2. številka. Ljnbljaia, t četrtek 3. jaiovarja 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvačer, iaimll nedelje in praznike, ter velja po polti prejem an aa avatro-ofrake defele za Tae leto 35 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez poBOjanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za poiOjanje na dom računa ae za tso leto 2 K. - Za tuja defele toliko toč, kolikor znata poštnina. — Poaamazne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBujatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiriatopne petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vae administrativne stvari. — Vbod ▼ uredništvo je iz Vegove ulice St 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. »Slovenski Narod* telefon it 34. — .Narodna TIskarna* telefon st. 85. Varšavski nadškof o narodnem jeziku v cerkvi. Na škodo cerkve in prave pobožnosti se tudi pri nas vedno bolj izganja narodni jezik iz cerkve, namesto da bi se v dnbn časa Siril. Prišlo je že tako daleč, da bi se še n. pr. v mariborski škofiji duhovnikom zapovedalo, naj pred obhajilom izgovarjajo „0 Gospod, nisem vreden . . latinski. Takim novotarjem je dal lep nauk varšavski nadškof Popiel v pastirskem listu, katerega objavlja v latinskem jezika jedna iz poslednjih številk „Muzyke Koscielne" in prinaša v poljskem prevoda .Dziennik Poznanski" (30. decembra). Nadškof se toži, da nekateri mladi duhovniki z večjo gorečnostjo nego modrostjo odpravljajo cerkveno petje v narodnem jezika, in da so posebno v poslednjem časa privrženci latinskega jezika pri službi božji začeli delovati pregoreče (fervidias). Proti takema doktrinarnema purizma in novotarstvu se obrača nadškof takole: BKer je pa zgoraj omenjeni običaj (narodnega petja) oprt na močnih podlagah, katerih tu ni treba posebe navajati; ker je naša naloga, da ustanavljamo celi red božje službe modro in koristno; ker je jasno, da pobožno ljudstvo z bridkostjo prenaša (alegre laturum), ako se kajkoli iz prejetih in s koristjo vekov posvečenih običajev spre-menja, dajemo na moči svojega pastirskega urada, oprti na izrecno pooblastilo Svete Sto lice. na znanje vsema časti-temu duhovništvu, da ni treba ni kakih novotarij v občnem pri nas zgoraj omenjenem običaja, torej je dovoljeno tudi pri petih mašah (inter missaram solemnia), petje psalma, himen, antifon,litanij itd. v jezika ljudstva, bodisi od vseh vernikov v cerkvi, bodisi od posebnega posvetnega zbora, zato kakor treba naučenega, izvzemši slavnostne maše pri asistenci diakona in subdiakona. Iz tega sledi, da je tembolj na mestu in dovoljena raba narodnega jezika pri procesijah, pri urah v čast Marije Device, pri pobožnostih velikonočnih, majnikovih itd. Ker je ta običaj tudi od Sv. Stolice priznan (ratihabeatur) in od nas jako priporočan, ga hočemo obdržati in kolikor mogoče gojiti in nalagamo odločno vsema duhovništvu v pastirski službi, naj ima to pobožno in častivredno tradicijo na skrbi, naj jo hrani in razvija, in ne dovoljuje samovoljnih sprememb. Ako kdo ne spoštuje naše naredbe, ako stori kajkoli proti nji, naj ve, da se je pregrešil proti cerkveni disciplini in nam dolžni pokornosti11. Poleg poljskega nadškofa, ki dobro razumeva svoj apostolski poklic, hočemo navesti rojakom še drug primer. Pred kratkim so imeli Poljaki v Berolinu velik shod, na katerem so v navzočnosti delegata vra-tislavskega kardinala, knezoškofa Koppa z največjo odločnostjo zahtevali poljske duhovnike pri vseh berolinskih farab, kjer stanujejo Poljaki. Pri tej priliki so govor niki poljskim delavcem, obrtnikom in malim trgovcem svetovali, naj vselej zahtevajo rabo poljskega jezika pri krstih, pogrebih, prvem obhajilu itd. v — Berolinu? Katolicizem je lahko povsod naroden, ali to je odvisno od ljudij samih. 0 tem bi bilo treba več premišljevati duhovnikom in posvetnjakom. _ V LJubljani, 3. januvarja. Dr. Kramar" o desnici. V svojem pismu na volilce v Taboru pravi dr. Kramar: Ako bi bila imela desnica samo iskrico ponosa in ustavne vesti, potem bi nase obstrukcije ne bilo treba. Največja krivda v tem ozira pa zadeva poljski klub. Takrat bi morali reči Poljaki kar reko danes, da so namreč vedno steber države, ne pa vsake vlade. O ciljih mladočeške politike je pisal dr. Krama*: Katero pot bomo hodili, o tem govoriti danes ni umestno, slasti kar se tiče obstrukcije in tvoritve stare večine. Le jedno je morda možno reči: Ako misli vlada, da je možno parlament razpustiti, v posameznih resortih vzeti nam ostanke naših jezikovnih pravic, da se potem udarno ter birokratskemu ministrstvu damo nevenljivo zado ščenje, da je napravilo v Avstriji red, potem se vlada moti močno. Mi moramo biti naboj pripravljeni. Ne cepimo svojih močij z neslogo! Na Dunaju moramo se boriti jedini za jedna-kopravnost našega jezika in natega naroda! Dogodki na Kitajskem. Kitajska pooblaščenca sta poslala mednarodnim poslanikom pismo sledeče vsebine: .čing in Lihungčang sprejemata imenom Kitajske naznanjene mirovne pogoje in prosita za sestanek". Ta sestanek se bo vršil baje že te dni. Kitajska vlada se je uklonila mednarodnim zahtevam brezpogojno. Končne obravnave se bodo izvršile baje že v kratkem. Vendar pa boksarji še sedaj ne dajo mira Celo v bližini Pekina so agresivni. Na železniški progi Pekin-Paotingfu so morali Francozi in Nemci svoje posadke podvojiti. Polkovnika Guilleta, ki stoji pri Čaotinfa s 500 možmi, napada več tisoč boksarjev. General Baillond mu je šel na pomoč. Ruski car je v Livadiji pozdravil 13. pešpolk strelcev in 1. baterijo 4 topni carske divizije, ki sta se vrnila s Kitajskega ter lastnoročno izročil rede odlika-jočim se Rusom. Vojna v Južni Afriki. »Daily Mail" poroča, da sta dva nova oddelka Barov prekoračila reko Oranje ter vdrla v Kaplandijo. Sedaj je ondi že nad 5000 Burov, ki marširajo proti zahodu k mestoma Malmesburg in Beaufortwest in proti vshodu proti Fraserburgu, Stejnsburgu in Craddocu. Preganjajo jih angleški konje niki. Ozemlje, katero je v oblasti Burov, je ogromno, in Kitchener bo potreboval velike armade, da jim to ozemlje zopet iztrga. .Times' poroča, da se morejo Buri, ki so vdrli v Kaplandijo, odtegniti preganjalcem, ker imajo vedno sveže konje na razpolago. »Times* graja vlado, da ni takoj ob začetka zaplenila vse konje v Kaplandiji. Burom tako danes ne primanjkuje konj nikjer, kar je velike važnosti. Severno Rosmeada so Buri ujeli dva, baje prazna vlaka in ž njima 60 mož, katere so razorožili in zopet