TELEFON: BARCLAY 6189
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL
Mehiki se bližajo težki časi.
MEHIŠKI VLADI PRETI OD
ŠTIRIH STRANI NEVARNOST
Predsedniška nominacija je oddaljena le trideset dni in govorice o revoluciji naraščajo. — Štiri skupine nezadovoljne. — Morones duševn/: povzročitelj atentata.
WASHINGTON, D. C., 14. feb. — Prihodnjih
i ricleset dni bo usodepolnih za Mehiko. Ker manj ka manj kot en .mesec do časa, ko se bo sestala narodna konvencija, da nominira stalnega naslednika generalu Obregonu, more !e neprestana ču~ ječnost preprečiti izbruh dejanske revolucije.
Navarnost prihaja od štirih dobro definiranih strani ob istem času, — namreč od verskega elementa, starih reakcijonarjev in časov Porfirija Di-aza, delavske skupine ter agrarcev. Ce bi se slučajno dve a] i več skupin združile, da napravita skupno akcijo proti vladi, bo postal položaj dejanski resen.
Mehika je namreč v sedanjem času bolj ranljiva kot je bila prej. Ona ima sedaj začasnega predsednika, da zamaši nastalo vrzel. Obregon, kaLerega ro smatrali za enega dveh močnih voditeljev, ki ju je proizvedla Mehika modernega časa, je postal žrtev zavratnega morilca, drugi močni mož, prejšnji predsednik Calles, se je pa umaknil v privatno življenje ter prepustil vlado Portes Gilu, novincu in civilistu, da vodi naprej posle do prihodnjega februarja.	sigji
Luis Morones, prejšnji tajnik v kabinetu Callesa in glavar mehiške delavske federacije, se drži v samoti. On čuti, da je bil v glavnem odgovoren, da r.e je postavilo Callesa na odgovorno mesto in dosti je vzroka za domnevanje, da je hotel postati pozneje predsednik on sam. Na vsak način pa je odločno nasprotoval kandidaturi Obregona in ko je bil izvoljen Obregon, so on in njegovi tovariši prisegli osveto. Ko se je izvedelo pozneje, da je dobil njegov morilec orožje od nekega laborita, so nekateri agrarci obsodili Moronesa kot duševnega povzročitelja tega umora.
STRAŠNA USODA BELGIJSKEGA PROFESORJA NA VRAŽJEM OTOKU
Profesor, oproščen, a brez vsakega denarja, po 46 letih grozot na Hudičevem otoku, je sedaj popolnoma osamljen. — Spraviti ga hočejo nazaj v civilizacijo. —- Bil je profesor jezikov.
LOS ANGELES, Cal., 1 4. feb. — Danes so pričeli tukaj z napori, da pomagajo možu, ki je bil šest in štirideset let zaprt v najhujši jetnišnici na svetu.
SAMOMOR OSUMLJENKE
Vdova umorjenega policijskega uradnika W. Jacksona je izvršila sa-memor po daljšem zaslišanju.
WILLBMAXTIC, Conn., 14. februarja. — Mrs. William E. Jackson. v lova okrajnega detektiva, radi ko.j«»«ra umora bil stavljen po 1 obtožbo pomožni okrajni il<?-tekiiv Trenor A. Rice, je izvršila samomor včeraj. Njena smrt je sledila štiriurnemu podrobnemu zaslišanju pri inkvestu glede smrti njenega moža.
Qblasti so izjavile, da Imajo iij«HM> sporočilo glede smrti .njenega moža.
Xjfiut smrt je dostavila nadalj-no tragedijo k se n z a c i. j o n a 1 u eimi z&sHšavanju, ki je sledilo razkritju Jacksonov* ga trupla v kuhinji doma na Quarry St. v noči 29. januarja. (V pa Itiee dejanski krije neko žensko .kot je že večkrat namignil izza njegove aretacije dne 3. februarja, po pogrebu nmorje-nega moža, je odstranila smrt Mrs. Jackrion nekaj skrivnosti, fcajti preostala je lo «e njena št iri j jset let -stara hčerka, Jua-
b:l otitožen umora po v pondeljek in ker se v
okrajni jetnišnici v Brooklvmi. Or. ni bil poklican včeraj k inkvestu. katerego je imel coroner Arthur Bili, a bila je Mrs. Jackson n tudi Juanita. Coroner Bill in Mrs. Jackson sta bila skupaj eno uro in deset minut in nato je bila :a.-l šana Juanita dalj kot petdeset minut.
Obe .'»ta se vrnili domov. Mr. Ada Andrews, neki sosed je prišel na obisk. V>i trije so sedeli v ku-liinji. Nekako ob Četrt na pet se je Mrs. Jackson dvignila, da od de navgor. Iz veže je j>oseg]a za vrata ter privlekla ven s prahom pokrito puško. Xjen mož jo je bil prinesel domov pred dvemi leti.
Mrs. Jackson je odšla v prvo lad^tropje ter stopila v kopalnico. Eno uro pozneje so jo našli, laslonjeno na stol ter — mrtvo. Eno samo šibro, v premeru* navadnega svinčnika, so našli v njenem srcu.
Kice je bil intimen prijatelj umorjenega moža.
To je Paul Laraont, belgijski državljan in prejšnji učitelj jezikov na londonskem vseučilišču.
Jetnišniea je Hudičev otok in njen pridatek. kazenska kolonija St. Laurent de Maroni v francoski Gvijani.
Pred šestimi leti je Lamont, star takrat 72 let, končal svojo sliriilestlotno kazen radi ponarejanja ter bil zopet prost. Danes pa je bil gotovo jetnik kot je bil ob kateremkoli času tekom štiri-d est ill let ječe, soglasno z nekim sporočilom na belgijskega poslanika v Washington*!, katero je podal Amerikanee Allison-Booth, ki >e je vrnil iz francoske kazenske kolonije.
Allison-Booth se je izkrcal v Los Angeles, potem ko je prevozil pol ipota krog sveta, da se vrne nazaj v Združene držav-e. Bil je drugi častnik na nekom dobavnem parniku, ki j? vozil med Xe\v Vorknm ter ♦tropičmmi kolonijami. Pustili so ga zadaj v St. Laurent u 'ter je preživel tri meseee. tekom katerih je čakal na prihod prihodnjega parnika.
Seznanil .se je s številnimi tisoči mož. katerim se ne dovoli, da-bi živeil ali umrli in tudi s Pau-lom Lamontom.
Nesreča Lam o rit a ga Je tako Manila. da je takoj po svojem po-vratku pisal belgijskemu posla-niku.
V pismu se glasi, da ne dovoljuje franeo.-ka vlada nikakili skrilo v za povratek jetnikov, po do vršenju njih kazni in da je Lamont dejanski stradal celih šest let. z nikakimi izgledi, da bi zaslužil toliko, da se vrne v civilizacijo. predno bi umrl.
— Mož je star 78 let. — se glasi v pismu. — Preje je bil profesor jezikov na londonskem vseučilišču ter je ohranil svojega finega akademskega duha. kljub grozotam preteklih šest in štiri-lesetih let.
7 GANGSTER JEV USTRELJENIH
Napadalci, ki so se izdajali za policiste, so zapo-vedali sedmim gang-sterjem stopiti k steni ter so jih ustrelili.
CHICAGO, 111., 14. febr. — Zločinska tolpa, k oje člani so se izdajali za policiste, je napadla danes glavni stan Moranove gange, ki je zbirala v neki garaži na North Clark Street.
I\f> so Stopili v garažo, so napovedali sedmini gangsterjein. naj stopijo k steni. Ko storili, kur jim je bilo zapovedano, je pobilo več strelov, in v«seh sedem ganpr-sterjev se je zsrrudilo mrtvih na tla.
Xapadalci so imeli uradna znamenja. Nekateri so imeli celo uniforme. Pobegnil: so brez sledu.
Pri leni gre za boj med dvema gangama, ki konkurirata me I seboj pri j»ro hijj opojn'h pijač.
NOVI GENERAL SALVATION ARMADE
Armada je izbrala Hig-ginsa kot naslednika generala Bcotha. — Evan-gelina Booth je dobila le sedemnajst cd devet in petdesetih glasov. — Spor se bo sedaj tikal financ.
ZAGREB JE POPOLNOMA ZASNEŽEN
V glavnem mestu Hrvat-ske leži sneg šest čevljev visoko. — Prebivalstvu je pričelo manjkati živil. — Noben vlak ne vozi.
ZACREB, Jugoslavija. 14. feb. Mesto je že tri dni popolnoma zasneženo. Železniški promet počiva. Vozovi cestne železnice že teden dni 7ie vozijo.
Zagreb je popolnoma odrezan od ostalega .sveta.
Prebivalstvu je začelo primanjkovati živil in kuriva. V predmestjih leži ponekod sneg še*t čevljev visoko.
Trije vlaki, ki so odpeljali pred par dnevi proti jugu", so obtičali v snegu. Organiziralo se je posebno reševalno moštvo, ki preskrbuje potnike z živili.
Brzovlak, ki je vozil iz Beograda. je ostal na progi. Vsi vlaki, ki so poskuša 1 i včeraj zapustili kolodvor, so se morali vrniti.
lilItalija, 14. februarja. — Danes zjutraj je začelo tukaj snežili. Večini prebivalstva se je nudil prizor, kakoršnega niso videli še nikdar v življenju.
V Benetkah je znašala "temperatura sedem stopinj pod ničlo (Celzija). Ves dan je snežilo. Kanali so zamrznili.
DUNAJ. Avstrija, 34. febr. — Med revnimi >l'»ji je izbruhnilo tako veliko pomanjkanje, da je vlada otvorila javne kuhinje. Kjer deli brezplačna kruh in čaj. Bolnišnice so prenapolnjene.
PARIZ. Francija. i>4. febr. — Pri Montereau. ki je oddaljen le petdeset milj od Pariza, je zamrznila Seina. To se ni zgodilo že 34 let.
Včeraj je v Parizu umrlo petnajst oseb vsled mraza.
XIZZA. Francija. 14. febr. — Tukajšnja okolica, kamor hodijo ljudje pozimi na letovišče, je pokrita s snegom i:i ledom. Snega ni bilo tukaj že 140 let.
