8000032
OSREDNJA
(NJIŽNICA
CELJE
. Muzeiski tra 1 a
Novoletni
po Savinji
pogorišču	r'
v Krnici	msi m
ostali le	
še zidovi	
STRAN 11	■'(FA)
	_ <	
	— ^	
		
		
fätÜL*		VU5
'igorrijesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3. Gornji Grad
Laminat 7 mm/click hrast in češnja
MOTORNA ŽAGA STIHL MS171
UGODNO!
VSE ZA VAŠ AVTO!
- ANTIFRIZ
SOLZA
POSIPANJE
.neg
goMičite]
lltevUltol

Selmar
Mariborska 9 ' 3ÖÖ0 Celje .
Tei..f)3 42-44 000'
.in]y@sdmar.s!' -
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
BMW Premium Selection ponuja rabljene BMW avtomobile, ki nudijo prestiž, udobje in varnost še pod bolj privlačnimi pogoji. Vsa vozila imajo BMW Premium Selection certifikat, ki zagotavlja, da vozila zadovoljujejo najvišje standarde kakovosti. Za odličnost pa vam jamčimo tudi z dokumentirano zgodovino vozila, 12-mesečno splošno garancijo in 8-dnevno garancijo vračila vozila. Na vas pa ne bomo pozabili niti po nakupu, saj vam bomo v primeru, da potrebujete asistenco na cesti, na voljo 24 ur na dan, 365 dni v letu.
Zakaj bi kupili povprečen nov avtomobil, če si v resnici želite izjemnega?
BMW premium selection - največja izbira rabljenih vozil BMW.
NA TRAKTORSKI
IN ELEKTRIČNI
POGON (10 t) INFORMACIJE: 031 363 723, g. Stropnik
POSOJA CEPILCEV DRV
Tutelar
Zadruga mozirie
ŽELEZNINA GORNJI GRAD
tel.: 839-44-20 in 584-30-16 Odprto:
pon. - pet. od 7.00 do 18.00 sob. 7.00-12.00
7 oo 12 oo Vse za kopalnice
'do CeG&q peffircfiE); 95L£0<3ID=HM*H1 2» £S	93 chid °	HI
S> 0M3 CEpeflžaifi <33ß om ° MM9 H*
Velika izbira notranjih in zunanjih ploščic, možnost naročila tudi po vašem izboru
A Na trgu 51, Mozirje
Ifunjgraf
GRAFIČNE STORITVE
Delovni cas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00
Tel.: 839-50-80
info@unigraf.si
grafično oblikovanje vezave vseh vrst
(diplomske naloge, spiralne, termo ...) izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...)
Tisk na tekstil (majice, kape ...)
plastificiranje
sprejem zahval, čestitk in
malih oglasov za Savinjske novice
-	BA V N
in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE
-	TISKANJE
GOTOVINSKI POPUST! CELOTNA PONUDBA VELJA od 9.1. do 28.3.9009
lOiOtJ.unu^caV.si
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069
-	KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783
2 5 KG	- ČISTILA ZA STEKLO
-	AKOMULATORJI
-	MOTORNA OLJA
-	BRISALCI...
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC!
Spoštovani naročniki, veseli nas, da ste zvesti bralci zgornjesavinjskega časopisa in da s pridom koristite vse prednosti, ki Vam jih prinaša naročniško razmerje. Savinjske novice prejemate na domači naslov, vsak petek ob isti uri. Tudi takrat, ko jih zmanjka na prodajnih mestih, jih vi zagotovo dobite, pa še 10 odstotkov cenejše so kot v prosti prodaji.
Tudi v letu 2009 se bomo trudili, da boste zadovoljni z vsebino časopisa, poleg tega pa Vam nudimo tudi:
-	15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval,
-	brezplačno dostavo na vaš naslov,
-	nagradni bon za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah,
-	možnost sodelovanja v nagradnih igrah za naročnike.
Tudi naročnina na Savinjske novice je lahko lepo darilo.
Hvaležni smo Vam za Vašo zvestobo in spoštujemo Vašo naklonjenost Savinjskim novicam, ki v letu 2009 prihajajo v vaše domove že 41. leto zapored.
Berite Savinjske novice in uživajte!
Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik
Primer brezplačne čestitke
f/^-<

Tjaši
za 35. rojstni dan
Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje!
87 mm
Vsi tvoji
'P NAGRADNI BON
^ za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah v vrednosti 14,64 EUR.
IWUiEE
ffPIHWar
POROČNA PAPIRNA GALANTERIJA
•	vabila
•	zahvale
•	konfetki
•	naprsni šopki
Ia
syf
Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00
kCMTAkT:

i0i0i0.onla^ra^.5i
Izdelava
vabil za rojstne dji
obletnice, praznovanja
Tisk na majice,
03 S3<i 50 SO
g—mail: in£o@oniaraf.si
OSREDNJA
KNJiŽNiHA
CSU*:
Tretja stran
S knjižico ali brez - Savinjske imajo 40 let
Delovno aktivni Slovenci se od prvega januarja dalje razlikujemo vsaj po enem kriteriju: nekateri imamo delovno knjižico, nekateri je nimajo, imetje delovne knjižice bo čez nekaj časa pomenilo generacijski prelom, ki seje zgodil 1.1.2009, in tisti, ki se bodo lahko »pohvalili« s tem, da imajo knjižico, bodo avtomatsko uvrščeni v »staro gardo« zaposlenih.
Že sedaj je slišati pomisleke glede ukinitve delovnih knjižic, zlasti s strani tistih, ki ne zaupajo elektronskemu načinu arhiviranja podatkov. Kar je na papirju, je le na papirju. Papirje dokazano preživel že več tisočletij, kar pa je na računalniku, nihče ne more z gotovostjo napovedovati, da se bo zanesljivo tudi ohranilo, saj seje ta tehnologija razvila šele v zadnjih letih.
No, bolj napredno usmerjeni, so prepričani, da je bila ukinitev delovnih knjižic povsem na mestu, če nič drugega, bo pomenila prihranek pri stroških javne uprave in manjšo porabo papirja, torej monjše obremenjevanje okolja. Tudi varovanje osebnih podatkov naj bi bilo po novem lažje zagotavljati.
V enem od slovenskih časnikov so se pošalili, da seje vlada res potrudila, da bi v gospodarski krizi čim manj Slovencev in Slovenk dobilo de-
lovne knjižice. Kako? Zelo preprosto - ukinili so jih, knjižice namreč.
Stvari okrog nas se torej spreminjajo, naloga medijev pa je, da jih čim bolj temeljito spremljajo, nanje opozarjajo, jih komentirajo, jih nenazadnje tudi napovedujejo. Savinjske novice kot lokalni časopis to počnejo že vse od novembra 1969, torej bo letos pozno jeseni napolnjenih 40 let izhajanja. Ljudje se ponavadi s tolikšno delovno dobo upokojijo, Novice pa nimajo tega namena, saj so vendar prav zdaj v odlični kondiciji.
Jubilej, na katerega smo lahko vsi skupaj ponosni, bomo tekom leta dostojno obeležili z različnimi akcijami in prireditvami. Program v našem uredništvu šele dobiva bolj dokončno podobo, zato vam podrobnosti ob tej priliki še ne morem izdati, vsekakor pa boste o vseh prireditvah pravočasno obveščeni. Seveda bomo tudi letos pripravili izlet za zveste naročnike in še veliko drugih aktivnosti, torej vam dolgčas v naši družbi zagotovo ne bo. Obljubljam.


IZ VSEBINE:
Tema tedna:
Simbolni dokument
na smetišče zgodovine.................. 4
Občina Rečica ob Savinji:
Krožišče na Reneku
bo uredilo tudi črno točko kraja..4
Gornji Grad:
Narejen idejni načrt osnovne šole..5
Občinski svet Mozirje:
Pustovanje ostaja v šotoru.........5
Črna kronika:
Temnejše strani leta 2008..........6
KLS Ljubno:
Kljub krizi v letu 2008 najvišja prodaja.9
Mozirje:
Koledniki zaželeni v vsakem domu
Žive jaslice v Dol-Suhi:
Božična zgodba ob plesu snežink
ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 2,9. januar 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
DELOVNE KNJIŽICE UKINJENE
Simbolni dokument na smetišče zgodovine?
Delovna knjižica je dolga desetletja predstavljala dokument, ki je pričal o delavčevih zaposlitvah in delovni dobi. Hkrati je postala nekakšen simbol trdnosti in zagotovljene eksistence, dokler jo je imel delodajalec. V splošni uporabi je rek, da so nekomu »dali knjižico«, kar pomeni, da je izgubil službo. Od začetka letošnjega leta teh knjižic ne bodo več izdajali in vanje ne bodo več vpisovali časa zaposlitve.
SPREMEMBE PO NOVEM ZAKONU
Od 29. novembra lanskega leta je v veljavi novi Zakon o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki je med drugim s 1. januarjem 2009 ukinil delovno knjižico vfizični obliki. Delovne knjižice, ki so bile izdane do 31.12.2008, bodo ohranile dokazno vrednost kot javna listina. Od tega datuma dalje bodo zavarovanci dokazovali delovno dobo samo na podlagi vpisov v matično evidenco (M 4) Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
KAM POSLEJ Z DELOVNIMI KNJIŽICAMI?
Delovne knjižice bodo še naprej v hrambi pri delodajalcih do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ko zavarovancu preneha velja-
ti pogodba o zaposlitvi, mu mora delodajalec proti potrdilu o prejemu vrniti delovno knjižico. Od tedaj dalje jo hrani delavec sam.
Priporočljivo je, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da se knjižico skrbno shrani, saj ostaja javna listina, s katero se bo dokazovalo zavarovalno dobo od zadnje spremembe po 1.1.2009. Ob morebitnih neskladjih pri ugotavljanju zavarovančeve delovne dobe,
kar se je v preteklosti že dogajalo, zavarovanec lahko podatke vpisane v knjižico uporabi kot verodostojno dokazilo.
Če delodajalec knjižice iz različnih razlogov (odsotnost in podobno) ne more izročiti delavcu, jo mora oddati v hrambo upravni enoti, na območju katere ima delavec stalno
prebivališče. Če delavec nima stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, knjižico hrani upravna enota, ki jo je izdala.
DELOVNIH KNJIŽIC ODSLEJ NE BO VEČ
Na podlagi novele zakona o delovnih razmerjih upravne enote s 1. januarjem 2009 opuščajo izdajo delovnih knjižic kot obveznega dokumenta za delavce. Vendar te
ostajajo javne listine. Z njimi se bodo dokazovala obdobja vključenosti v socialno zavarovanje pred zadnjo prijavo v zavarovanje, če je delavec spremenil zaposlitev ali se (ponovno) zaposlil. Obdobje od zadnje prijave dalje bo upravičenec izkazoval s posebnim izpisom o obdobjih zavarovanja v Slo-
veniji. izpis je že dostopen na spletni strani ZPIZ.
KAJ MORAJO SEDAJ STORITI ZAPOSLENI?
Za zaposlene se ni spremenilo ničesar in jim zaradi zgoraj omenjenih sprememb tudi ni treba nikakor ukrepati. Zakon glede hrambe knjižic za delavce, ki so 1. januarja 2009 zaposleni pri določenem delodajalcu, ohranja podobno ureditev, kot je veljala do sedaj. To pomeni, da delovne knjižice hrani delodajalec do izteka delovne pogodbe.
V EVROPSKI UNIJI KNJIŽIC NE POZNAJO
Že pri pripravi zakona o delovnih razmerjih in njegove novele se je postavljalo vprašanje, ali je delovna knjižica še vedno potreben dokument delavca. Po navedbah ministrstva za delo v večini držav Evropske unije takega dokumenta nimajo.
Poleg tega so se pojavljale težave pri vpisovanju nekaterih podatkov v knjižico (na primer vpisovanje izobrazbe na podlagi v tujini pridobljenih spričeval in diplom). Delovna knjižica je predstavljala tudi težave v zvezi z mobilnostjo delavcev v okviru EU. Glede na povedano in na dejstvo, da so se uveljavili novi predpisi o matični evidenci zavarovancev na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je prevladalo mnenje, da naj se delovno knjižico kot obvezen delavčev dokument opusti.
Marija Lebar
Ob prenehanju delovnega razmerja je treba delovno knjižico skrbno shraniti (foto: Marija Lebar)
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Krožišče na Reneku bo uredilo tudi črno točko kraja
Zadnji decembrski ponedeljek je župan rečiške občine Vinko Jeraj pripravil delovno kosilo za novinarje. Na njem je ob druženju predstavil delo občine v drugem letu delovanja. Sam se bo minulega leta spomnil po dejstvu, da seje po 18 letih od katastrofalne poplave v Zgornji Savinjski dolini začel urejati desni breg reke Savinje na najbolj izpostavljenemu delu v krajih Pobrežje in Trnovec. Prav tako tudi dejstva, da so
ob pomoči Rdečega križa Slovenije pomagali postaviti novi dom družini Deleja. Tega je namreč uničila poplava leta 2007.
Sprejetje bil proračun za leto 2009 in po Jerajevih besedah je v njem kar nekaj smelih »korakov«, ki bodo zagotovili ureditev kanalizacije Var-polje-Nizka-Spodnja Rečica, za katera imajo zagotovljena sredstva iz kohezijskih skladov. Projekt v vrednosti 670 tisoč evrov naj bi bil zak-
ljučen do oktobra. Zgraditi želijo tudi most preko Savinje, ki bo povezal Trnovec in Pobrežje s Spodnjo Rečico. Jeraj je zagotovil, da se za omenjeni projekt že pripravlja projektna dokumentacija, investicijo pa bo delno pokrila tudi država.
Največ težav je po županovem mnenju v preteklem letu povzročilo sprejemanje prostorskih načrtov občine, ki so sedaj 70-odstotno usklajeni in bodo zaključeni v
spomladanskih mesecih. Z njimi bodo pridobili nova zemljišča za gradnjo individualnih hiš in poslovno cono. Na izstopu regionalne ceste na državno se bo začelo urejati krožišče, ki bo bistveno spremenilo podobo vstopa v Rečico. Z izgradnjo krožišča, ki bo povečalo pretočnost prometa, naj bi po Jerajevi napovedi uredili tudi črno točko kraja - razpadajoči kozolec.
Marija Sukalo
GORNJI GRAD
Narejen idejni načrt osnovne šole
Gornjegrajska osnovna šola ne ustreza več normativom, zato so na občini pristopili k reševanju prostorske stiske z novim prizidkom, ki se bo »naslonil« na stari del šole. Slednji svojega izgleda po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ne sme spreminjati.