izpustili. Angleška vlada je izdala na Holandce v Kaplandiji poziv, naj ji pomagajo zapoditi Bure zopet iz dežele. Kitchener javlja, da preganja general Knox Deweta ter mu je vzel pet vozov s strel ji vom. Ujel je baje 76 Barov ter jih potem — zakaj ? — zopet izpustil. Iz Standertona poročajo, da je v Natalu okoli 8000 Burov, ki so razdeljeni v oddelke, ki rušijo železniške proge ter napravljajo Angležem mnogo sitnostij. Mesto Ingogo in Utrecht so naskočili že parkrat. Iz Haaga poročajo, da je sprejel Krüger od-poslanike američanskega .barskega odbora", ki so predsedniku na zadnjih uspehih Burov čestitali ter ga povabili, naj pride v Ameriko. Krüger je dejal, da pride, a ne ve, kdaj. Dejal je tudi, da so zadnja poročila z juinoafričanskega bojišča vedno prav ugodna. Sedem burskih oddelkov je sedaj v Kaplandiji in Natala, kjer pristopajo Ho-landci v vedno večjih četah na stran Barov. Učiteljska zborovanja. Občni zbor „Slovenske šolske Matice" v Ljubljani. (Dalje.) Nadalje so se na podlagi tajnikovega poročila določile nagrade za književna dela po 40—48 K od tiskovne pole za izvirna in po 32 K za prevedena dela. Na podlagi poročila g. blagajnika se določi proračun za naslednja tri leta in sklene izdati za L 1901. .Pedagogični letopis" in 1. del knjige za realije, namreč .Zgodovino". Ko se je posvetovalo in sklepalo še o raznih nasvetih in željah odbora in društvenikov glede poslovnika, izdajanja društvenih knjig i. dr. in so o tem govorili gg. Habad, Zupančič, Jelene, Strmšek, Mešiček in predsednik, sklene g. predsednik zborovanje 8 LISTEK. Nosle. Spisala Zofka K veder. (Konec.) — In kaj šele na nogah! je nadaljevala. — Vem, da imam vse desno koleno odrto. Njemu je jelo postajati nekako čudno. Že za silo dolgo časa se ni z nobeno žensko tako dolgo zgovarjal, ko s to tukaj. — Čegava pa si in kam greš? jo je vprašal vendar-le, čeravno je bil že na pol obrnjen za odhod. — Kadinova Pepa sem, pa grem zdaj doli v vas h krčmarju v službo, je dejala že malo bolj mirno. — Tako, tako! je rekel kakor sam sebi. Potem sem se morda še vidiva. Na, to imaš za strah! — je še pristavil, položil petak v jerbas in hitro odšel. Ona je bila iznenadena. Neverjetno je gledala zdaj petak, zdaj visocega, resnega moža, ki se je'vedno bolj oddaljeval. — Čuden Človek, rekla je naposled, spravila petak in si še med potjo ponovila: No, za petak pa moje praske tudi niso precenö. Nosle pa od tedaj ni mogel pozabiti dekleta, vedno je moral misliti na njo. Včasih se je zamislil in topo zrl pred se, v duhu pa je videl njo, kako se je jezno in pogumno postavila predenj. Nekoč je, kakor nevede, zavil v gostilno, v katero mu je ona dejala, da gre služit Bila je res tam, in njega je prevzelo neko posebno čutstvo, ko jo je ugledal. — Kaj ko bi jo vzel za ženo! mu je šinilo v glavo, in bolj kakor je razmišljal, bolj se mu je ta misel pametna zdela. Ona je bila vselej prijazna ž njim, kadar je prišel, in njega je vedno večja in močnejša sila vlekla k nji. Pozabil je na vse, celo na igro in nikdar ni prej toliko zaigral, kakor v tistem času. Nič ni mislil in vse mu je šlo po nesreči. — Eh, nič! si je mislil enkrat — Kaj bom dosti premišljal. Star nisem Se ravno tako preveč, premoženja imam dovelj, grd pa tudi nisem ravno. Še vesela bo, da jo hočem. In zvečer je šel tjekaj in čakal, kdaj pojde Pepa molzt krave. Šel je za njo v hlev, tam se šalil ž njo in ji potem povedal, da bi jo rad za ženo. — Mene?! je zavpito dekle. — Nikoli, nikoli! — Ali Pepca, je skušal on prigovarjati, ko si ni vedel tolmačiti njene prestra-šeno8ti. — Pustite me, pustite me, je kričala le ta in hitela proti vratom. Bog si ga vedi, s kom ste v zvezi! je vpila. Kaj so mi pravili ljudje! Bog zna, kaj imate že na vesti! Mrliče skrunite in Bog ve kaj! Bog se usmili, mene je kar strah! In dekle je vse prestrašeno teklo venkaj. Nosle pa je ves bled stal tamkaj. Nekaj čudnega se mu je zlomilo v duši. Pokril si je z rokami obraz in zastokal A koj na to se je vzpel, zakltl jezno in odšel venkaj v noč. Od tedaj je še bolj črtil ženske. Pri nas vedo še sedaj ljudje pripovedovati vse polno tacih čudnih, smešnih dogodbic, ki so priča, kako hudo je mrzil Nosle ves ženski spol. Pred tremi leti je umrl. Svoje premo ženje je zapustil bratrancu, tudi je v oporoki zapisal veliko svoto občinskim reve žem. V testamentu je bila citati čudna opazka: — .Vendar pa se iz te svote ne sme podeliti nobena niti najmanjša podpora kaki ženski." Ljudje pa še sedaj mislijo, da je imel Nosle svoj čas kake čudovite skrivnostne zveze z duhovi in z dragimi nadzemeij-8kimi in podzemeljskimi bitji, ker je imel tako nenavadno srečo v igri. Kitajske pesmi v prozi. Tužno srce in solnoe. Spisal Su-čon. Jesenski veter trga s drevja listje ter ga razsiplje naokoli po zemlji. Brez böli gledam to odpadanje. Osamljen sem bil, ko se je to Ustje pojavilo, osamljen sem sedaj, ko mineva. Žalost je vrgla senco na moje srce, kakor donašajo visoke gore noč v doline. Dih zime bode izpremenil vodo v blesteč kamen, kateri se bo pretvoril na prvi pogled spomladi zopet v vesel potok. Ko mine leto, sesti hočem na najvišjo skalo, da bodem videl, je Ii otaja solne© tudi moje srce. Beli list Spisal Ce-tsi. Glavo sem naslonil na roko in gledam na list papirja, kateri ostaja vedno bel. In na tuš gledam, ki se mi suši na rtu čopiča. Zdi se mi, da dremlje moj duh. Ali se ne prebudi zopet? Šel sem doli v ravnine, katere so tople od solnca, a moje roke ie gladila visoka trava. Z ene strani sem pogledal na baržu-nasti gozd, z druge na snežne gore, ki so blestele v prahu snega, solnoe pa jih je barvalo z rudečilom. In gledal sem tudi, kako počasi plavajo oblaki, vračal sem se po poti, po kateri sem d osel, spremljan od roganja krokarjev, i Iznova posedam nad listom papirja, ki ostaja pod mojim čopičem bel prošnjo, naj p. n. društveniki zaupajo novemu odboru, ki zagotavlja, da hoče delo-vati z vsemi močmi na uresničenje dane in prevzete naloge. Dopoldne je g. ravnatelj Andr. Se ne kovic priredil v fizikalni sobani 1. državne gimnazije prav zanimive in poučne električne demonstracije s primernim razlaganjem, popoldne po občnem zboru pa je razjasnjeval v mestni elektrarni električne naprave ter obakrat žel od mnogoštevilnega poslušalstva zasluženo priznanje in zahvalo. Zvečer je privabil vrlo uspeli koncert meščanske godbe mnogo društvenikov in šolskih prijateljev v restavracijske prostore .Narodnega doma". Tudi nedeljske gledališke predstave na čast .