Brzojavne in telefonske zveze so prekinjene.
IZGNANI TROCKI JE STROGO
ZASTRAŽEN V CARIGRADU
Trocki je strogo zastražen v Carigradu. — Prejšnji sovjetski voditelj je v poslaništvu kot v kaki je-C1- — Turška vlada ni hotela prevzeti nadzorovanja izgnanca.
CARIGRAD, Turčija, 1 4. feb. — Leon Trocki je dospel včeraj semkaj v spremstvu svoje žene in dveh otrok na sovjetskem parniku "Iljič" ter je bil takoj preveden na rusko poslaništvo, kjer je prejšnji vrhovni povelj nik rdeče armade pridržan kot jetnik.
Turški uradniki so sporočili, da so potni l>Ti Trockega v re li; i>i da potuje pod imenom "Sejbrov".
Neki ruski vojaški ata.šej. ki .:< dospel pr»- i kratkim semkaj i/. Ar,-gor", je oeividno dobil naročil«-, naj spremi Troekega v sovjetske poslaništvo v turškem glavnem me stil, vendar pa ni bilo mogoee izvedeti za eas tega prevedenja.
Naloga nadzorovanja Troekfga je poverjena tak > tukaj ko: v A-i gori edinole sovjet-kim uri i.likom. Dovoljenje Turčije, da sprejme izgnanca, je bilo več ali man; prisiljeno, vendar ]>a ni^o hot-Je turšk«* oblast i prevzeti skrbi nad/. -rovanja izgnanca.
Zas!oj.-nikn .V>o<-ia'ed I*ress j. bil i/, uradnega vira naznanjen prihod Troekeg.i v Carigra<l.
Čilenka si i« vzela življenje.
Deset ljudi živi v eni sobi.
LONDON, Anglija. 14. febr. — Mala >>oba v Dayton Park, dolga 15 čevljev in široka dvanajst, ima 10 stanovalcev, moža, ženo in usem otrok.
Kanonski čoln nasedel.
Dvoboj med časnikarji.
PARIZ, Francija, 14. febr. — Pištol n i dvoboj med žurnalisti je bil danes posledica napačnega komunikeja. katerejra *>e je objavilo pred kratkim glede zdravja maršala Foeba.
Oba udeleženca sta ustrelila v zrak. Pozneje sta se spravila ter pila skupaj vroč rum. Dr. Deve-nlere, eden zdravnikov Focha, je bil priča "dvoboja".
• i " ■ ■ ... .
LONDON, Anglija, 14. feb.— Iz Ilong Konga se je danes sporočilo,^ da je zadel angleški kanonski čoln "Moth" na skalo v Werit River, osemnajst milj pod Vueovom.
Pershingova bolezen.
PARIZ, Francija, 24. febr. — General Pershing je bil tudi danes v svojem stanovanju v hotelu Crillon. Poročevalcu United Press je rekel, da ne bo odšel prej na prosto, dokler popolnoma ne o-kreva.

LOXDON. Anglija, 14. febr. — Odstavljen j u generala P»ram\vell Boot h a kot načelnika Salvation Army včeraj zvečer je sledil proti polnoči odločen poraz ameriške ga kandidata za najvišje mesto. Commander Evengeliue Booth je dobila le Sedemnajst glasov pr;;, dva in štiridesetim, ki so bil; oddani za Edvarda John Iliirginsa. načelnika štaba, ki je postal sedaj general vsi cd sklepa visokega sveta.
Zgodaj danes zjutraj pa so informirali pravni zastopniki generala Boot ha list "World", da on ne bo privolil v pravomočnost včerajšnjega sklepa in da se bo bo-il proti temu v sodišču.
Finance Salvation armade se i-j vedno nahajajo pod kontrolo generala Boot ha. "World" je bil informiran, da jih ne bo spinstil i/, j svojih rok ter se zanesel na "Deed Poll" svojega očeta. Definitive i razkol v armadi pre*i vsled tega radi tega stališča generala.
Neposredno po odstavljenju generala se je pričel .boj za izvolitev naslednika.
. , ■ ... . &H . .Ji
V ložirski hiši na 88. cesti v New Yorku se je včeraj zastrupila s plinom '22 let stara Ana Mores i/, Chile. Truplo je našla hišna gospodinja, ki je postala pozorna vsled smradu po plinu.
Nemci iščejo zavezniškega nasveta.
PARIZ. Francija, 14. febr. — Nemčija še nadalje predlaga dokaze. da zmožna plačevati sedanje reparacijske pristojbine.
Dr. Carl Melchior. alternativni delegat, je povdarjal nasprotno ;rgovsko bilanco in nezadostne indnstrijalne povratke na zunanja posojila Nemčije. Opisal je tplosni učinek plačevanja na Dawesovem načrtu na nemško industrijo in bančne posle v splošnem.
Zavezniški delegati ho bombardirali dr. Melchior ja z različnimi vprašanji.
Dva naroda ratificirala pogodbe.
ATENE. Grška, 14. febr. — Poslanska zbornica je včeraj zvečer ratificirala Kelloggovo proti-vojno jjogodb i.
VARŠAVA, Poljska, 14. febr. Senat je včeraj ratificiral Kelbg-govo oroti-vojno pogodbo.
Wales bo obdržal konja.
LINDBERGH SE PRIPRAVLA NA POROKO
^ LONDON, Anglija, 14. feb. — Čeprav prodaja princ ib Walesa svoje hleve, je vendar obdržal konja. ki se imenuje Just an L.lea. Glasi se. da je "to dejstvo spomina vredno, ker je ta konj ♦ lini. s katerega ni princ dotsedaj še padel. Vsled tega ima posebno pie-teto do njega.
VOJAKI, ft A ROČAJ TE SK K/ "OLAR NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DN~TnTlK v -1 MER1KJ
Lindbergh lahko opremi celo hišo z darovi, ki se nahajajo sedaj v muzeju. — Miss Morrow si je ogledala darove.
ST. Lor IS, Mo, 14. februarja. \ es isvet bo mogoče prispeval k opremljen ju doma Oharles Lind-bergha ter njegove neveste Miss Ane Morrow.
Znanega letalca sr> tako obsipali z darovi iz celega sveta, da bi lahko takoj pričel gospodariti s Hvojo nevesto, če >bi hotel.
Vprašanje pa je, Če bo Lind-be-gh privolil v to, da se razbije njegovo zbirko, ki je sedaj svetišče tisočih v tukajšnjem Jeffer-son MenioriaL
Zbirka obsega dejanski vse potrebno za dom. z izjemo peči.
Neko mesto je dalo Lindberghn srebrno jeililno orodje za 197 ljudi.
— Od titsoč in tisoč ž«nsk, ki so videle to srebrnino, — je izjavila kuratoriea. muzeja, — je bila MKs Morrow edina, ki ni rekla, kako srečna bo nevesta Lind-bergha.
Tukaj je na primer tudi osemnajst karatni zlati dresser za bodočo .Airs. Lindbergh. Ta drea,er .je podarila kempanija, ki je <lo-bavila "spark plugs" za motor "•St. Louisa".
Nešteto je še drupih predme- ( tov. ki imajo vsi zgodovinsko vrednost. Vse kaže, da se je likovnik dobro založil.
Mellonov sin poškodovan.
HAMILTON, Bermuda, 14. februarja. — Paul Mellon, sin ameriškega tajnika Mellona. se nahaja v Princess hotelu, ker je bil poškodovan. On in njegov tovariš sta se nekaj sporekla na izpreho-du ter konečno celo stepla.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujem' nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku
v Jugoslavijo
Din. 600	................$ 9.30
" 1,000	................$ 18.40
2,500	................$ 45.75
" 5,000	................$ 90.50
" 10,000	................$180.00
Lir
▼ Italijo
100
200 S00 500 1000
$ 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v cmeriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30, — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede način«
nakazila.
izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA\ PRISTOJBINO
3AKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	. NEW YORK, N 1
Telephone: Barclay 0380
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
G^ff A Ct TWT A	A
■■IjAO IN AxvUJJA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act cf Congress of March 3, 1879 ___NEW YORK, FRIDAY,^ FEBRUARY 15, 1929. — PETEK. 15. FB3EUABJA 19-9.
f ""J' " ..............
I Največji slovenski dnevnik 1
!	v Združenih državah
Velja xa vse leto ...	$6.00	2
P Za pol leta.....$3.00	§
fe Za New York celo leto -	$7.00
fi Za inozemstvo cePo leto	$7.00	W
ft-----------JS,
TELEFON: BARCLAY 6189 N0,39 — žtev-
GLAS NARODA
(BLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Jrtnk SaLser, President	Louia Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officer«: B2 Cortland t St.,__Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays. _
Za celo leto velja list za Ameriko Za New York ta celo leto ~..$7.00
in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta.......................—$5.50
Za pol leta ...............................£3.00 Za inoeemstvo ta celo leto „..$7.00
Z* četrt leta ..........................$1.50^Za pol Uta -------------------------»3.50
Subscription Yearly $6.00__
Advertisement on Agreement.	_
"Glas Naroda1* izhaja vsaki dan izvzemh nedelj m praznikov.
Pon»>i brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj ae blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivalifiče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay 6189.
PRISELJEVANJE
bil . . . poslušalstvo,
''.iko/v.nii stopi-<H*Mitin ArnerikanH i 11 profcsijonal-iii patrioti so zopet izvojcvali zmago.
Pn-d kratkim je senatni- Nye iz Severne Dakote vložil r«'x»lm-iju, naj se odpnli že vsaj za eno leto določba, ki ><» tii'e ph-menskega izvora priseljejieev.
! )oi<i- ha naj bi bila torej šele po enem letu ali pa p"-y.neje vključena v priseljeniško poslavo.
Uesolueiju je bila poverjena posebnemu odboru zveznega s< nata, ki se bavi s priseljevanjem. 3*o kratkem pre-ud ark ii je odbor Nyevo resolnei jo zavrnil.
Predsednik ('oolid^e oziroma njegov naslednik Hoover bosta d« dor bo vzakonila, nakar bo dne 1. julija avtomatično postala zakon.
Senat se bo »Mliiodil dne 2. nsarea ter se ne bo vee bavi 1 s to zauevo.