O idejnem projektu in predvidenih stroških je na občinski seji svetnikom spregovoril projektant Damjan Miklavc. Predstavljeni načrt predvideva odstranitev obstoječega vrtca in nadomestitev z novim. Pri tem bi izkoristili obstoječo infrastrukturo v okolici šole. Novi del bodo nadgradili za dve
Občani občine Mozirje, ki so vložili zahtevke po vračilu preveč plačanih zneskov v gradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, še vedno čakajo na izpolnitev svojih zahtevkov. Sredstva so dokaj velika, postopki na državnem pravobranilstvu v Ljubljani pa obsežni in dolgotrajni.
V imenu občine Mozirje je Ivo Glušič vložil šest zahtevkov za vračilo. Na prvem je 36 upravičencev, zahtevki v višini slabih 17.000 evrov se nanašajo na leto 1975. Na drugem zahtevku je navedenih dvanajst upravičencev, ki so vložili denar v omrežje leta 1977, zahtevkov je v višini dobrih 23.000 evrov. Na tretjem zahtevku je navedenih sto občanov, zahtevki v višini 752.000 evrov se nanašajo na leto 1980. Kar 202 občana sta zavedena na zahtevku, ki se v višini slabih 385.000 evrov nanaša na leto 1988.
Edini zahtevek, kije bil doslej ugodno rešen, nosi številko pet. Na njem je dvanajst upravičencev, ki
etaži, kijih bodo v šoli uporabljali za pouk.
Ocena stroškov investicije znaša približno dva milijona evrov. Objekt bo imel 1.700 kvadratnih metrov uporabnih površin. Nekaj pomislekov glede projekta je podala ravnateljica Lilijana Bele, ker ne predvideva dvigala za učence s posebnimi potrebami. Z rušenjem dela šole se izgubi tudi prostor za knjižnico. To se po mnenju projektanta da sicer še vnesti in dopolniti, a bo podražilo investicijo. Javna razgrnitev načrta gradnje naj bi bila predvidoma februarja.
Marija Sukalo
bi jim glede na stroškovno leto 1992 pripadalo dobrih 43.000 evrov. Zahtevek je bil rešen konec lanskega leta, upravičenci pa so decembra dobili nakazana sredstva. Potrebno je poudariti, da sredstva niso izplačana v višini zahtevka. Od slednjega do izplačil se ta precej razlikujejo.
Višino izplačil odobri pravobranilka, ki zadevo rešuje, na osnovi vložkov posameznikov. Od te vsote se odštejejo upravičeni stroški priklopa, ki znašajo 1.388 evrov, razlika se nato izplača upravičencem. Na zadnjem, šestem zahtevku s strani mozirske občine, je 68 upravičencev iz leta 1991, skupna vsota zahtevka znaša dobrih 524.000 evrov.
Državno pravobranilstvo je ob vsakem kontaktu s strani Iva Glušiča zagotavljalo, da se te vloge rešujejo prioritetno. To je nemogoče preveriti, spada pa v kontekst dejstva, da je bilo domala zagotovljeno, da bodo vse vloge, ne le mozirske, rešene do konca pravkar preteklega leta 2008.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Pustovanje ostaja v šotoru
Tako so na 20. redni seji sklenili mozirski občinski svetniki. Razpravljali so namreč o pobudi članov Društva za ohranjanje kulturne dediščine Mozirje, da bi smeli imeti pustne prireditve, ki so bile doslej v prireditvenem šotoru, v novi večnamenski športni dvorani. Odločili pa so se, da iz občinskega proračuna pokrijejo stroške najema šotora.
Pobudo je svetnikom predstavil predsednik društva Marko Presečnik. Izpostavil je dejstvo, da šotor sam po sebi ne ustreza kulturnim prireditvam, ki se v njem organizirajo. Slednje potekajo v času zime, koje zunaj mraz, zato je potrebno šotor ogrevati. Pojavlja se problem vlažnosti prostora. Prav tako je za vse sosede in okolišane močno moteč dejavnik glasnost glasbe, ki se igra na takšnih prireditvah. Dodal je tudi, da je v času pustovanja velikokrat sneg ali blato, vse to pa se nato prenese v notranjost šotora.
Svetniki so še pred obravnavo te točke dnevnega reda dobili na mize odgovor na vprašanje Biserke Povše Tašič, direktorice Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, naslovljeno na ministrstvo za zdravje. Slednje namreč tolmači zakon o omejevanju točenja alkohola. Odgovor je bil jasen, in sicer, da se v objektih, ki se držijo vzgojno izobraževalnih zavodov in v katerih se izvaja tovrstna dejavnost, kakršna je na primer tudi šola, alkohol ne sme točiti pod nobenimi pogoji. Na stran pobudnikov pustovanja v dvorani sta se postavila predvsem Mojca Finkšt in Stane Podsedenšek, ki sta spomnila svetnike, da je bila dvorana grajena tudi v te namene. Že pred začetkom gradnje se je namreč govorilo o tem, da se bodo lahko na tem prostoru odvijale tudi tovrstne aktivnosti.
V razpravi je bilo izpostavljeno dejstvo, da bo lahko s pozitivnim odgovorom mozirskim pustnakom, dvorana v kratkem postala veselični prostor, namenjen najemu različnim organizacijam in društvom, ki bi dvorano z veseljem najela za takšne ali drugačne prireditve. Vse to ob tem, da je bila razprava brezpredmetna, saj je zakon, ki to prepoveduje, popolnoma jasen. Na to je spomnila tudi Darja Planinšek, kije s tem prekinila nadaljnje razpravljanje. Na glasovanju so trije svetniki podprli, šest pa jih je glasovalo proti tej pobudi. Svetniki Liste za prihodnost niso glasovali zavoljo dejstva, daje nepotrebno glasovati o nečem, kar je popolnoma jasno.
Benjamin Kanjir
ffl
0 idejnem projektu izgradnje prizidka je spregovoril Damjan Miklavc (levo)
(foto: Marija Sukalo)
VRAČANJE VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
V Mozirju denarju od nikoder
TEMNEJŠE STRANI LETA 2008
Leto, ki so ga zaznamovala neurja
preiskavo pri občanu iz Poljan nad Rečico ob Savinji in pri tem zasegli 119 sadik prepovedane rastline konoplje, pa tudi pripomočke za njeno gojenje. Lastnik je s pomočjo občana iz Varpolj za gojenje preuredil kar lastni hlev.
NEZAVAROVANI PSI
Policisti so prejeli več prijav o psih, ki so se brez nadzorstva gibali po naseljih ali v gozdu. Lastniki psov so dolžni upoštevati določila Zakona o zaščiti živali in morajo imeti pse primerno pod nadzorom, da ti ne ogrožajo ljudi in divje živečih živali. Kazni za prekrške so lahko do 800 evrov.
IZGINOTJA ČEBEL
Minulo zimo so tudi slovenski čebelarji zaznali nenavadno visok delež odmrtja čebeljih družin. Ponekod je pomrla celo več kot tretjina čebel. Vprašanje je, ali se tudi pri nas pojavlja doslej
neznana bolezen, ko celotne čebelje družine izginejo neznano kam. Verjetno pa je tako visoka umrljivost pri čebelah posledica spleta več različnih vzrokov.
SMRT NA BREŽINI DRETE
Prvega junija okoli pol šeste zjutraj seje izven naselja Bočna zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča in nato v reko Dre-
to. Pri tem je 24-letni potnik ostal ukleščen v vozilu in podlegel poškodbam, voznik pa je bil huje telesno poškodovan.
OSTALI BREZ ŽLEBOV
Skoraj po vseh krajih in skozi vse leto so občani opažali in prijavljali izginotje opreme iz barvastih kovin, predvsem bakra. Tako so med drugim brez bakrenih žlebov ostali v Bočni, kjer je bilo z mrliške vežice ukradeno 20 metrov bakrenih žlebov in sedem metrov bakrenih odtočnih cevi.
Preteklo leto je bilo v naši dolini zaznamovano predvsem z naravnimi nesrečami, zlasti katastrofalne posledice je pustilo divjanje toče in vetra sredi julija. Žal pa so ga zaznamovale tudi številne izgube ljudi, ki so imeli v življenju Zgornje Savinjske doline pomembno vlogo. Tudi to leto so bili na delu različni zlikovci, zgodilo pa se je nekaj večjih nesreč.
SLOVO OD NEKDANJEGA PREDSEDNIKA
Sredi februarja je preminil dr. Janez Drnovšek. Slovenski vladi je predsedoval deset let, nato je bil od leta 2002 do 2007 predsednik Republike Slovenije. Drnovšek se je zapisal tudi v srca Zgornjesavinjčanov. Na zadnjem obisku konec
septembra 2007 je izrazil podporo Delejevim s Trnovca, ki jim je ob poplavah v začetku istega meseca voda odnesla del hiše.
MOZIRSKI ŽUPUANI ŽALOVALI ZA SVOJIM KANONIKOM
Konec marca je umrl dolgoletni mozirski župnik Alojz Žagar. Rojen je bil leta 1919 v Trbovljah, v Mozirje pa je prišel jeseni leta 1957. S 1. januarjem naslednje leto je uradno prevzel mozirsko
župnijo. Bilje znan po svoji zmernosti, strpnosti in dobroti, zato ni bil priljubljen le pri svojih žup-Ijanih. Bilje dekan in kanonik, leta 2004 pa je bral biserno mašo.
KONOPLJO GOJILA V DOMAČEM HLEVU
Mozirski policisti so konec maja opravili hišno
NA POGORIŠČU ZOGLENELO TRUPLO
10. junija je Za Ljubnico na Ljubnem ob Savinji zgorela manjša lesena baraka. Gasilci so v ob-
jektu, ki gaje požar uničil, našli zoglenelo truplo. Izkazalo seje, da gre za Franca Napotnika, kije v tem skromnem lesenem zavetišču prebival.
IZGUBILI SMO NOVINARSKEGA KOLEGA IN PRIJATELJA
Konecjunija je po vsej Zgornji Savinjski dolini pa tudi širše odjeknila tragična vest, da nas je zapustil Edi Mavrič - Savinjčan. Kar petnajst let je
bil sodelavec Savinjskih novic, njegovo delo obsega 20 knjižnih naslovov, zadnje, Šolska stvarnost pod gornjegrajskim zvonom, je izšlo le nekaj dni pred njegovo prerano smrtjo. Dejaven je bil v številnih društvih. Zlasti je svojo ustvarjalno energijo razdajal domačemu gledališču. Z ostro mislijo in kritično besedo, nikoli pa krivično, je dajal ton našemu lokalnemu časopisu. Vse to pa v želji, da bi stvari v dolini šle na bolje.
SMRTI V GORAH
Konecjunija seje pri vzponu na Brano ponesrečil 43-letni Ljubljančan. Ugotovljeno je bilo, da mu je med vzponom zdrsnilo na snegu inje padel 400 metrov v globino, kjer je obležal mrtev. Avgusta seje ponesrečil planinec pri sestopu z Ojstrice proti Škarjami, 15. oktobra pa je umrl planinec, ki je pri prečenju na Mrzli Gori zašel in padel 150 m globoko.
ŠKODE ZA VEČ MILIJONOV EVROV
V nedeljo, 13. julija, seje po več krajih Slovenije, tudi v Zgornji Savinjski dolini, razbesnelo neurje, kakršnega ljudje ne pomnijo. Pri nasje bila najbolj prizadeta občina Gornji Grad, večja škoda pa je nastala še v občini Ljubno.
Toča in orkanski veter, kije pihal celo do 120 km na uro, sta največ škode naredila v gozdovih, kjer seje drevje podiralo kotslamice. Precejšnje razdejanje je bilo tudi na nekaterih objektih, v sadovnjakih in na kmetijskih površinah.
Kasnejše analize so pokazale, da je 250 ha gozdov popolnoma uničenih, poškodovanih pa je bilo okoli 200.000 kubičnih metrov drevja. Prav tako je bila ugotovljena velika škoda na gozdnih cestah in vlakah.
V	občini Gornji Grad je tako popisana škoda na gozdovih znašala več kot 4 milijone evrov. Škodo je prijavilo 92 lastnikov gozdov.
SPOLNO NADLEGOVAL OTROKA
Voznik tovornega avtomobila, s katerim je vršil prodajo od vrat do vrat, je v Lokah v avto zvabil otroka in ga pričel spolno nadlegovati. Ko so ga zalotili starši, seje odpeljal neznano kam, vendar so ga policisti prijeli, kazensko ovadili in pripeljali k preiskovalnemu sodniku.
TUDI MOTORNE ŽAGE »PREDMET POŽELENJA«
V	več krajih po naši dolini so si neznanci prilastili motorne žage. Tako so v Podvolovljeku avgusta izginile kar štiri. Več žag pa je bilo ukradenih tudi v Tiroseku in drugod.
TOKRAT NA UDARU OBČINA NAZARJE
Tudi v avgustu seje nad Slovenijo razbesnelo neurje, ki ni prizaneslo niti naši dolini. Najbolj so
ZAPUSTIL NAS JE JANEZ PLESNIK
Že kot študent na Fakulteti za družbene vede je pričel z novinarskim delom v športni redakciji Dela. Po vrnitvi v domače okolje je delal kot novi-
nenormalno razmnožili. Kljub temu da je odstrel krepko presegel 300 prašičev in da so uporabljali tudi nekatere odvračalne ukrepe, so se škode zlasti na travinju in pašnikih nadaljevale globoko vjesen. Tako kmetje kot lovci so bili prepričani, da je bil načrtovani odstrel prenizek.
NAJDBA NAJVEČJEGA NASADA PREPOVEDANE KONOPLJE
Policisti mozirske policijske postaje so v sodelovanju s celjskimi kriminalisti 17. oktobra na območju Rovta pod Menino posekali 1.177 sadik konoplje, visokih od enega do dveh metrov. Nasad je bil odkrit pod Medvedovim hribom. Gre za enega največjih nasadov prepovedane droge konoplje, ki so ga v minulem letu odkrili v Sloveniji.
uradnih podatkih naj bi se nihalka ustavila zaradi preskoka vrvi in izpada varnostne linije. Napako so najprej poskušali odpraviti zaposleni smučarskega centra, nato pa so se odločili za reševalno akcijo. Med ujetimi so bili kar trije usposobljeni reševalci in zdravnik. Tako so imeli potniki dovolj navodil za ustrezno ravnanje in informacij glede reševanja.