Šolske Matice" se je udeležilo dokaj Matičarjev. Žal, da se ta predstava ni mogla prirediti v soboto, ker bi se bila udeležila večina došlih Členov. * * * V soboto, dne 29. t. m, je ob 8. uri zjutraj zborovalo v .Narodnem domu" .Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". Predsednik And. Žumer pozdravi navzoče društvenike ter jim priporoča, naj še vsakdo skuša v svojem kraju pridobiti društva novih členov in podpornikov, da tako čimprej dosežemo zastavljeni si smoter: zgraditi poslopje, v katerem bi se za učiteljske sirote skrbelo v gmotnem in moralnem ozira V ta namen zbira društvo doneske poleg členarine po svojih krajcarskih knjižicah, s prirejanjem koncertov in veselic (lani nad 500 K) in podpornimi darovi; največ pa prinaša društvu nj gov „gospodarski program" (lani čez 1000 K). Vseh dohodkov je bilo lani 2254 56 K; vsega premoženja se je v šestih letih društvenega obstanka nabralo 12.87110 K. V odbor so bili izvoljeni: And. Z u m e r predsednik, Fr. G a b r š e k in Jožef Cepuder I in II podpredsednik, Juraj Rezek tajnik, Jakob Dimnik blagajnik, in odborniki Fr. Črnagoj, Jakob Furlan, Ivan Kruleč in Janko Likar- Za tem društvcm je zborovalo deželno „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani". Društveni predsednik J. Rezek iskreno pozdravi v prav mnogobrojnem številu zbrano učiteljstvo, kar mu je zopetni dokaz, da se učiteljstvo zaveda dolžnosti do svojega deželnega društva, katero se že 31 let trudi povzdigniti naše narodno šolstvo in pripomoči učiteljstvu do boljšega gmotnega stanja in do v zakonu mu zajamčenih pravic. Resni in težki so današnji časi za naše učiteljstvo, zato je treba, da še tesneje združimo svoje vrste; ker čimbolj se bomo oklepali svojega deželnega društva, temprej bomo dospeli do svojih opravičenih zahtev. V slogi je vspeh! Da bi pa toliko prej dospeli do tega, poganja se naše učiteljstvo že nekaj let za to, da bi v zakonodaj alne zbore prišel tudi kak naš tovariš, ki bi ondi ob šolskih in učiteljskih vprašanjih povzdignil strokovnjaški svoj glas. Letos se je bil napravil v tem ozira prvi poskus, ki se nam pa ni uresničil še to pot. Vendar smemo veseli biti, da je storjen začetek in hvaležni moramo biti stranki, ki je z vso vnemo podpirala to kandidaturo; posebno zahvalo pa smo dolžni svojemu tovarišu L. Jelencu, ki se je žrtvoval za ta prvi poskus in neustrašeno šel v boj proti onemu krivemu preroka, ki trdi, da je naša Šola prokletstvo za ljudstvo. (Viharno ploskanje in klici: Živio Jelene!) Dalje se spominja stoletnice rojstva Slomška in Prešerna, ki sta kot buditelja, učitelja in vodnika našemu narodu kazala pot iz duševne teme k svetli luči izomike in napredka. Zbor navdušeno zakliče »Slava !■ spominu teh dveh naših duševnih velikanov. Končno se v vznesenih besedah spominja lanske sedemdesetletnice presvetlega cesarja, ki je z novim šolskim zakonom postavil šolo na trdno podlago in osvobodil učiteljstvo težkega jarma suž nosti. Temu svojemu velikemu dobrotniku in mogočnemu zaščitniku zakličejo zboro-valci navdušeno trikratni .Slava!" Namesto odsotnega tajnika poroča predsednik o korakih in uspehih lanskih sklepov ter o drugem odborovem delovanju, kar vse pa je učiteljstvu že itak znano iz „Uöit. Tovariša". Blagajnik Fr. Črnagoj poroča, da ima društvo po vseh odbitih troških Se 602-92 K premoženja in terjatev na zaostali naročnini za .Učit. Tovariša" okroglih 2000 K. Društvo je člen .Slovenske Matice", »Slov. planinskega društva" ter pokrovitelj pri družbi sv. Cirila in Metoda in pri .Društvu aa zgradbo učiteljskega konvikta". Zbor dovoli tudi za Prelernov spomenik 50 K. Izmed sklepov sta posebne važnosti: da se pre naredi disciplinarni zakon, in da se ob za četku počitnic skliče shod, na katerem naj vse nase učiteljstvo skupno povzdigne svoj glas proti obrekovalesm naše šole in uči-teljstva ter za končno uresničenje opravičenih svojih zahtev. (Konec prih.) Dopisi Z Oornje Pivke, 1. januvarja. Minole državnozborske volitve so bile za nas poučne v marsikaterem ozira. Pokazale so, da je narod v občinah Zsgorje in Knežak odločno na strani narodno-napredne stranke, a da se je občina Št. Peter v malih letih skoraj povsem poklerikalila. Kdo je temu kriv? Naše mnenje je, da bi bilo tudi v tej občini povsem drugače, ko bi ne bili naši .veljaki in prvaki" tako grozno .ko-mod". Le poglejte, kako delajo nasprotniki, kako letajo noč in dan okrog, budijo može iz nočnega spanja, obdelujejo žene, dekleta; — vi pa spite in mirno gledate, kako politični lažnjivci ljudstvo varajo in je vodijo v pogubo. Pa kaj, po toči zvoniti ne pomaga ! — Tem krasnejši izgled pa nam daje občina Zagorje. To so vam zavedni, odločni in možati ljudje, kakoršnih je pač malo na Kranjskem. Župnik Groznik je sicer rotil volilce in storil, kolikor je mogel, a opravil ni ničesar. Dasi je mej svojimi farani jako priljubljen, ga vrli Zagorci vendar niso ubogali, ampak so rekli: .Mi damo Bogu, kar je božjega, duhovniku, kar je njegovega, sami pa hočemo tudi imeti to, kar nam gre". Župnik Groznik pa se je tudi lahko prepričal, da so zagorski liberalci v vsakem oziru možje, ne pa šleve. Čast takim možem, čast taki občini! — Dobro je volila tudi občina Knežak, dasi ne kakor po navadi. Župniku Peha niju bi dali radi zasluženo priznanje in pohvalo, pa se bojimo, da bi mu na zgoraj kaj ne škodilo. Toliko pa lahko rečemo, da smo občudovali njegovo taktnost. — Največjo zgago so tam delali konsumniki iz Trnovega in pa — botra Matečka. Nismo pričakovali od Urbančiča, katerega smo nekdaj cenili kot pravega možaka, da bo kdaj zlezel pod kikljo in se dal, strahovati — ženskam! Vam vozniki, ki ste, v strahu pred sveto jezo Matečke, volili klerikalnega poslanca dr. Žlindro in dr. Netopirja, pa povemo na uho, da Bukača ni več na Ma-žunu, in da se bo skrbelo za to, da se vam ne bo treba več bati Matetove ki kije. — Pohvalno pa moramo omeniti zavedne volilce iz Beča in Juršič, ki so, kakor Zagorci, vsi kot eden mož volili napredne kandidate Jelenca in Božiča. Tako je prav in tako naj ostane. »Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpade." — Iz Škocijana na Dolenjskem, 1. januvarja. Dokler si s farovškimi prijatelj, dokler jim daješ, kar in kolikor premoreš, tako dolgo so ti vedno prijazni, če pa ne daš, kar požele, potem pa, gorje tebi ubogi grešnik! Nebesa so ti za večno zaprta; obrekojejo te in opravljajo ter gledajo samo na to, kje bi ti mogel škodovati, kje bi