ITREDNISTVO ZARJfc le v L]uDljani, f rančiškanska ulica £t. 8 (tiskarna I. nadelr.)- Uradna ure za stranke so od 10. do 11.
ioroldne in od 5. do 0. pcfddne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	j
NAROČNINA : celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-O&reko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 6-40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za :	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celoletno K 86-—.	;
Posamezne številke po 8 vin.
•larja iznaja vsaK (lan razen nedelje in praznikov •' •* •*	ob	pol	11.	dopoldne.	\ •. ,
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrcovi ulici Stev. 6, 11., in uraduje za stranke od 8. do >2. dopoldne in od ^ do 7. zveSei Inserati: enoslopmi pctitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan*
in reklame 40 vin. — Ireerate fprejcnn uj ravniSlvo.
Nefrankirana ali premalo franbirann pisma se ne sprejemajo ———	Reklamacije lista so poštnino proste.
Stev. 665.
V Ljubljani, v soboto dne 23. avgusta 1913.
Lelo III.
Spominska slavnost za Avgustom Beblom.
V dvorani »Mestnega domaa je nocoj ob 8.
slavnostno zborovanje,
8 katerim proslavi ljubljansko delavstvo pokojnega delavskega bojevnika sodruga
Avgusta Bebla.
Pri zborovanju sodeluje pevski zbor. — Spominski govor ima sodr. Etbin Kristan.
Grof Sttirgkh in narodno vprašanje.
Grof Stiirgkh pripravlja nova češko-nem-ška pogajanja. Optimizem tega nepolitičnega politika ie občudovanja vreden. Do skrajnosti je sredstvo tega mešetarstva izrabljeno in obrabljeno, ne da bi bilo kaj uspeha. Orof Thun je bil imenovan za češkega namestnika in povzdignjen v kneževski stan. da bi njegova povečana avtoriteta pospešila kravje kupčije dveh nacionalističnih klik. Vlada je prigovarjala zdaj Nemcem, zdaj Cehom kakor osladen pridigar zakrknjenim grešnikom. Po svetu so se razpošiljale izjave o ugodnem poteku pogajanj in o opravičenem upanju v uspeh. Konec je bil polom. ki presega vse debakle. kar smo jih v Avstriji imeli, odkar je ta država vsaj na papirjji konstitucionalna. Vsakdo vidi. da so taka pogajanja »poizkus z nesposobnimi sredstvi«. In vsakdo bi zavrgel to sredstvo, ki se je izkazalo tako temeljito napačno, ter bi si natančneje ogledal problem, da bi našel boljše sredstvo. AH grof Stiirgkh si ne da omajati upanja; če trikrat ni šlo. pojde nemara četrtič, ako se desetkrat ni posrečilo, se morda posreči enajstič.
St0rgk,lOva P°^'ka je navadno diletantsko
eksperimentiranje; v tem pa je gospod grof
pravi Avstrijanec. Kajti tavanje od slučaja do slučaja zaupanje v božjo dobroto in čakanje na srečo, ki nemara vendar enkrat pride — to /e posebnost avstrijske politike, katere ne najdeno v nobeni drugi deželi. pa če bi jo iskali kakor rakovega bacila.
Neuspešnost takih spravnih pogajanj se ni pokazala zdaj prvič na Češkem. Staročehi so plačali svoječasne »punktacije« s svojo politično eksistenco in sam Rieger se je preko noči izpremeni! iz narodnega boga v narodnega izdajalca, ker se je bil z najboljšimi nameni podal v tako spravo. Pozneje smo imeli vse polno takih eksperimentov. Avstrija ie klasična dežela narodnih sporov. Kjerkoli se dotikajo ali mešajo naselbine dveh plemen, se tudi razvijejo prepiri. Ljudje, ki radi posredujejo, da bi se nasprotniki pobotali, so torej imeli prilik dovolj. Hudobneži, ki očitajo avstrijskim vladam, da niso ničesar storile za narodno spravo, nimajo prav. Narobe! Mirile in posredovale so na vseh koncih in krajih: Med Nemci in Italijani na Tirolskem, med Poljaki in Rusini v Galiciji, med Hrvati in Italijani v Istri, med Čehi in Nemci na Češkem itd.
V	enem slučaju je to mešetarstvo doseglo uspeh. V Istri so Slovani in Italijani podpisali spravo. Takrat so završali po vsem gozdoviu oficioznega listovja slavospevi modri vladi, ki le rešila velik kos težkega nacionalnega problema. Ali slava je bila zelo kratka. Se preden se Je- črnilo na pogodbi prav posušilo, se je že po-kazalo, da je bil velikanski uspeh pravzaprav le velikanska blamaža, zakaj po glasoviti spravi se je narodna mizerija v Istri Ie povečala in deželni zbor je postal tako temeljito nesposoben za vsako delo. da ni misliti niti na eno zasedanje, ki se ne bi že prvi dan razbilo.
Istrski slučaj bi bil vladi lehko poslužil kot dober nauk. Toda avstrijskim vladam se že od nekdaj za malo zdi. da bi se kaj učile. Edina izjema je bila z Oautschevim ministrstvom, ki se je od delavstva naučilo spoznanja o potrebi splošne in enake volilne pravice za državni zbor. Sicer se je kaj takega zgodilo kvečjemu tedaj, kadar je bilo prepozno. Tako je prišel Taaffe s svojo volilno reformo, ko se sploh ni več mogel rešiti. Zato je po avstrijskih tradicija fi skoraj normalno, da tudi istrski nauk ni po-DČil vlade. Kakor 'dotlej je tudi potlej z3aj Bie-nerth zdaj Sttirgkh »reševal« nacionalna vprašanja »lokalno«, od naroda do naroda, od dežele do 'dežele. Posledica je fiasko za fiaskom.
Zaključek na češkem je bil že več kakor fiasko. V Pragi je bil očiten polom, češka »upravna komisija« je pravi spomenik avstrijske politične nesposobnosti, pa tudi tiste brez-
brižne avstrijske površnosti, ki prehaja že v politično zločinstvo, ker ovira ves razvoj avstrijskih narodov kakor suša poljsko rast.
Dve leti so trajala češko-nemška pogajanja. Konec je bankrot v gospodarskem in v ustavnem oziru. Pogajanje sem. pogajanje tja
—	uspeha ni bilo. In ker ga ni bilo. aranžira grof Stiirgkh — novo pogajanje.
škoda, da ni več delfijskega orakla; bilo bi vredno vprašati Pitijo, kaj pravzaprav misli grof Stiirgkh in kaj upa. Zakaj naj bi bila pogajanja, ki so se završila s tako eklatantno blamažo, naenkrat prineso plod? Zakaj naj tisti ljudje, ki doslej absolutno niso hoteli, zdaj naenkrat hočejo? Dokler so gospodje sedeli skopaj pri mizi in še ni bilo preloma, je optimist lahko upal. Ko se je pogajanje razbilo, so se nasprotniki razšli z večjim sovraštvom od onega, ki so ga bili prinesli s seboj na sestanek. S kakšnim čarodejnim zeliščem misli grof Stiirgkh zdaj pregnati to sovraštvo, ki je še povečano s tem, da sta obe stranki besni na vlado in se ne zdi ne eni ne drugi potrebno, da bi ji storila kakšno uslugo in njej na ljubo odnehala s kakšno zahtevo?
Ustanovitev upravne komisije bi imela biti po Stiirgkhovih ^nazorih priprava za saniranje čeških razmer. Če ne bi bile njegove oči venomer uprte v neke fantastične višave, bi lahko opazil, da je s svojim absolutističnim ukrepom vlil ogenj v olje. Na obeh straneh je sedaj ogorčenje tako veliko, da se smatra vsak korak vlade za sovražno dejanje. V takih razmerah poizkuša Stiirgkh svojo srečo z novimi spravnimi poizkusi!
če ne bi pomenili narodni boji v Avstriji nič druzega, kakor to, da se ljudje prepirajp zaradi jezikov, bi se grofu Stiirgkhu lahko privoščila taka neplodna igra, dasi bi si tudi dolgčas gotovo lahko preganjal na drugačen način. Ali to eksperimentiranje zavlačuje resnično spravo in je zaraditega škodljivo, če se pa grofu Stiirgkhu po takem polomu niso odprle oči, tedaj se mu sploh ne bodo, in edina usluga, ki bi jo mogel^ storiti avstrijskim narodom, bi bila ta, da bi šel prav hitro uživat svojo pen-zijo.