"Kakšen čudež bi
■ • *
ki bi ne kašljalo."
Pravi MORRIS GEST,
svetovnoslavni producer "The Miracle'' in tudi Balieffovega "Chauve Souris".
11 Večkrat sem stal med kulisami ter opazoval nesrečne igralce, ki so se borili proti valu kašija. Nadlegovanje poslušalstva in presenečenje kašljajočih je ustvarilo neprijetno situacijo.
"Peggy Wood in Eddie Cantor smatrata rezki tobak kot poglaviten vzrok kašljanja v gledališču. In priporočata OLD GOLDS. Jaz se jima pridružujem. . . kajti OLD GOLDS so najbolj mile in pripravne za moje grlo. Če bom še kdaj spravil na oder "The Miracle" bom dal z vsako vstopnico zavojček OLD GOLDS. . . da bo gledališče mirno. In kakšen čudež bo to!"
Zakaj ni
kašija v celi kari?
*
OLD (iOLI) cigareto so delane iz SKC NOL1STA-STEGA tobaka, najfinejšega, kar ga raste \ naravi. . . Izbran po svilnosti in zrelosti iz osrčja to-bakove rastline. . . Postaran in omiljen posebno dolgo v eorkoti srednje julijskega solum. da je zajamčena ta medu podobna miloha.
pojejte čokolado
C.,pyu-. P. Lorfllard CV>., fstanovljena ITfifl
nažgite OLD GOLD . .
in uživajte oboje!
Razlastitev slovenskih kmetov.
Jugoslavia irredenta.
\ i	li-	*	• i	i tevali tudi zs.se delež od državne- ni kov i.ki-ah nemškim
\ >pIosiH-ui prt vlaclui«' v s< natu lniienie, da so seda-	- m i- •	. ■ ,
'	konta, je g. .Mussolini prepustil j zadosti dra^o
njihovemu društvu
)i.j<* kvot ne določbe pravične ter da odgovarjajo vsem za btevain.
St* n; kaj preostaja. < V bi Coolidge Hooverju prepustil |»!'oklamacijo j^lede novih kvot, bi se morda kaj iz-premeuilo, kajti Hoover smatra, določbe za nepravične.
< eprav je postava navidez mandatoma, vsebuje vendar toliko nasprotij in nesoglasij, da ima Hoover dovolj vzroka za premislek.
Senatni otlbor je zopet jasno dokazal, da noče rešiti, i-i ■ i ,	• < i
. r ...	. 1 J	. '	L1 Pnliki razlozil. da pomeni ''na-! Mussolliiiju neki fašistov.ki žu
jnisi-ijeiiiskega vprašanja na znastvem, gospodarski in cionalna bonifikacija" naselitev ! „i ,)rav te <lni. ko v tpk„ ]>(
pravični podlagi.
Nasprotniki tujezemcev si na vse kriplje prizadevajo, «Ui bi čimprej priseljevanje popolnoma zaustavili.
Seveda le priseljevanje iz gotovih d 'žela. Anglija je izvzeta.
Kar pride iz Anglije, je po njihovem mnenju najboljše. dovršeno in popolno.
Nova določba, ki bo stopila v veljavo, je v polni meri dosegla svoj cilj.
Naj navedemo samo dva primera. Priseljevanje iz Nemčije se bo zmanjšalo od 51,000 na 24,000, dočim se bo lahko priselilo iz Velike Britanije vsako leto b5,000 oseb.
Dosedaj je znašala kvota za Veliko Britanijo 34,000.
Ko je bil bodoči predsednik Hoover še trgovinski taj-
ni Lavisoin, da izve.le bonifikaei-, bojovnikov. Ja razlasti zemljo, jo. V obmejnih krajih ne pride j kjer hoče izvesti bonifikacijo. Za-v pošle v .samo gospodarska bon if i- kaj Nemci z Južnega Trola so za kaeija, temveč v prvi vrsti tako-1 Italijo. (Oavda midi na koman-' men'nana nacionalna bonifika-j dirane obl.ske Tiroleev v Rimu; caja." Generalni tajnk društva najznačiIn -jši je prihod dveh neni-i t al: jan.sk i h bojevnikov je ob tej i ških <rodb. ki .,o jih pri-peljali k
pa-
je v teku pole-
italijanskih kmetov na zemljo, ki; mika radi razlastitve.) Nemci hoje bila doslej nemška.	I če j o pre ] .svetom ustvariti n »ve
Tudi na Primorskem .so fašisti jnarodne -nike. ti.ti Xemci. ki večkrat iznešli vprašanje "nacionalne bonifikacije." Društvo biv-j ših bojevnikov vo.li izsnŠevanje
Cepičkga jezera v Istri. Xa pri-dobljeno zemljo bodo prišli italijanski koloni. To društvo zahteva tudi državna imetja v Prestranku in Lipniei. da bi na njih naselilo italijanske kolone. V t<-ku je torej sistematična kolonizacija slovanskega Primorja in nemškega Tirola. podprta z izseljevanjem domačega življa.
Proti novemu nasilju na Tirolskem so vstali vsi Nemei v Avstriji in Nemčiji; dvignilo -e j- časopisje vseh strank, časopisne agen-ture so dale v svet vest in celo brezžične postaja stopile v službo nemške nacionalne obrambe. Tako enotnega in spontanega nastopa svet menda še ni videl. Kaj takega fašisti niso pričakovali. Nemški protest jih je spravil > tira. Oglasil se je "Giornale d'Italia/' glasilo zunanjega ministrst-
v *
va. Članek je očividno inspiriran, p sneli so ga vsi fašist ov.sk i listi. "Giornale d'ltalia" ni povedal nič nwega: Virginio Gavda je ponovil stare fraze o suverenosti Italije in o zadovoljstvu nemškega prebivalstva pod Italijo. Ostro polemičen ton članka kaže. da j° postala kampanja radi zatiranja narodnih manjšin Mussolini ju zelo neprijetna in da ne more več preko nje.
"Giornale d'Italia*' ne more za-! nikati vesti nemških listov, pae pa| le ugotavlja, da Nemci pretirava-j jo. Gre razlastitev 180 hekta-1
so razlastili celo Poznansko; Nemei niso naseljevali na italijanskem Tirolu zdravih in krepkih delavcev (kakor delajo sedaj Italijani.) pač pa revmatizma polne civiln* ju vojaške vpokojence. Ta n >\^ nemška agitacija odkriva "mizernega in neozdravljivega proti-italijan-skega duha rdečih, črnih in modrih Nemcev."Toda ne razburjajmo se in ne dramatizirajmo dogodka!" Proti ti nemški agitaciji bi morali: protestirali predvsem nemški kmetje na Južnem Tirolskem, ki se redijo o.l t žkih milijonov, ki ji!i italijanska vlada tro ; si na Južnem Tiro-lkem. Ko ji ičlankar še povedal, da hoče Italiji na Južnem Tirolskem postavit "italijansko civilizacijo*' pror "nemškemu barbarstvu'*, napra vi t.le zaključke: 1. Italija se m gane s svojega mesta, svoj pro Igrani bo izvedla do konca; 2. čim ! bolj bo.lo Nemci vpili proti nas: lju na Tirolskem, tembolj bodo fa šisti pritisnili na nemško prebi vaLstvo. To je prav ista grožnja | ki jo je pred časom izrekel M us solini v odgovor mon. S°iplu.
Nič manj brutalno odkrit ni bi | tajnik d uštva bojevnikov, ko ji izjavil, da zalaga društvo najve< denarja prtev na Južnem Tirolskem. da tako preskrbi tla novin italijanskim kolonom. Nemei b se ne .>meli jeziti, ker bodo novt kolonije, ki jih sestavljajo Itali jani, bolj izobražene kakor one Nemcev in pripomogle h gospo darskemu procvitu dežele. To b( pač v korist nemškemu prebival
^ Veliko Noč
*
Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez.
Za pravočasno izplačilo se obrnite pravočasno na —
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York City

S Peter Zgaga
V BLAGOHOTNO SVARILO
vsem tistim zakonskim možem, ki rtrežejo svojim boljšim polovicam po življenju.
Se.Jaj se pa začne zgodba v vsej svoji pošastni grozoti.
Toda. kje naj bi Korle Potecin uvedel, kdaj bo klenkniJa njegovi dragi zadnja nra 1
N\<- lažjega kakor to.
Dandanes so ljudje na svetu, ki natančno uganejo, kdaj bosra solnce in luna mrknila, koliko jar-dov je ml zemlje do solnea, kakšen je bil [>rvi človek na -.vetu itd.
Pa da bi taki ljudje ne uganili, koliko tednov oziroma mesecev je ni-o jenih Marjanci Potecin.
So j:a ie drugi ljiuljt- na svetu, ki še vse več ::i bolje vt*ii » kakor učenjaki.
T<> sa eopernikt in coj>erniee. v katere je Korle Potecin veroval bolj kakor v zveličan je svoj'* pre-gre.šne duše.
Fiaš v njegovem bloku je stanoval tak copernik. ki je za pet d se t centov kar iz zvezd prerokoval n-so i ) človeško.
Xaro.l je kar vrel k njemu.
< 'opernik je imel ponosno ime Mr. ("ospidotzzio ter je bil najbrž biškejra pokolenja.
Kakor vsi eoperniki, je imel f-r-ne muštaee poii nosom, na bra.li pa eni brbue iti grdo j" gledal k<>t sama pošast peklt-nska.
K njemu .se je torej odpravil Korle Potecin in mu razložil -,vo-jo željo.
Prišel je bil ponoči, ko je bilo na i Prvo. Ave. najbolj zvezdnato nebo.
Gospod Cospidozzi mu je pojasnil. da mora zadevo preštudirati ;n naj pride naslednjega dne popoldne.
—	Popoldne ni zvezd — je ugovarjal Potecin. — zdaj poglejte.
Cospidozzi mu je pojasnil, da ima on tako moč in oblast, da vidi zvezde tudi podnevi in pride včasi tudi z luno v dotiko ter je tam. odk<> ler je on. dosti takih.
Poseben dar za gledanje zvezd ob belem dnevu da imajo pa tisti njegovi rojaki, ki ->o promovirali na visoki šoli pri Kobaridu leta 1918.