ti mogeli kaj zlega učiniti! In to naj bode Kristusov namestnik?! Ne, nikdar ne, še hudičev namestnik ne bi bil tak! Česar hudič ne zmore, pa far pripomore, mi je rekel oni dan neki kmet! In res, kar počenjata naša dva črnuha, to že preseda nam vsem! Kar sta ta dva naši fari slabega storila, tega ne bo mogoče nikdar več popraviti! S prižnice vpije: „vera peša", ne pomisli pa, da je ravno vse n j e-govo počenjanje zoper vero. Ne čudimo se tedaj, ko vidimo, da ljudje res nič več tako pridno ne hodijo v cerkev kot so hodili nekdaj! Kako pa tudi, če vidimo, naša kaplana pijana noč in dan. Če ga greš iskat, ne dobiš ga drugje kot v gostilni. Sedaj sedi v konsnmnem društvu, — Škocijanci pravijo št. 13 na katoliški podlagi — potem v DobruSki vasi, v Dobradi, da, Košek se zaleti celo v Zbore. Nas pa hočeta imeti za norce I Pri podružnici je oznanjena masa, toda kaplana pozabita ne to. Tako se je zgodilo, da je bila oznanjena mala pri Sv. Tomažu že trikrat, ali brala se Se ni nobenkrat in tisti kmet, ki je maso plačal, pravi, da bo sel po denar, da ga nazaj dobi. Mesto kaplana prišel je .vioemežnar" ter ljudem oznanil, da .gospoda" ne bo! Ravno taka je bila na Slano vrhn. Ljudje so prišli od daleč okoli ter čakali kaplana, toda ta je bil tako zelo bolan — mačka je imel — da ni mogel zjutraj vstati. In namesto molitve slišalo se je le preklinjevanje .teh farjev"! 1 Če bi sedsj kaplan pobiral svojo biro, dobil bi kaj druzega kot pšenice in mošta! Polnočno mašo na sveti večer smo imeli do sedaj še vedno slovesno. Letos pa je maSeval o polnoči prismojeni Kos, ki je celo pozabil, .glorijo" zapeti! Ljudje so se po cerkvi povpraševali, če je morda to sedaj že po „ta novi veri"! Kje je Jeglič, kje je naš škof, da ne sliši in ne vidi nič! Očitno povemo, da tacih duhovnikov, kot jih imamo sedaj, še nismo nikoli imeli in jih ne želimo tudi nikdar več imeti! Ne čudimo se, ko slišimo, kako zelo zaničuje naš kmet tacega duhovna kot sta naša dva! Nekdo je celo rekel: .Jaz bolj spoštujem svojega konjička v hlevu, ki ve, kdaj je sit in ki ne bo nikdar preveč pil, kakor pa tacega kaplana, ki pije čez vso mero in je slabši kot živina!" Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 31. decembra. (Konec.) Prodno se je seja zaključila se je župan Hribar v kratkem govoru ozrl na preteklo leto. O 20. stoletju — je rekel župan — se prorokuje, da bo stoletje elektrike. To je prav verjetno in to bo povzročilo velikanski napredek. Res je, da se bo ta in oni napredku ustavljal, da se bodo v to porabljale najsvetejše stvari celo vera, ali napredek se ne bo zadržal in tudi ne zatrl, prav tako, kakor se vlak ne ustavi, Če se kdo pred njega postavi. Vlak dotičnika povozi in drvi svojo pot naprej. Preteklo stoletje kaže, kako velikansko nalogo imajo velike občine. Mesta se nenavadno hitro razvijajo. Napredek se bo moral nadaljevati na isti podlagi, na kateri se je začel in le čestitati je občinam, ki so se za to pripravile. Ljubljana je to storila. Dali smo nje razvoju pravec. Če bi ne bili šli po tej poti, bi bili mnogo zamudili. Naj se politični in osebni nasprotniki še tako zadirajo v nas, zgodovina bo sodila pravično in se radostno spominjala dela, ki smo ga storili mi. V preteklem letu se je občina srečno iznebila nekaterih bremen. Tako je država prevzela pobiranje davkov, kar je občino veliko veljalo, a ker je dež. šolski svet dekretiral ustanovitev tretje ljudske šole, ne pride prihranek mestu v prid. Tolaži naj nas zavest, da ni izgubljeno, kar se je izdalo za šolstvo. Občino pa čakajo še druga bremena, in to vsled novega domovinskega zakona. Več kot 15000 oseb dobi v kratkem domovinsko pravico v Ljubljani. Neki urad nik meni, da je mej temi 10000 ubožcev, a če jih je le 1000 nastane občini veliko breme. Vsled tega je pričakovati, da bo vlada dala občinam kako odškodnino za izvrševanje opravil v prenesenem delokrogu. Občina je tudi v 1. 1900 mnogo storila. Sezidala se je dekliška 8razrednica pri sv. Jakobu, ubožnica, most, ljudska kopel, več kanalov, odprle so se nove ceste in storili so se zadnji koraki za električno železnico, ki začne voziti dne 1. julija. Obč. svet je imel 25 sej, odseki so imeli 134 sej, v javnih sejah se je rešilo 427 poročil. Naravno je da ima taka korporacija, kakor je obč. svet tudi svoje kritike. Kdor stopi v javno življenje ne sme računati na hvaležnost nego mora biti pripravljen, da ga bodo jedni grajali drugi pa njegovo delovanje priznavali. Grajali ga bodo zlasti tisti, ki hočejo iz graje kovati politični kapital za svojo stranko. Obč. svet ima dve stranki proti sebi. Jedna ima svoje glasilo v Gradcu, in tej se vsaj ne more odrekati takt v kritiki. Nehonetna pa je tista kritika, ki jo goji glasilo katoliško- narodne stranke. Ta stranka, ki je vrgla krščanstvo čez planke in ohranila samo katoličanstvo, ker menda ne pozna krščanske ljubezni, se zaganja v mene s tako brutalnostjo, da sem ss bal, da se bodo znanci za žepe držali, ko me srečajo. Bralo se je, da sem pobral in zapravil vse javne fonde in bralo in vpisalo se je, da sem občino zadolžil. Seveda se ni povedalo, kake investicije so se napravile in koliko neso. Fordov je bilo 1. 1896., ko sem bil voljen županom, 426,000 K, danes jih je 1,790 000 K, za neporabljene kredite pa je naloženih 39000 K. Iz teh Številk se vidi, kako nepoštena je kritika v katoliških glasilih in kako drzni so tisti ljudje, ki take reči pišejo, ker bi se lahko poučili, pa so nalašč navedli napačne številke. Danes se je blagajna zaključila s čistim prebitkom 63.000 K. Na neporabljene kredite odpade od te svote 29 000 K. Iz tega je posneti, da so tisti, ki meni nepoštenje očitajo, sami nepošteni. (Viharno pritrjevanje). Mestni uradniki so rešili v preteklem letu 44761. Žapan se je zahvalil uradnikom in obč. svetnikom za njih delovanje in voščil veselo novo leto vsem ljubljanskim prebivalcem. Podžupan dr. vitez Blei weis je na to v imeni obč. svetnikov izrekel županu zahvalo za čestitko z željo, naj bi tudi v novem letu z isto redko požrtvovalnostjo ko doslej deloval v blagor občine, ter mu voščil veselo in srečno novo leto. Sledila je potem kratka tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. januvarja. — Osebna vest. Davčnim pcistavom v Litiji je imenovan gosp Ivan Demšar, doslej narednik pri pešpolku št. 97. — Državnozborska volitev v Ljubljani. Udeležba pri današnji volitvi je bila dopoludne prav živahna. Oddanih je bilo 965 glasov. Nemci so