S svojim češkim komisariatom je Sttirgkh nepobitno dokazal, da nima ne moči ne razumevanja za rešitev češko-nemškega problema. To pa ni edino narodno vprašanje v Avstriji in niti najtežavnejše ne. Poleg številnih drugih imamo jugoslovansko vprašanje, katerega važnost narašča od dne do dne in presega važnost češko-nemškega in poljsko-rusinskega vprašanja, obenem pa je tudi veliko boli komplicirano od obeh. In to vprašanje, ki se je doslej bagateli-ziralo, postaja pereče. S preziranjem ne gre več. Vlada, ki ne zna rešiti veliko enostavnejših problemov, pa ni niti opravičena, da bi se s svojo nerodno roko doteknila tega vprašanja.
Stiirgkh seveda ni ne Češki, ne jugoslovanski minister in bi ne smel biti niti nemški minister. On je avstrijski ministrski predsednik. Če pogledi Kramara in Titte ne gredo preko čeških mej, če se brigajo Poljaki in Rusini le za Galicijo, če praskajo Jugoslovani le svojo kožo, bi moral šef avstrijske politike videti in razumeti, da segajo vsa ta vprašanja druga v drugo, da imajo enake vire in vzroke ter da je treba rešiti avstrijsko narodno vprašanje, ne Pa njega posamezne odlomke. To kar delajo Stiirgkhovci, ni pospeševanje, temveč zadrževanje rešitve. To ni konservativna, temveč uničujoča politika. Neprecenljive moči se brezuspešno trošijo, namestp da bi se jim odprla pot do plocfonosnega dela v prid vsem narodom. Enemu ponesrečenemu poizkusu sledi drug eksperiment, ki se mora enako ponesrečiti; in vse to gre na račun ljudstva, ki že ne more dihati v tej mizeriji.
Dnevne beležke.
— Beblova spominska slavnost mora biti impozantna manifestacija ljubljanskih in okoli-čanskh sodrugov in sodružic. Nihče ne sme izostati od slavnosti, ki jo priredi ljubljansko organizirano delavstvo v čast in spomin velikega bojevnika mednarodne socialne demokracije
O	Beblu bo govoril sodrug Etbin Kristan. Začetek slavnosti, ki bo v »Mestnem domu«, |e točno ob osmih zvečer. Sodrugi In sodružlce. agitirajte za mnogoštevilno udeležbo.
— Seja deželnega zastopstva bo jutri ob desetih dopoldne v društvenih prostorih.
— Za sprejem nemških sodrugov, ki pridejo v podeljek ob petih popoldne v Ljubljano, so že yse priprave končane. Pozdravnega večera, ki bo v veliki dvorani »Narodnega doma«, naj se udeleži ljubljansko in okoličansko delavstvo v. kar največjem številu. Naša častna dolžnost je, da pokažemo z veliko udeležbo na pozdravnem večeru naše odkritosrčno veselje nad obiskom sodrugov iz Draždan. Samo jezil* nas loči od njih, spaja pa nas z njimi prava proletarska zavest, da smo vsi bojevniki ene velike armade. Večer sam na seb-i bo zelo zanimiv. Naši pevci in tamburaši bodo skrbeli za zabavo. Sodrug Etbin Kristan bo pozdravil nemške sodruge v imenu ljubljanskega delavstva. Legitimacije za pozdravni večer dobe sodrugi po vseh prodajalnah kotisumnega društva. pri zaupnikih in pri sodrugu Zoretu v Se-lenburgovi ulici št. 6. II.
— Vse ljubljanske delavce, ki morejo biti v pondeljek ob 5. popoldne prosti, prosimo, da pridejo za sprejem draždanskih sodrugov na južni kolodvor. Kdor more pomagati pri razka-zovaniu mesta, naj to naznani v strokovnem tajništvu.
— Ljubljanksl železničarji! V pondeljek pride okrog lc00 nemških sodrugov iz Draždan med njimi mnogo poslancev, v Ljubljano. Kdor ie ta dan popoldne službe prost, naj pride za sprejem na južni kolodvor. Poskrbimo, da ne odidejo naši gostje s slabimi spomini iz Ljubljane!
— »Subvencije.« Korupcija cvete na Avstrijskem skoro že tako bohotno, kakor v klasični deželi korupcij. na Ogrskem. Vse. državo vzdržujoče stranke, molzejo državo, ki jim mora vsako uslugo v parlamentu bogato nagraditi. Z davčnim denarjem dela naša vlada kakor svinja z mehom. Na Moravskem so zopet razkrili prav čedno »subvencijsko« kupčijo češkega agrarca, državnega in deželnega poslanca Staneka. Pred štirimi leti je zgradila zadruga za pospeševanje lanene industrije, kateri je načeloval Stanek, tovarno za izdelovanje vrvic v bližini Iglave. Prva skrb ustanoviteljev je bila, da so si preskrbeli primerne subvencije od države in dežele. In res je stisnil Stanek od Bienertha — Stanek je bil namreč mojster z obstrukcifskimi grožnjami — za »po-vzdigo lanene industrije« 195.000 K, ki mu jih je nakazalo poljedelsko ministrstvo. 125.000 K je bilo določenih za novozgrajeno tovarno pri Iglavi, 70.000 K pa naj bi se porazdelilo med <-2 zadrug, ki so se tudi pečale s povzdigo lanene industrije, v petletnih obrokih. Stanekova tovarna je pa dobila vso svoto in nobena druga zadruga ni videla ne vinarja. V tovarni je bilo gospodarstvo, da se bog usmili. Stroje so preplačali, vodstvo je bilo skrajno zanikrno, za 120 delavcev je bilo 10 paznikov. Gospodarili so tako vzorno, da se je pokvarilo dostikrat 80 procentov lanu, ki so ga bili imeli v zalogi. Tovarna je prihajala v vedno večje zagate in poslanec Stanek je hotel sedaj še moravski deželni zbor nategniti za subvencijo. Tukaj se mu oropanje davkoplačevalcev ni posrečilo, ker se je med tem izvedelo o »vzornem« gospodarstvu v tovarni. Situacija v tovarni je postajala od dne do dne bolj kritična in lansko leto je šlo vse podjetje rakom žvižgat. Neka banka je kupila zemljišče, stroje so prodali na Češko. Ce bi bilo Stanekovo podjetje pošteno, bi moral onim 22 zadrugam izplačati 70.000 K kakor je bilo določilo poljedelsko ministrstvo; dalje bi bila tudi njegova dolžnost, da dd še ostalih 125.000 K tem zadrugam, ker je bila subvencija izrecno določena za podporo in povzdigo lanene industrije v revnejših gorskih krajih. Ko pa se je razdeljevalo tovarniško premoženje, so mislili zadrugarjd le nase, ne da bi pomislili, da subvencija ni njihova last. Tako se razmetava na Avstrijskem davčni denar, tako oškodujejo ljudstvo njegovi zastopniki; pa vlada se ne gane. ne tirja računov od subvencije, ne zahteva poravnavo zapravljenega denarja. Ampak rezerviste je rubila, ko so bili na izrednem službovanju ob meji in niso mogli plačati davkov!
— Rezervisti se vračajo in povsod jim prirejajo slavnostne sprejeme. Vojaške in civilne oblasti uganjajo povsem nenavadno pridnost, da bi izgledal povratek čim bolj slovesno. Tudi v Ljubljani so bile deputacije na kolodvoru, godba je igrala, iz vlakov je bilo slišati vriskanje, po mestu je bilo videti ljudi z novim križcem na prsih. In to je vse lepo. Vendar pa to ni odgovor na vprašanje: čemu so morali ljudje po dest mesecev prebiti v tujih krajih, Često stradati, spati brez strehe nad glavo in prenašati vse nadloge ciganskega življenja? Slav-
nostni sprejemi ob povratku ne morejo biti odškodnina za vse to trpljenje, za izgubljeno delo, za pomanjkanje, v katerem so živele družine, v mnogih slučajih za pokvarjeno zdravje. Slavnostni sprejemi jim ne zagotavljajo, da bodo jutri našli dela po tovarnah, v katerih so v teh desetih mesecih odpuščali delavce zaradi ostre krize, zaradi katere so morali rezervisti zapuščat domače ognjišče. Veliko se jih je vozilo skozi Ljubljano. Veseli so bili vsi, da se vračajo aJi to veselje ni bilo vse, kar je bilo zapisano na teh obrazih. Tam je bilo videti očitne sledove trpljenja, pomanjkanja in skrbi. In zdaj, ko se po tako dolgem času vračajo domov, je šele prav očitna ta avstrijska konfuznost, ki je povzročila najnezmiselnejšo, najnepotrebnejšo mobilizacijo. Edini sovražnik, s katerim je imelo vojaštvo res opraviti, je bila golazen po človeka nedostojnih bivališčih. Iz vzvišena služba obrambe domovine je obstajala v tem, da so družinski očetje delali »gvergrife« pa marš ajn£ cval«. Rezervisti se vračajo; čas bi bil. da bi grof Berchtold, ki je povzročil to mobilizacijo zoper človeški razum, tudi odšel domov.