Naslednjega dne je bil točno ob določeni uri pri profesorju Cospi-dozzi.jn.
Vsi učeni ljudje -^o namreč profesorji, tudi Cospklozzi je b;l.
Mi ameriški Slovenci smo dali v tem pogledu svetu edinole profesorja Zimo in še par jih je. ki ^i pa ne prisvajajo profesorske časti.
Toda kakšna razlika med Zimo in Oospidozzijem. Zima je ob ;aki priliki v kvarte pogledal, dočim se je profesor Oospidozzi ob be-leui dnevu zazr! v zvezde m-be^ke.
In iz zvezd je čital preplašenemu Korletu Potečimi »ledene strašno razodetje:
—	Dan njene smrti je tako oddaljen in nejasen, da ga ne morem ugotoviti.
Potecina je kar pretreslo, tako rad je imel svojo ženo.
Položil je še petdeset centov na mizo in sili! v b i s*tr ogleda :
—	T. nekaj pa vendar vidiš. Že vsaj tisto povej, kar vidiš.
—	O, dosti vidim, dosti, — je odvrnil čarovnik. — Posebno nekaj kar te bo jako zanimalo.
—Kaj je? — Kaj je? — je spraševal Potecin kakor na trn jih.
—	V zvezdah je zapisano — se .je glasil odgovor. — da se bo vdova Potecinka prihodnji predpust možila.
Potecin je padel v nezavest, tako se je prestrašil.
Vidite rojaki, taka strašna u-soda je zadela zakonca, ki je stre-gel svoji ženi po življenju. Ali bi se v takem slučaju ne izplačalo skočiti iz koie. ne pa samo pasti v nezavest. Jaz mislim, da ja. in zdi se mi, da «i tudi ti. dragi rojak. mojega mnenja.
Da bo pa zgodba tudi za moške nekoliko kraitkočasno. jo je trefca pravilno končati.
Zaitorej hom pa konec šele jutri oibjavil.
a,=i..i j ---juljl^:-^aaaa
da no odgovarjajo zahtevam in duliu časa.	il
r *
Ko je !>il Hoover imenovan na republikanski narodni,] konvenciji predsedniškim kandidatom, je obljubil, da se1 IB§>0 Za,vXel za Preklie določb glede plemenskega izvora. 11 ^e ga Coolidge ne l^o iirebitel, bo zanimivo opazova-j:
TRUE SAMOMORILNI POSKUSI V DVEH DNEH i
i
RHy|P|E£< ' ^-j	^	■	pi	• p
\ začetku tega tedna je spr jel 'skušala vreči z balkona v tretjem'1 neki budimpeštaiLski sanatorij v nadstropju na tla. Ko so tG pre- 1 EEpdravmŠko nego znano veščakinjo'prečili, je zavžila veliko dozo ve- 1 | v «mcHni obui. LiU Furedv, lepo- ronala in se je skoraj zastrupila. 1 t <<>,|k. je znana širom Madžar-j Jedva so jo zdravniki rešili že ja * ske in velja še posebno kot najlep-' našla povod dfl jp	a mafer r
dama v Budimpešti. Našli so 10 , - , , ,	1
z ran na »lavi na tleh Tekom Z ma m slcusala izvršiti .samo- }
zadnjega tedni je^kuSala^kr^ mor z °rožjem- Pri tem P» -si je 1 k:>tie Jjtr&rai izvršHi samomor, in PrLzad€ijala samo '^ko rano na I VM«. tri peta v dveh dneh. ^ glavi. Vseh treh smomorilnih po- j
Tržaškega pristaniškega prometa za 1. 1928
izkazujejo se fašistični li-ti proti j vsakemu pričakovanju z;t tri mi-[ lijone kvintalov več kot ga je bi-j lo leta I'H'T. Lani 51.973.026 kvin-I talov. ]ire<llanskim 18.931,625. — j Pravijo, da je Tnst sedaj za svoje ! zaledje ''pristanišče potrebe" in <i;i se bo letos v sedmem fašističnem letu za Italijo obrnilo vse na bolje, torej bo tudi Trst dosegel, kar hoče. to je svoj predvojni promet. — Pa ts*> bodo morda v kratic eni zbra'li k seji resni tržaški go-spodje deželnega gospodarskega sveta, in iz njihovih poročil bo zvenela zopet velika skrb za bodočnost Trsta, kateremu sedanje razmere odjemljejo upanje, tla bi si mogel urediti trgovske ]>oti tako. kakoar so bile nekdaj trdne.
Ivdo sodi prav o položaju Trsta. ali fašistične no vine ali gospoda mki svet. o tem ni treba razgovora.
Idrijske čipke.
Tečaje za čipke v Idriji. Čepo-varn. Dol-Otici, Cerknem in Bovcu je obdržala italijanska vlada in jiii izročila zavodu za posj>eše-vanje male obrti v frorlški deželi.
k j Lani je bilo v tečajih S25 čipka-rie. Srednja letna produkcija teh . tečajev je dosegla v zadnjem času vrednost okoli 40.000 lir. Čipka ric je v Idriji in v okoliških krajih s tečaji vred nad tri tisoč Pri omenjenem zavodu cenijo zaslužek črpkarie na leto na 1 milijon 800,000 do 2 milijona lir.
Trgovcev s čipkami je velfkih in malih kakih 15. Zraven ie še
i
nekaj oseb. ki razpečavajo slabej-še blago, kar je le v škodo dobremu imenu idrijskih čipk. Poročilo zavoda za pospeševanje obrti pravi, da se je v slednjem času ^ pokazal zastoj v razprodajanju idrijskih čipk. upa se pa, da je * le prehoden; ako .bi trajal, bo . j treba izboljšati trgovsko organizacijo. Resnica je ta. da starih dobrih čipkarskih časov ni več in ia?ki trgovci grdo izkoriščajo idrijske in druge čipkarice
90,000 OBOLELIH .Y.1 HR1PI
V Lotfeu in okolici je od nove-i ga leta zbolelo na liripi 90.000 . i ljudi. Vse bolnice so polne. Ker sr . ! tudi šole zaprte, so nekatere Jnj h preuredili za začasne bolnice.
ADVERTISE in OLAS NAROD J

SOVJETI, ANGLIJA IN AFGA |I J NISTAN Ig'ffj
ISoji v Afganistanu zanimajo ves svet, ker so .svetovno političnega pomena, daleč preko ozkega okvirja, v katerem se vršijo. To splošno domnevano ozadje in zveza pa je premalo pojasnjena in je ni lahko opazovati. Mnogo govori foieer za to, da .so zadnji dogoJki v Afganistanu samo faza v boju med Kusijo in Anglijo za prvenstvo, vloga držav j»a j'.* /elo tajinstve-na, Sovjetska vlada se boji, da bi vstaja proti Aman Ulahu posedla tudi v Turkestan, kjer je razlastitev, katere je izvršila sovjetska vlada jeseni v s vrh o ustanovitve državnih velepodjetij. V Moskvi tudi vedo, kako nevarno bi bilo za Indijo .sosedstvo močne na-roJne države ko se sedaj v Indiji bojujejo hudi boji ba osvoboje-nje izpod nagleSka jarma. Zato Rusija na vse načine podpira A-mani Flaha. Za Anglijo pa ima Afganistan pomen vmesne države med Indijo in Rusijo. Tretja in-ternacionala pa hoče postaviti tam f voje pmlstraže in se n^ straši ni-t so letovanja s kraljem. V svojih kombinacijah gredo komunisti h mnogo dalje. Z mrzlično naglico so v zadnjih l"tih zgradili več strategično važnih prog v Turkme-nistanu in Uzbekistanu, ter navzlic svojim zatrdilom, da hočejo mir, zgradili v sreJnjeazijskem vojaškem okraju celo vrsto utrdb. Letošnjo jesen, še pred dogodki v Afganistanu je vojni minister Vo-rošilov prepotoval to ozemlje, do-č'm se evropsko časopisje dalo speljati po spretnem manevru in poročalo senzacionalne vesti o tem, pravi, da so kljub velikemu pomanjkanju kapitala v Sovjetski Rusiji vendar še na razpolago sredstva za zgradbo sledečih prog, ki bi kvečjemu v bod'H*nosti bile go-f» podarili o rentabilna: Semipala-t i ns k—F runs1 (1450 vrst.) Au-1 j<'-Aala-Frunse <2."1 vrst.) Samsonov—Termes (202 vrsti,) Dju-ŠMinbe—Ternies (210 vrst) in še nekatere drug*. Pogled na zemljepisno karto pokaže, da vodijo vse te železnice v Afganistan.
Ternies leži čisio ob afganistanski m"ji. Oil drugih prog pa se cepijo zveze v to smer. Progo Se-mipalatin.sk—Frun.se se gradi obenem od severa in od juga ter je že gotova do Sergiopola. Sovjetska vlada pa s tem še ni zadovoljna, temveč namerava graditi veliko transkaspiško železnico cu A-leksandrova v Čardžui (1950 km), za kar skuša zainteresirati eelo inozemske Ir-mcesijonarje. Oficiel-no se pri vseh teh zgradbah govori o tem. da se hočejo ti daljnji kraji odpreti svetu, ter se posebno na-glaša možnost, da bi se v Uzbek:-stanu priredile velike plantaže za bombaževino.
Dasi o teh bodočih namenih ni dvomiti, izdaja vendar hitriea. s katero .-,e gra le te proge, tajne načrte sovjteske vlade. K temu je pripomnili Se, da sta bili pred kratkim poslani dve skupini političnih komisarjev armade v sred-
Poglavje o kolesih.