Marija Lebar
bili prizadeti kraji Čreta, Potok, Pusto Polje, Kokarje, Lačja vas. Toča, ponekod debela kot oreh, je naredila škodo tako v gozdovih kot na poljščinah.
PREMINIL ZLATOMAŠNIK JOŽE GRAČNAR
Potem ko je sredi leta obhajal zlato mašo, je konec novembra umrl Jože Gračnar, dolgoletni lučki župnik in častni občan občine Luče.
Zadnje leto je zaradi težav z zdravjem prebival v gornjegrajskem centru starejših. Bilje dekan gornjegrajske dekanije, prejel pa je tudi naziv častnega kanonika.
UMRL ZA POŠKODBAMI PADCA
V začetku decembra se je na lokalni cesti v Okonini zgodila prometna nesreča, pri koterije bil udeležen voznik kolesa s pomožnim motorjem. V blagem klancu je zapeljal s cestišča in padel. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju nesreče podlegel.
OSTALI UJETI 40 METROV NAD TLEMI
Na Štefanovo je malo pred spodnjo postajo v Žekovcu obstala nihalka s potniki, ki so se vračali z Golt. V gondoli je bilo 44 ljudi, ki so kar nekaj ur čakali na odrešitev. Ostali so ujeti za zadnjim stebrom, kakih 300 metrov od spodnje postaje. Po
nar Našega časa in Radia Velenje. Pisal je tudi za Savinjske novice, kjer je bil v letih 1976-1978 in 1990-1991 urednik. Zadnja leta seje bojeval z boleznijo, ki ga je oropala življenjske in delovne energije.
UTOPLJEN OBČAN
11. oktobra so policisti prejeli obvestilo, da seje v Črni gori med plavanjem v morju utopil občan iz Okonine.
VELIKE ŠKODE PO DIVJIH PRAŠIČIH
Že v letu 2007, še bolj pa v pravkar minulem letu so se v kmetijstvu pojavljale hude škode po divjadi, zlasti po divjih prašičih. Ti so se vzadnjem času
OLAJŠAVE ZA PODJETJA
Vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu
Država za krizno leto 2009 uvaja številne ukrepe, ki naj bi omilili vplive recesije in tako pomagali slovenskim podjetjem v gospodarsko slabem letu. Tako se z nastopom novega leta ukinja davek na izplačane plače, za odstotno točko se znižuje stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki se tako znižuje na 21 odstotkov, v zadnjih dneh starega leta pa je v veljavo stopila tudi novela zakona o dohodnini. Samostojni podjetniki bodo tako že pri odmeri dohodnine za leto 2008 uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva.
DAVEK OD DOHODKOV NIŽJI...
S hitrim sprejemom novele zakona o davčnem postopku, ki je v veljavo stopila zadnji dan v letu 2008, se bo že pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009 upoštevala stopnja davka, ki bo veljala to leto - to je 21 odstotkov- in ne lanska, ki znaša 22 odstotkov. Tako je vlada poskrbela, da bodo zavezanci za omenjeni
davek akontacijo plačevali v že zmanjšani višini. Še zadnje znižanje je predvideno v letu 2010, in sicer na 20 odstotkov. Z novelo zakona o davčnem postopku se poleg tega uvaja osebno vročanje odločb v določenih primerih, zavezanci, katerih dohodki v posameznem letu ne presegajo zneska splošne olajšave, ne bodo več prejemali informativnega izračuna dohodnine, na novo se določa tudi odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah.
... DAVEK NA PLAČE PA UKINJEN
Delodajalci se poleg omenjenih olajšav veselijo tudi ukinitve davka na plače, ki je bil uveden pred dvanajstimi leti in vesta čas deležen številnih kritik. Pred tremi leti je prejšnja vlada v skladu z novelo zakona o davku na izplačane plače že začela obračunavati za petino nižje stopnje davka, ki so se nato vsako leto še nižale, s 1. januarjem 2009 pa je obveznost plačevanja tega davka prenehala.
Poleg tega se zaradi novele zakona o dohodnini, ki ravno tako velja od 31. decembra lanskega leta, za
10 odstotkov (na 30 odstotkov) dviga znižanje davčne osnove investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, ki je doslej znašala 20 odstotkov investicije. Hkrati seje ukinila omejitev v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče izkoristi do višine davčne osnove v petih letih po letu vlaganja in ne več le do po 10.000
evrov v dveh zaporednih letih.
Vlada že v tem mesecu napoveduje še druge ukrepe za omilitev reces-ijskega pritiska. Tako kotz omenjenimi olajšavami poskuša pomagati najmanjšim podjetjem, podoben sveženj ukrepov pripravlja tudi za nekatere družbe z omejeno odgovornostjo.
Tatiana Golob
Za fizične osebe ni bistvenih sprememb
Če Vlada RS za letošnje leto pripravlja številne olajševalne ukrepe za podjetja, pa za fizične osebe očitno ni pričakovati nobenih večjih sprememb na področju davčne zakonodaje. Finančno ministrstvo je že konec lanskega leta objavilo nove zneske olajšav in meje treh davčnih razredov.
Splošna olajšava seje z 2959,60 evra, kolikor je znašala za lansko leto, letos zvišala na 3051,35 evra. Tudi dodatni splošni olajšavi, ki sojih zavezanci lansko leto uveljavljali na plače v višini do 8557,30 oziroma 9897,60 evra, sta se zvišali na 2062 ter 1031 evrov, prav tako ostale olajšave, ki jih je mogoče uveljavljati po zakonu o dohodnini. Nove vrednosti neto davčnih osnov in olajšav morajo izplačevalci dohodkov upoštevati pri vseh izplačilih po 1. januarju 2009.
TG
POŠTA SLOVENIJE D.0.0.
Izšle znamke o gastronomski razpoznavnosti Zgornje Savinjske doline
Pošta Slovenije je izdala nove znamke iz serije Z žlico po Sloveniji. Na njih so upodobljeni zgornje-savinjski želodec, ubrnenik in solčavski sirnek -gastronomske razpoznavnosti Zgornje Savinjske doline, ki sooblikujejo prehransko kulturno dediščino in sodobno prehranjevanje v tem delu Slovenije.
O njih piše tudi priznan poznavalec slovenske kulinarike prof. dr. Janez Bogataj. Zgornjesavin-jski želodec kot izjemen suhomesnati izdelek z dolgo tradicijo je bil v preteklosti praznična jed. Najbolj obredni pomen je imel za veliko noč, koje bila dozorelost želodcev na stopnji, ki je omogočala ugotavljanje, ali je bil postopek izdelave, zorenja in sušenja pravilen. Danes je želodec zaščiteno živilo s priznano geografsko označbo, njegovo kakovost pa pomembno sooblikuje tudi vsakoletno ocenjevanje na Rečici ob Savinji.
Velika posebnost kulinarične dediščine Zgornje Savinjske dolineje tudi ubrnenik (imenovan tudi ubrnjenk, obrnek ali obrnenk), kije nasitna topla ali hladna močnata jed v obliki cmoka iz pražene
pšenične, ajdove ali koruzne moke, zalita s slanim vrelim mlekom, v katerega vmešajo sladko smetano in maslo ali pinjenec. Posebno lokalno obliko priprave ubrnenika poznajo v Lučah, jed pa je primerna za zajtrk ali malico.
Solčavski sirnek je ena od ohranjenih jedi, povezanih s stoletno pastirsko in sirarsko dediščino. V sodobnem prehranjevanju je ta pikantni sir odličen kot namaz na črnem kruhu, uporabljajo
ga tudi za pripravo kremnih juh ali »sirnic«, predvsem paje obvezna priloga k narezku zgornjesav-injskega želodca, vratovine in salam. Solčavski sirnek se od drugih v Zgornji Savinjski dolini razlikuje po uporabi skute iz posnetega mleka, ki ji primešajo kumino in sol ter jo prelito s smetano shranijo v kozarcih ali lesenih posodah (dežah), kjer potem dozori.
ID
Zgornjesavinjski želodec, ubrnenik in solčavski sirnek so odslej upodobljeni tudi
na poštnih znamkah
KLS LJUBNO
Kljub krizi v letu 2008 najvišja prodaja
Na zadnji večer preteklega leta so mozirske policiste obiskali župan Ivo Suhoveršnik, podžupan Roman Čretnik in poslanec Jakob Presečnik (foto: Ciril M. Sem)
Tudi dežurni zdravnici mag. Damjani Podkrajšek so zaželeli čim manj dela v letošnjem letu (foto: Ciril M. Sem)
la na morebitne nujne primere. Tudi slednjim so obiskovalci zaželeli čim manj dela v letu 2009, ob tem pa veliko strpnosti, dobrih odločitev in osebnega zadovoljstva.
Benjamin Kanjir
V družbi KLS Ljubno, ki proizvaja zobate vence za avtomobilsko industrijo, so morali v zadnjem lanskem četrtletju zavzeti nekatere ukrepe, da bi omilili vpliv svetovne krize na njihovo gospodarjenje. Kljub temu so v preteklem letu dosegli najvišjo letno vrednost prodaje v svoji zgodovini.
Direktor Mirko Strašek pravi: »Naše izredne dosežke nam slabšajo zunanji dejavniki, na katere nimamo vpliva. V prvi polovici lanskega leta so se izjemno povišale cene surovin in energije. Jeklo se je podražilo za več kot 50 odstotkov. Komaj smo uspeli rešiti negativne posledice hitre rasti stroškov, pa nas je jeseni prizadela svetovna gospodarska kriza.«
Že od meseca avgusta avtomobilski trg tako v Evropi kot v Ameriki beleži nenehen padec prodaje. Novembra je bila tako prodaja v Evropi nižja za 14,5 odstotka, v ZDA pa kar za 32 odstotkov v primerjavi z novembrom 2007. December je mesec, koje vsako leto prodaja osebnih avtomobilov najnižja, zato so se naročila v avtomobilski dobaviteljski verigi še naprej zniževala. Zaradi naštetega je bila prodaja v KLS v zadnji četrtini leta 2008 za več kot eno tref no nižja v primerjavi s prodajo doseženo v prejšnjih treh četrtletjih minulega leta.
»Da bi naša družba kar najbolje preživela to
lamaciji na milijon dobavljenih izdelkov - in dobav. Povečati moramo našo konkurenčnost in ta čas preživeti z dovolj velikim pozitivnim finančnim tokom, saj nas po obdobju zastoja čaka novo obdobje rasti naše družbe,« pravi Strašek.
Zaradi naštetega so proizvodni tempo v največji meri prilagodili nižji prodaji in znižanju vseh zalog. Pripravili so poseben operativni načrt, po katerem dnevno pregledujejo naročila in stanje zalog tertemu prilagajajo proizvodnjo. Sestavni del ukrepov je tudi prerazporeditev delovnega časa, ko so skrajšali delovni teden na štiri delovne dni.
Prav tako so zaostrili vse vrste nabav za redno in investicijsko poslovanje ter odložili večja investicijska dela, ki sojih nameravali izvršiti do konca leta
2008.	Povečevali bodo racionalnost dela in izkoriščanje delovnega časa vseh zaposlenih. Prav tako niso podaljšali nekaterih pogodb o začasni zapos-litvi. Del viška redno zaposlenih so prerazporedili na dela, ki sojih dotlej opravljali zunanji izvajalci.
»Če se bo zniževanje naročil preneslo v leto
2009,	bomo morali sprejeti še ostrejše ukrepe. Ne želimo odpuščati zaposlenih, saj smo prepričani, da bomo to krizo preživeli. Od širše družbe in države pričakujemo, da nas bo vtem prehodnem obdobju podprla z ustreznimi ukrepi, da odpuščanje ne bo potrebno,« meni Strašek.
Marija Lebar
MOZIRJE
Delo na silvestrski večer
Je že tako, da morajo mnogi ob prelomu leta delati in skrbeti za vse tiste, ki se lahko brezskrbno veselijo in praznujejo. Dežurne v teh službah so na silvestrski večer obiskali mozirska župan in podžupan, Ivo Suhoveršnik in Roman Čretnik, ter poslanec Jakob Presečnik.
Najprej so se podali na mozirsko policijsko
postajo, kjer jih je pričakala ekipa dežurnih policistov. Drug drugemu so zaželeli čim lepše praznike, predvsem pa veliko miru in čim manj intervencij v letu, ki je prihajalo. Podali so se tudi v Zdravstveni dom Mozirje. Tam je bila dežurna zdravnica mag. Damjana Podkrajšek, ki je z medicinsko sestro in dežurnim reševalcem čaka-
Direktor Mirko Strašek: »Če se bo zniževanje naročil preneslo v leto 2009, bomo morali sprejeti še ostrejše ukrepe.«
(foto: Marija Lebar)
krizno obdobje, izvajamo ukrepe racionalnega poslovanja. Za KLS je najpomembnejše, da v obdobju nižje prodaje ohranimo kakovost izdelkov - v minulem obdobju smo imeli le dve rek-
TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Podeljena priznanja za najlepše urejene hiše
in kmetije
Predsednik Bogdan Grohar (levo), blagajničarka Breda Sovinšek in dobitnik priznanja Franc Krumpačnik (foto: ArtPuk)
Decembra so se na Ljubnem ob Savinji zbrali člani lokalnega združenja borcev in podelili priznanja v zahvalo za dobro delo in pomoč združenju. Poleg domače osnovne šole, kjer so vselej pripravljeni sodelovati na prireditvah vorganiza-ciji združenja, so si priznanja prislužili aktivni člani: Franc Krumpačnik, Elizabeta Medič in. Marija Zagožen (Cica).
Članstvo je za združenje nadvse pomembno, zato posebno skrb posvečajo starejšim in obolelim članom. Letos sojih ob novem letu obiskali kar 22 in jih obdarili s po-
močjo donatorjev. V preteklem letu so v svoje vrste sprejeli 18 novih članov. Na srečanju sojim svečano podarili članske izkaznice in jih simbolično vpeljali v zgodovino NOB s podarjenim knjižnim zbornikom Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodnem spominu. V novem letu bo največji projekt združenja organizacija 30. pohoda k partizanski bolnišnici Trate tretjo nedeljo v maju. Skrb bodo posvečali tudi enajstim spominskim obeležjem ter organizaciji komemoracije ob dnevu mrtvih.
Gornjegrajsko turistično drušlvoje zadnjo soboto pred novim letom pripravilo podelitev nagrad za najlepše urejene hiše in kmetije v občini. Na prireditev so bili povabljeni nagrajenci, člani društva in ocenjevalna komisija. Predsednik društva Kristjan Kramerje s pomočjo digitalne projekcije opisal delovanje in dosežke v letu 2008 in plan dela za leto 2009. V društvu so bili namreč zelo aktivni in so se lotili mnogih projektov, ki sojih uspešno zaključili.