— Gospod Miha Moškerc, odgovorni urednik klerikalnega »Slovenca«, je odšel menda na dopust. Seveda je vsakomur privoščiti nekoliko oddiha, če se je trudil »za dobro stvar«. Niti na misel nam ne prihaja, da bi uganjali kakšne nevoščljivosti, temveč želimo gospodu Mihi prav dobro zabavo. Te mu najbrže ne bo manjkalo, kajti če se ne motimo, je odšel gospod urednik na dopust malo y tujino. Povedal seveda tega ni, ker mu menda nič ni ležeče na tem, da bi pošiljali nadležna pisma in preprijazna vabila za njim. Gotovo pa gospod Miha ni odšel samo zaradi tega, da se mu ne bi mogla dostaviti taka vabila. Kajti »Slovnečev« odgovorni pač ni strahopeten, če bi se bil odpeljal zaradi sod-nijskih obravnav, bi se mu pa po pravici lehko očitalo, da je strahopeten. Toda kdor je £ital njegovo glasovito vlogo proti Kamili Theimer-jevi, s katero ji je dokazoval, da je blazna in klical sto ministrov in sto grofov za priče, ne more posumiti niti za trenotek. da bi mu bilo zmanjkalo korajže. To je gotovo le slučajno, da PTihaja njegov dopust slučajno prav zdaj, ko bi se imel slučajno približati Theimeričin proces; in nič drugega ni, kakor slučaj, da imajo vsi »Slovenčevi« odgovorni uredniki ravno takrat dopuste, kadar je slučajno pričakovati vabila na kakšno neprijetno obravnavo. Toda za gospoda Miho niti to ne velja, kajti njemu pač obravnava zaradi Theimerjeve ne more biti neprijetna; saj si je želel in komaj je čakal trenot-ka. ko dokaže, da je Theimerjeva nora ženska ki da vsled tega vse, kar ie pisala o klerikalnem veljaštvu, ni vredno piškavega oreha. Bila bi večna škoda, če gospoda Mihe ne bi dobilo vabilo na obravnavo, kajti tedaj ne bi on mogel doprinesti svojega imenitnega dokaza in tedaj bi svet mislil, da ga ne more doprinesti. In tedaj bi postalo verjetno vse, kar je pisala Ka-mila in SusteršiČeve zaupnice ne bi bile i.ič drugega kakor popisan papir. Gospod Miha se torej čisto gotovo vrne, čim izve direktno ali indirektno, da bo obravnava proti njemu, pa pride k procesu, če bi moral potovati tri dni in tri noči z železnico, z zrakoplovom ali pa peš.
— Državni poslanec Gostinčar je prevzel odgovorno uredništvo »Slovenca«. O tak’ imuniteti za odgovorna uredništva je bilo že toliko govora v časopisju in v parlamentu, da se je vendar čudit debeli laži tega famoznega poslanca. ki še zdaj noče razumeti, da je tako izpreminjanje odgovornosti v neodgovornost, tako ustvarjanje patenta za nekaznivo blatenje skrajno nemoralno. Ce ima Gostinčar tako veliko nagnenje do žurnalistike, da hoče imeti na vsak način svoje dragoceno ime natisnjen^ na listu, mu ne bi tega nihče zameril, ako bi obenem ustvaril pogoj, pod katerim se odgovorno uredništvo lahko sprejme na pošten način to se pravi, da če bi najprej odložil svoj mandat. Ali Gostinčar očividno ne podpisuje »Slovenca« kljub temu. da je poslanec, ampak ravno zaradi tega, ker je poslanec in ker uživa imuniteto. Če se pa katoliški list zateka pod plašč te imunitete, tedaj gotovo ta personalna izpre-meba v njegovem uredništvu ni brez pomen?. Poslaniška imuniteta daje varnost zoper sod niisko preganjanje in če si »Slovenec« oskrbuje tako varnost, je po vseh dosedanjih izkušnjah gotovo, da se pripravlja na kakšne reči. za katere bo potreboval Gostinčarjevo imuniteto. Torej na take reči. ki ne prenašajo solnčne svetlobe. Gostinčar pač ni posebna luč, ali tako neumen že ni, da nebi razumel tega. Odgovorno uredništvo sprejema zavedno in namenoma in je torej moralno odgovoren za to nemoralno neodgovornost. Z njim vred pa je odgovorna klerikalna stranka, ki se baš v dobi svoje katoliške parade zopet kaže slovenskemu svetu kot stranka zahrbtnosti in nepoštenega boja.
— V Himalajsko pogorje je prodrl znameniti italijanski alpinist Mario Piacenza najvišje od vseh, ki so poizkušali doslej svojo srečo v tem pogorju. Piacenza je na znanstvenem potovanju po Himalajskem pogorju v družbi italijanskega vodnika iz doline Aosta prispel v višino 7200 metrov na vrh Naunkama, na katerega doslej ni prišel še nihče. Pohod je bi! silno težaven. Na vrhu Naunkama je zasadil italijansko zastavo. Piacenza in njegov spremi;-.v lec sta prebija šest noči v višini 6500 metrov m sta »e vztrajno borila proti snegu in silnem mrazu.
Piacenza namerava splezati se na druge vrhove v Himalajskem pogorju.
— Varietetna večera, ki ju priredi slovenski igralci nocoj in jutri v parkhotelu »Tivoli«, obetata prav obilno zabavo. Spored obsega ne-vštev.ši koncertne točke vojaške godbe 14 po-noma novih velezabavnih točk. Želeti je tema večeroma že zaradi namena čim večji uspeh. Uprizoritev »Kneza Semberijskega« se je izvršila v takih vremenskih okoliščinah, da je ostal po edobUku stroškov, ki so znašali preko tjsoč kron, le jako skromen čisti dobiček. Vsled tega le bil dobiček igralcev zelo neznaten. Želja, da se priredita varietetna večera, je prišla izmed občinstva samega; tembolj je upati, da bo tudi obisk tako obiien, da se doseže namen. Nocojšnja prireditev se prične ob 8. zvečer, jutrišnja pa ob 5. popoldne.
— Razglas. Ob priliki slavnostnega obhoda in cerkvene slavnosti na Kongresnem trgu, ki bodo v nedeljo dne 24. t. m. v okviru hrvaško-slovenskega katoliškega shoda, bo Kongresni trg od šeste ure zjutraj do konca slavnosti za splošni Promet zaprt. V tem času je prehod preko policijskih zapahov dovoljen samo osebam. ki se izkažejo z vstopnico ali pa s prehod-n;co, izdano od tukajšnjega urada. Razen tega bodo ceste, po katerih bo šel obhod, to so: Re-seljeva cesta. Cesta na južni kolodvor, Dunajska cesta, belenburgova ulica. Vegova ulica, Cojzova cesta. Sv, Jakoba trg. Stari trg. Mestni trg. Pred škofijo, Vodnikov trg. Poljanska cesta za čas obhoda za splošni promet z vozili zaprte. Prehodi se bodo vzdrževali po možnosti v smeri Sv. Petra ceste, Kolodvorske iihce, Marije Terezije ceste. Prešernove ulice m i ranča Jožefa ceste. Stojišča izvoščkov, ki se nahajajo na cestah, kjer se vrši obhod, se bodo preložila za čas istega v stranske ulice.
— C. kr. policijsko ravnateljstvo.