spravili zadnjega svojega moža na volišče, takisto tudi klerikalci, v tem ko udeležba od narodne strani ni bila posebna. Upamo, da bo popoldne udeležba bolja, sicer pride lahko še do ožje volitve, kar bi bilo jako slabo spričevalo za politično zavednost naprednih volilcev ljubljanskih. Voli se do G. ure. — Državnozborske volitve na Slovenskem. Danes je volitev razen v treh skupinah mest in trgov na Kranjskem tudi volitev iz pete kurije na Štajerskem; na Goriškem, v Istri in v Trstu. Izid volitev na štajerskem (Hribar ŽiČkar) in na Goriškem (dr. Tuma — dr. Gregorčič) je po polnoma negotov, žal da je pa skoraj gotovo da propadeta dr. Laginja v Istri in dr. Rybaf v Trstu, zakaj kar Lahi tam počenjajo, je naravnost vnebovpijoče in skoro tako nečuveno, kakor počenjanje kranjskih klerikalcev. — Volilni shod pri Virantu. Zanimivi „neodvisni" kandidat Kunčič je tudi včeraj ves dan s čudovitim samozatajevanjem skrbel za razveseljevanje Ljubljane. Popoldne je vozil po Ljubljani voziček, s katerim navadno prevaža sodovico. Ta voziček je bil na vseh koncih polepljen s Kunčičevimi plakati in je seveda obudil veliko zanimanje. Zvečer pa je bil pri Virantu shod. Zbralo se je vse polno porednih ljudij, ki so se iz otročje naivnega Kunčiča tako norca delali, da so poslušalci smeha kar pokali. Posebno temeljito se je pretresalo vprašanje, kako bo Kunčič kot poslanec odpravil ljubljansko meglo. Kunčič je to interpelacijo smatral za prav resno in naposled obrazložil troje alternativnih projektov. Skopati se morajo jarki, češ, da se bo megla potem po jarkih vlačila 2. Ako se to ne obnese naj se proti megli upelje streljanje kakor proti toči. 3. Megla naj se v žaklje polovi. Že iz tega bodo čitatelji posneli, na kakem nivö-u so bile razprave na tem shodu. Poredni volilci so pač ubo-zega Kunčiča „vlekli" kar so mogli, mož pa tega niti zapazil ni. Kunčič je .*bil do zadnjega trdno prepričan, da zmaga, in se je tako vmislil v ulogo poslanca, da je danes celo v volilni dvorani kratkočasil ljudi s svojo politično modrostjo. Lahko se reče, da v Ljubljani še ni bilo človeka, ki bi bil z neprostovoljno svojo komiko pro-vročil toliko smeha, kakor neodvisni kandidat Ivan Kunčič.; — Slovensko gledališče. Danes igra se prvikrat na slovenskem odra klasična drama duševnega velikana Shakespeare j a .Romeo in Julija", tragedija lju- besni v petih dejanjih. Ulogo Romea igra g. Deyl, nlogo Julije pa gdč. Ruokova; na-daljne uloge so sledeče razdeljene: Eakalus knez Veronski, g. Polafiek — grof Pariz — Danilo, Moutague — Jamnik, Capulet — Kovačič, Merkucio, Romeov prijatelj — Ve rovšek, Benvolio — Štefanac, Tybalt — Boleška, oče Lovrenc — Dobrovolny, gro-finja Montague — Ogrinčeva, grofiaja Ca-puletova — Danilova, dojka Julijina — pL Kataninova. Dejanje se vrši v Veroni. — Slovensko gledališče. S spretno in srečno roko je posegla intendanca po igri starega kova — poOgrinčevi ,VLjub ljano jo dajmo!" Starega kova? Pred sinočnja predstava se nam je zdela tako nekaj svežega, pristnega, da mora imeti igra, ki tako blagodejno vpliva, veliko mladosti. To pa je za stare igre znamenje in porok trajne vrednosti, in tako nam je pri-poznati našo majhno, priprosto igrico za mali umotvor, ki zasluži, da ostane stalno na repertoarju slovenskega gledališča. Slovenskega, in rekli seveda ne bomo svetovnega. Ali kdor je bil predsinočnjem priča prisrčnega, neprisiljenega smeha, ki je po svoji notranjosti kazal, da ni izraz profanih, ampak blagih čutov, tisti bo moral priznati, da ta uspeh za gledališče tudi nekaj pomeni. Več. kot smo si dosedaj priznavali, in reči moramo, da ko bi bili mi zidali v svoji literaturi naprej na tisti temelj, ki so naši možaki stare šole delali na njem, pa ne na široko internacionalno meglo, bi imeli mi danes literaturico, ki bi bila za marsikoga vredna, da se pogleda. Tako izginemo v nebroju produktov iste — moderne pasme, ne da bi rešili kaj specifično svojega. Elementarna sila, s katero sta si predsinočnjem domača nrav in domači govor naredila pot v naše občinstvo, naj bi bila naši mlajši literarni generaciji miglej, kje je iskati — uspeha, pa tudi dobrote. Vsaka dobra literatura zida na narodno podlago, najbolj je nakazana nanjo gleda liška, posebno pri nas, kjer so nam šele „Rokovnjaci" ter narodna igra, oziroma narodni govor začeli delati gledališko občinstvo, ki vedno in povsod le iz naroda izvira. Obžalovati je, da je Ogrinec tako hitro umrl; nedvomno bi bil dal našemu gledališkemu življenju poseben pokret. Pri vsej naivnosti svoje zapletke in priprostosti neznatnega dejanja je „ V Ljubljano jo dajmo" igra polna pravega gledališkega duha. Kdor rabi za tako borno snov tako malo kon-vencialnosti, pa ustvari toliko krepkih značajev, kot jih je tukaj, tisti je pravi pisatelj. Igro pač nosi v prvi vrsti — jezik, na katerega tako radi pozabimo, kedar kaj pišemo, dasi je igri jezik, kar je — ribi voda, in še več. — Ogrinčeva igra je, kakor rečeno, vzbudila toliko odkritosrčnega smeha, da ni treba za dobroto igrino nobene druge priče, in prepričani smo, da bo igra še polnila gledališče. Seveda gre pa tudi veliko dobre volje, ki jo je predsinočnjem igra vzbudila, igranju na rovaš, ki je bilo skoraj vseskozi izborno. Srebrin gosp. Vero vška pač že ni bil več igralec, ampak živ gorenjski možakar, in lahko rečemo, da je z njegovo predsinočnjo igro slavilo igranje slavlje realizma. Tak interpret kmetskih očancev bi bil v čast vsakemu odra. Precej približala se je temu načinu interpretiranja predsinočnjem gospa Danilova; njena Ro-tija je nekaj, kar se „da pogledati"; največje pohvale vredna je te gospe pristna narodna govorica v takih ulogah. Tudi gdč. Ogrinčeva se je precej srečno rešila teške naloge kmetske in gosposke punce ob jed-nem in je imela momente, ko se je popolnoma vtopila v svojo nelahko ulogo. Gospa Po Jakova ima na razpolago še mnogo neizkoriščenih zakladov za uloge te vrste, kot je bila njena predsinočnja. Njena maska (gl. posebno lase), mimika, geste in sploh pokretnje pa tudi govor, kažejo eminentnih predpogojev za te uloge. Govorüa je pretiho. V posebno zaslugo gre šteti g Stefanen, da je s svojo fino in diskretno igro rešil kočljive prizore igrine, najbolj pa smo se razveselili gospoda Jamnik a, ker nam je sinoči njegov Pavle pokazal, da nam je od njega še veliko pričakovati! — Po igri sledila je Suppejeva Galateja, ki se je prav dobro proizvajala, in so se g. Noemi g. Po-lakova, g. Orželski in g N o 11 i