Noben vir naših interesov ni' ! tako neizčrpljiv kot človek. Vedno znova lahko na njem ugotoviš novo, nepričakovano zanimivost. Ce se v tramvaju prerivaš z drugimi sopotniki, boš našel, da obsto-t je ljudje v glavnem iz plee in' in trebuhov, masi;vn,ih neiprodor-! n:h teles. Če si ogleduješ človeštvo od zgoraj (mislim iz prvega ali drugega nadstropja.) boš našel, da so sfični slepo okrog tavajočim gobam, ki obstoje predvsem iz glav ali klobukov. Drugič lahko ogleduješ z občudovanjem Človeške j nosove in zopet drugič iščeš mo--dre oči, kakor iščemo spom-1 ladi vijolice. Xajbolj čudno pa j e . če odkriješ, da imajo ljudje noge, in svojo pozornost posvetiš tem čudnim nihalom, s katerimi nas je oblagodarila pri-roda. Ce opazuješ na cesti pešce, tedaj prideš do zaključka, da iz-! kazuje njihovo stopicajoče zibajoče so premikanje nekaj izrazito staromodnega skoroda arhaičnega. Izgleda kot da bi jahali ljudje na konjih. Če pešec vrši svojo dolžnost ali gre za človeškim napredkom, napravljajo n jegove n <ge komične pribe škarij, ki se odpirajo in zapirajo. Iz tehničnih in este-tičnih vzrokov bi Človek moral imeti mesto nog kolesa. Če bi bil človek iznašel Adama, bi ga bil gotovo opremil s kolesi, mesto z nogami. Človeška tehnika je tehnika koles; človek se ni nikdar potrudil, da bi iznašel stroj, ki bi imel noge, nasprotno ni priroda nikoli skušala iznajti res vrteča se kolesa. Priroda je iznašla kroglo in valjar. človek je zenostavil kroglo in valjar v kolo. Človek je več ali manj sestavljen iz valjev in krogel; Glava je krogla, telo valjar itd. A le otrok, ki se igra "va-lenje sodov," ima genialen dorni-slek, da porablja svoje telo kot valjar; in le mladič, ki naredi vrsto kozolcev, se povzpne do visoke tehnične misli, da se giblje kot kolo.
Cisto gotovo je res. da ima vsak človek svoje karakteristične noge. , noge. ki spadajo k njemu. Nahajamo kratke in dolge noge, suhe in debele, plešoče in težke, grob'3, plemenite, zoprne, gotske, baročne nosre in še dosti drugih. Če bi pa človek imel, kakor se zanj spodobi, kolesa mesto nog, bi to bila prav tako individualno konstrui-Irana kolesa kot so njegove noge. kot je njegov obraz. Bančni rav-jnatelj ali minister bi se premikal i na debelih, brezglasnih, krasno prožnih, kolesih, ki bi bila najbrž opremljena s pnevmatiko Good-
njoazijski vojaški okraj in da inr.i-jo izredna pooblastila za primer, če bi nastali zapljetjaji. Javna ta j
I nost je, da Rusije preskrbljuje afganistanske vladne čete z munici-'jo in da se poslužujejo celo ruskih letalcev in vojaških tehnikov. Tako se položaj v Srednji Aziji po ostruje vedno bolj in grozi, povzročiti odkrit konflikt med Sovjet-jski Rusijo in Anglijo.
Year ali Dunlop. Mlada dekleta bi drvela na tenkih vozovnih kolesih. Stare, na nizkih, širokih kolesih omnibusa zibajoče se dame bi ogorčene zrle za njimi in rekle: "Glejte, gospa županova, kako nesrainnica kaže kolesa." Mladeniči bi divjali na kolesarskem ! kolesu, trgovci bi priropotali na navadnih, hreŠčečih kolesih kočija. Delovno ljudstvo bo prišlo na ropotajočih, z železnimi obroči okovanih t"žkih kolesih tovornega voza, in kolesa, kmetov bi škripala in tresla kot pri lojtercah ; kajti kmetje bi z mazanjem varčevali. I-Imeli bi visoka angleška kolesa za ' gentry in z ljudskimi ornamenti poslikana za ljudstvo v narodni noši: Imeli zi ženska kolega; za katerimi bi se ozrl vsak fant. in ubožna, zlomljena beraška kolesa. Da ne bo kdo mslil da bi mogli i človeka standardizirati, četudi bi bil narejen iz koles....
Naj bo še tako smešno, še tako zastarelo — človek ostane pri svojem starem, navadnem paru žve-plenk. Ce bi iznašel še tako dobra vozila in kolesa, ostal bi vendarle dvonožno bitje; kajti noge niso sicer najboljše prometno sredstvo na dobrih cestah, a so še vedno najboljše na slabih potih — na primer na stopnicah. Človek bi bil tehnično popolnejši, če bi imel kolesa mesto noor. a izgubil bi eno možnost; iti po neizhojenih potih.
Vse iznajdbe sveta so dobre, če obstojajo umetni pogoji, kakršni so n. pr. tračnice ali deželne ceste. A postavljen v svoje prvotno pri-odno stanje, trči človek zopet na svoje staromodne in primtivne noge. In morda mu pride prav še marsikaj drugega.
ZLOČIN r SODNI DVORANI
Pred porotnim sodiščem v E.s-senu se je odigral žalosten dogodek. Na obtožni klopi sta sedela vojni invalid Prigan in njegova žena. Obtožena sta bila, da se preživljata z raznimi nečistimi posli. Ko je pred sodnika stopila glavna priča, je invalid potegnil iz žepa dolg nož in z njim usmrtij svojega nasprotnika. Razprava je bila takoj prekinjena in invalid se bo sedaj moral zagovarjati tudi radi umora.
ANGLEŽINJA NA SRBSKEM BOJIŠČU
V	Angliji je izšla te dni zanimiva kniga zdravnice dr. Emslie llu-ttove, ki je bila leta 1915 zdravnica v Edinburghu in je odšla v škobiko žensko bolnico na francosko bojišče v ChampagnL V oktobru 1915 je bila poslana v Sodim in v Srbijo, kjer je požrtvo-. valno delovala štiri in pol leta. O i Srbih, s katerimi se je temeljito seznanila, prf.vi, da so gentemani pri rode. Srbi da so zelo Iskreni, imajo lepe navade in v tem pogle-
;du bi jih lahko primerjali s prebivalci gol-skih krajev. Na bojišču so junaški in nikoli ne tarnajo, v bolnici so pa kakor velika deca in bili so najboljši paeijentl, kakršne si moro strežnica želeti. Pripovedovali so si in sanjali o 1 svoji domovini. O svojih siromašnih kočah govore z neverjetno fan-'tazijo. Koča jim je pravljična palača, kjer bi nas vse sprejeli in po-'gostili. če bi se z njimi vrnili v ! osvobojeno domovino. Prepevajo , in govore o svojh gorah, Srbija 'jim je raj.
Angleški zdravnici je z"l0 irn-ponirala disciplina v srbski arma--di. ni se pa mogla sprijazniti s telesno kaznijo za navadne vojake. (Pač pa je bila prijetno preseneČe na, ko jr> videla, kako sede častniki poslužbi z vojaki za skupno mizo in tvorijo eno srečno rodbino, Dr. Huttonova pripoveduje v svoji knjigi, koliko .so Srbi trpeli no umiki čez Albanijo in dvomi da bi mogli kdaj pozabiti, kako co jih Albanci napadali in ubijali.
i _;_
IZ ZIBELKE VKRADENO DETE
V	bližini Viln« je velika volkulja udrla v hišo posestnika in iz zibelke odnesla enoletno hčerko izpod oči prestrašenih staršev. Takoj organizirano zasledovanje ni i-inelo nobenega uspeha.
i
_____
i
KONGRES KNJIŽNIČARJEV
Meseca junija se vrši mednarodni kongres knjižničarjev v Rimu. Ker se pričakuje, da se kongresa j udeležijo najznamenitejši knjižničarji sveta, se v Italiji pripravljajo, da j ha pokažejo vse najbolj-jše iz svojih knjižnic.
G-IiAS NARODA, 15. FEB". 2929
Nečloveška mati.
Tako je kričala že priletna vdova Ziegler. mati šesterih otrok, na svojega priležnika, cestnega delavca Charlesa Picherya in ga pozvala, naj ustreli oba njena sinova, s katerima se je prepirala. Počila je karabinka in oba sinova sta se valjala v mlaki krvi. Eden je i bil takoj mrtev, drugi pa ostane | pohabljenec za vse življenje.
Epilog tega groznega dogodka, • ki je žalosten dokaz podivjanosti in ki priča, da je v ljudeh zamrl I vsak čut usmiljenja in ljubezni, se te dni odigrava pred pariško poroto. Xa obtožni klopi sedita vdova Ziegler in njen priležnik. oba obtožena za vrat nega umora.
Zieglereva je bila vdova, ko se je seznanila s Picherv jeni. Temu razmerju sta nasprotovala oba ( njena starejša sinova, zakaj Pi-,chei> ji bil pijanec in nasilnež. (Zato so se v hiši gledali postrani, j Mati je sovražila sinova, ona dva pa njo in njenega priležnika. Ved-| no temnejši oblaki so se kopičili nad vdovino hišo in vse je kazalo, da mora priti da katastrofe.
In res! Lani 2(j. junija se je sin Henri spri z materjo. Spodila ga je z doma in odšel je k svojemu bratu Cl?mentu. Ogorčena nad njenim postopanjem sta se hotela (Osvetiti materi in zvečer sta se vr-I nila domov. Mati ju je opazila ! in naglo zaklenila vrata. Toda brata se nista dala ugnati. Vlomila sta vrata in planila na vrt. Vdova j-1 skočila proti Clement u. ga zgrabila za name in zakričala : Charlec. Charles! Na pomoč!
Oborožen z vojaško karabinko je prihitel Pielierv na vrt. "U.stre-li ga psa, saj ga držim." je kričala podivjana mati. Picherv je naperil karabinko, a brat Ilenry 'je skočil k materi in instinktivno je zakričal: "Ne matere, ne streljaj na mater!"
Tola bilo je prepozno. Zado-nel je strel, krogla je ubila Ilen-rvja. izstopila mu je na hrbtu in smrtno ranila Clementa. Nečloveška mati pa je pograbila oba sinova, ki sta ležala v mlaki krvi in ju iz vrta zavlekla na ce.-to, kjer ju je pustila ležati.
Tako s*1 je odigrala pretresljiva tragedija. Oba zločinca, mati in njen priležnik, sta ostala tudi pri razpravi trdovratna in cinična. Naravnost neverjeten je cinizem, s katerim se zagovarjata. Picherv
je zatrjeval, da ni sovraži} Clementa. da pa je imel velik strah pred njim in bal se je, da bi se mu fant ne osvetil. Ko je mati govo-^ rda o Clementu, ki ostane vse življenje pohabljenec, je dejala: "Bil je divji, sicer pa nisem ukazala streljati."