V	obrambo kolere. Kakor je sporočilo c. kr. notranje ministrstvo, se je v času od 12. do \5. avgusta v občinah Gornja Tuzla, Kre.ia in Brčka okraja Dolnja Tuzla v Bosni Pojavilo več bakteriološko dognanih slučajev kmere. Ukrenilo se je vse potrebno, da se bolezen ne razširi in ne zanese v naše kraje. — stotako se je odredilo vse potrebno, da se kolti a ne zanese iz Rumunije. Preko bukovinske meje smejo potniki le v štaciji ltzkany, kjer se stiogo kontrolirajo. Pa tudi na ogrskih mejnih postajah se vrši stroga kontrola. O potnikih, ki pi majajo iz okuženih krajev v Avstrijo, dobivajo oblasti telegrafična sporočila, nakar se ti potniki v zmislu veljavnih mednarodnih pogodb preko pet dni zdravniško nadzorujejo.
— Zemljevid slovenskih pokrajin. Seja ^froliemsnega odseka« se je vršila 16. julija 1913. Umrla sta izmed sotrudnikov dr. Cerk in Milan Pajk. Občinstvo pričakuje zemljevid nestrpno. Delo se je zavleklo, a prevelika naglica bi ne bila umestna. Zemljevid je pa že ves postavljen in opravljajo se korekture. Matica misli, naj bo zemljevid praktičen; vsebuje zato ah^ geografsko ali politično ali zgodovinsko vazne kraje. Pravilnost zemljevida bo obstojala v tem, da bodo imena na pravem mestu in da bodo oblike pravilne. Prvič je pri tem važno, kako imenujejo ljudje svoi kraj, drugič pride v poštev pravopis, tretjič šele zgodovinski razvoj imena. Kaj ie ukrenil slavni deželni odbor glede krajepisja, dozdaj ni. Matici znano. Ma-tica sama ima krajepisno gradivo, ki ga ureja g. 1 leteršnik. Naravnost kodeksa naše topono-mije s I. izdanjem zemljevida ni pričakovati. Odsek upošteva nasvet, naj bi se po možnosti zemljevid povečal na severu za 9 cm in za ravnotoliko na jugu. — Gospodje akademiki in vobče dijaki bi zlasti sedaj v počitnicah izdelo-vateljem zemljevida v poedinih slučajih lahko šli na roke. — Načelništvo odseka prevzame g. dr. Jakob Žmavc. Zemljevidno delo pok. M. Pajka (del Gorenjske — Koroške) se izroči profesorju Komatarjn.
— Umrli so v Ljubljani: Simon Cof, delavec, 60 let. — Antonija Radovan, blagajničarka, 24 let. — Marijana Štirn, užitkarica, 38 let. — Fran Babič, trgovec in posestnik. 45 let. — Angela Egy, hči železniškega poduradnika, 2 leti.
— Cecilija Štembal, služkinja, 19 let. — Valentina Nagode, žena železniškega delavca, 29 let.
— Janez Švajger, dninar, 61 let. — Franc Lednik, hlapec, 52 let.
,	— Nesreča. Dne 20. t. m. je ponesrečil Ja-
kob Mikolič, delavec v grajskem peskolomu
v soteski na Dolenjskem, Prišel je v strmem klancu pod voz, naložen s peskom. Težko ranjenega so prepeljali v kandijsko bolnišnico.
— Demon alkohol. Na Javorniku na Gorenjskem se je do smrti pobil 321etni dninar Ignacij Grošelj vsled pijanosti.
— Streljanje z možnarjl. Na Koroški Beli se je fantom, ki so streljali zaradi domačega žegnanja, po neprevidnosti vžgal smodnik. Dva fanta sta precej opečena in so ju prepeljali v tovarniško bolnišnico. Zraven bodo imeli še vsi neprijetnosti z oblastmi.
— Nezgoda na delu. V četrtek okolo 6. popoldne je pri popravljanju Liningerjeve hiše na Rimski cesti št. 6. padel z odra 481etni zidarski pomočnik Ivan Jazbar ter zadobil take notranje poškodbe, da so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Poleg Jazbarja je padel z odra še drug delavec, ki se pa k sreči ni nič poškodoval.
— Obesila se je. 371etna Frančiška Drag-man, posestnika žena iz Polhovce 11, je dne 19. t. m. poslala svojega moža in starejšega sina pod kozolec deteljo nakladat. Doma se je igralo še petero otrok. Starejšo Micko je poslala po vodo. Ta je odšla. Ko pa je prišla s škafom na glavi domov, je klicala mater, da ji pomaga. Mati se ni odzvala. Otrok je vrgel škaf raz glave in iskal mater, čez neka! časa
io	je našla na podstrešju obešeno. Preden je doklicala očeta in starejšega brata, je bila mati že mrtva. Mati se je baje obesila vsled hipne zmedenosti. Njena 701etna mati si je pred sedmimi leti na enak način končala svoje življenje.
— Smrtna nezgoda. Franc Medic, posestnikov sin iz Birčne vasi pri Novem mestu, je prišel med delom preblizu kolesa pri mlatilnici. Jermen ga ie prijel za obleko tako. da ga je kolo potegnilo s seboj, mu zlomilo hrbtenico in desno roko. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer ga je drugi dan, 19. t. m. vsled poškodbe umrl.
— Požar. Iz Zasipa pri Bledu poročajo: Dne 19. t. m. ob tričetrt na 10. dopoldne je pričelo goreti v Zasipu pri Bledu št. 59. V kratkem sta bila vpepeliena hiša in hlev posestnika Jožefa Primožiča, bkode ima gospodar 5000 K, zavarovan je bil za 6000 K. Na lice mesta prihi-tevša domača požarna bramba je omejila ogenj na omenjena dva objekta. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Doma so bili sami otroci, starši so šli po delu od doma.
— Strela. 16. t. m. je udarila strela v hišo Janeza Pleška v Blatni Brezovici. Hiša in gospodarsko poslopje je zgorelo. Strela je ubila tudi enoletno telico. Požarne brambe iz Bevk, Vrhnike, Verda in Stare Vrhnike so lokalizirale ogenj in Pleškova poslopja. Skoda znaša 5000 kron, zavarovalnina le 1500 K.
— Kinematograf »Ideal«. »Sužnji zlata« je glavna drama novega sporeda v Kino Idealu. Vclekomična je ameriška vesloigra v 2. delih »Junaki 13. polka« in zbuja mnogo smeha. Ostale točke so sledeče: 1. Globeli Tetta. (Potovalni film) 2. Avguština zasačijo. (Veleko-mično.) — Samo popoldne. 3. Gaumontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, literaturi, modi v Parizu itd.) 4. Iz Pariza v Peterburg. (Mistična drama. Kaj takega sc še ni videlo.) V torek »Punčke male Hildice«, sijajna komedija.
Koroško.
— Nesreča pri ribarenju. Iz Savodja poročajo: Dne 19. t. m. je šel veterinarec Jožef Lax z dr. Pupovacem ribe lovit. Kar naenkrat je dr. Pupovac pogrešil svojega tovariša. Lax je namreč padel čez neko dva metra široko skalo v vodo. kjer je utonil.
— Trgovke z človeškim mesom. Iz Celovca poročajo: Dne 2. t. m. so se pripeljale iz Aleksandrije tri ženske v starosti od 40 do 50 let v Trst. od koder so se odpeljale 9. t. m. v Celovec. Ena teh treh žensk ima javno hišo v Kahiri. Ni izključeno, da so prišle te ženske v našo deželo in bližnjo Kranjsko na lov. Vsled tega pozor!
Goriško.
— Podgora. Naš zadnji dopis, v katerem smo poročali, kako — ne zastopa naše županstvo interese Občinarjev, je nekoga pripravil do tega, da je nanj odgovoril v »Edinosti« z dne 16. t. m. Ko smo ta odgovor prečitali, smo spoznali, da ni pravzaprav nikak odgovor, pač
Za resnico.
Roman.
, Spisal Jože! Laichter,
(Dalie.)
Pa je ostal v sobi zopet sam. Okoli je bila globoka tišina in v njegovi duši tudi neskončna, grobna, težka tihota. Kakor da Je padel v neko žalostno globino brez izhoda in brez živega glasu. V ti globini sedi sam samcat, zaklet, z glavo na prsi povešeno. Nič ne vidi. nič ne sliši ~	; njjtvo ie okoli, mrtvo i v njegovi notra-
njosti. Toda glej, skozi neko odprtino prodira naenkrat v globino božja svetloba in kakor da vstaja iz groba. Vidi, sliši, začenja misliti.