posebno odlikovali. Predsinočnji večer je bil izmed najsrečnejših; gledališče je bilo izvrstno obiskano. — Popoldan se je ponavljal zabavni .Kinematograf", ki je uspel na občo aadovoljnost občinstva. A. — Živela bigamijal Klerikalni gospodje okoli »Slovenskega Lista" pa hočejo na Kranjskem uvesti kar bigamijo! Dasi je tem hinavcem dobro znano, da je županov hlapec, ki baje .mora" dobiti slažbo šolskega sluge na II. mestni deški ljudski Soli, že oienjen, hočejo ga vendar ti raz-Sirjevatelji .ljubezni" Se enkrat poročiti z županovo .kuharico", ker, če se spet poroči, tem nenasitnežem vendar zopet nekaj .kaže". Bog naj vas torej živi, ki ste začeli prvi med Slovenci razširjati dvo-ženstvo! — Iz Boitsnjs se nam piše: Na slabo dovtipno notico .Slovenca" z dne 28. de cembra št. 296., od Save sledeče izjavimo: Mogoče, da se naše misli ne strinjajo z .generalom", katerega nam usiljujete, prosimo Vas tedaj gospoda pri .Slovencu", imenujte nam ime .Njega ekscelenoe"! Boštanjski radikaloi. — Lepo novoletno darilo so dobili poštni odpravitelji od finančnega ministra s tem, da jim je od trgovinskega ministrstva v proračun stavljeni znesek za toli željeno in skrajno potrebno njih organizacijo črtal. Veselite se, uboge päre. — Savanski ples. Kakor smo že v včerajšnji številki našega lista objavili, priredi slovensko akademično ferialno društvo .Sava" v soboto, dne 5. januvarja 1.1. v veliki dvorani .Narodnega doma" svoj običajni ples, Čigar prebitek je namenjen slovenskemu dijaškemu podpornemu društvu .Radogoj". Začetek ob 8V8. uri zvečer. Svira meščanska godba. Ustopnina za osebo 2 K, za rodbino 3 oseb 4 krone, za vsakega na-daljnega člena rodbine 1 krono, — a ne 1 K, 3 K in 1 K, kakor smo to objavili v soboto pomotoma. — Odbor razposlal je na stotine vabil, in ako je pri tem pomotoma prezrl kako p. t osebo, naj se mu to blagovoljno odpusti in naj dotičnik izvoli obrniti se do g. Češarka (Šelenburgove ulice, trafika Cešark). — Dijaki so ustopnine prosti. — Savanski ple si so bili že od nekdaj iako priljubljeni in so vedno sijajno uspeli. Tudi sedaj vlada v vseh krogih veliko zanimanje in se je z ozirom na dobrodelni namen plesa nadejati prav krasnega uspeha. — Prešernov jubilej je tudi ,,Slovenka" proslavila s celo vrsto člankov in pesmij. 12. številka ima uvodno pesem .Ob Prešernovem spomeniku", članek .Naš Prešeren" — esej .Prešeren in ženstvo" — dopis „Ob Prešernovi stoletnici' in razpravo .Slava Prešernu!" — Končno je prinesla .Slovenka" še prevod .Nezakonske matere" v nemškem, italijanskem, francoskem in srbskem jeziku. Prav posebno pa je zanimiv Članek .Prešerna narodu!", ki zahteva narodno izdajo Prešerna. (Taktga »Prešerna" izda v kratkem naš požrtvovalni knjigotržec L. Schwentner v Ljubljani). — S to številko zaključuje „Slovenka" svoj IV. letnik. — XXIV. številka „Prosvjete" je takisto večinoma posvečena Prešernu. Prinesla je Govčkarjev članek o Prešernu, Barletov spis ,Na Prešernovem grobu" in prevod Prešernovega sonetnega venca; prevod je spesnil dr. Vel. Dežel id. V listku je več malih člankov o Prešernu. Tudi troje ilustracij (Ganglov kip Prešerna, Langusov portret in Prešernov grob) je prinesla ,Pro-svjeta" z ozirom na jubilej. — S slovenske umetniške razstave v Zagrebu. .Hrvatska* poroča, da se pripelje okoli sv. treh kraljev iz Sarajeva večja družba na umetniško razstavo v Zagrebu. — Vseučiliški profesor dr. Isidor Kršnjavi je objavil v 22. številki .Narodnih Novin" obširno oceno o delih slovenskih slikarjev na razstavi v Zagrebu. Zlasti se bavi s slikami gg. Vesela, Ažbeta, gdč. Šantel, g. Jakopiča, g. Franketa, gdč. Kobilce, g. Gvaiza in g. Koželja. Profeser Kršnjavi je strokovnjak na polju umetnosti; bil je sam slikar, potem šef kulturnega oddelka hrvatske vlade ter si kot tak pridobil za hrvatsko prosveto in umetnost največjih zaslug. — ,,Matica Hrvatska" izda za leto 1900. osmero knjig, in sicer sedem za navadno članarino 3 gld., a jedno v svoji založbi. Knjige se začno razpošiljati spočetka februvarja. Med knjigami — leposlovne in znanstvene vsebine — bo letos zlasti zanimiva Strossmayer je v album pod naslovom: .Spornen oviede iz hrvatskih i slovenskih dubrav a. Knjigo je spisalo okoli 50 hrvatskih in nad 20 slovenskih literatov ter jo okrasilo okoli 20 hrvatskih in slovenskih umet- nikov. Motno je se vedno stopiti med člane .Hrvatske Matice", na kar opozarjamo Slovence in Slovenke iznova. — „Zivot", glasilo hrvatskih in slovenskih umetnikov, je prinesel v 1. štev. t. I. Sestero slik umetnin slovenskih slikarjev in kiparjev, Lunačkov članek o naših umetnikih in Cankarjevo črtico. Opozarjamo na vsebino 1. štev. (glej .Književnost"). — Parobrod na Ljubljanici. Gospod Karol Kotnik na Vrhniki je dobil po dolgem času in prizadevanju, ki ga je veliko veljalo, od ministrstva oziroma deželne vlade koncesijo za vožnjo s parobrodom po Ljubljanici. Gospod Kotnik misli spomladi napraviti večji parobrod, ki bo imel prostora za kacih 100 ljudi. — čitslnioa v Črnomlji priredi dne 6 januvarja t. 1. dramatično predstavo. Ponavlja se .Revček Andrejček", kateri je dosegel dne 30. decembra popoln uspeh. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Nove de koracije so napravili bratje Kautsky & Rottonara, slikarji dvornega gledališča na Dunaju. — Posredovanje za stanovanja je prevzela mestna posredovalnica za delo in službe. Kdor ima torej kako stanovanje oddati, naj to pri tej posredovalnici naznani, in ravno tako se naj tamkaj oglasi, kdor išče stanovanja. — Hlapec se je izgubil. Včeraj popo-ludne prišla sta po cesti na Rožnik dva vprežena konja na Erjavčevo cesto brez hlapca. Mitniški paznik je konja ustavil, in ko le ni bilo voznika od nikoder, odpeljal ju je v hlev na Rimsko cesto št. 17. Pozneje se je dognalo, da sta bila konja Verhovčeva iz Šiške. — Izgubljene stvari. Na poti od Starega trga do Virantove gostilne na sv. Jakoba trgu je bil izgubljen zlat prstan z diamantom. — V pijanosti se je hotel zaklati včeraj zvečer na dvorišču hiše št. 14 na Du najski cesti hlapec J. B. Napil se je bil žganja. — Tatvina. Tehniku K. K. je bila iz stanovanja ukradena palica s srebrno kljuko. — Speh je bil ukraden Mariji Pajkovi iz Dobrepolja. Pustila je bila jerbas z 9 klg. špeha v veži neke hiše na Dolenjski cesti. Neznan tat si ga je prisvojil. — Desertirala sta dva vojaka 48. peš-polka v Kaniži in odnesla seboj nad 1000 kron. * Živega človeka — sežgali. Iz Vra-tislave poročajo: V jami kraljice Lujize