Akcija Ocenjevanje urejenosti 2008 je potekala od maja do septembra, ko so gredice ob hišah najlepše in balkoni polni cvetočih rož. Predsednica ocenjevalne komisije Ivica Drevje predstavila kriterije, po katerih je sedemčlanska komisija ocenjevala objekte na območju Gornjega Grada, Nove Štifte in Bočne.
Za najbolj urejene stanovanjske hiše so enakovredna priznanja pre-
V gornjegrajskem turističnem društvu želijo s priznanji spodbuditi ljudi k skrbi za lepši izgled stavb in kraja (foto: Robi Škulj)
jeli Malči Firš, Antonija Lutar in Martina Tratnik na območju Nove Štifte, v Gornjem Gradu Terezija Deberšek,
Gizela Krznar in Peter Podbrežnik, na območju Bočne pa so bili nagrajenci Marija Bark, Ančka Rop in Jelka Zagožen.
Priznanja za najlepše urejene kmetije so prejeli Štefka Mavrič, p.d. Petkovi, Vesna Miklavc, p.d. Brglezovi, in Danica Štorgelj, p.d. Lepo-ravenski, iz Gornjega Grada. V Bočni je bila nagrajena Marta Zagožen, p.d. Bolki, v Novi Štifti pa Marija Rihter, p.d. Rogozovi, in Anton Sten-šak, p.d. Černevšek.
Ob tej priložnosti so se v društvu odločili, da podelijo tudi priznanja posameznikom in društvom za njihovo pomoč pri izvedbi prireditev. Priznanja so prejeli Jože Belak, Jože Ugovšek, prostovoljni gasilski društvi iz Gornjega Grada in Bočne ter gornjegrajsko kulturno društvo.
Štefi Sem
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB LJUBNO OB SAVINJI
Zahvala dolgoletnim aktivnim (lanom
Na kratko
Dva nova davčna zakona
Državni zbor je decembra na izredni seji sprejel novelo zakona o davčnem postopku in novelo zakona o dohodnini, ki sta začeli veljati še v prejšnjem letu. Novela zakona o davčnem postopku prinaša spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, medtem ko se z novelo zakona o dohodnini davčno razbremenjuje
samostojne podjetnike, kmete in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
Vladaje vložila v DZ tudi predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Za tovrstne subvencije, kijihje mogoče koristiti že vjanuarju, obstaja med podjetji veliko zanimanje.
TG
Knjižnica podaljšala četrtkov delovni čas
Pod okriljem Osrednje knjižnice knjižnic. To pa je zaradi premajh-
Mozirje deluje sedem krajevnih knjižnic, v katerih delo opravljajo strokovni delavci knjižnice, kmalu pa bo avtomatizirana izposoja urejena tudi v knjižnici v Solčavi, ki se nahaja v novih prostorih solčavske osnovne šole.
Pri svojem delovanju in poslanstvu se knjižnica poskuša čim bolj približati normativom odprtosti, kijih ureja Uredba o osnovnih storitvah
nega števila zaposlenih težko izvedljivo, a kljub temu se z notranjo reorganizacijo dela poskuša delovni čas kolikorje le mogoče prilagoditi prostemu času uporabnikov knjižničnih storitev. Zato s 1. januarjem Knjižnica Mozirje podaljšuje četrtkov delovni čas in sicer je po novem knjižnica v Mozirju ob četrtkih odprta od 13. do 19. ure.
TG
ArtPuk
Na pogorišču so ostali le še zidovi
V ponedeljek nekaj po eni uri ponoči je požar zajel preko dvesto let staro hišo pri Ložekarju v Krnici nad Lučami. Lastnik Ivan Kaker je že dalj časa v hiši dajal zatočišče Francu Roscu, ki je za streho nad glavo z veseljem poskrbel za živali v hlevu.
Luč, Ljubnega ob Savinji in Radmirja, ki so omejili požar na hiši ter poskrbeli, da ne bi zagorel kateri od sosednjih lesenih objektov v neposredni bližini. Poleg hiše stoji lesen hlev, v katerem so bile koze in dva bika, zraven pa dva manjša tudi lesena objekta. Iz goreče hiše so lahko gasilci odnesli le nekaj predmetov in plinsko jeklenko, ki bi lahko povzročila še večjo tragedijo.
Dan po požaru je bil pogled na hišo, od katere so ostali le še zidovi in dva dimnika, pretresljiv. Na pogorišču so še vedno goreli leseni tramovi in Franc Rose je le nemo opazoval požgano hišo, ki mu je do usodne noči dajala streho nad glavo. Noč po požaru je prespal pri sosedih in tako bo
V usodni noči je Franc zaspal že okrog devetih, toda sredi noči ga je prebudilo pokanje gorečega lesa. V dimniku so zagorele saje in ogenj seje v hipu razširil na leseno ostrešje ter leseno stropno konstrukcijo. Na srečo so sosedje oddaljeni le streljaj od hiše in so takoj poklicali gasilce. Odzvali so se člani prostovoljnih gasilskih društev iz
l	mWSrm
Franca Rosca je sredi noči zbudilo pokanje gorečega lesa (foto: Štefi Sem)
► ...
Na pogorišču so še vedno goreli leseni tramovi (foto: Štefi Sem)
menda še nekaj časa, za karjim je zelo hvaležen. Ne pozabi poudariti, da je največja sreča, da je ostal živ in zdrav, streha nad glavo pa tudi še bo. Upanje, to mora biti, je poudaril in se skozi požgano okno zazrl v kuhinjo, kjer so se še videli ostanki štedilnika, v katerem je kuril vsak dan, da je bil v tej mrzli zimi na toplem.
Štefi Sem
[Lan po požaru je bil pogled na hišo, od katere so ostali le še zidovi in dva dimnika, pretresljiv (foto: Štefi Sem)
Koledniki zaželeni v vsakem domu
tovoljne prispevke so po tradiciji podarili v dobre namene pomoči potrebnim.
Benjamin Kanjir
Praznik gospodovega razglašenja ali sv. treh	Zavoljo obširnosti so si nalogo razdelili na več
kraljev v katoliški Cerkvi praznujejo 6. januarja.	dni, da so lahko na ta način obiskali in svo-
Koledniki ta čas hodijo od vrat do vrat,škropijo jstveno obdarili čim več občanov. Zbrane pros-domove z blagoslovljeno vodo in kadijo z dišečim kadilom. V Mozirju in okolici delujejo kar tri skupine kolednikov, ki obiščejo domala vse predele občine.
Večer pred praznikom je po izročilu na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 09.
Mozirski Koledniki, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Jurij, koledniki iz Lok in z Lepe Njive so se letos najprej zbrali pri pozni nedeljski maši 4. decembra. Njih in njihovo poslanstvo je blagoslovil domači župnik Sandi Koren. Nekateri so se še istega dne popoldan podali po domovih širom kraja in okolice.
Mozirski Koledniki, koledniki iz Lok in z Lepe Njive so se letos najprej zbrali pri maši. kjer jih je blagoslovil župnik Sandi Koren (foto: Ciril M. Sem)
ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI
Božična zgodba ob plesu snežink
Zato so prijazno priskočili na pomoč in program izpeljali pevci moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje.
Veliko število gledalcev v obeh dneh je dokaz, da sta Turistično drušh/o Rečica in vodja projekta Vinko Jeraj uspela ljudem približati skrivnost Kristusovega učlovečenja in božične noči. Pri tem poleg igralcev ne gre prezreti niti tistih, ki so uredili sceno ali ob ognju ponudili topli napitek. Za prijetno počutje obiskovalcev so bili vsi enako pomembni.
Besedilo in foto: Marija Šukalo
Sveti trije kralji, Jožef in Marija z Jezuščkom
Žive jaslice so v zadnjih letih postale del božične ieti. Svetopisemska zgodba je bila kulture, v mnogih krajih po Sloveniji si jih vedno tudi letos postavljena v naravno ogleda veliko število ljudi. Tudi člani rečiškega tu- okolje kamnoloma v Dol-Suhi, ki so rističnega društva sledijo tradiciji upodabljanja mu dodatni čar ob prvi uprizoritvi do-rojstva božjega Deteta. Kristusovo rojstvo so letos dale tudi snežinke in snežna poljana uprizorili desetič zapored.	ter različni svetlobni efekti.
V dveh uprizoritvah na božič in dveh na šte- Napovedani Tercet Habrovih fan-fanovo je sodelovalo veliko akterjev. Igralci ra- tov, ki vrsto let poskrbi za prijetne
)
zličnih generacij so v gibu in pesmi na prijeten melodije ob tej priložnosti, je zaradi Člani rečiškega turističnega društva so uprizorili tudi
način prikazali dogajanje v Betlehemu pred 2008	bolezni zadnji hip odpovedal nastop.
angelovo oznanjenje
ŽEGNANJE KONJ V ŠENTJANŽU
Blagoslov za sožitje z gospodarjem
26. decembra je godoval sveti Stefan, to je dan, kije po tradiciji namenjen živalim. Tako so tudi letos po številnih krajih po Sloveniji pripravili blagoslove konj. Žegnanje je v naši dolini pripravilo Konjerejsko društvo Zgornje-savinjske doline.
Konjeniki in vozniki eno-in dvovpreg so se zbrali pred cerkvijo Janeza Krstnika v Šentjanžu, kjer je obred opravil župnik Ferdinand Luknar. Predsednik društva Janko Prislan je lastnikom grivastih lepotcev predal kruh s soljo. Blagoslov naj bi kon-
Blagoslov naj bi konjem prinesel moč in zdravje ter dobro sožitje s j	svojim gospodarjem
jem prinesel moč in zdravje ter svojimi štirinožni prijatelji podali na pohod do Oko-j dobro sožitje s svojim gospo-	nine. Druženje konjenikov je bila zadnja akcija
1 j J darjem, sveta voda in sol pa	društva v letu 2008, za februar pa napovedujejo,
naj bi živali obvarovala bolez- da bodo za člane pripravili predavanje z zanimivo
Srečanje konjenikov je potekalo pod okriljem Konjerejskega ni in poškodb.	temo
društva Zgornjesavinjske doline
Po obredu so se konjeniki s
Besedilo in foto: Marija Šukalo
Koledovanje
Piše: Aleksander Videčnik
Tudi po Zgornji Savinjski dolini so nekoč koiedovali. Žal je danes ta spoštovanja vreden običaj le še spomin, ki sicer že bledi. V Mozirju ohranjajo koledovanje ob treh kraljih, zato poskrbijo v Kulturnem društvu Jurij. Tudi v Lokah in na Lepi Njivi še imajo kolednike. Drugod ni več zaslediti teh ljudskih navad.
Če upoštevamo tolmačenje Pleteršnikovega slovarja, pomeni koledovanje »pohod od hiše do hiše; pred hišami zaigrajo in zapojejo ter prosijo daru.« Pleteršnik izrecno omenja še »milostni dar«. Tisto, kar so koledniki zbrali, Pleteršnik imenuje »kolednina«.
KAKO SO KOLEDOVALI V NAŠIH KRAJIH?
V naših krajih je bilo v navadi, da so ljudje rekli, »da gredo pet svečnico ali da pojejo tri kralje.« Izročilo iz okolice Gornjega Grada pripovedujeta so hodili prepevat vse tri božiče, to je za sveti večer, božič in novo leto, seveda tudi na tri kralje. Svečnice niso peli nekaj dni pred samim praznikom, ampak le na svečnico.
Seveda so se ti običaji v različnih predelih doline različno uresničevali. Ponekod nekaterih od naštetih praznikov niso obhajali s koledovanjem. Skupno pa je bilo načelo, da so za svečnico koiedovali predvsem otroci, med tem ko so tri kralje peli izključno odrasli.
ZAKAJ KOLEDOVANJE?
Na sploh velja omeniti vzroke za koledovanje. Po hitrem razslojevanju na vasi, ki je nastopilo zelo opazno po kmečki odvezi, je namreč ob obilici otrok v družinah prihajalo do velikega pomanjkanja, lahko bi rekli, da so se ljudje srečevali z revščino, kije mnoge silila k beračenju. Seveda kolede ne smemo primerjati z beračenjem. Predvsem otroci so po kmečkih hišah prosili za kruh in ponekod je bila navada, da so gospodinje ob svečnici spekle posebne "pogačice" za dar kolednikom. Te prilike so izkoristili tudi razni brezdomci, potovci in podobni ter si s petjem izprosili kos kruha, morda tudi kaj malega pijače.
POPRAVEK
V članku o mozirskih tamburaših seje vrinila napaka: Glinšek - prav je Majda Podlinšek, prav je Anton Vočko in ne Vučko.
NOVOLETNA Z LJUBNEGA
Koledniki so prepevali prazniku primerne pesmi. Naj omenimo zanimivo novoletno pesem, ki jo je leta 1897 napisal ljubenski organist Budna:
fin starček je zaspal, nikdar več ne bo vstal, za njim pa tolikanj ljudi že v črni zemlji spi.
3fr
Kje, sestra je tvoj brat, kje hčerje tvoja mat?
Že v starem letu šli so v jamo večnosti.
*
O, Jezus, ti jim daj tam vživat sveti raj, nam pa
lepo živet dodeli v novem let.
*
V navadi je zato vošit leto novo, Marijo z Jezusom in svetim Jožefam.
*
Otrokom dan želim za novo leto vsim, oj dete
Jezusa, za vas obrezanga.
*
Dekličem vošim spet Marijo rožencvet, ki
spleta venec zlat, device darovat.
*
Mladenčem naj bo svat svet Jožef, limbarzlat,
ki v zarji čistoči na strani vam stoji.
*
Ženam pa jagnje dam, ojjagnje Jezus sam,
za vas je rojen bil in rešno kri prelil.
*
Možem je venec zbran s peterih svetih ran, v ljubezen je zavit, rešno krvjo zalit.
k
Sirotam ubogim dam Marijo z Jezusom, ki polna vseh dobrot je mati revnih srot.
Presveta rešna kri pa grešnike otmi, z njo Jezus vas opral, Marijo mater dal.
Vsem vošim še svet raj tam vživat vekomaj, Marijo z Jezusom in svetim Jožefam.
