prepad, v katerega jih vlefo Narodna stranka. PodaČiti ačitelje ima župnik pravico, ker so njegovi farani. — Nadnčitelj organist je res šel med tiato pridigo iz cerkve, a je povedal čez par dni pred pričo, da je to storil od jeze, ker ni bilo pevcev pravi čas na kor. — Vsi naSi nčitelji ste lepo prošjni, ne napadajte župnika vec" po čaanikih, kakor pretekle dre leti. Obilno maslo se vam bo cnrkoma z glave cedilo, če bote z obrekljivimi dopisi preveč na solnce hodili. Želimo iz dna srca, da ne pride do tega vračila nikoli. o Dramlje. Slabo nčijo nredniki BNarodnega Listo" svoje dopisnike in bralce. Vidi se to zopet iz dopisa v številki 17. jnnija. Znano je, kako je dopisnik 6. junija krščanake volilee zaaramoval, Jarnovič pa župnika žalil. Temn poročiln je dopisnik pridal, da je žopnik brez vesti, ker potrpi kaj takega. Podpiše se ne s prarim avojim imenom, ampak Bnevernik". Eaj bi moral inteligenten in količkaj krščansko resten nrednik dopisniku na to povedati ? Dopis bi nioral v koš vreči, dopisnika pa podnčiti, naj reče Jarnovičn, da zadosti župniku na nek način, in posebno da se ne podpiše več za nevernika. Mialite, da je nrednik dopisnika tako podučil in dopis zavrgel ali da r kateri stevilki zadosti za lastno razžaljenje? Tega ne stori, ampak ponovi, da je župnik brez vesti, ker potrpi; potem se spodtiče nad tem, da bi Jarnovič bil Bpodloien faran"; to neki ne more biti, ker plačtrje on z drogimi farani žnpnika. Le počasi, slabi nčeniki, uredniki BN. L ". Plačilo daja država duhovnikom iz verskega zaloga; ta je pa naložen iz premoienja nekdaj odpravljenih samoatanov, ne iz Jarnovičerega in sploh občinskega denarja. Pa če bi tudi duhovniki bili z domačim denarjem plačani, se npate vi uredniki koga nčitij da farani niso dahovnikom podložni? Na drage zglede poglejte. Učitelji, žnpani, sodniki, glavarji so deloma ali celoma plačani iz občinskega denarja, vendar ai bo kdo npal reči, da niso šolarji nčiteljem podložni, in vsi občinarji onim dragim oblastnikom? Glejte nredniki BN. L." slabi nčeniki, da ste vi iz arednjega veka, ker motite avoje itak zmešane prijatelje. c Teharje. Naše kat. polit. bralno draštvo je imelo v nedeljo 20. rožnika svoj občni zbor. Udeležba je bila, kakor pri nas običajno, preoej slaba. Posebno so se naši možje odiikovali s svojo odaotnostjo. Iz poročila diaštrenega tajuika smo razvideli, da je bilo drnštro v preteklem letu nekoliko leno ter ni kazalo iste živahnoati in delarnosti, ki je potrebna za razvoj tako pomembnega drnštva. Odbor je ostal prejšnji. Želeti je, da se draštvo v prihodnje bolj krepko poprime svojega delokroga, da ne bo zaostajalo za drugimi društvi. Gosp. nčitelj Levstik imel e zanimivo in poačno predavanje o vinaratvn. Poslufialci so z zanimanjem sledili poljadai razpravi. Bodi vrlema gospoda za njegov trnd tem potom izrečena naša srčna hrala. Po zborovanja bil je še šaljivi arečoloF, kar je povzročilo mnogo smeha in zabare. Vsem daiovalcem lepih dobitko7 se drnštro lepo zahvaljnje. Trbovlje. V nedeljo dne 27. t. m. priredi strr kovno društvo rudniških paznikov skupno z delavskim gtrokovnim druŠtvom izlet na Sveto planiino na Kranjsko, DmStva se snidejo takoj po prvi sv. maši v društveni gostilni pri