—	Toda priče so tako izpovedale.
—	Ze mogoče!
Po groznem dejanju je Picherv j še enkrat nabasal puško.
—	Čemu to * — ga je vprašal! predsednik.
—	Mislil sem. da nisem zadel. '
—	To se pravi, da bi še enkrat streljali. — je pripomnil državni pravdnik:
Po tem vprašanju je nastala v dvorani tišina.
Razpravo je predsednik zaključil z vprašanjem: "Ali obžalujete sv o j e d e j an je "
—	Ilenrvja mi je žal. Clementa pa prav nič, — je odgovoril morilec.
In bestijalna mati je pripomnila:
—	Jaz bi raje imela mrtvega Clementa in ranjenega Ilervja.
Teško ranjeni Clement je bil zaslišan. Pripovedoval je. da je Picherv zavedno ubil njegovega brata. Meril je naravnost v trebuh. Hotel je oba ustreliti....
Razprava, k: vzbuja splošno zanimanje. še ni končana. Po pravici se neki pariški 11-1 vprašuje: Ali so to sploh še ljudje?
V I TA LIJANSKO-MA DŽ. 1 RS KI BANKI
V Budimpešti so prišli na sled velikem poneverbam v italijanskima ižanski banki. Glavni blagajnik in knjigovodja sta že več mesecev sporazumno falzifieirala bančne knjige in oškodovala banko za velike vsote.
VELIK MRAZ V EVROPI
Radi velikega mraza se je zgodilo mn-^o nesreč. V Berlinu se le z največjimi napori vzdržuje nromet. V vzhodni Galiciji se je zgodilo več železniških nesreč, pri katerih je mnogo ljudi izgubilo življenje.
ADVERTISE in GLAS NARODA
ZDRAVNICA ZABODLA STOJO PRIJATaJICO
V pariškem predelu Breteuil stanuje 351etna zdravnica Gober-tova. Pred nekoliko dnevi jo je obiskala njena prijateljica Champagne. ki je tudi zdravnica. Ta jo je naprosila, naj bi ji napisala recept, s katerim bi dobivala v lekarni večjo dozo morfija, nego ji je lekarnar dolžan dati. Dejala je. da potrebuje to strupeno snov za nekega bolnika, ki ga muči težak rak na roki. G obe t rova ji recepta ni hotela napisati, tedaj ji je Champagne na >krivaj izmaknila 1st papirja z njenim natiskanim imenom, sestvila je sama reept j m ga podpisala s ponarejenim imenom. Lekarnar pa je opazil goljufijo in je sporočil Gobertovi, da bo njeno prijateljico ovadil. Champagne se je prestrašena po-idala h Gobertovi in jo prosila, naj hi vso stvar poravnala na tihem. Ker ji ta ni hotela ničesar obljubiti, je Champagne hipoma potegnila iz ročne trohice o.-4ro bodalo in zabodla prijateljico. Na krik Gobertove so pribit li ljudje, ki so razorožili pobesne'o Champag-nevo. Policija jo je odvedla v zapor, a Gobertovo so prepeljali v bolnišnico. Njena rana ni življen-sko nevarna. Sumijo, da j" hotela njena atentatorka uporabiti morfij v drugačne namene, nego je sama nave Ha.
ZLOGLASNA CERKVENA URA
Angleži v splošnem niso prazno-verni, vendar pa prebivalci Londona verujejo, da se zirodi velika nesreča, če se ustavi ura na zvoniku kat drale Sv. Pavla. Zadnja leta se je baje vedno zgodila velika nesreča, če se je ustavila ta ura. Predlanskim se je ustavila v hipu, ko je prišlo do železniške katastrofe, ki j-- zahtevala 27 človeških žrtev. Tudi pri nedavni eksploziji plina j- ura stala pet m'nut.
Te dni se je ura ustavila opolnoči. Mimo cerkve je šel slučajno neki zdravnik, ki je pogledal na cerkveno uro, da s * prepriča, če gre njegova prav. Videč, da ura na zvoniku stoji, je opozoril cerkovnika. Mož je od strahu preble-del, češ da je to slabo znamenje, kajti kralj je b i nevarno bolan. Takoj je poklical svoje pomočnike in hitel z njimi v zvonik, dočim je zdravnik ustavil na ulici nekega londonskega draguljarja in odvet-n ka ter ju prosil, naj pomagata popraviti uro. Z združenimi mo> mi so poganjali uro pol ure, dokler niso našli mehanika, ki jo je popravil. In baje se je okrog polnoči kraljevo z Irav-tveno stanje z°lo poslabšalo.
Kraljica, ki je tudi zbolela in morala ostati v postelji, je baje ves čas gledala kraljevo sliko, k0-. pirano na steklo. Ko je kralj pred leti zbolel, je postala njegova slika na steklu bleda. Kralj je imel takrat hudo vročino. Šele, ko se je obrnila bolezen na bolje, je slika izgubila bledo barvo.
Najlepši hrbet BIhShShI fg^ffi^feh^S
hH^^RBK' ^^HBMSHHSMBiM"
uuumooo a. umuvooAi m. v.
ima v Ameriki 18-1 etna Marga-retli Shctwell iz Omabe, Neb. Do <tega sklepa eo prišli razni "ume:tniki. Hrbet ima zavarovan za milijon, dolarjev.
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek,^ ki cita liste, no more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točki da je potrebno znanje zemljepisja, ce hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem." Na zem npiAaf[ so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CEN A	VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V
Q A TV/T	VSAKEM DOMU
SAMO
^Tf^ —^^	EdlnoJe veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate
posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar išče-■	te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ^ZEMLJEVIDOM se
H	SSSSISSS;	pa Iahk0 z{H>re družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraša-
mk	■ ^	njih. Na ZEMELJEVEDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila
—'kaka nesreča, kje je poru&il tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi
otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
(Za Canado $1.20 s
DOStnin m in ra *	J \	Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima
posimno m carino vre a. J	test strani, ki vsebujejo približno 600« kvadratnih inčev. Dolg Je
Poštnino plačamo mi in	S8, širok pa 25 iniev'
pošljemo zavarovano.	Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso
bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na-^—	•	hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kon-	Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po
tinentov, tiskan v petih barvah.	Združenih državah.
tt	„	Zemljevidi Pacifičnega oceana, otočja in ameriške
velik zemljevid Združenih držav, na katerem so	lastnine
vse železnice in ceste	0pis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se nato, če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti Ko ga boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za p*t dolarjev.
NAROČITE GA PRI:
SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
H|	NAKAVNOST V TRST	||
Skupno Potovanje
po COSULICH progi '
priredimo dne
29. MARCA 1929
NA NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI
"Vulcania"
ki ima 24,000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga, 80 čevljev široka in 9! čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro.
TA PARNI K VOZI 11 do 12 DXI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa v^zi vlak samo 4 ure.
Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
J DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE [
GLAS NARODA, 15. FEB. 1929
MM
C O U C N E knjige
MOLITVEN IXi
KNJIGARNA GLAS NARODA
gLOVENIC EUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y.
i t IGRE t t RAZNE POVESTI IN ROMANI
i 8. zrezek.: Ti osrečiti jo botl (me-
Čan zbor) ; Ti osrečiti 30 hotl (moški zbor) ; Prijatelji In senca (me5an zbori ; Stoji, solnčice •toj; Kmetskl h!3i ............ .4«
CERKVENE PESMI:
Domači j»la-«l, Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................L—i
Krvna osveta .................. J5
Kuhinja pri kraljici gosji nožid .58 Kaj se je Markam sanjalo...... .25
Kazakl .........................80
Kmetsbe povest, trda vea.......L—
Kraljevič berač..................SI
Križev pot, roman (Bar) trd. vez. l.H Križev pot patra Kupljenika ....
Kaj se je izmislil dr. Oks.......4;
Levstikovi /brani spisi .......... .84
1.	«rv. Pesmi — Ode In elegije —<
Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...71
2.	zv. Otročje Igre v pesencah s—»
Bazlične poezije — Zabavljico In pušice — Jeza na Pa mas —• Ljudski Glas — Kraljedvoraki okopis t—; Tolmač (Levstik).. .71 trdo vez ..1.00
S. it. Slika Levstik« In njegovo
kritike in polemike............ .71
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik, U-radnlk, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. itd.....................88
Marjetica ...................... M
Mladi gozdar, broi ............ M
MoJe življenje .....................,7S
Mali Lord .....................
Vfiljonar brez denarja ..........75
Mrtvo mesto .................. .75
Malo življenj« ...................«9
Maron ,krdčaneki deček ia Libanona, ...........................