ENA IZ LUČ
Zanimiva je tudi pesem, ki so jo otroci v Lučah peli ob svečnici, ob tem lahko posebej poudarimo, da so ti otroški koledniki pričakovali "pogačice" in kos kruha.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, to je naše pesmi
glas, ktero hočemo vam zapeti od Marije svečanske.
k
Ti, Marija naša mati, ti nam kaži pravo pot. Ti
nas vodi, z nami hodi, da v nebesa pridemo.
k
Svečnica se približuje in Marija se napotuje.
Zdaj pa prosimo mili dar, da bi Jezus pr vas ostal.
KAJ PA V ŠMIHELU?
Naj še omenimo neko posebnost. Kot mi je pred leti pripovedoval sedaj najstarejši Šmi-helčan, Valentin Lesjak, so v Šmihelu pred pustom gospodarji krenili na pohod po vasi in pri vsaki hiši peli terzganjali norčije, niso pa pričakovali kakšnega daru. Peli so nabožne pa tudi ljudske pesmi in ker so pri vsaki hiši pritegnili še gospodarja v svoj krog, je na koncu pohoda bila že kar lepa truma možakarjev. Kot mi je povedal Valentin Lesjak, so govorili, da »gredo koledovat.« Prej bi lahko takšen pohod poimenovali pustno otiranje kot pa koleda. Morda bi na koncu še dodali, da so v skupini, ki seje podala na pot po vasi, bili izključno gospodarji in ne kdorkoli drug.
3ščemo stare fotografije
Pred Mozirsko kočo leta 1923. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
MARIJAN DENŠA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Leto 2008 so zaznamovale številne in obsežne ujme v Sloveniji ter drugod po Evropi in svetu. Tovrstnih dogodkov je bilo toliko, da smo jim komaj sledili. Bilo jih je veliko in bili so obsežni, povzročili so veliko škode ter vzeli premnoga življenja; sneg, mraz, poplave, viharji, požari, toča, plazovi, potresi, škodljivci, bolezni... Vse kaže, da narava vrača udarce, saj je velik delež teh ujm (izjema so predvsem potresi) v določeni meri posledica podnebnih sprememb. Veliko tega seje zgodilo tudi v gozdovih.
VETROLOM ČRNIVEC
Za mnoge lastnike gozdov v občini Gornji Grad seje v nedeljo, 13. julija, zgodila velika prelomnica, prava »črna nedelja«. V pičlih desetih minutahje ujma razvrednotila velik del njihovega premoženja. Posledice vetroloma bodo čutili še dolga desetletja.
Viharni veter je pustošil tudi po drugih predelih našega območja, vendar še daleč ne s tako silovitostjo, kot v okolici Črnivca. V Gornjem Gradu je veter podrl 149.000
IVICA OREŠNIK,
strokovna sodelavka na Zavodu Savinja
Kaj je ogrožalo gozdove v letu 2008?
m3 drevja, skupaj v območju pa
152.000	m3 gozdnega drevja, predvsem smreke. Za primerjavo; povprečno znaša letni posek na območju 136.000 m3, torej je veter podrl več, kot je enoletni posek. Sanacija poškodovanih gozdov je potekala varno in uspešno, posekanih je že 95 odstotkov poškodovanega drevja. Pričaku-
jemo, da bo sanacija končana pred spomladanskim rojenjem podlubnikov.
S sanacijo se zgodba viharja Črnivec nikakor ne bo končala. Uničene gozdove bo treba obnoviti. Del obnove bo potekal s saditvijo sadik, večji del površin pa bomo prepustili naravni obnovi. Ker so površine uničenih gozdov velike, se bo sadnja razvlekla na več let. Obnovi bodo sledila obsežna in dolgoletna negovalna dela; sprva obžetve, nato nega mladega gozda. Ves čas bo treba mlad gozd varovati pred objedanjem od rastlinojede divjadi. Prve donose (drobnega, malo vred-
nega lesa) lahko lastniki gozdov pričakujejo šele čez štirideset let, ko se bodo začela redčenja.
OSTALA NEURJA
V gozdarskih kronikah bo leto 2008 nedvomno označeno kot leto vetroloma na Črnivcu, poleg te pa je bilo še nekaj manj obsežnih ujm. Januarja so bili vetrolomi na Ljub-
nem in v Lučah, podrlo je 1.500 m3 drevja. Vihar Emma, ki je pustošila po Evropi na prelomu februarja in marca nas je na srečo obšel, prav tako so nas pustili na miru viharji, ki so hrumeli po Evropi v maju.
Avgust je bil mesec neurij s točo. V Sloveniji je bilo največ škode na veliki šmaren, pri nas pa naslednji teden, ko je v soboto, 23. avgusta, divjalo neurje na območju občine Nazarje. Trgali so se plazovi, uničene so bile ceste, toča pa je pošteno oklestila gozdno drevje. Predzadnji dan oktobra je veter na območju, ki ga je poškodoval vihar Črnivec, podrl 1.500 m3 drevja.
PODLUBNIKI
V letu 2008 smo evidentirali skoraj 13.000 m3 drevja, ki so ga napadli podlubniki. V primerjavi z letom 2007je to 10 odstotkov manj, kar je dobro. Slabo pa je, da je to še vedno zelo veliko in velja, da se gradacija (razmah) podlubnikov še zdaleč ni končala. Kadar so podlubniki v normalnem »železnem« stanju, znaša posek lubadark vobmočju okoli 5.000 m3. Še slabše pa je, da so v Gornjem Gradu podlubniki napadli kar 3.900 m3 drevja. To pomeni, da jih je na tej enoti veliko. Glede na količino lubadark in obseg poškodovanih gozdov zaradi vetra pričakujemo v letu 2009 katastrofalen razmah lubadarja, predvsem v območju poškodovanih gozdov.
JESENOV OŽIG...
...je v Sloveniji nova, zelo nevarna bolezen gozdnega drevja. Zaznali smo jo šele leta 2006, konec leta 2008 pa je potrjena že po vsej državi. Na našem območju smo jo našli na številnih lokacijah. Bolezen povzroča gliva Chalara fraxinea. Napada mlado in odraslo drevje, predvsem na optimalnih jesenovih rastiščih.
Da jejesenov ožig treba jemati resno, pove podatek, da se je v Litvi, kjer je središče te bolezni, v dobrih desetih letih posušilo več kot 70 odstotkov velikega jesena, in to odraslih dreves. Ker ima gliva rada vlažne in hladne lege, obstaja nevarnost, da se bo razširila povsod, tudi v višje lege. Revirni gozdarji beležijo vsa odkrita nahajališča bolezni in obveščajo lastnike gozdov.
Sanacija vetroloma je potekala tudi ročno (foto: M D)
Možnost koriščenja Leader sredstev
Mediji velikokrat obveščajo o možnostih koriščenja Leader sredstev, a preslabo se zavedamo, daje ta možnost namenjena prav podeželskemu prostoru in nam, prebivalcem podeželja. Še več, možnost koriščenja Leader sredstev se v letu 2009 odpira nam Zgornje-savinjčanom.
Pristop Leader se je kot pobuda Evropske unije pričel izvajati leta 1991. V programskem obdobju 2007 - 2013 prehaja v četrto generacijo in je sestavni del politike razvoja podeželja. V Sloveniji je bilo
letos mogoče prvič koristiti sredstva Leader oziroma se pripraviti na izvajanje tega pristopa, saj je bil v Uradnemu listu RS št. 21/08 dne 29.2.2008 prvič objavljen Javni razpis za izbor in potrditev lokalnih akcijskih skupin (LAS), upravičenih do sredstev Leader. Zaradi uveljavitve novega Zakona o kmetijstvu je bil razpis 30.5.2008 zaprt. Ponovno je bil objavljen 25.7.2008 v UL št. 76/08. Prijavo naše lokalne akcijske skupine smo na javni razpis oddali 19.9.2008.
Na razpis Ministrstva za kmeti-
jstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) za izvajanje projektov po pristopu Leader se ne more prijaviti vsak posameznik neposredno, temveč samo preko novoustanovljene lokalno akcijske skupine. Prav zaradi teh dejstev smo v Savinji, zavodu za razvoj podeželja in turizma ter v sodelovanju vseh občin Zgornje Savinjske doline v letošnjemu letu pripravili vse potrebne administrativne in tehnične potrebe za možnost koriščenja Leader sredstev. Takoje bilo potrebno za prijavo na Javni razpis MKGP ustanoviti
lokalno akcijsko skupino, pripraviti Lokalno razvojno strategijo za Zgornjo Savinjsko dolino ter Osebno izkaznico LAS.
V Zgornji Savinjski dolini smo ustanovili LAS - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline.
LAS mora po navodilih MKGP imeti organ odločanja (v našem primeru je to upravni odbor društva), uprav-Ijalca LAS (vloga Zavoda Savinja) ter finančni organ za upravljanje s sredstvi javnih skladov.
Vsak posameznik (pravna ali fizična oseba), ki želi koristiti Leader sredstva v Zgornji Savinjski dolini, mora oddati vlogo na Javni poziv LAS - Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, ki bo za leto 2009 uradno objavljen v začetku leta 2009. Zaradi zelo kratkih rokov prijave LAS zbira projektne ideje in predloge za izvajanje projektov po pristopu Leader že sedaj.
Vsi zainteresirani lahko projektno idejo oziroma projektni predlog s krat-
kim opisom aktivnosti, vsebine in finančno analizo pošljete na naslov LAS-- Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, Foršt 51, Ljubno ob Savinji. Dodatne informacije in navodila dobite na spletni strani Savinje, zavoda za razvoj podeželja in turizma (www.zavod-savinja.com).
Projektne predloge, prispele na Javni poziv LAS - Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, bo organ odločanja LAS ocenil, izbral in zavedel v Letni izvedbeni
načrt (LIN) za leto 2009. V primeru, da bo Leader pisarna na MKGP Letni izvedbeni načrt potrdila, lahko posamezniki pričnejo z izvedbo projektov. Javni poziv za zbiranje projektnih predlogov bo objavljen za vsako leto posebej, enako bo potekala potrditev LIN.
Več o možnostih koriščenja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in primerov dobrih praks koriščenja Leader sredstev prihodnjič.
V SPOMIN
Jože Venišnik
(1933 - 2008)
»Iz igre resničnega življenja je odšel, sredi prizora, ko si je zbrana družina voščila za praznike in se obdarovala. Ravno toliko je bilo snežne beline, da seje bela starka smrt nevidno pritihotapila in vzela
življenje glavnemu igralcu, igra seje končala. Prišla je žalost, bolečina v prsih je zaskelela. Takšen scenarij je napisala usoda, ki je pokojnega Jožeta spremljala od rojstva.«
S temi besedami seje od prijatelja in dolgoletnega gledališkega kolega v zadnjih urah iztekajočega se leta na gornjegrajskem pokopališču poslovil Jože Remšak - Zotler. In dodal: »Če bi vsa društva, v katerih je deloval, izobesila žalne zastave, bi se Gornji Grad ovil v črnino!«
Pokojni Jože Venišnikje iz rodnega Mozirja po končanem študiju v Gornji Grad prišel v službo. Na Os-
novni šoli Frana Kocbeka je poučeval telovadbo. Kot učitelj je v svoj najljubši svet - svet gora, ki ga je neizmerno ljubil, popeljal številne šolarje in jim tako zbudil veselje do planin in do slovenske domovine. Številni njegovi nekdanji učenci -sedaj že odrasli ljudje - so mu hvaležni za vsa lepa doživetja, v katera jih je popeljal v gorah, na letovanjih, v šoli v naravi...
Njegova velika ljubezen so bile predvsem odrske deske, kjer je spoznal tudi svojo ženo Viko. »Oder naju je združil,«je povedala. Pol stoletja seje razdajal gornjegrajskemu
gledališču. Nekaj del je režiral sam, predvsem pa je bil nenadkriljiv igralec. Povsem seje znal vživeti v vlogo, ki mu je bila izbrana. Za svoje delo na gledališkem področju je bil tudi nagrajen. Njegovi nepozabni liki bodo še dolgo živeli v srcih soigralcev in gledalcev.
Na odru seje predstavljal tudi kot pevec, basist vzboru in kot pevovodja. Vodil in prepeval je v obeh Bočkih zborih, ki sta se na pogrebu od njega s pesmijo tudi poslovila.
Razdajal seje še na mnogih drugih področjih: med športniki, pri gasilcih, med upokojenci in borci za vrednote NOB. Z njegovim odhodom je predvsem v njegovi družini, pa tudi na gornjegrajskem nastala praznina, kije ne bo mogoče zapolniti.
Marija Lebar
V SPOMIN
Damjan Havdej
(1923 - 2008)
Poslovil seje od nas tiho, brez slovesa - primerno njegovi skromnosti -naša legenda in vzor - partizan in potem borec za razvoj Solčave, aktiven na vseh področjih v letih od konca druge svetovne vojne do izteka njegovega aktivnega in nadvse plodnega življenja - 23.12.2008.
Težko je meriti z vatli delo posameznika, ki gaje vlagal v skupne in-
terese krajanov - za boljši danes in še boljši jutri, a pri ljudeh, kot je bil pokojnik, je bilo tako izrazito, da si lahko samo želimo takih ljudi čim-več v naši sredini.
Damjan je bil najbolj markantna osebnost povojnega obdobja na gospodarskem In političnem področju v Solčavi.
Že takoj po drugi svetovni vojni, ko se je vrnil iz NOB, je bil predsednik Obnovitvene zadruge, kjer so po zmožnostih, ki sojim bile takrat dane, pomagali obnavljati požgane domačije v Solčavi. V Lovski družini Solčava je bil tajnik v letih 1954 do 1978. Deloval je v gasilskem in planinskem društvu, bil aktiven v vseh drugih društvih in organizacijah, v borčevski organizaciji do smrti,
Vletu 1977je bil izvoljenza preds-
ednika Krajevne skupnosti Solčava. To dolžnost je opravljal s srcem polnih 18 let do leta 1995.
Vtem obdobju je zaznamoval velik razvojni pečat kraju, ki je bil najbolj oddaljen od takratnega občinskega središča Mozirja, tako da je bilo še veliko težje uveljavljati interese, želje in potrebe Solčavanov, ki jih ni bilo malo, z interesi takratne občine.
Zaradi njegove prizadevnosti, delavnosti in doslednosti je uspelo veliko projektov, ki so se zdeli na prvi pogled neuresničljivi; med drugimi napeljava telefonskega omrežja na Solčavskem v letu 1979, ustanovitvi kampa v Logarski dolini leta 1980, uresničitev akcije "Cesta do vsake kmetije na Solčavskem", ki je bila zaključena leta 1982, otvoritev vrtca v 80 letih, izvedba prostorskega pla-
na za Medico leta 1981, kjer danes stoji lepo novo naselje. Istega leta je bila po velikih in dolgoletnih naporih zgrajena tudi večnamenska zgradba v Solčavi. Leta 1986 smo dobili bencinsko črpalko, pojavna vodovoda Ravnčar in Medica ter mrtvaško vežico. Obnovljena je bila tudi občinska elektrarna Rogovilec.