In misli, kakšen je človek, beden, nesrečen. Solze žalne ga začenjajo polivati. »Da-------
udam se, vse storim, kar bodo hoteli, naj le zapovedujejo. Moč imajo, imajo nad menoj pravico. In v šoli tudi — naj se mi smejejo----------
Oi, kako je življenje bedno — bedno!«
In Ivan je mislil, kakšno bo njegovo življenje odslej. Od prijateljev zapuščen, zaničevan, zasmehovan bo živel — toda tako noče! I to bode življenje. Otrplo je gledal in okrog usten mu je igral lahen, bolen nasmeh. »I to bode življenje!« je ponavljal in kar plakati bi bil začel. uiiS2 hurno dvignil, naglo pritisnil roke na obiičle in stresel z glavo. In ozrši se, fce je res sam m sam, ie obupno sklepal roke. tlako] so
mu pa roke omahnile in znova se je prestrašeno oziral. »Saj to ni naravno!« je zastokal. V tem pa so se roke zopet dvigale in se nad glavo sklepale; v notranjosti se mu je polajšalo. »Vsi ljudje sklepajo roke. saj sem beden, nesrečen človek!« In velike, detinske solze so se zopet bliščale v njegovih očeh.
Tedaj se je tudi spomnil na Blaženko. Obraz se mu je razjasnil in čutil je, da mu je odleglo. Primerjal je Blaženko s Konsuelo, o kateri je nekdaj čital roman od Sandove, in sanjal, kako se on, nesrečen človek, napravlja z njo na daljno pot v neznane pokrajine — predaleč, kamor ne odmeva noben zasmeh. In kakor bi se ga Blaženka vzdušno dotikala, je čutil nežno njeno roko na svoji. »Blaženka. o, kako mi je sladko — kako mi je krasno!«
In ker se ni hotel iznebiti ljubke, prijazne toplote. katera se je naglo razlila v njegovi duši, se je brzo slekel, ugasnil luč in skočil v posteljo.
I	tu je Blaženka nevidno nad njim plavala in ga tolažila, naj ne obupa. Smehljal se je — in utrujen od misli zaspal.
Zjutraj se je 'prebudil ob belem dnevu in čutil na prsih strašno težo in grozno puščobo v glavi. Ustnice so bile suhe, jezik suh, usta suha. In oči, kakor z zaveso zastrte, So zrle topo v daljavo — nekam v tujino.
XXXIV.
Pri Kvapilu pa se je prejšnjega dne zvrstilo več posetov. Kakor v sanjah je videval
pa napad na osebe, ki niso imele z našim dopisom ničesar opraviti. Dopisnik »Edinosti« nam očita, da nismo stvarno poročali in da je bil edini naš namen — napadati. Ce si omenjeni dopisnik upa to trditi, mu povemo, da je — kandidat za deželno blaznico. Potem, ko je na neotesan način objavil imena nekateirh oseb, je povedal, da je pot »za rojo« nevarna, skrivna in za nespodobnosti — o joj!! — kakor nalašč ustvarjena pot. Da imamo med našimi nasprotniki tudi moraliste, nismo niti slutili; sedaj pa kouštatiramo, da so rabili pol stoletja, preden so prišli do spoznanja, da imamo v Podgori kraje pripravne za nespodobnosti! Ce nima dopisnik »Edinosti« drugih zagovorov za one. ki so bili v »Zarji« napadeni, naj bi bil raje še o tem molčal, ker javnost bo sedila, da so Podgorci nespodobni ljudje. Nadalje pravi nepoklicani zagovornik »napadenih«, da je bila pritožba na županstvo raztrgana, zato ker so pritožniki pozneje doznali, da je bila pot že pred 10. leti oblastveno prepovedana. Tu je mož zopet ustrelil kozla. Pritožniki so naprej vedeli, da je bila pot oblastveno prepovedana (če je bila sploh prepovedana; op. dop.). In če je bila pot prepovedana, zakaj je bila deset let po oblastveni prepovedi odprta? V našem zadnjem dopisu smo povedali, da je ravnatelj tovarne dal zapreti pot iz nam neznanih pretvez; dopisnik »Edinosti« je pa povedal, da jo je dal zapreti v — sporazumu s »par interesenti«. Iz tega sklepamo, da je par ljudi zaprlo pot v lastno korist in škodo večjega števila Občinarjev. Na naše vprašanje v zadnjem dopisu, imajo
li	privatniki pravico si lastiti občinski svet, nam ni učeni dopisnik »Edinosti« ničesar odgovoril; pravi samo. da neinteresenti nimajo nič proti zaprtju te privatne poti. Mi zopet trdimo, da je ona pot občinska last, drugače bi županstvo ne dalo poglobiti strugo potoka, kakor smo že zadnjič omenili, in to celo dan potem, ko je bila postavljena ograja. Naše trditve niso doslej ovržene; če nam jih kdo ovrže in dokaze, da pot, o kateri govorimo, ni občinska last, bomo molčali, drugače pa si poiščemo po drugi poti pojasnila. — Slednjič omenjamo, da smo iz dopisa v »Edinosti« spoznali, da se dobijo še taki ljudje v Podgori. ki smatrajo delavce in kmete za »neobčinarje«, za ljudi, ki imajo sum° danosti in nič pravic. Tem je kak nemški frakar več kakor vsi Občinarji. Ko pridejo volitve, pa pravijo, da bodo delali za splošne koristi Občinarjev; ljudstvo jim seveda veruje. In ravno zato, ker se bližajo občinske volitve, skušajo njih delovanje za »obči blagor« s smešnimi odgovori zagovarjati. Šarlatani! __________________
Trst.
— Politični odbor ima danes zvečer sejo v »Delavskem domu«.
— Tržaški namestnik In tržaška občina.
Tržaški namestnik princ Hohenlohe je poslal tržaškemu občinskemu predsedništvu nalog, da odpove službo vsem občinskim uradnikom in podtiradnikom. ki niso avstrijski podaniki. Po tem odloku pa niso prizadeti mehanični delavci. katerim je določena plača dnevno. Prizadeti so le oni, ki jih je smatrati za javne uradnike ali uslužbence. Onim, ki so nastavljeni pri občini na podlagi kakšne posebne pogodbe, se mora služba odpovedati po preteku pogodbe, ostalim pa v zmislu določb trgovinskega zakona. Občinsko predsedništvo je pozvano, da poroča o storjenih korakih namestništvu v teku 15 dni in da izroči kasneje tudi kopije službene odpovedi. Na podlagi imenovanega nalloga so prizadeti vsi tuji podaniki, službujoči kot uradniki ali poduradniki v občinski administraciji ali v katerem si bodi drugem avtonomnem občinskem obratu kakor n. pr. oni v plinarni in v hidrotehničnem obratu. S posebnim odlokom se pa poziva občinsko predsedništvo, da odpove službo ravnatelju plinarne Sospisiju. ki je tudi tuj podanik in ki je pred petimi leti ponovil z občino pogodbo za deset let. Končno nalaga namestnik predsedništvu občine, naj sp™Y' tut plinarniškega obrata v sklad z občinskim Statutom. Nalog je izdalo namestništvo kot nadzorovalna oblast v zmislu danka 3 temeljnega državnega zakona od 21. decembra 867 drž. zak. št. 142. po katerem morajo biti javni uslužbenci avstrijski državljani, in na Podlag' poročila tržaškega občinskega Predsedmštva^z
dne 28. maja 1913. Ako smemo verjeti Pic-colu«, ki objavlja danes o vsem obširno poročilo, bi bilo prizadetih vsega skupaj okolo 40 oseb, od katerih so trije švicarski, eden ogrski in vsi drugi italijanski državljani. Poleg teh 40. bi bilo prizadetih še nekaj drugih, ki so bili sprejeti v službo po 28. maju t. 1. Mnogo izmed prizadetih je bilo rojenih v Trstu. Od teh so ostali nekateri italijanski državljani po svoji volji, drugim se je pa mnogokrat odrekel sprejem v avstrijsko državljanstvo. Večina jih je takih, ki so v občinski službi že mnogo let, so si ustanovili v I rstu družino in so lahko mislih da jim namestništvo kakor doslej ne bo delalo tudi pozneje preglavic. Vzrokov, ki so prisilili namestništvo do tega koraka, je mnogo m so različni, zato ni prav lahko izreči o vsem pošteno sodbo. Ako se na eni strani ne more in ne sme omejiti občini pravice do izbere najsposobnejših uradnikov, ne glede na njih pripadnost, kadar^ gre za posebna dela, ki zahtevajo nadpoprečno znanje in zmožnost, je na drugi strani vendar dolžnost občine, da se ozira z*asti v 1 rstu — na preveliko število brezposelnih zmožnih uradnikov, kj so ne le avstrijski državljani, marveč tudi tržaški občani. In ako se kot socialni demokratje ne moremo postaviti na ozkosrčno stališče, ki izključuje v vsakem oziru tuje državljane, iz katerih si bodi služb, nnajo domači ljudje še vedno pravico zahtevati od domačih oblasti, da jim po možnosti zagotove življenje doma in tako odpravijo ah vsaj omeje izseljevanje v tuje kraje, Kjer je zopet mnogo brezposelnega delavstva. Morda so prisilili namestništvo k temu koraka brezposelni uradniki, morda je temu kriva italijanska nacionalistična stranka, ki je pri zadnjih volitvah izdala demagoško parolo »Trst irzacanom«, ali se pa pod to rečjo skrivajo tajnosti o katerih nam bo mogoče izvedeti kdo ve kdaj In ako je na eni strani čudno, da se je zasanjalo namestništvu o tej reči šele sedal, os ane še vedno vprašanje, zakaj je doslej trpelo nezakonito postopanje tržaške občine. & nas stvar se m zaključena in bomo o potrebi o njej se govorili.