Mladih zanlkerneiov lastni flvo-topiš ......umMu .73
Misterija, roman ...............1.10
Vllinarjev Janez ................ .5*
VI u solino.........................41
-Mrtvi Gosta« .................. ^
Mali Klrtel....................... .7»
iti
Malenkosti (Ivan Albrecbt) ......JU
Mladim srcem. Zbirk* povesti s*
slovensko mladino ............ JBB
Mož s rastrgano dušo ...........1.—
Ma valovih Južnega morja	.81
Sa različnih potih .............41
Notarjev nos, humoreska ........ .85
Narod ki izmlra................. .41
Nafia vas, 1. del. 14 povesti......JJf
Naša vas, II. del 9 povesti ......J)«
Nova Erotika, trd. ve«. ........ u .78
Na&a leta, trd. ves................88
broSIrano	.68
Va Indijskih otokih .............. JS8
S'asi ljudje .....................40
Nekaj iz ruske zgodovine .........85
Nihilist ..........................48
Narodne pripovedke za mladino.. .48
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote 2 bojnih j*»hodov blvSe-ga slovenskega polka ........1.58
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25
)nkraj pragozda •.................80
Odkritje Amerike •...............00
*asti In zanki .................25
\iter Kajetan .................1.00
'apižinja Fausta ................1.60
Pingvinski otok ..........•......G0 j
Povest o sedmih obešenih ...... .50
Pravica kladiva ................ .68
Pabiriri iz Roža (Albrecht) ......Jt5
PariSki zlatar ...................85
[Petelinov Janez ................ 78
Prihajač, povest .................88
Povesti, Berač ■ stopnji« pri sv. Roku .........................58
Požirale« ........................28
'o strani klobuk .................35
'lat zvona ..................-.....48
>o stran klobuk ................ .35
ri stricn	«66
i*rst božji ..................... .31
Praprečanove zgodbe .............25
'atria, povest lz irske juna£ke dobe .38 Po gorah in dolinah.............80
Pod krivo Jelko. Povest Iz časov ro-
kovnjačev na Kranjskem.......88
Poslednji Mehikanec .............38
Pravljice H. Majar ..............JI
Predtržani, ProSern In drogi svetniki v gramofona .............J55
Prlgodbe čebelice Maje, trda ves ..1.88
Ptice selivke, trda ves ...........78
Pikova dama (PuSkin) ..........J8
Pred nevihto....................JU
Pravljic« (Milčinski) ..........L—
Pravljice In pripovedke (KoSutnik)
1.	ivezek ......*.*.*••....»• .48
2.	a?ea»*	.48
FOpOtllŽkt ••«••••««	»M Potnan
PfrW •••♦••••(•••••^•■•••••rstes	iN
PovodciiJ	«89
Praški Judek .......................J»
Prisega Horonskega glavarja ....	M
Prvič med Indijanci ............M
Preganjanje indijanskih mtejottar-Jev ...........................M
RInaldo BssMM ............. .88
Robinzon........................J|
Robinson (Crusee) ..............L—
Roman trra src ................1.50
Rabi ji, trda vea .................75
Rdeča megla ................. .79
Revolucija na Portugalskem.....Jt8
Romantične duše (Cankar) ......J>8
Razkrinkani Habsburianl....... JM
Roman treh src ................1.30
Roman zadnjega cesarja Habsbur-iana .........................L88
Rdeča tu bela yrtnlea, povest »» M
Slovenski šaljive« .............. .48
Slovenski Robinzon, trd. ves. .75 Stmeškl
invalid ............• am« .38
Skozi širno Indij« .............M
Sanjska knjiga, mala........«... .88
Sanjska knjiga* nova velika	M
MOLITVE NEKI:	slov- Italijanski In italjanskc »lov.
slovar . u. * >..... m m . o w m <81 M	Spretna kuharica; trdo vemana . .1.4
«*rUa Varfaiaja:	;,Tet0 Pisino tUre ^ oore uvfiei
v platno vezano	iepo trdo veaana ......-«..8.4
v fino platno ..............1.8C g»da« vin* ........4
v usnje vezano..............1.58	feIoveiwkA alo^in'(Branik)
v dno usnje veaano U>.....L7I ,__. ___
— _. ,.	trdo vea. .......................L2
v p^o'vezano ............L88 ^^^ ia ^ ^^ Je' c
v flno platno vezano ........L18 Ve|]ki	'lllllllllllllllll' Ji
▼	usnju vezano ............U« ....... . ,
v flno usnje vezano ........1.78 ! slovenski spusovnUi trgov-
fiMii «<inS.-	sklil m »'"^»fa Pisem ........2.2
,	Bnn	„ Vošcilna knjižica .............. JS>
v pUtno m.no ............M ^^ ^^ .................4
v fluo plutny vezano ......l^iO;™ , , ...
w n«.«^ ' .1 Zel in plevi, slovar naravnega v usnje vezano ..............1.051 , ...	^ . _
▼	fino usnje vezano ........L8« | ,, ^" ........... .
Sveta Ura (1 debelimi črkami): ! *h,r1ka domfIh xdraTU .....
v platno vezano ............J8	Z^ov,nta ? «"«-|nosti p« SUvencih.
t fino platno ve^no ........1J»8 Hrvatih in fc>rb5li ............1.9(
▼	fino usnje vea.............1.88	Zdravje mladine ............... 1.2
Nebem Naš Dom:	Zdravje in bol«- zen v domači hiši,
v platno veaano ........... 1.— 2 zv. ....................... 1.2
T usnje vezano..............1J8
vJi^lUr1"'......bazne povesti ni
v platno vezano ..............80, ROMANI:
v ewloid vezano .............1.20	- —
t fino usnje vea. .......... 1-58
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje .....................81
Hrvatski Molitveniki:	Agitator (Kersnik) brofi. ......
Andrej Hofer ...»...............H
Utjeha starosti, fina ves. ........1,—	Arsene Lupin ........■..........&
najfinejša vm ..............1.C0	Beneška vedeževalka .............81
Slava Bogu t mir ljudem, fina vez 1.50	Seigrajskl biser .............JI
naj finejš ^rez ............1.C0 Beli meeesen....................4
Zvončec nebeški, v platno.......80	Bele noči (Dostojevski) trdo vea. .71
fina vez ....................Rele noči, mali junak ........» .€<
Vlenac, najfinejša vez ..........1.60	Balkansko-Tnrfika vojska ........ S
Put v nebo. najfinejša vez ......1.60	Balkanska vojska, s slikami .... J!
Angieiki moUtv.nild:	^".W:.. ^
(Za mladin«)	Boy, roman ................... M
Oifld,» Prarerbook:	Burska vojski ................... .4<
v barvaste platnice vezano .....88	Bilke (Marija Kmetova) ....... JI
▼	belo kost rezano ..........Lil	RpmIu dnevnik........ ........JU
Key of Beaven:	Božični darovi ..................3i
t usnje vezano ........... .78 Božja pot na Šmarno gor«.......JA
Key of Heaven:	Boija pot n» BMd .......... M
▼	naj finejBe nsnj« vezane L*8 BoJ In imaga, pov«st............ J|
Kev «f	*dr**le*>	Cankar: Bela Krizantema.......71
▼	flnn r,Ti« yU " Grešnik Lenard, broJl -7< v nno usnje veaano ....M...U8	__c.
Child*f Prayerbook:	llUmo ^^^^^.......-«8
Coolie Pocket Manual:	Cvetk« ..........................JS
Av«^^6 TeSaa°.....Cesar Jožef H.................. .30
v fino usnje ,e~no	_.L48 g^^ Borograj^ka ............J8
Črni panter, trd. ves. ...........80
POUČNE KNJIGE:	bros. .............eo
Čebelica ........................ JK
Abecednik slovenski .............25 /v« ^ « it «
Auglešk« slovenska berilo ......8.88 Crtice *	M kMSh • •
(Dr. Kern)	.*>robiž, slabi car in razne povesti p^
Amerika in Amerlkand (Truiik) 8.— spisal Mllčinakl ..............88
Angeijska služba ali nauk kako s« ^	, , ,
naj strež« k sv. maši .........II ^rovana zgodovinska povest .... J«
Angleško-slov. In slov. angL slovar .8« ^f3^®	............^
Boj nalezljivim boleznim .........75 £ekIe Ellza .......................™
(Cerkniško jezero ................ 1.20 I)rama v ^^aku, romiui .........40
Domači ži*'Inozdruvnik, trd. vez. .. 1.60 Dol£a roka ...................
Domači živinozdravnili, broš.....1.23 Do,,ra hfi Evstahija............
Domači zdravnik po Knaipa	i V.hrida in Kitolj:i ...........70
trdo vezano ................1.69 Jff*1-1« ...................... -6«
broSIrano ...................1.25 ')oU » orož...................M
Domači vrt, trdo vez.............1.— I)ou K,;ilt iz Manhe.........40
Govedoreja ..................... 1.88	~ NJlva- ytArka -
(Mehko) .......................C#
Gospodinjstvo ...................1.— Devica Orleanska ...............Cč
Jugoslavija, Meilk 1. zvezek.....1^8 j Duhovni boj .....................58
2. zvezek. 1—2 snopič ......1.88
Koblčna računi ca. — po meterskl Dedek je pravil; Marinka In Skra-
merl ............... ........75 | ^^ .......................«
Kletarstvo (Skalleky).......... 2.88 Elizabeta........................ .33
Kratka srbska gramatika ........ .38 Fubijola ali cerkev v Katakombah .45
Knjiga « lepem vedenja,	Farovška kuharica .............SO
Trdo vezano ................1.88 Pran Rarou Trenk ...............33
Kratka zgodovina Slovencev, Hr- Filozofska zgodba ................60
vatov in Srbov .............. JI Fra Dlavolo .................... .5f
Kako m postane državljan Z. D. JE5 G«*dovnil* (2 zrezka) ............1.20
Kako oe postane ameriški državljae .15 Godčevski katekizem .............23
Knjiga o dostojnem vedenja .... .50 Gospodarica sveta ............. .40
K at. Katekizem .................. 60 Gostil"e v siari Uubljani.......60
Mati: Materinstvo ____... . 1__Grška Mitologija................1.88
Mlekarstvo ..................U L- GusarJi ........................?5
Hadži Murat (Tolstoj) ..........60
MladenMcB (Jeglič) L sv...... .35 Hektorjev meč .................75
n. IT. ...... .85 Hči papeža broširano ............80
Nemško-angleški tolmač .........1.40 trdo vez.....................1.00
Največji aplsovnik Ijubavnlh pisem Hodi ČasL Blage duš«, veseloigra ....75
Najboljša »lov. Kuharica, 6C8 str. | mk* v Strugi ...................50
lesni vez. (KallnSek) ..........5._ Hedvika ...............................Jk8
Nasveti za hi^o in dom, trd. vez. L_ Helena (Kmetova) ....... 4C
Nate gobe, s ellkanil. Navodila aa Hudo Brez dno (II. zv) ........ J3
•poanavanjo ulltnlb In strupenih
«:>b .......................«...1.48 Hnmoreake, Groteske In Satir«,
NfIHm mra Učitelja —.	vezano ......................J8
LAa»	u broširano ....................
........ mm . a mm	JB« — .	_ _	_	_ ..
o ri„]	» Izlet rospoda BrooOca..........L28
** aw ..................... J* _ . , ., , _	M
NeanAko slovenske alovmr .......1._ " ^Mstl prirode ............ .58
Mu vensko nemški slovar .......j® Iz ®od«rnega sveta, trdo vez. ....1.60
Ojafe« beion ............'.IMI" J8	trdo ve«. .............. 1.88
Obrtno knjigovodstvo ............2JM) w brofilrano ...................JS8
PrakiUnl sadjar, trd. vea. ......3.80	........................ -75
Pfsrotiuaarstvo, trd. vea. ........L80!Jm*nj9 .........................