Vsa leta njegovega predsedovanja so tekla prizadevanja za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo, kar se je kasneje tudi uresničilo. Najbolj pa gaje osrečilo dejstvo, da smo vendarle uspeli dobiti svojo občino, za katero seje tudi on boril z vsem srcem in 2002. leta postal tudi njen častni občan.
Dragi Damjan. Hvaležni smo ti za vse, kar si dobrega storil za kraj, za katerega si živel, se razdajal, nesebično žrtvoval velik del svojega življenja, da bi bilo lažje življenje nam ostalim in našim zanamcem tu pod Savinjskimi vršaci.
FP
___________________________________y
Poslušalce so v uro glasbe popeljale domače pevke zbora svetega Kancijana
(foto: Marija Šukalo)
Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem in kvintet Ajda s citrarko Tino Kseman iz Mežice. Kvintet Ajda deluje že dve desetletji. Njihova posebnost je spremljava citer, ki spremlja ubrano moško petje od samega začetka in daje pesmim poseben zven. Članice vokalne skupine Deteljica pa prepevajo skupaj dve leti pod mentorstvom Tanje Krivec.
Program, ki so ga pripravili domačini in gostje, je obsegal tako narodne in ponarodele pesmi ter umetne različnih avtorjev. Z njim so po besedah moderatorke Mojce Štorgelj želeli spodbuditi poslušalce, da si vzamejo»... čas za sanje, saj le tako lahko vprežeš zvezdo v svoj voz, in čas za smeh, taje namreč glasba za dušo.«
Marija Šukalo
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT NA REČICI OB SAVINJI
Glasba za dušo in srce
Zadnjo decembrsko nedeljo so člani rečiške-ga kulturnega društva pripravili božično novoletni koncert. Prijetne melodije so nastopajoči posvetili tako božičnemu času kot praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti. Zato ni naključje,
srca svojim najbližjim. V novem letu pa, čeprav se nam ne obeta nič dobrega, zaželel, da bi si bili enotni in si med seboj pomagali. Le tako bomo po Jerajevem prepričanju tudi uspeli. »Ob tej priložnosti vam želim predvsem tisto, kar si sami
Vokalna skupina Deteljica Kulturnega društva Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem
(foto: Marija Šukalo)
da so obiskovalcem skozi nastop sporočili: »Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša.«
U uvodu je praznične misli občinslvu posredoval tudi župan Vinko Jeraj. Ob voščilu je ugotavljal, daje božični čas, čas, v katerem odpiramo svoja
želite. Intisto kar želite sebi, zaželite tudi drugim.«
Na odru kulturnega doma so s prijetnimi glasovi v uro glasbe in sprostitve popeljale pevke dekliškega pevskega zbora svetega Kancijana, Mojca Bitenc in citrarka Laura Presečnik ter gostje vokalna skupina Deteljica Kulturnega društva
potrebuje družino, kamor se lahko zateče v življenjskih viharjih.
Večno lepa zgodba o novorojenem detetu, ki na svet prinaša upanje na mir in razumevanje med ljudmi, je vse zbrane nagovorila še posebej ob zaključku koncerta. Pred oltarjem so se zbrali vsi nastopajoči in skupaj zapeli Sveto noč. Zazvenelo je tako lepo, da so se petju pridružili prav vsi prisotni.
Večerje sooblikovala predsednica Kulturnega društva Šmartno ob Dreti Nataša Bele, ki je nanizala številne lepe besede in nekaj misli iz božične poslanice slovenskih škofov. Zahvalila se je vsem sodelujočim, članice sestava Lipa pa so se s šopkoma za celoletni trud oddolžile svoji voditeljici Mariji Brezovnik in njeni »desni roki« Mariji Bastelj.
Marija Lebar
BOŽIČNI KONCERT V ŠMARTNEM OB DRETI
Pesem je najlepše voščilo
Na pobudo ljudskih pevk Lipa so v šmarški cerkvi na zadnjo lansko soboto izvedli koncert božičnih pesmi. V goste so prišli številni pevci iz vse doline in zapeli pesmi miru in veselja.
Koncert so začele gostiteljice, članice Lipe. V uri in pol trajajočem dogajanju so se zvrstile številne znane pesmi na temo Jezusovega rojstva. Manjkalo ni niti takih, bolj redko slišanih, kot sta jih predstavili sestri Petra in Polona Lamprečnik. Svoje petje sta spremljali tudi s citrami in kitaro. Zapeli sta še dve sestri, in sicer Monika ter Teja Štrukelj, tudi predstavnici mlajše generacije.
Cerkvena zbora iz Bočne in Šmartnega, mešani pevski zbor Kulturnega društva Bočna, družina Za-volovšek, ljudske pevke Pušejc in mozirski Koledniki so ogreli hladen
Tudi družina Zavolovšek je ogrela hladen zimski večer in srca poslušalcev (foto: Marija Lebar)
zimski večer in srca poslušalcev, praznika Svete družine, na pred-Domači župnik Peter Marčun je	večer katerega je bil koncert. Dejal
zbranim spregovoril o pomenu	je, da človek tudi v sodobnem času
S kulturo skozi praznike
V dvorani kulturnega doma v Bočni je bil 26. decembra koncert, ki so ga organizirali domači kulturni delavci. Na odru so se jim pridružili otroci iz vrtca in podružnične osnovne šole, tako da so skupaj odigrali dobro urico všečnega programa.
Otroci iz vrtca so zapeli in zaplesali, malo starejši pa odigrali kratko igrico. Oboji so dodobra nasmejali poslušalce, ki so napolnili dvorano. Članice ženskega pevskega zbora je vodil Jože Pus-toslemšek, moškega pa MatjažŽeleznik. Oboji so odpeli par ubranih pesmi, ki so njim in poslušalcem približale čarobnost in svečanost iztekajočega se leta. Preden so skupno pod vodstvom Pus-
. sta jim domača pevska zbora z ubranimi pesmimi približala čarobnost praznikov
(foto: Benjamin Kanjir)
toslemška stopili na oder, je sledila klavirska melodija.
Za povezovanje med posameznimi točkami je poskrbel Dominik Slapnik, ki seje ob tej priliki spomnil tudi dneva samostojnosti in enotnosti ter njegovega velikega pomena v zgodovini Slovencev. Praznični popoldan je v Bočni še enkrat več izzvenel kot prijetna kulturna poslastica ki je znova potrdila ubranost in povezanost domačinov.
Benjamin Kanjir
Medtem ko so otroci dodobra nasmejali obiskovalce (foto: Benjamin Kanjir)
JASLICE V ŠMARTNEM OB DRETI
Letos še bolj domiselna postavitev
Foto utrinek
Čakanje na novo leto te lahko tudi zelo utrudi (foto: Ana Napotnik)
se dogovorili glede postavitve,« je dejala Irena Štrukelj. Poskušali smo pridobiti čim širši krog sodelujočih. Od prejšnjega leta smo naredili kar precej novosti. Nekatere ideje so naše, nekaj zamisli pa dobimo, ko si ogledamo jaslice tudi drugod. Lahko pa rečem, da že sedaj razmišljamo o postavitvi in novostih za letos.«
Marija Lebar
Središče jaslic je hlevček z novorojenim detetom (foto: Marija Lebar)
V šmarški župnijski cerkvi sv. Martina so že dru-	posuto nebo. Še posebej so jaslice lepe zaradi
go leto pripravili jaslice na stranskem oltarju sv.	utripajočih luči in tekoče vode, ki s svojim žuboren-
Izidorja. Pri izdelavi so pod vodstvom Irene in	jem oživi dogajanje. Župnik Peter Marčun je pov-
Zdenka Štruklja sodelovali predvsem mladi, mah	edal: »Postavitev jaslic je priložnost, da se ljudje
in zelenje pa so preskrbele nekatere družine.	družijo in skupaj ustvarjajo nekaj lepega. Prav
Postavitev je v primerjavi z lansko še bolj dopol-	jaslice in božično drevo sta na zunaj najbolj vidni
njena. Dodali so leseno kočico, hlevček iz purpe- znamenji božiča.«
na in modro platno, ki predstavlja z zvezdami »Zbrali smo se predzadnjo nedeljo v adventu in
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA LEPA NJIVA
Kako težko je biti sam v zimskih dneh
Božiček, kije obiskal leponjivske otroke tik pred božičem, je bil zelo radodaren. In zelo utrujen, saj je prišel s Smrekovca. Zatoje zamudil na prireditev in so ga otroci priklicali šele z glasnim vzklikanjem, sicer bi celo zgrešil pot.
Ker ob določeni uri božička še ni bilo, so v dvorani podružnične osnovne šole na Lepi Njivi kar pričeli s prireditvijo. Tamkajšnja učiteljica Petra Volk, ki je povezovala program, je vse šolske in predšolske otroke ter njihove odrasle spremljevalce lepo pozdravila in napovedala igrico, ki sojo pripravili šolarji.
Igrica je pospremljena s petjem in glasbo, pripoveduje pa o kužku, kije čisto sam na svetu, kar je posebej težko v prazničnih dneh, in išče kakega tovariša ter prijatelja, s katerim bi delil lepe in žalostne plati življenja. Poskusi z zajcem, volkom, medvedom, a na koncu se izkaže, daje v samoti najboljši prijatelj človek.
Božiček je razložil, da je zamudil na prireditev, ker je prišel od zelo daleč
(foto: Marija Lebar)
Predstavo so skupaj z učiteljicami pripravili otroci, ki obiskujejo gledališki krožek. Vaje imajo enkrat na teden po pouku. Če vemo, daje gledališka tradicija na Lepi Njivi dolgoletna, so ti nadobudneži gotovo zagotovilo, da se bo tudi nadaljevala. Za igrico so se pričeli pripravljati oktobra. Vanjo so vložili ves svoj trud in gledalci sojih nagradili z iskrenim aplavzom. Tudi ustrezna scena je kar domače delo.
»Božiček, Božiček!« so nato klicali otroci in res priklicali tega dobrega moža. Povedal je, od kako daleč je prišel, otroci, predvsem tisti najmlajši so prihajali k njemu na oder in mu kaj povedali ali zapeli. Za prav vsakega je darežljivi dobrotnik v svoji veliki malhi imel lepo darilo.
Marija Lebar
Leponjivski šolarji so uprizorili igrico o kužku, ki spozna, da mu je najboljši prijatelj človek
(foto: Marija Lebar)
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA
Podarili igračo in nasmeh
Učenci, ki obiskujejo Podružnično osnovno šolo Bočna, so sodelovali v minuli humanitarni akciji Podari igračo in nasmeh, ki sta jo organizirali družba Petrol d.d. in Rdeči križ Slovenije. Namen akcije je bil zbrati igrače za manj privilegirane otroke ter jim ponuditi enake možnosti za boljše življenje in osebni razvoj.
Čeprav sodelovanje v akciji ni bilo obvezno, so se številni otroci z veseljem odzvali vabilu. Kljub pravilu, da mora biti igrača še vedno uporabna, kar pomeni, da ne sme biti umazana ali pokvarjena, seje med njimi znašla tudi kakšna takšna. Pogovor o tem, da takšne igrače tudi za druge otroke ne morejo biti primerne, so kasneje njihove učiteljice združile s poukom, otroci pa so spoznali, da so naredili napako in jih odnesli nazaj domov.
Vsi, ki so sodelovali v humanitarni akciji, so kot
Bočki osnovnošolci so se z veseljem odzvali vabilu in zbrali igrače za manj privilegirane otroke (foto: Jelka Grudnik)
statusni simbol darovalca prejeli spominsko zapestnico. Ta izraža sočutje in skrb za druge, prejeli pa sojo, ker so storili nekaj koristnega, nekaj,
kar bo polepšalo in izboljšalo življenje tistemu, ki nima enakih možnosti.
ID
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ZBOROV IZ LUČ Z GOSTI
Lučki cerkveni pevci napolnili cerkev
Dan po božiču so praznično vzdušje med ljudi v lučki cerkvi sv. Lovrenca ponesli domači cerkveni pevci. Ti so času primerno pripravili nastop z izborom najlepših božičnih pesmi in jih v polni cerkvi predstavili obiskovalcem koncerta.
Pod vodstvom pevovodje Anite Lakner, kije hkrati za nastop pripravljala vse zbore, so se zapeli mešani, moški in otroški cerkveni pevski zbor ter moška vokalna skupina. Večer sta popestrili še domačinki, učenki glasbene šole, Manja Pančur na flavti in Klara Suhadolnik na orglah. Manja Pančurje ob spremljavi korepetitorke Anite Lakner zaigrala Amazing grace, Klara Suhadolnik pa Bachov preludij v C-duru.
V goste so povabili tudi družino Miklavž iz Mislinje. Štiričlanska zasedba je predstavila dve pesmi značilni za njihovo območje, Novoletno in To pesem so pa peli. Ubrani glasovi so dosegli na-
Moški cerkveni pevski zbor iz Luč z Anito Lakner (foto: Štefi Sem)
jvečji aplavz ob koncu koncerta, ko so vsi zbori družno zapeli znano božično pesem Sveta noč. Pesmi so se pridružili tudi nekateri obiskovalci
koncerta in si verjetno zaželeli še več takšnih glasbenih večerov v domači cerkvi.
Štefi Sem
iz vrtca
V predprazničnih dneh je ljubenski vrtec obiskala županja Anka Rakun. Prišla pa ni praznih rok, v velikem zavojuje s seboj prinesla lepo darilo. Ko so otroci zavoj odprli, so bili začudeni in presenečeni, saj so pred seboj zagledali lep in moderen računalnik. Zraven je bila tudi vsa potrebna pripadajoča oprema. Darila so bile prav tako vesele vzgojiteljice in njihove pomočnice, saj bo tudi njim pripomogel pri delu z otroki.
Kot kaže, so bili otroci v minulem letu zares pridni, sajjim je tudi božiček prinesel veliko daril. Tako so dobili kar nekaj didaktičnih igrač, kot so kolesa, kocke, vozički, sestavljanke, brez katerih si sodobnega vzgojiteljskega dela ni moč predstavljati. Otroci so se za darila zahvalili na najbolj prisrčen način - s pesmijo in plesom.