- Politična agitacija. Politični odbor ]«*»•
“e fTaln0 demokratične stranke v Trstu sklice tekom meseca septembra več javnih shodov v mestu in po okolici Namen teh shodov bo ustanovitev podružnic politične organizacije v raznih krajih mesta in okolice. Nepretrgani razvoj stranke zahteva da postavi*0 pol. organizacijo na širšo podlago. Zlasti zad-nje občinske volitve so nam pokazale, da Pn’ dobiva naša stranka vedno večii uoliv *ei) slovenskim delavstvom, število glasov se ie vsepovsod pomnožilo in v II okoličansken1 okraju smo prišli v ožjo volitev z narodu*' kandidatom. Stranka postaja čim močnejša: novi pristaši se oglašajo v vseh krajih okolic«
ti?hn10VvefV P(>1\ Podružnic je torej nujno P* pref,n ' y °,ziru bo imelo delo gotov uspeh Politični shodi ki jih stranka v kratkem skliče bodo obenem korak do preustrojitve stranki* organizacije na podlagi zaupniškega sistema.
— Nesreča v ladjedelnici pri Svetem R°b Iz lista poročajo: Predvčerajšnjem je bil Pj1 nekem elektnčnem dvigalu zaposlen v ladjedelnici pri Sv Roku 191etni delavec Angel Mlad* nic. Nesreča je hotela, da ga jg stroj pogra^
fa roko .in Ka težko poškodoval. Dob'' je tudi na glavi težke poškodbe D Pride,u ponesrečil. Iz frsta poročajo'
S«« X, fr?1 IS1 popoldne so prepeljali v mestno bolnico 42letnega zidarja Rozarija Andel-laro. rodom iz Reggio di Calabria ki je d«^ pri nek! novi stavbi v Miljah in je po nes^1
Jf ? Z ? d metrov Rlob°ko ter se težko poškodoval. Pretresel si je možgane.	„
—- L južne železnice. Pred kratkim se 1 vršil na južni železnici cvetlični dan v Pr’d z®' ostalim umrlih uslužbencev. Namenu tega cvet ličnega dneva nimamo nič kaj oporekati in teff mnenja je bila tudi večina uslužbencev iuZ1" železnice. Grajati pa je treba veliko vnemo ne katerih predpostavljenih, ki So delavce eno stavno prisilili, da morajo znatno prispeva« k uspehu prireditve. Tako n pr je tržašk južnoželezniški podnačelnik kar zahteval o skupine delavcev, da mora prispevati za cvet lični dan vsak po 1 K! Verjamemo, da se spodu podnačelniku ena krona ne zdi mnog« Drugačno vrednost Pa ima tak denar za de Jrm"«I,i mora ob sedanjih razmerah s
vrsteče se obraze ob zglavju svoje postelje. Nič mu ni bilo rnari. V poluspanju je ležal na Pos e-lji, pritiskajoč roke na prsi, v katerih ga je žgala bolestna vročina. Vedel je pa v celoti o vsem, kaj se godi z njim in ubog jivo je jemal zdravila. V duhu je časih molil in kadar m spal, se je spominjal svojih otroških let, mrtve matere. rojstvene vasice.
Otokar je tudi prišel. In prišel je tudi človek v dolgem, ogoljenem menčikovu m z ogoljeno astrahansko čepico. Kvarni ?aTjeY*d® kakor v megli in vendar ga je videU In prece časa je trajalo, preden je izginila slika' noči m krajev, katerih ga je spominjala ta Ppstava- JJ1 je Chlddek iz Rokytke, sin posestnika. ženega vsled dolgoletnih študij sirovih. Na,ma-nje dve leti se že nista videla, razen ? in sedaj-le. Kvapilove oči so zrle pres a ekn°a plašno in le počasi se ,e zabliskala vnpb,skra radosti Ko je tako gledal s postelje Uhiadku v obraz se mu je tam daleč, blizu višnjevkastih gola katere ie vedno tako ljubil, tam sred, repnih njiv in nekoliko holmcev prikazala majhna vasica s cerkvico in z lipami in nizko rodno kočico. katere okna so brla zamašena s slamo. In kakor na kak otok. s katerega mu je, imga o nekaj krasnega in dragega, so se tja zateka e v tem hipu vse njegove bolne m^ °dtod iz sobe, za katere zidovi je bilo valovje vdfko mestnega življenja. Njegove oč, so se*mprie^ glava mu ie omahnila V blazine. Chladek pa je
v globoki tihoti stal v zadregi, obnašajoč se plašno, boječe in nerodno kakor velikansko dete. Začutil je sočutje in vest se je probudila v njem. Tu ob žalostni postelji se je ozval v m* tranjosti očitajoč glas vsled zapravljenih ‘eb katera je prebil v dimu gostilnic in kavarn, vsled denarja, ki je bil zaslužen v potu obraza m ki ga je razmetaval za nič pri kvartah. Ys*ea noči, katere je v strasteh prežil s čudnhm e* kleti, in vsled vsega preteklega življenja. Oči so mu plašno begale, govoril je sam pri sebi. <» ni vreden, da ga nosi zemlja. Malo je P9se?” pri Kvapilovi postelji. Potem pa je vzel iz žepov štiri pomeranče, položil jih na ponočno mizico in poslovivši se odšel nesmelo in boječe,
Po njegovem odhodu je Kvapil dolgo ležal obrnjen v zid, oči uprte v daljavo. Kopal se J< v potu, in roke so mu počivale na odeji brej moči.
In ko je Ivan prihodnjega jutra, tistega jutra, ko se je vzbudil s strašno težo na pršit in ko ni šel v šolo, ko je vstopil v njegovo sobo je ležal z glavo nagnjeno na levo stran. I P0«1 odejo se je videlo, kako naporno delujejo pr» Oči so mu ugašale, upirale so se v zid. Trepalnice so se s težavo premaknile, kalne zomict so za hip megleno obtičale na Ivanovem obličju. Pa so se zopet obrnile in stekleno gledal« naravnost. Pekoča gorkota je puhtela z njego vega telesa, razbeljenega od silne vročine upale prsi je polival pot.
B. Gotzl,
Bfez lioilciirence!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št 8.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do» mačega Izdelka. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	JVajnlžfe cene.
borno plačo delati naravnost čudeže. Prireditev se je vršila po iniciativi zasebnega odbora jn vsakemu je bilo prosto prispevati za cvetlični dan po svojih močeh in imeti o načinu take prireditve svoje mnenje. Da se pa delavci kar taksirajo z gotovo svoto. je enostavno nedopustno. ___________________
Nesreča na strelišču.
Podadmiral Lanjus je umri. Ostalim ranjencem se je stanje nekoliko zboljšalo.