Jagru, vnlgo ParaSuh, Odhod je ob y>8. uri. Na Planini je sv. maša za druStr venike obojnib dmštev, po sv. maši pa prosta zabava. Vabimo vse prijalelje, d"a se tega izleta udeležijo v obilnem šfevilu. c Polsala. Veselica proitovljne požtrne brambe na Polzeli se ne yrii 11. julija, kakor imo prrotno poročali, ampak g&radi rsznih vzrokoy že 29. junijt, to je v torek na sy. Petra in Pavla. Začetek ob 8. uri popoldne. Vspored Bledeči: »reioloT, ribji Iot, šaljiva pošta in prosta iabav», pri kateri syira Sentpavelska godba. E obilni ndeležbi Tabi Odbor. c St. JnriJ ob Taboru. Cebelarska podrnžnica pri Sv. Jnrju ob T. priredi 29. jan. to je na Petrovo po yečernicah ob 3. uri popoldan jebe!*r«ko predaTanje pri čeb«lnj«ku g. Antona Pepel. Vsi prijatelji (Sebelarstva 96 vljudno vabijo. Načeletvo. Brattiki okraj. b Podsreda. Nam dobroznani dopisun rNar. Lista", ki je imel lepo priliko se seznaniti s paragrafi, sedaj braha svoje nesramaoati (je plačan dopisnik coljskih listov!) v zadnji številki omenjenega lista. Na najpodlejši način napada č. g. župnika in skozi in skozi laže. Zolo snrovo piše todi o kmetih Vimpolšeka in Bezjakn. Nikakor 86 ne mialimo na dolgo prepirati z dopisonom, ampak g. župnikn izrečemo zaupnico in ona oba kmeta pohvalimo, ki sta natanoritelja našega bralnega društva in ne klonita glare pod liberalno atrahovlado. b Bizeljsko. BNarodni List" piae iz Bizeljakega: Sijajna zmaga nad klerikalizmom. Mi seveda ne branimo nikomar, če se hoče bahati z zmagami. Pod to zmago, prosimo, naj se podpišejo: dr. Božič, Earba, dr. Ploj, Ivan Malue i. dr. Pristavijo naj : laatnoročno. Pika. Eedo bo kaj ugovarjal na to? Pri tej priliki nam pride na misel neka dogodbica. Bilo je v norišnici. Neki bolnik, ki se mn je mešalo, je imel stalno idejo, da je kralj. Zahteval je za-se vse kraljevske časti, dajal avdijenoe sestram - postreinicam in drugim, ki so bili tudi nori, kakor sam. Sosed tega namišljenega kralja je bil tudi nor, pa za kralja se ni delal. Prarijo, da imajo tudi norci rčasih Blacida intervalla", t. j. jasne trenotke, v katerih tudi jaano mislijo. Eo prinese nekoč sestra - postrežnica temn, ki se ni delal kralja, posodo, ki se rabi tndi v norišnici za občečloveške potrebe, vaede 86 in začne se sestri tako-le pritoževati: BTa-le moj sosed vedno pravi, da je kralj, bom pa jaz bolje vedel, da sem jaz kralj, ki na trona aedim", Če je bil to jaaen trenotek in prari moment, o tem zgodovina molči. Nam se zdi, da so ai liberalci izbrali ravno pravi moment, ko se bahajo x zmago. Zivio zmagaloi! Živio kralj! b Pilštanj. 0 jaz nbogi kmet, kaj vendar čem začet. Tako zdihnjejo ubogi vinogradaiki pri nas. Dne 26. maja je toča z vibarjem hndo potolkla naše krasne vinograde, v Virštanju, Dobležicah in v Pristavi. Dne 13. jnnija ob 1. nri popoldne je prihrnla toča še v drngič in vzela, kar je še prej ostalo. Ljudje so že čisto obnpani, v vinogradih toda, doma pa je rude5ica svinje pomorila skoraj pri veaki biši, kmet pa plačaj, če ne, te pa zarabijo Delavca za veliko plačilo ni dobiti, ker gre vse 'v rndokope v Nemčijo. Pro3imo naše gg. poslance pomoči. b Pilštanj. Dne 12. t. m. smo izročili materi zemlji telesne ostanke Micike Strašek iz Drenskega rebra. Rajna je bila