so rudarji polili svojega tovariša Mamub, ko je spal, s petrolejem in ga potem zažgali. Mamula je zgorel. Baje je bil nesrečna žrtva — Čeh! Vzrok zločina ni znan. * Konec igralke. V nedeljo zjutraj so našli v nekem hotelu v Niči iz Dijona došlo bogatinko Lujizo Bare obešeno na križu okna. Usmrtila se je, ker je v igralnici Monte Carla zaigrala 300000 frankov. * Nedolžni obsojeni na smrt. Iz Ostendea poročajo: Nekako pred 7 leti so stali pred sodiščem trije belgijski delavci radi mnogih zločinov, a med drugimi tudi radi umorstva neke gospe v Hautmontu. Dasi so tajili vse in dokazovali svojo nedolžnost, je sodišče obsodilo dva na smrt, enega pa v dosmrtno ječo. Obsojenca sta bila guilotinirana. Sedaj pa je neka gospa Soumague ovadila svojega soproga, da je umoril omenjeno gospo v Hautmontu. Preiskava je dognala, da so bili delavci obsojeni ponedolžnem, in da sta bila obglavljena dva namesto gospoda Soumagueja! Književnost. — Život mjesečna smotra za knji ževnosti umjetnost glasilo .Društva hrvatskih umjetnika" u Zagrebu i ,Slovenskog umjetničkog druStva" u Ljubljani. Život izlazi početkom svakog mjeseca na Četiri arka u quart-formatu sa nekoliko slika u tekstu Životu je cijena 12 kruna na godinu (Pojedini brojevi 1 krunu 20 fil:); dosta-vom u kudu ili postom 14 kruna; — Članovi hrvatskog i slovenskog umjetničkog druStva pladaju 8 kruna, postom 10 kruna pretplatu i oglase. Uprava Života: SveuČiliSni trg broj 1 U. kat. 1. zv. II. letnika ima tole vsebino: Slike : Fr. Berne ker: Mladič. Alojz Repič: Rvači. Matej Strnen: Na putu. Ferdo Vesel: Slijepi miš. Ferdo Vesel: Pričanje. Ivan Zaje: Poslije grijeha. Alfons Much a: Ilse«. A. Muoha: Evokatija. A. M neha: Naslovni list. A. M neha: Sarah Bernhardt (plakat). A. Muoha: Liljan. M. Cl. C m Cid: Ribari. M. Cl. C r n Ö i č : Pergole, motiv 8 otoka Raba. M C I. C r n C i 6 : Rab sa sjevera o zapadu sunca. Tekat: I Kozarac: San savjetnika Orjica. Vladimir Lunaček: Slovenski umjetnici. Vladimir Nazor: Iz Cyklusa .Synopsis": Ruža. Fran Hrčic: Alfons Much. M. Sabic: Spleen. Ivan Cankar: Ob zori. Kamila Lucerna: Annos aeternos in mente habui. Filip Da-vidovid Marušic : Iz knjige: Intima amorosa. Ivanov: M. Cl. Crnčic. Popis umjetnina druge izložbe društva hrvatskih umjetnika. Državnozborska volitev. Pri današnji državnozborski volitvi sta bila v gorenjski-notranjski in v dolenjski skupini izvoljena oba napredna narodna kandidata dr. Ferjančič in Plantan. V gorenjsko-notranjski skupini je bilo oddanih 1176 glasov. Od teh so dobili: dr. Ferjančič 632, Šuman 495, Kopač 49. V dolenjski skupini je bilo oddanih 711 glasov. Od teh sta dobila Plantan 385, Elbert 324, 2 glasa sta se glasila na drugo ime. Poročila iz posameznih krajev kažejo naslednji izid: Ferjančič Šuman Kopač Radovljica 52 20 2 Tržič 30 oO 1 Kranj 106 75 — Škofja Loka 25 58 — Kamnik 84 80 — Vrhnika 78 71 — Idrija 92 100 43 Postojna 136 18 2 Lož 29 13 1 Plantan Elbert Višnja Gora 9 1 Novomesto 99 77 Kostanjevica 27 9 Krško 48 7 Metlika 86 29 Črnomelj 65 25 Ribnica 48 51 Kočevje 3 125 Telefonska in brzojavna poročila. Kranj 3. januvarja Živio napredno-narodna stranka! Volilci pri „Jahačuu. Višnja gora 3 januvarja Zbrani narodno-napredni volilci kličejo: „Zivio Plantan!" Županstvo. Celje 3. januvarja. Tu so dobili Žičkar 106, Hribar 57, Čobal 43 glasov. Žičkar zmagal. Gorica 3. januvarja Dr. Tum a je dobil 141, dr. Gregorčič 144, italijanski kandidat pa 122 glasov. Gregorčič je dobil nad 20 klerikalnih italijanskih glasov. Pri ožji volitvi med Tumo in Gregorčičem je zmaga zagotovljena Tumi Trst 3. januvarja. Udeležba pri volitvi je jako živahna. Mnogo oseb je bilo aretovanih zaradi volilnih sleparij. Od tod je bilo poslanih 200 mož vojaštva v Poreč. Gradec 3. januvarja. Dopoludne je bila udeležba pri volitvi precej skromna. Delavstvo se udeleži volitve šele popo-ludne Vojaštvo je konsignirano. Dunaj 3 januvarja. Udeležba pri današnji volitvi je ogromna. Dopoludne se je volitve udeležilo 130000 volilcev. Liberalni listi poživljajo svoje somilje-nike, naj glasujejo za socialne demokrate Praga 3. januvarja. „Nar. Listy" poročajo, da bo Krakovski poslanec dr. Weigel kot starosta predsedoval poslanski zbornici Weigel je 75 let star. — Line 3. januvarja „Linzer Volksblatt" razpravlja o obnovitvi desničarske parlamentarne večine. List je mnenja, da na zopetno združenje cehov z nemškimi klerikalci ni misliti in da je tudi obnovitev desnice nemogoča. __ Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja ee priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Met)-•vega Seidlitz-praika", ki se dobi sa nimko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vas tei-koče prebavljenja. Originalna ikatljica 2 K. Po poitnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. m kr. dvorni zalagateg na DÜNAJI, Tnchlanben 9. V lekarnah na deieli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in podpisom. 1 (2—1) Cvetoče, kraraa dekle, zdravja polno lice dečka, kako lepo nas pogleda včasih, a osnpnjeni smo hkratu, ko vidimo v smehljajočih ustih vrsto akvarjenih in bolnih sob. In vendar je lahko zabraniti bolezen zob z racionalnim gojenjem. Rabiti treba le za čistobo zob ared8tvo, ki ostane vedno svete, ki ae ne razkraja in deluje desinfekujoče. Tako sredstvo je Sargov Kalodont v tubah, ki združuje v sebi vse navedene dobre lastnosti terzabranjuje vsakerfno onesnaženje zob s prahom i dr., onesnaženje, ki je pri rabi zobnega praska neizogibno. Kolodont osvežuje usta, utrja sobno meso in ohranja sobe diste, sveže in zdrave Umrli so v Ljubljani: Dne 27. decembra: Helena Miklavc, delavčeva vdova, 75 let, sv. Petra cesta St. 70, naduha. Dne 38. decembra: Ludovik Prochiner, uradnega sluge sin 3 V, leta, Tržaška cesta št. 13, vnetje možganske mrene. — Marija Podrekar, kramarjeva žena, 62 let, Sv. Jakoba trg štev. 6, jetika. •stih p. n. doforodelnlkov, kateri se ae odkupili od novoletnih voirll In onih ko godove. Hilde Krisper...................K 4 Johann Krisper & Frau.............„ 4 Adolf Schwära & Frau..............„ 1 Albert Leviönik dež. sodiSča predsednik s soprogo......................5 Rajko PeruSek c. kr. profesor.........„ 2 Fr. Landau.....................„ 2 Ladislav Pečanka.................., 5 Vaso Petričič s soprogo.............„ 10 Neimenovan....................., 2 Josin..............»...........,, 1 Lubec Karol dvorni svetnik..........„ 4 J. C. Roger senior.................