Pulj, 23. Podadmiral groi Lanjus pl. Wel-lenburg je ob 8. zvečer v bolnišnici umrl. Opoldne se je pripeljal z Dunaja kirurg profesor dr. Cleriuont Vozil se je z železnico do Trsta, tam pa ga je 'čakala torpedovka, ki mu jo je dala mornariška uprava na razpolago in na njej se je pripeljal v Pulj. kjer je bil že pripravljen avtomobil Profesor Clermot se Je odpeljal naravnost v bolnišnico in je takoj preiskal vse ranjence Popoldne se je stanje podadmirala La-niusa toliko zboljšalo, da je srce nekoliko bolje delovalo Sicer pa je bila slabost velika in ni upanja na okrevanje. Težko ranjeni mornar Gregorič bruha kri; zdaj so dognali, da so mu desna pljuča predrta. Tudi za njegovo živ-lienie se boje Mornarjema Rodoloviču m Dja-marčiču ter inženirju Thielu se je stanie nekoliko izboljšalo. Pogreb ubitih bo danes ob 5 popoldne iz mornariške bolnišnice. Admiralat je ukazal.' da imajo vse vojne ladje v luki med pogrebom pobesiti zastave. Pogreba se udeleži mornariški zbor s častniki in oddelki vseh vo-faškh čet. kar jih je v Pulju. Krste bodo peljali na topniških lafetah. Nedvomno se udeleži pogreba tudi prebivalstvo v velikem številu. Za ubitega mornarja Šurca je prišel včeraj iz Amerike od nekega sorodnika večji znesek, da si kupi civilno obleko; Sure bi bil namreč te dni že dovršil službo in odšel domov. Pogreb podadmirala Lanjusa bo jutri.
Vzroki nesreče.
Dunaj, 23. »MilitSr. Rundschau« razpravlja o artiljerijski nesreči v Pulju in pravi, da je bil top. s katerim se je zgodila nesreča, že preizkušen, ker je bilo oddanih iz njega že okrog tridest strelov deloma s polnimi, deloma z zmanjšanimi naboji. Top pa tudi ni bil obrabljen ker se ni izstrelila iz njega niti četrtina onih strelov ki znašajo najmanjšo sposobnost 305 milimeterskega topa. List poudarja, da je bilo tudi topot pri prvem strelu vse v redu, šele pri drugem se je zgodila eksplozija. Potem raz-motrvva razne vzroke, ki bi bili mogli zakriviti nesrečo in prihaja do zaključka, da je bila le kemična izprememba smodnika mogoča.
Zadnje vesti.
DEŽELNI ZBORI.
Dunaj, 22. Korespondenca »Austria« poroča da namerava vlada sredi septembra sklicati vse deželne zbore, kj so sposobni za delo, da bi zborovali do srede oktobra. Takrat ima biti sklican državni zbor, da voli delegacije, ki naj bi se sešle sredi novembra na Dunaju.
ČEŠKO POSOJILO.
Praga, 23. Vlada je posodila češki deželi brezobrestno 1,200.000 kron. Zahteva pa, da se ji vrne denar do določenega roka, ko bo imela dežela po mnenju vlade že zadosten dohodek ‘od naklade na pivo.
pivo na Češkem.
Praga, 23. Vse pivovarne na Češkem odpuščajo delavce, ker je padel konzum piva zaradi naklade za 60 odstotkov prejšnje porabe.
železniška nezgoda.
Trst, 22. Ko je privozil danes dopoldne brzovlak okolo devetih proti Opčini, je hotela neka ženska čez tir. Strojevodja je hitro zavrl vlak, ki se je tudi ustavil. Kljub temu je zagrabil stroj ženo in jo zagnal v jarek. Dobila je težke poškodbe. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico. Ker se je vlak ustavi! s tako naglico, so vozovi treščili drug ob drugega tako silno, rda se je razbilo mnogo šip in da je potnike za-‘ gnalo vse vprek. Potnikov se je polotil močan strah; več potnikov je tudi ranjenih, ker je popadala prtljaga nanje. Dvanajst oseb je dobilo tako težke poškodbe, da so morali izstopiti. 'Okrožni zdravnik iz Opčine jih je obvezal. Ponesrečena žena je 561etna Ana Gostinova iz ^epentabora.
KRVAVA DRAMA V VOJAŠNICI.
Dunaj, 23. Oficirskemu slugi Jakuboviču, ki je ustrelil stotnika Eisenkolba. in njegovo ljubico se je stanie zboljšalo. Bil je zaslišan, ter Je izpovedal, da je streljal na stotnika iz maščevanja in da je dobro premislil dejanje. Obe strelni rani si ie sam prizadejal. Stotnik Eisen-kolb se je zgrudil takoj po prvem strelu. Vesti, ija je stotnik Eisenkolb streljal na slugo, se ne griemajo z resnico. Na grofico Bolzo je Jakubo-vič trikrat streljal. Bila je takoj mrtva. Potem Si je nastavil revolver pod brado m je dvakrat streljal nase. Naposled je skočil skozi okno. Oba revolverja, ki so ju našli, sta bila njegova. IVsega skupaj je izstrelil dvanajst krogel.
Stotnikov pogreb.
Dunaj, 23. Včeraj popoldne je bil pokopan stotnik Eisenkolb ob velikanski udeležbi vojaščine in civilnega prebivalstva.
§TAJ£R§KO »LJVOVKO
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
MEDICIML1VA ZC^AMA
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edinaŽganjarnavCelju
lastnik ROBERT DIEHL.
KOLERA.
Sarajevo, 22. V vseh okuženih okrajih so se pojavili danes novi slučaji kolere. V Gornji Tuzli so zgradili posebno bolnišnico za obolele na koleri. V Gračanici je umrla ena oseba, v bosanskem Šamacu tudi ena. V okraju Brčka in v mestu samem je obolelo zopet več oseb, zlasti v krajih Skakav in Bjela.
Belgrad, 22. Semkaj poročajo, da razsaja kolera v okraju Požarevac in da je v vasi Knr-jasec umrlo že 50 oseb.
UMOR IN SAMOMOR.
Lvov, 22. V osobnem vlaku Sambor-Lvov je ustrelil danes učitelj Paslavski učiteljico Tu-hovic in potem še sam sebe. Vzrok umora in samomora je. ker učiteljica ni marala za Pa-slavskega.
ATENTAT V NOVEM JORKU.
Pariz. 22. »New York Herald« poroča iz Novega Jorka. da so našli pod oknom kabineta v Citv Hall, v katerem dela župan Gaynor, pet dinamitnih patron, ki bi bile zadostovale, da »e požene vsa mestna hiša v zrak. Kakor kaže, ni bil atentat namenjen županu. Najbrže so napadalci hoteli oropati blagajne v Cltl Hallu.
ŠEST USTRELJENIH NA RUSKI MEJI.
Lvov, 23. Iz Lublina javljajo, da Je ruska mejna straža na ruski meji pri Chotinu ustrelila šest ruskih državljanov, ki so hoteli brez potnega lista prestopiti v Galicijo. Trije so bili na mestu mrtvi, trije pa so utonili, ko so hoteli preplavati na gališko stran.
NESREČA V RUDNIKU.
Bangalor, 22. V jami nekega zlatega rudnika misorske družbe je telebnilo dvigalo v globočino. Petnajst oseb je baje mrtvih; med
njimi je šest Italijanov, ostali so pa domačini.
BERCHTOLD, TURKI IN BOLGARI.
Duna}, 23. Včeraj je imel turški poslanik Hlhnl paša dolg pogovor z grofom Berchtol-dom. Za njim je konferiral z Berchtoldom bolgarski poslanik Salabašev.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdala Jn zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Za rudnik na Gorenjskem sprejmem v takojšno delo
rudarje (Hauer)
z dnevno plačo od K 4-50 naprej po dogovoru. A. SUŠNIK, trgovec Ljubljana.
ODRINSKO VPRAŠANJE.
Nihče se ne mara resno potegniti za Bolgarsko. Po vsem sodeč ostane Odrin v turških rokah.
Rusija.
Pariz, 23. »Matin« poroča iz Peterburga, da vladajo v ondotnih političnih krogih sledeči nazori: Rusija loči vprašanje Odriua od zahteve. da se imajo Turki takoj umakniti z desnega brega Marice. Rusija je naznanila Turčiji svojo odločno voljo, da nastopi s strogimi ukrepi, da ostane Bolgarski obal ob Egejskem morju, ki jo je priznala z bukareško pogodbo. Kar se tiče Odrina, se Rusija za ta trenotek zadovolji s finančnim bojkotom proti Turčiji, v nadi, da se doseže primerna pogodba med Bolgarsko in Turčijo. Rusija zahteva od zaveznice Francije, da lojalno izvede ta bojkot. Ruska vlada zahteva, da Turčija popolnoma izprazni Odrin in ga izroči Bolgarski. Velika večina ruskega javnega mnenja bi se zadovoljila tudi z manjšo koncesijo in sprejela primerno spravo.