še le v 19. leta starosti. Bila je v samostanu v CeIovcu pri Elizabetiakah 5 let, prišla je domn hndo bolna se zdravit, pa neozdravljiva jetika ji je koočala žirljenje. Eo so ji zapeli pilštanjski pevci za alovo na grobn, ni ostalo nobeno oko snho. Iz drugih slovanskih dežel. t Eotlje na Eoroškem. (Božja slnžba na nršnlski gori). Na prazaik sv. Petra in Parla bode r znani romarski cerkvi na nršulski gori ob l/.l0. božja služba s pridigo. Božjo službo bode opravil č. g. Jernej Percat, žnpnik na Selah. Upamo, da bode ta dan veliko prijateljev št urSulske romarake cerkve in lepega razgleda prišlo na goro. f Železna kapla na Eoroškem. Na god naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda dne 4. jnlija se bo vršilo pri nas cerkveno zborovanje. Ob 10. nri predpoldne se bo alužila sr. maša, pred mašo bo prooesija, po av. maši pa se vrši zborovanje na prostem. Slišali bomo dva pončna govora. Če bo vreme ngodno, vabimo tndi štajerske brate iz bližnje Sarinjske doline in sploh vse zavedne in verne Slovence. KnJUevnost. § Umetniški spomeniki la-antinske škofije. Drngi »vezek. Eonjiška dekanija. Spisal dr. Avg. ŠtegenSek, profesor bogoalovja in c. kr. konservator v Maribora. Vel. 8°, VIII+300 str. s 75 nariski v tekstn in 94 slikami na 59 priloženih tablicah. V Mariboru 1909. Založil pisateli. — To delo izide s prvim jnlijem in obsega popis vseh starin, cerkev in gradov lepe Eonjiške dekanije ter poda ob enem prvo zgodovino tega okraja; ravno dve petinki knjige (str. 169—290) pa sta poavečeni spomenikom in zgodovini staroslavne Židke kastarije, ki je bila v grednjem vekd izmed najvažnejših koltnrnih središč na Slovenskem. Cena brcširanemu izvoda, ki bi v nemškem knjigotrštvu radi skoro samo izvirnih slik veljal najmanj 12 M, je z ozirom na naše omejene razmere 8 E. Za prebivalce konjiške dekanije pa veljajo naslednje znižane oene: 1 izvod 8 E, 2—16 E, 3-21 K, 4-26 E, 5-30 E, 6-33 E, 7—35 E in naprej vsak izvod po 5 E. Za vezavo v platnn se račnni posebej 1 E 70 h, za pošnino 45 h za izvod. Naroča se pri pisatelju, ki za vplačevanje naročnine prilaga poštnohranilnične položnice na čekovni račun štev. 62 292. Vsem veleč. kn. šk. lavantinskim dekanijskim in žnpnijskim uradom se bode poslaf za cerkveni arhiv en vezan izrod na ogled s prošnjo, da se koj vrne, ako ae na naroči. Obenem se priporoča v naročilo BDekanija gornjegrajaka", 16 + 240 str. vel 8°, s 162 slikami in 3 tablicami, brodiran izvod po 6 E 50 h. Hajnovejše novka. Iz državnega zbora. Posl. Pišek je govoril proti odprtjn mej in urozn ptaje živiae, risal žalosten položaj živinorejcev zaradi lanake sose in letošnje alabe letine, ko bo spet polovioo manje aena; grajal vlado, ki podpira meska in indastrijo na stroške agrarcev. Dalje o delavskih razmorah, osobito delavcih v radnikih v Trbovljah. — Poal. Roškar je govoril tudi proti uvozn tnje živine, zahteval strogo nadzorovanje ponarejanja vina, dalje gledo zvišanja železniških tarifov aa poljake pridelke, zahteval izpeljavo železnice Purkla—Ptnj—Rogatec in Maribor—Zeleni travnik, uravnavo Mure, se pritoževal čez okrajnega sodnika y Ljatomern, ki ostane kljab avojemn obnadanjn naaproti Slovonoem na svojem mestu in zahteval promeščenje tega sodnika.