„ 4 Elias Predoviö...................„10 Carl Rom......................„ 2 J. Velkavrh.....................„ 4 Alois Seemann Edler v. Sandhorst k. u. k. Oberst d. R.................... Alojzij Vodnik s soprogo............ Rovšek........................ Komovc Anton................... Matija Šorli..................... Albert Zeschko................... dr. Karl Bleiweis vitez TrsteniSki s soprogo Ernst Hammerschmidt.............. Alojzij Bayer s soprogo............. Leopoldine Jean.................. Josefine Berzin................... Martin Malenšek.................. P. E. Grassi.................... Jesenko z rodbino................ Dunajska borza dne S januvarja 1900. Skupni državni dolg v notah .... 96*45 Skupni državni dolg v srebrn .... 96-30 Avstrijska data renta....... 117 60 Avstrijska kronska renta 4*/. .... 98« Ogrska zlata renta 4»/,....... 117 BO Ogrska kronska renta 4 V...... 9275 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1894 — Kreditne delnice......... 674 — London vista.......... 940*10 Nemški državni bankovci sa 100 mark. 117*60 SOmaak............ 93*60 90 frankov........... 19-12 Italijanski bankovci........ 9070 C. kr. cekini........... 1137 ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št 2 menjalnica v pritličju sprejema vloge no hranilne knjl- ilee ter ista obrestuje po 4°/, od dno vloge do^dne dvla*o, S)°/0 rent nI davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka Izploeo tudi veeje svete o res odpovedi. (11—2) Zunanjim vlagateljem so na željo postno hranilni čne položnice na razpolago v svrho poštnine proste vpošiljatve zneskov. Učenec se takoj vsprejme pri Aleks. Lic-»mi (7—1) v Ilirski Bistrici. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. Srednj i sračni tlak 736-0 mm. g j Čas opa-p j zovanja Stanjej g o baro-l §,> metra' g g vmm.i g a Vetrovi lil Nebo B* 2 S 9. zveCer « 1 ^ . . 3 '.zjutraj _ , 2. popol. 738 4 —104 7398 -130 7386 — 71 l bL vzhod al. svzhod sr. jjvzh. jasno j g jasno [J jasno jg Srednja včerajšnja temperatura —82", normale: —27°. Bukovo oglje prve vrste kupuje se v vsaki množini ali v manjših partijah. 91 Ponudbe na upravništvo .Slov. Nar.a. Izborna špecijalifeta najljubše darilo vsakomur je ljutomerski Biser iz Strmeča 1886 (12) Dobi se v steklenicah pri (1) Edmund Kavčič-u Prešernove ulice, nasproti glavni pošti. Otvoritev pekarije. Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da bodem otvoril v petek, t. j. 4. januvarja t. I. že znano pekarijo na Rimski cesti štev. 5 po domače „pri vitezu" (zum Deutschenritter). Skrbel bodem, da bodem slav. občinstvo vsestransko vzadovoljil z raznovrstnim finim ter vedno svežim in okusnim pecivom. Pekel se bode tudi domači kruh vsak dan ob 7. in ob 9. uri zjutraj. Za obilen obisk moje pekarije se slav. občinstvu najtopleje priporočam. Anton Stnrke Izvod iz voznega reda vstiaeee os das 1. oktobra 1900. Ista. Odhod is IdaVjaae jež. kol. Proga cos Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FiSHMinfisti, Ljubno; te Sehrts«) v Anssss, Bolnofrad; Aas Kltut-Bsifling v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m sjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabsl, Beljak, Celovec, Frsassasfeste, Ljubno, Dunaj; 6w 8sk4hal v Solnograd, Inomoet, ees Amttettsn na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah is piacnikih v Lino. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabsl, Beljak Celovec, Ljubno, Bshthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Golovec, Franienifeate, Ljubno, oss Salsthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zoll ob jesen, Ido most, Bregenc, Curib, Gene v o, Paris; ees Klein-Beifliog v Stejr, Line, Budefevice, Pisen, Marijine vara, Heb, Fransovs vara, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amstetten. — Proga v Hovo netto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 n sjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano ju*, kol. Proga is Trbiža. Ob 5. ari 16 m sjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plana, Bu-dejevic, Solnograda, Linea, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevie, Solnograda, Linea, Stejra, Pariza, Geneve, Con ha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 88 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljsbaa, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak c Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Proga is Novega mosta bi Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m sjutraj, ob 2. uri '62 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljano drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m Eopoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljub* ano drž. kol. ii Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Dobre cenene nre s 3 letni m pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin IVIoMt (Brüx) OÄko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—6) tO"* Humtrovani katalog zastonj in poštnine prosto. Pisarja neotenjenega, vsprejme Dr. R. Beftek c. kr. notar v Višnjej gori. Plača po dogovoru. (5—1) Izurjena prodajalka ne preveč mlada, ki bi vodila filijalko najine trgovine z mešanim blagom, vsprejme se pri (10-1) Lebinger & Bergmann v Litiji. po primeri količine in vrednosti lesa in natančnosti in zanesljivosti informacij dobi oni, kateri zamore dokazati, da je Placido Orlando iz Trsta v letu 1900. od meseca septembra do konca oktobra kupil in plačal na svoje ime deščice, testone in tavolete. Prijave naj se pošljejo rekomandirane na naslov: A. B. Postfach No. 7, Fiume. (2662-4) Povsod tudi v najmanjših krajih se iščejo spretne ih delavne osebe, katere s prevzetvijo neke (3) agenture lahko zaslužijo (2585 vsak dan 10—20 kron. Ponudbe z natančnim popisom sedanjega delovanja se prosi vposlati pod »Ueberall i»« anončni ekpediciji Ii. Sein; t ihm; j I. Najudaneje podpisani si usoja 8 tem ponuditi od čisto sveže došle pošiljat ve garantirano pristen cognac od F. Courvoisier & Curlier y Cognac-u v najboljših znamkah, posebno za rekonvalescente. kakor ne manj svojo priznano- najbolje aaortlrono (2452—6) zaloga špecerijskega blaga po najnižjih cenah priporočati, in prosi za častita naročila, katera bode vedno skušal najbolje izvršiti. 1* + 4° + Z velespoštovanjem Karol Planinšek. Pobilo na II. ple$ni uenčelt zaveze r)0tel$l{jb> gc$tilničar5rfjr) in ^auarnar^^ir) ti^lažbcnccu na Bt>5trij5^cm odseka ya JLjubljano e»|*~ ki se vrši i» četrte^ 10. janutiarja 1901 u \