Vse pri starem.
Peterburg, 23. Ker je Turčija ukazala, da se umaknejo njene čete z desnega brega Marice je v odrinskem vprašanju vse pri starem. Francija se ne strinja s finančnim bojkotom, ker le v Turčiji angažirana s tremi miljardami. Rusija ne prevzame posebnega vojaškega mandata zoper Turčijo, ker ugovarjajo temu konservativni krogi.
Turški ultlmatum.
Carigrad. 23. V vladnih krogih zatrjujejo, da pošlje turška vlada bolgarski ultimatum, s katerim bo zahtevala, da ji Bolgarska prizna Odrin, ker ne more Turčija trajno vzdrževati
vojsko, ki šteje 300.000 mož.
BOLGARSKA SE ZANAŠA.
Sofija, 23. Vesti, da se Bolgarska pogaja s Turčijo zaradi Odrina, so neresnične. Bolgarska vlada stoji na stališču, da mora biti rešitev tega vprašanja pridržana velesilam.
FINANČNI BOJKOT.
Berlin, 23. »Voss. Ztg.:< javlja iz Peterburga, da se pogajanja velesil zaradi finančnega bojkota proti Turčiji energično nadaljujejo.
VENDAR POGAJANJA?
Carigrad, 23. V poučenih političnih krogih zatrjujejo, da se vodijo med Bolgarsko in Turčijo zaupna pogajanja zaradi Odrina.
GRKI IN TURKI.
Dunaj, 23. Od grške strani izjavljajo, da so vesti o grško-turškem sporazumu zaradi Tra-cije neresnične.
DEDEAGAC.
Carigrad, 23. »Tanin« javlja: Grki so zapustili Dedeagač. Bolgari ga pa še niso zasedli. Grška mornarica je odplula iz Dedeagača. Neki konzul je baje priporočil, naj se pošlje kakšna turška boina ladja tja.
Gostilna
Florijanska ulica Stev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja.
Kavarna stLrv.^rg
celo noč odprta
■■■■■■■■■■■■□■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Najboljši Srnini stroj seiajiosti je ■
faff j
10 letna garancija, g
Benlsch
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 5' 10 K; veletinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha slvegn '6 K, 7 K, belega, finega 10 K; naJflnejSi prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprq] franko.
Zgotovljene postelje‘ ^ mSKUfc
ali rumenega nankinga, pernica 180 om dolga, 120 cm Široka, t dvema zglavnlcama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena s novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne peraioe 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnioe 8 K, 8 50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 om Mr. 18 K, 14*70 K, 17*80 K, 21 K, »glavnica, 90 cm dolga, 70 em Sir. 4 50 K 5*20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradi a, 180 om dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja ie po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko samenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benlsch, Dešenice štev. 758, Češko.
posebnost
Pouk v vezenju brezplačen
ovina šival-	5
er in koles.	B
Ign. Vok,
■	Ljubljana, Sodna ulica St. 7. ■
Ceniki zastonj In poštnine prosto. ■■■■■■■■■■■»■»■■■■■■■■■■■■■■■■a
»Zdravnik^ == želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri- izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno In čast. križcem.
H
G
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo, (registrovana zadruga z omejenim jamstvom).
Za računanje dividend.
Vabi se člane, naj oddajo v dotičnih skladiščih Člansko knjižico z izkaznico vlaganja znamk za delež in 20-kronske znamke za dividende za zadružno dobo 1912—1913 (vse v posebni zalepljeni kuverti) proti potrdilu, izpolnjenem od strani uslužbencev, katero potrdilo morajo Člani hraniti do dobe, ko se jim knjižice vrnejo Priporoča se članom, da vpišejo na kuverti natančno znesek znamk, številko knjižice, ime, priimek, naslov in dan oddaje.
Prazne kuverte se dobe na zahtevanje v zadružnih skladiščih.
Zadnji rok, predpisan za oddajo dividenčnih znamk, je 31. december 1913. Po preteku te dobe se dividende ne bodo več računale.
Člani ne smejo napolniti kuvert z malimi znamkami. Dotične se bodo brez druzega odvrnilo ter se jih bode moglo zamenjati na račun prihoda nje zadružne dobe.
Samo!	H	Samo!	Najbogatejša	zaloga vseh vrst ur kakor
K 4*10 ti K 4*10 največja izbera zlatnine in srebrnine
po jako nizkih cenah.
Lastna protoVolirana tovarna ur v Švici.
I17YV Tovarniška ji IV v/	znamka 5A1V.V/
Zastopstvo tovarne ur ZENITH.
Št. 410. Nikel anker Rosk. jako
Naročite krasni veliki iiustrovani cenik, ki ga dobite dobro idoča samo K 4*10.	zastonj	in	poštnine	prosto.
v&am
TJ _	|	Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke 2e
■	po^ie Pr*Poro<^ se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbeiterwille*.
::	Naroča se jih pri upravi .ZARJE2 v Ljubljani. ::
t
lt—k/
•fcr—rh
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
•	•	Vf	•
po najmzji ceni
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro--	kih	do	40	kron.	:::
Načelstvo.
■
■
b
IH
H
■
B
H
■
19
E
K
B
m
B
B
m
B
IBBBBBB
IIlBiBSiBB@S3BBBB
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge  -------- ter	jih	obrestuje po ---------
5°
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-:::	ložbi	„ZARJEtt.	:::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako leto K 1*—.
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
Občno konsumno društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
m
m
B
m
M
m
g
B
m
H
E
m
m
B
B
B
m
B
B
m
B
-fr, -r J. ji ■■
NASI ZAPISKP
Socialistična revija.
$
mr Izide na leto dvanajst številk,
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K za ostale države 6'40 K. — Za organizirane delavce in dijake S‘60 K Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2’50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov" v Gorici. —  - @)
HBSttBBBBBRKiaBBP lBBK?BBBflBBBBflBB
□
\C=3/
II
43
ŽENSKI LIST
glasilo socialističnega ženstva
Urednica: Alojzija Štebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 120 K. - Posamezna številka 10 vin.
h Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani
&ltgg
P-
m
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
Pripovedni spisi:
E t b i n Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin.
S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim fCČEtom. I. del. Cena 260 K.
M.oioV^r^r^rK!ace"-iK'
E. Zola: Rut. prevel Etbin Kristan.
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje
Slovencev.	.
Dr. Drag Lončzr: Dr. Janez Bleivveis in njegova doba. Cena 1 K.
Znanstveni spisi:
D Ctui* 80P»in1 ’''11: p,'Sn"ov spomenik.
D«I^Pc^«ii„Dr”maPreSe'"“*e“
Abditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
— Vojna in socialna demokracija. Cena
30 vin.
- — Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
L i b c r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. - Razpravai VII rednega zbora ju*rslo vanske soc. dem stranke Ce„a 60 vin.
Cena 6 vin!:	“r0dni *" r,!red”' b0)
L?r.šk8 Pravljica. Cena 50 vin Ljudski oder: Moderni razvoi Troje predavanj soc. poslancev. Cena'40 vin.
Knjižica časopisa „Naprejtt.
Druga
Ant. Kristan: Socializcm. I.zvezek izdaja. Cena 20 vin.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin.
K. Marx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L. Wa h r m u n d: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Karl K a u t s k y: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
K a r i K a u l s k y; Kapitalistični razred. Cena ou vin.
5®r! {J®u J«ky; Proletarijat. Cena 30 v.
Kar Kautsky: Razredni boj. Cena 40 v.
Karl K a u t s k y: Država bodočnosti Cena 50 vin.
^ on*" ^r'S18 n: Nevarni src alizem. Cena ou vm.
Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin.
0 r i s t a n: O konsumnih društvih. Cena 20 vin
E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K-	za'°g* so tudi še letniki 1912, 1911.
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejš*.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vm.
Nadi Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
„Zarja“:
letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron.
“ Založbo ,Zarje* v Ljubljani.