Marija Lebar
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE
Ustvarjalne delavnice za praznični pogrinjek
VRTEC LJUBNO OB SAVINJI
Županja obdarila otroke
Županja Anka Rakun in ravnatelj Rajko Pintar med otroki v vrtcu
(foto: arhiv Vrtca Ljubno ob Savinji)
V prednovoletnem času so člani Turističnega društva Nazarje v sodelovanju z občino pripravili ustvarjalne delavnice, na katere so povabili otroke iz domače občine. Vodja projekta Vanja Hofbau-er je ob animatorkah pripravila materiale, iz katerih so otroci izdelali dekoracije za praznični pogrinjek.
Z ročno narejenimi pogrinjki in okraski za mizo iz različnih naravnih materialov so mladi ustvarjalci razveselili svoje domače ter župana Ivana Purnata.Ta je otrokom zaželel vse dobro v novem letu.
Marija Sukalo
Otroci so z animatorkami izdelovali dekoracije za praznični pogrinjek (foto: Marija Sukalo)
LJUBNO OB SAVINJI
Novoletni spust s kajaki po Savinji
Z razgretimi pari plesalcev salse in v družbi Katarine in mame Juanite so se zibali ter veselili celo noč. Snemanje je minilo v odličnem vzdušju, za kar je poskrbel tudi režiser Branco Grabovac in njegova ekipa. Zadnji koncert, ki so ga Kingstoni imeli v preteklem letuje bil silvestrski na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer so skupaj z več deset tisoč ljudmi pričakali novo leto 2009.
Alenka
Emil Germadnik je na suho potegnil 101 centimeter dolgega sulca, ki je tehtal 10,3 kg (foto: Benjamin Kanjir)
Okoli novega leta je marsikateri pravi ribič, ki mu mraz in hladna voda ne prideta do živega, izkoristil za lov na kralja voda, sulca. Tako je storil tudi dolgoletni član mozirske ribiške družine Emil Germadnik, kije
2.	januarja iz Savinje potegnil marsikomu nedosegljivo trofejo.
Germadnik seje z ribiškim prijateljem Žaretom Benetkom tega jutra drugič v tej sezoni podal na lov. Prvi prijem je občutil že okoli osme ure zjutraj. Sulec je bil sicer lep, vendar premajhen. Lovna
mera namreč znaša 80 centimetrov. Dobro uro kasneje je prijel tisti pravi. Silikonska ribica je prevarala sulca, ki je v dolžino meril 101 centimeter in tehtal 10,3 kg. Pravi velikan torej. Prijem je Germadniku uspel v Preseki, očividci pa znajo povedati, daje voda zamašila nastalo luknjo šele po dobri uri. Sulec sedaj čaka na preparacijo, po kateri se bo na steni ribičevega doma pridružil ostalima dvema, ki sta tam že več let.
Benjamin Kanjir
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Germadnikov tretji sulec
Drugi dan mladega leta so se kot lani zbrali prijatelji in privrženci kajakaštva na tradicionalnem novoletnem spustu po Savinji. Etapa je resda potekala samo od Strug do mosta pri Apnenšku, kar pomeni približno dva kilometra, vendarje bil pogled na sedem zanesenjakov, ki
so se s kajaki spustili po reki z le nekaj stopinjami nad lediščem, za naključne opazovalce ob tem letnem času kar malce nenavaden.
Tudi ideja dveh prijateljev ob prvem spustu se je sprva zdela malce neobičajna, vendarje očitno padla na plodna tla, saj sosežeštir-
Privržencem kajakaštva mraz ni ovira za dvokilometrski spust po reki (foto: Franjo Atelšek)
Rudi Bučar bo skupaj z Aljo nastopil na letošnji EMI.
Skladba, ki jo bosta zapela, je delo Jana Plestenjaka. Rudija Bučarja, primorskega glasbenika, ki se loteva predelav istrskega glasbenega izročila, smo v lanskem letu videli in slišali v oddaji Zvezde pojejo, kjer je v duetu pel skupaj z Patrikom Vlašičem. Predizbor festivala bo potekal v soboto, 31 .januarja, finalni izbor Eme 2009 pa v nedeljo, 1. februarja. Alya trenutno promovira svoj sveže pečeni singel Absolutely moj, ki se že vzpenja visoko po radijskih lestvicah. Poleg tega se pripravlja na nastop na festivalu EMA 2009, kamor je bila povabljena kot tekmovalka.
V lokalu Piazza v Ljubljani je skupina Kingston minuli teden posnela nov videospot za njihov novi singel Katarina niza bisere.
V objemu hladne Savinje (foto: Franjo Atelšek)
inajstič dan po novem letu zbrali ob mrzli reki in pričeli leto z druženjem v naravi pri še enem od njihovih adrenalinskih podvigov. Kajakašlvo, jadralno padalstvo, alpinizem so namreč del njihovega vsakdana.
Veselje ob toplem ognju, ki jim ga
vsako leto pripravi bližnji sosed ob mostu, in piknik v hladnem januarskem popoldnevuje bilo za kajakaše in njihove družinske člane eno od prijetnih srečanj, kijih tudi v letošnjem letu zagotovo ne bo manjkalo.
Franjo Atelšek
TEKAČICA NA DOLGE PROGE NASTJA KRAMER IZ VARPOLJ
Leto zaznamovale poškodbe in študijske obveznosti
Za tekačico na dolge proge Nastjo Kramer iz Varpolj je bilo preteklo leto prelomno, saj je morala svoje študijske obveznosti v Mariboru usklajevati s trdim delom in treningi v Velenju. Poleg tega sije dvakrat poškodovala ahilovo tetivo, a je kljub temu dosegla kar nekaj lepih uspehov.
»Odkar hodim na faks, je tudi na treningih vse težje. Študijske obveznosti imam večji del preko celega dneva, z vmesnimi odmori le uro ali dve, med katerimi pa ne utegnem narediti treninga. Trener Tomo Popetru mi napiše program za treninge, jaz pa poskušam sama izpolniti njegov plan. To je mnogo težje, kot če mi pri izvajanju treninga kdo pomaga ali me na treningih spremlja trener,« je svoje delo opisala Nastja, ki je kljub temu zadovoljna, saj je sezono začela enkratno.
Februarja je na dvoranskem državnem prvenstvu na Dunaju za članice, Slovenija namreč nima primerne dvorane, osvojila naslov državne prvakinje v teku na 1.500 metrov. Na 14-dnevnih pripravah v Medolinu, ki so sledile tej tekmi, sije poškodovala ahilovo tetivo, zaradi česar je izgubila mesec in pol treninga.
»Začetek sezoneje bil zaradi poškodbe po pričakovanjih slabši kot običajno, saj sem začela tekmovati praktično brez treningov. Zaradi študijskih obveznosti se tudi nisem mogla udeležiti vseh tekem, ki bi se jih običajno. Največ tekem je namreč v maju in juniju, takrat pa je na faksu tudi največ obveznosti s seminarskimi nalogami, kolokviji in izpiti,« je izpostavila Zgornjesavinjčanka.
Na ekipnem prvenstvu Slovenije za člane v Ljubljanije bila vteku na 1.500 metrovtrefja, prav tako kot tudi na državnem prvenstvu v članski kategoriji. Na državnem prvenstvu za mlajše
Tekačica na dolge proge Nastja Kramer je tudi preteklo leto beležila dobre rezultate
(foto: Marija Sukalo)
člane na Ruju sije na 1.500 metrov pritekla drugo mesto. Na mednarodnem mitingu mlajšečlan-skih reprezentanc v češkem Lytomislu je za Slovenijo priborila šesto mesto.
V prvi polovici oktobra se ji je poškodba ahilove tetive ponovila, zaradi česar je morala ponovno mirovati dlje časa. Sedaj Varpoljčanka pridno teče na velenjskem stadionu in se pripravlja na nova tekmovanja.
Marija Šukalo
Bora Čosic:
Vloga moje družine v svetovni revoluciji
Zgodba o družini, ki je doživela lepše čase, je prikazana skozi optiko njenega najmlajšega člana, fantiča na pragu najstniških let. Številni družinski člani se gnetejo na majhnem prostoru. Ded zabavlja čez vse po vrsti, najraje čez fantovega večno pijanega očeta, mama iz vsake situacije naredi dramo, stric teka za ženskami in dve mladi teti se navdušujeta nad filmskimi igralci. Brez občutka tragike so se prebili čez predvojni bankrotter medvojno revščino in na svoj, zelo poseben način se soočijo tudi s povojno ideologijo.
ČRNA KRONIKA
• ŽERJAVICA ZANETILA OGENJ
Varpolje: 31. decembra je prišlo do manjšega požara na stanovanjski hiši v Varpoljah. Ogenj so pogasili kar domači. Do požara je prišlo zaradi nepravilnega odlaganja pepela, v katerem je bila še žerjavica, ki je nato zanetila kartonsko škatlo.
•	VOZILI VINJENI
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti v tem tednu pridržali tri voznike.
•	HIŠA ZGORELA V CELOTI
Krnica: 5. januarja okoli enih zjutraj je zagorel dimnik starejše hiše v Krnici. Ogenj seje nato razširil na leseno stropno konstrukcijo in ostrešje. Gasil-
• ZLOMIL Sl JE NOGO
Okrešelj: 31. decembra seje na Okrešlju poškodoval smučar, ki sije zlomil nogo. Na kraj so odšli člani gorske reševalne službe, ki so poškodovanemu nudili pomoč. V tem primeru ni šlo za gorsko nesrečo, saj mu je spodrsnilo, koje hodil okoli koče. S helikopterjem je bil odpeljan v bolnišnico.
ci PGD Luče, Ljubno ob Savinji in Radmirje so preprečili preskok ognja na tri sosednje objekte, požar omejili in pogasili. Ugotovljenoje bilo, daje prišlo do požara zaradi dotrajanega dimnika, hiša pa je pogorela v celoti.
Matična kronika za mesec december 2008
ROJSTVA:
Rodilo seje pet dečkov in osem deklic.
SMRTI:
Bojan Kolenc iz Okonine, Ljudmila Štiftar iz Solčave, Alojzija Zajc iz Nizke, Ludmila Škrubej iz Konjskega vrha, Frančiška Kaker iz Savine, Jožef Venišnik iz Gornjega Grada, Areta Krivec iz Podolševe, Damjan Havdej iz Solčave, Izidor Galin iz Nove Štifte.
V SPOMIN
Jožetu
VENIŠNIKU
Zgodilo se je nenadno, prerano
Boleče v zimski dan srce je zajokalo
Odšel je v večnost naš prijatelj, bivši zborovodja
Ranjena duša nas boli, saj
Ob odhodu vse se spremeni
Vendar v mislih bo vedno z nami
Ostala bodo njegova velika, humana dela
Dajal nam je upanje, pogum in znanje
Je znal nas tudi ob žalostnih trenutkih nasmejati
Učil nas je peti, da zato znamo lepše živeti.
Jočejo ob slovesu vsa srca, oči
Obujamo pretekla pevska leta
Žalost ne mine in se ne izgubi
Edina tolažba je obljuba, ki smo jo dale ti
Takrat, ko odhajal si, da bomo pele še naprej, kot
Učil si nas Jože. Hvala ti!
Ženski pevski zbor Bočna
STOWr^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
Izidorja GALINA
iz Šmiklavža 15, Nova Štifta (10.5.1952 - 2.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje in tolažilne besede.
Zahvala tudi gasilcem iz Nove Štifte, pevcem, gospodu župniku in Rafku Žerovniku za lep govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Antonija, hčerka Nataša z Mirom in sin
Gorazd s Petro.
Ko v večnost odhaja vaš oče, mož, dedek in brat, le srce naj tiho zajoče, zapoje naj z njim še enkrat pesem, ki vrača spomine in zdravi srca bolečine
(D. Lipnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Konštancija KUMPREJA
iz Tera 37
(28.8.1940 - 28.12.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in tolažili v času njegove bolezni. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica, ki ste mu v zadnjih dneh lajšali bolečine. Hvala tudi gospodu dekanu za lepo opravljen pogreb, pevcem za občuteno petje in trobentaču za ganljivo odigrano Tišino ter g. Robniku za poslovilne besede.
Vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
Portal Savinjske doline
Gnili!
a)
C Pfe
22
Pride čas, ko bolečina v blaženost se spremeni, a telo je le lupina, ko jo duša zapusti.
ZAHVALA
V svojem %, letu starosti nas je zapustila
Ljudmila ŠKRUBEJ
(14.9.1912 - 21.12.2008)
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, prihajali kropit, darovali za svete maše in sveče. Posebna zahvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, gospodu Vikiju za lepo opravljen obred in obiske na domu, gospe Valeriji Robnik za besede slovesa, pevcem in organistki Aniti Lakner za lepo petje, praporščakom ter patronažni sestri Veri Rakun za lajšanje bolečin.
Hvaležni domači
Je čas, ki da, je čas, ki vzame je čas, ki celi rane, inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije KRALJ
iz Spodnje Rečice
(I3.II.I919 - 26.12.2008)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala velja tudi njeni dolgoletni splošni zdravnici dr. Idi Kramer, v zadnjih letih njene bolezni iskrena hvala dr. Tadeji Jelenko iz Splošne bolnice Celje, za kratek čas preostanka življenja pa celotnemu osebju Centra starejših Gornji Grad.
Hvala velja tudi gospodu župniku, gasilcem ter Pogrebni službi Morana.
V globoki žalosti vsi njeni
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine...
(Dante)
ZAHVALA
ob boleči izgubi
Damjana HAVDEJA
(25.9.1923 - 25.12.2008)
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekh sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje.
Hvaležni smo vsem, ki ste obogatili njegovo pot slovesa - gospodu župniku, govornikom, lovcem, gasilcem, planincem, pevcem, borcem, Občuti Solčava, turističnemu društvu, sorodnikom, prijateljem, Pogrebni službi Anubis.
Hvala njegovim bivšim sodelavcem Izletnika Celje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi
Prazen je naš dom, odkar vaju ni več
V SPOMIN
6. januarja in 19. februarja mineva 20 let, odkar sta nas zapustila
Franc FURLAND
(25.3.1946-6.1.1989)
in
Frančiška FURLAND
(6.3.19I8- 19.2.1989)
Vsi vajini
Ne sekiraj se trener!
Danes nam med tekmo vsaj sonce ne bo sijalo v oči!
Sedaj smo v finančni in gospodarski krizi. Da so bili prej boljši časi, nismo utegnili opaziti, ker smo imeli preveč opravka z jamranjem nad tem, kako težki časi so.	Od svetih treh visočanstev: gospodarska rast, proračunski višek, nas je letos obiskala samo razprodaja.
0 tem, kako se bo pobralo gospodarstvo, bomo razmišljali, ko se bomo končno pobrali od silvestrovanja.	Na razprodajah se lahko ogromno privarčuje, ampak samo če nakupite blaga za več denarja, kakor bi ga sicer zapravili.
Hali ital, mita mm
Tokratna zima nam je dala obilo mraza, a v dolini bore malo snega.
“Kaj ste delali?” vpraša mama sinka, ko se vrne domov z igre s sošolci.
“Kepali smo se."
“Zakaj pa si že doma?”
“Kepe nam je zmanjkalo.”
Hugo Mernik
Ukiniti
ta turnsMiU
Bepo je ves v strahu pred spremembo, ki so jo uvedli z novim letom: “Kaj mislijo s tem, da so ukinili delovno knjižico za vedno?”
“To, da jih bomo sedaj imeli doma,” predvideva Šimen.
“Kaj pa delodajalci?”
“Ti si bodo delali pa fotokopije.”
takta v»Ui
Mozirjan razlaga Nazarča-nu: “Menda pustna zabava ne sme biti v naši športni dvorani, ker se tam ne sme točiti alkoholnih pijač.”
“Zakaj???”
“Ker je zgrajena preblizu šole.”
“Pa naj za ta čas malo obložijo stene.”
Zakaj v mozirski športni dvorani, ker je pri šoli, ne smejo točiti alkoholnih pijač, drugje se pa to dogaja?
Drugje jim ne pride na pamet, da bi za dovoljenje povprašali na ministrstvu za zdravje.
(foto: CMS)
^&Cvetöeäto>prive
SKOK V NOVO LETO
SVETI TRIJE ŠTOPARJI
Voznik mercedesa: »Kam, pa kam, štoparji?«
Jurij Repenšek, kralj mozirskih Kolednikov (tretji z desne): »Kamor koli, samo da se umaknemo iz Mozirja, preden nam kakšna božja ovčica pade na glavo.«
(GLEJ SLIKO ZGORAJ PRESS)
SILVESTRSKI POZDRAV
Roman Čretnik, mozirski podžupan (levo): »Pozdravljen, brat po klobuku. Kako kaj poslanska?«
Jakob Presečnik, poslanec SLS: »Če misliš na pamet, je na varnem.« Roman: »Tudi podžupanska. Le skrijva jo čimprej spet pred mrazom.«
V Zgornji Savinjski dolini je bila mladež na Silvestrovo razživeta kakor malo kje. Še posebej živahno je bilo v Mozirju, kjer so novo leto dočakali na trgu. Stare mame so se držale za srca, mlade dame so držali mladi fantje, pamet pa je zadržala fanta na fotografiji, da ni
skočil v novo leto, saj gasilcev s ponjavo ni bilo od nikoder.
__
Blenda Tavrl
SESTAVIL
PEPS
BRAZGOTINA
(STAR.)
ZNAČILNOST
VSEMOĆNE-
GA
MUSUMANS-
POSTNI
MESEC
SOZVOĆE
TONOV.
SOZVOK
DEL
HARMONIKE
TEKOČE
STOPNICE
REKA NA POLJSKEM, DESNI PRITOK VISLE
ENAKI
ČRKI
OVOJ,
OVITEK.
PAKET
MORSKI PES, KI IMA GLAVO PODOBNO KLADIVU
ANTON
AŠKERC
ENKRATEN SPREJEM ZRAKA V PLJUČA
TEK NA KRATKE PROGE, ŠPRINT
ŽLAHTNI
PLIN
____ÜÜS1___
TRIOGELNA
KIRURŠKA
IGLA
VELIKA
POSODA
ZA
KOPANJE,
BANJA
KDOR
DOLOČI,
ZAČRTA
TRASO
MESTO, KJER SE KAJ STIKA
HOLANDSKA
JADRNICA
SLOVENSKI
PESNIK-
ALBERT
CLAUDIO
ABBADO
GOSPOD
(ĆES.)
VRBOV
GRM
RISTO
SAVIN
BILJONTI
DEL
FARADA
JUDOVSKI NAZIV ZA BOGA JAHVEJA
ZIDARSKA
ŽLICA
RUSKI
HOKEJIST.
PAVEL
ŠVICARSKO
FRANCOSKI
PISATELJ-
CLAUDE
LJUDJE
ISTE
BARVE
KOŽE
SLOVENSKI
BALONAR-
SLAVKO,
VZDEVEK
AVI
KDOR STANUJE V BARAKI
OBLASTA
BAKTERIJA
VRSTA
VRBE
KOKOŠJE
MESO
ZDRUŽENI
NARODI
KONTROLA,
REVIZIJA,
INŠPEKCIJA
BELEŽNICA,
ZVEZEK,
ZAPISNICA
JUPITROV
SATELIT
LIVADA,
TRAVA
OB
HIŠI
Portal Savinjske dolina
		MINI SLOVARČEK:
X. /* f\ f 1 [j f	■ /f a i	ANANKE- Jupitrov satelit SAN- reka na Poljskem, pritok Visle ŠIROK- Slovenski pesnik- Albert BURE- ruski hokejist- Pavel
	WB	
OBMOČNO ZDRUŽENJE
RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline
Na trgu 20, Mozirje,
Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590
VABIMO
vas na krvodajalsko akcijo,
ki bo v sredo, 14.1.2009,
od 7. do 12. ure v Gostišču grad Vrbovec v Nazarjah.
Zaradi pomanjkanja krvi vljudno vabljeni!
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
\______________________________
Napovednik dogodkov
•	Petek (9. januar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Malica v vesolju
•	Petek (9. januar), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje
Futsal tekma • KIVI N Nazarje Glin: KM N Cerkvenjak
•	Sobota (10. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje: Vrani Vransko (člani)
•	Nedelja (11. januar), ob 13.15. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma ■ Nazarje Input: Vojnik (mladinci)
•	Ponedeljek (12. januar), ob 9.00. Občina Ljubno
Podjetniška delavnica SAŠA inkubatorja___________________
•	Sreda (14. januar), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji
Pravljična ura za otroke: Kopač in skakač________________
•	Sreda (14. januar), ob 18.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Pravljična ura za otroke: Ljubo doma, kdor ga ima
•	Sreda (14. januar), ob 19.00. Gostišče v gradu Vrbovec
Planinski večeri: odprava v Kirgizijo
(Pik Lenin in Khan Tengri)_______________________________
•	Petek (16. januar), ob 20.00. Športna dvorana Mozirje
Koncert Bajage___________________________________________
•	Sobota (17. januar), ob 8.00. Parkirišče pred Motorčkom
4. tradicionalni pohod na Tolsti vrh_____________________
ŽIVALI - PRODAM	DRUGO - PRODAM
Prodam telico, staro 7 dni, sr., a. kontrola; gsm 031 /393-562.
Prodam brejo kravo - simentalko; gsm 031/565-114.
Prodam 2 telici v 9. mesecu brejosti; gsm 041/354-550.
Prodam teličko križanko - sr/ bbp, staro 3 tedne; gsm 031/ 400-479.
Prodam bikca limuzin, cca 110 kg; tel.583-54-53.
Prodam bika sivca, za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 051/427-480. Prodam kravo simentalko, za zakol - ugodno - cca 200 eur; gsm 041/ 354-638 ali tel. 583-51-15.
Prodam bikca čb., starega 14 dni in odjemalec silaže "bider"; tel. 584-51-10.
Prodam simentalko brejo; kupim bikca ali teličko staro do 10 dni; gsm 031/565-114.
Prodam domače peteline - različne vrste; gsm 031 /509-251.
Prodam 6 mesecev staro žrebičko, poni; gsm 041 /467-374.
Prodam okrogle bale in teličko 150 kg za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/793-530.
Prodam silažne bale; gsm 041/ 566-109.
Silažne bale ugodno prodam; tel. 584-50-86.
Izredno ugodno prodam trosed s foteli; tel. 03/583-27-57.
Prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem in foteljem, cena 100 eur; gsm 041/651-196.
Prodam smrekove in bukove deske- mizarske kvalitete; gsm 041/324409. Prodam smrekove deske, debeline 50 mm - mizarska kvaliteta; gsm 041/942-169;
Bukova drva, okrogla - prodam, cena 50 eur/m3, možna dostava; gsm 041/783-963.
Štiristeberno dvigajo dim. 4,3 m x 2,4 m, 3,51 - prodam; gsm 031 / 202-859.
Avtomatski priklop za prikluč. kiper prikolice za traktor štore ter hladilnik gorenje - prodam; gsm 041 /217-
785.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim 10 dni starega bikca ali tel-	DRUGO - KUPIM
ičko; gsm 031/565-114.	• Plastične kole (ograjo) za travnik -
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brieo Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS D.O.O, Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. PRODAM OPREMO ZA ROČNO AVTOPRALNICO
in omogočanje najema prostora za pranje vozil na Bencinskem servisu (Petrol) v Gornjem Gradu; gsm 051/806-054.
Žmavc Mojca s.p, Spodnji trg 34,3342 Gornji Grad.
VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p, Zavodice 1,3331 Nazarje. RAČUNOVODSKE STORITVE
strokovno in po ugodni ceni. Vodenje 2 meseca brezplačno, dodatni popusti! Gsm 041/429-755.
ASU Suzana Urbanc Renko s.p, Ljubija 95,3330 Mozirje.
kupim; gsm 041 /783-630.
Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031 / 491-381.
Kupim bočno traktorsko kosilnico in registrirano avtomobilsko prikolico; gsm 031/774-520.
VOZILA - PRODAM
Prodam golf III diesel, let. 1995, servo volan, centalno zaklepanje; gsm 051/311-857.
Prodam citroen zx, leto izdelave 1995, reg. do 28.9.2009; gsm 031 / 253-206.
NEPREMIČNINE
Prodam parcelo na lepi sončni legi - 1.080 m2; gsm 051/314-289. Oddam stanovanje 42 m2, v Mozirju, s 1.2.2009; gsm 041/319-166. Mlada družina išče (v najem) stanovanje ali manjšo hišo; gsm 041 /414-729.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Izbrali ste občana/ko leta 2008!
Končni vrstni red glasovanja za naj občana(ko):
-	Občina Mozirje:
Anton Puncer, Loke pri Mozirju 19 (165);
Lojze Plaznik, Ljubija 127 (138);Andrej Rak, Brezje 28 (I I);Andrej Klemenak, Hofbauerjeva ul. 16 (2);Jakob Presečnik, Podvrh (l);Jure Repenšek, Na tratah l/a (I).
-	Občina Nazarje:
Sandi Grudnik, Zadrečka c. 17 (134);
Franc Burger, Lačja vas 22 (68); Franci Kovše, Samostanska pot SO (10); Suzana Hebar, Zadrečka 19 (2);Aleš Burger, Lačja vas 22 (I).
-	Občina Rečica ob Savinji:
Stanko Gasparič, Sp. Rečica 73 (190);
Dr. Ida Kramer Pustoslemšek.Varpolje (13);Jože Grudnik,Sp. Rečica 34 (4);Jože Skončnik, Rečica 51 (4); Anica Krefelj, Rečica (I); Drago Poličnik, Rečica (I).
-	Občina Ljubno:
Martin Pušenjak, Ljubno (19);
Primož Piki, Janezovo polje I (16); Hermina Vozelj, Foršt 44 (9); Marija Prušnik, Savina 75 a (2).
-	Občina Luče:
Verica Rakun, zdravstveni dom, Luče (22);
Jože Pančur, Krnica 25 (15); Anita Lakner, zborovodkinja (6);
-	Občina Solčava:
Alojz Lipnik, Solčava 17 (13);
Aleksander Ošep, Podolševa 7 (7); Romana Lukovič, Solčava 10 (2); Marija Klemenšek, Podolševa 25 (I).
-	Občina Gornji Grad:
IrenaTiršek,Attemsov trg 21 (93);
LojzeTernar,Trosek 51 (36); Mija Repenšek, Zg. Dol 51 (12); Jože Pustoslemšek, "Prosek 66 (10); Marija Stankovič, Novo naselje 28 (4); Marica Štorgelj, Dol 46 (4); Jože Ugovšek.Tičjek 12 (3); Jani Mavrič,Attemsov trg 27 (I).
rA .	^
y ^ob'čar^ka) 2008
O °
v TERME
SNOVIK
„ ckosvet termalnih užitkov
Izžrebanka sedmega kroga, ki prejme dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik, je: MarijaTevž, Otok 20, Gornji Grad.
Dobitnica glavne nagrade, nagradnega bona za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini, je: Milka Hudales, Rečica 29, Rečica ob Savinji.
Celje - skladišče D-Per
5000023791,2
COBISS 0
atiiiii jjjSjj aMij/ulub
13. BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT PRIJATELJSTVA V LOGARSKI DOLINI
Rekorden obisk kljub mrazu
Tradicionalni božično-novoletni koncertje pred-	Podbrežnika Happy band je dajal okvir dogodku,	ka Logarska dolina, ko seje od tal dvigovala
zadnji dan lanskega leta ob hotel Plesnik privabil	Fantje Slovenskega okteta v spremstvu pianistke	barvasta ogrlica plašnega ognjemeta. Brez
veliko število gostov iz Zgornje Savinjske doline,	Urške Vidic so zapeli najlepše praznične pesmi	hrupa, v sožitju z zvezdnim nebom so prasketale
Celja, Velenja in od drugod. Za rekorden obisk,	in nekaj novih. Oliver Dragojevič je kljub mrzlemu	tudi male kresničke v rokah nekaterih, ki so vztra-
skoraj 3.000 ljudi, so poskrbeli odlični izvajalci	zimskemu večeru izvedel več kot uro dolg koncert,	jali prav do konca, skoraj tri ure dolge zabave,
programa in lepo vreme. Nastopili so otroci iz	kije bil zaključen ob zvokih pesmi Marka Slapni-	Tekst in foto: Jože Miklavc
Osnovne šole Solčava, Happy band, Slovenski
osrednji gest Oever Drcgcjevic	‘% '	' ST
Domiselne predstavitev malih božičkov je nep-	|§j~y J:	L f	’F
ansambel	I,
so z izborom
Franci Podbrežnik je kot smučar Gorza šegavo vodil koncert
Božiček je razveselil otroke, svoje male božičke iz Solčave
AiBlBKJjft IŽUJ. ŽElJe