PerotolnanZvo, brofi. •	jj^ Janko In Metka (za otroke) .... JO
enm čitanka, vea. ..."..'.'."."/.11* .781Zmagovač, Med plazovi.... M
Prva paasoč, Dr. M. Ras........Jotrl	trd. v..............75
Pravila sa oUko ................M br<A .........J8
fVtkruj*<*anja perila p« Uvotnl na- Jurčičevi spisi:
___ ■ vwd .............«	Popolna Izdaja vseh lo sveakov,
Psudte« motaj« aa aikobotakl	lepo vezanih .................18.—
....................71 SooedoT sin. brofl. ..............M
PnfetMal nitiDtt ......,,..<.«.«. .70 6 rvezea: Dr. Zober — Tni«iff
rtsanrft kotel, pouk aa rabo par« ..„1.0? brofilrano ...............,...78
______ . . . D . .	Joan Miserjs, potm« Zz Spanake««
Jtadlc. osnovni pojmi Is Radi« tab-	tivljenja .................M
afit«, vezano .............. f^. Kako sem se jas UkaL
brofilraso .................. l.»8 (AJLežovec) I. crezek	M
Kfrfnnr t kronski la dinarski	K*k° m M *** lik<J>
»eiu-i	mnarsa*	(AleSovec) II. «v.	M
""-'"V"........... Kako sem se jas n^,
* BS«psd!nJstva .......Lit (AleSovec) ni. rvezek .........6
jggyw* ......v.............. -58 Korejska brata, povest Is mlzJjo-
fcoiina nevarn<n* .............. -25 nov ▼ Kore.1I ............. Sl
Sl»io 1« živalstva, trdo vesana J8 j Kmečki pent, trd. t<». ......
šimrnabs^ narodna mladina,	iKmečki punt, brofl. ............ J)
obasga 462 Ann! .....t»-lM {Knjiga a Džungli .............. J
CVCRTiSI IN OUA* NARODA, THE «CST JUGOSi-AV AOVERTI8INQ MEDIUM

Sanjska knjiga Arabska.........L50
Spake, humoreske, trda vez........99
Strahote vojne ..................JO
»tiri smrti , 4. z v.	....35
Skrivnost najdtnke ..............
Smrt pred hišo ................. .65
Stanley v Afriki .............. .50
Strup iz Judeje...................75
Spomin znanega potovalea........1.50
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. JO Stritarjeva Anthologlja, broS. .. .88 Sisto Šesto, povest iz Abrucer .... J&% Sin medvedjega lovca, Potopisni ro-
.......................... .88
Stric Tomova koča .............
Študent naj bo, V. zv........... ,35
Sveta Genovefa ................35
Sveta Notburga................... jjf
Sredozimcl, trd. vea..............6«
br°S........................ .48
Splsje, male povsetl .............35
Svitanje (Govekar) ............1,00
Stezosledec ..................... .39
Šopek Samotarks ..............
Spomini jugoslovanskega dobr«-
volca, 1914—1918 ............ 1.25
Slike, Mož s raztrgano dušo .... 1._
Sveta noč .....................31
Svetlobe in sence ..............ijjf
SHAKESPEAREVA DELA; Machbet, trdo vez. ..............3%
broSIrano .................... ,7§
Othelo ...........................7§
Sen Kresne noči........
SPLOŠNA KAMIZNCAj
St. L (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str.,
broSIrano .....................
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu,
izvirna povest, 181 str., broS.....50
Št. 3, (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS,
105 strani .......................
9t. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str.,
broširano .....................J«
St. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtica L. 72 strani, broSIrano ..............2A
Št. 6. (Ladislav Novak) Ljubosumnost, veseloigra v enem de. Janju, poslovenil Dr. Fr. Bradač,
45 strani, broS...............J55
Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Utva. 111 str., broS......... JI5
Štev. 8, Akt. štev. 113 ..........75 i
Št 9. (Univ. prof, dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 atranl, broS. ...........78
ŠL 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relljefna karikatura ia
minulosti. 55 str., broš. ........JM
St. 11. (Pavel Golia) Peterčkov« poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah. 84 str., broš.......il
Št. 12. (i^ran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih. 91 str., brcS...........31
Št. 13. (V M. GarŽln) Nadežda J Nikolajevna. roman, poslovenil
U. Žuu. 112 str., brog............38
št. 14. (Dr. Farl EngliS) Denar, nartKlno-frospo<]arski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str.,
broS. ..........................88
Št 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperin, prevel
• •»•••••ts u u«■s s s••• »40
Št. 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broS. ...........45
Št 17. (Prosper Martmee) Verne duše v vicah, povest prevel Mirko Pretnar. 80 str. .............28
Št. 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. .25 Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str.. broS.........JS0
Št. 20. (JuL Zeyer) Gompači In Komnrasakl, japonski roman, is Čegine prevel dr. Fran Bradač, 154 str.. broS..............48
Št 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. broš. .......................... JSf
Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva
sonata ...................60
Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 str.,
broširano...................... JU
Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str..
St. 25. Poslednji dnevi Pompcja,....
IL del .......................81
Št 28. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st,
broš. ..........................J|
Št 27. (Fran Erjavcc) Brezpo-slenost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broS. .....J5
Št 20. Tarzan sin opic«........M
Št 3L Roka roko ..............28
St 32. živeti ..................H
St 35. (Gaj Salustij Krlsp) Toj. na I Jugnrto, poslov. Ant Dokler, 123 strani, brofi. ..........M
(Ksaver MeSko) Listki. 144 strani ...................88
Št. 37. Domače živali ........... .38
Št 38. Tarzan In svet..........L—
Štev. 39. La Boheme ...........90
Št. 46. Magda ............... .40
Št 47. Misterij duš«............L—
Št. 48. Tarzanov« živali .......
Štev.
49. Tarzanov sin ........ .90
St 50. SUka De Gray« ........L28
Št 5L Slov. balade In romane« M
Št 52. Sanin ..................L58
Št 54. V meiežn .........«....L—
št 55. Namišljeni bolnik........J>0
St 56. To In onkraj Sotle...... Ji0
St 57.	T&rzanova mladost .... JO
St 58.	Glad (Hamstin) JO
Št 59. (Dostojevski) Zapiski Is
mrtvega doma, I. del ........ L—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz
mrtvega doma, IL del.......L—
št. 61. (Golar) Bratje In sestre.. .75 Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) JO
S t 63. Idi jot, IL del ...........98
Št. 04. Idijot, III. del ...........91
Štev. 65. Idijot, IV. del ........99
Vsi 4 deli skopal.....^.,.,.8.25
Štev. 66. Kamela, skoti uho šivanke, veseloigra........4?
Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Grajski pisar p \ Zali; Izgubljeni
bog. Pomlad ...............2.50,
Slovenski pisatelji IV. zv. Podlim-barski: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................2.50
Tisoč in ena noč, mala.........90
Veronika Deseniška, trda vez____
Za križ in svobodo, lgrokas v 5. dejanjih ........................
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj .......89
5.	zv. Po 12 letih. 4 dejanjs.......68
Zbirka ljudskih iger:
Z naših gora....................L-
3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje.......................
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. JIG
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjota in Neža ...............30
20. snopič. Sv. Just; Liubezen Marijinega otroka .................
Tik za fronto .................. .78
Tatlč, Bevk. trd- vea.............. .75
Tri indijanske povesti	.....JI
Tunel, soc. roman .............. 1.28
Trenutki oddiha ................50
Turki pred Dunajem ........... .30
Ura z angeli ....................1.20
V	robstvu (Matičič) ............L25
Velika pratika Vodnikove družbe
za leto 1927 ..................49
V	gorskem zakotju ...............85
V	oklopnjakp okrog sveta, 1 del... J»0
2. del ......................je
Veliki inkvizitor ................L_
Vera (Waldova), bro5............35
Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35
V	pustiv je šla, III. zv......... .35
Vrtnar, (Habindrath Tagore),
trdo vezano..................75
broSIrano ....................68
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokomik In druge povesti. 1.—
1.25 . .3« , .21 . .50 .50
Trdo vezano Valetin Vodnika izbrani spisi
Vodnik svojemu narodu.....
Vodnikova pratika 1. 1927 . Vodnikova pratika 1. 1928 ...
Vodniki in preporoki .............60
.50 , JO 1.C0 .68 .88 .85 .73
Vladka in Metka
Zaroka o polnoči ............
Zločin in kazen (^ knjigi) ...
/.misel smrti .................
Zadnje dnevi nesrečnega kralja
Za kruhom, povest ...........
Zadnja kmečka vojska .......
Zadnja pravda, brofi.............J9
Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35
Zmaj iz Bosne ...................78
Zlatar je vo zlato ................ JI
Za miljonl ...................... .88
Življenje slov. trpina, Izbrani spisi
Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.5C
Zvesti sin, povest.................2fl
Zlatokopi ...................... .81
Ženini naše Koprnele.......... .45
Zmote in konec gdč. Pavle.......45
Zlata vas ...................... J8
Zbirka narodnih pripovedk
I.	del ..........................48
ZLirka narodnih pripovedk
II.del	...........................48
Znameuje štirih (Doyle) .......50
Zgodovinske anekdote. ..........
Z ognjem in mečem -............3.—
Zaročenca, milanska zgodba iz 15.
stoletja......................3.—
Zgodbe zdravnika Muznika .......70
Zvestoba do groba ..............1.60
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo ....	J5
2.	zv. Hudo brezdno ... ......	.85
3.	zv. Vesele povesti .. ...........J5
4.	zv. Povesti in slike ........... .	.55
5.	zv. Študent naj bo. Nad vsakdanji kruh ........................................J5
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2. mv. trdo zvena. Pripovedke iri
pesmi .........................58
X z v. trdo vezano. Vsebuje 12 po-
VB S ti	m m » • m m m j^i
4.	zv. trdo vezano. Vseba.e S. po-
^ ^stl	• -trn* « • o •
5.	tv. rdo t'mujo. Viuskl brat. .... .58
6.	«v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...... ................ ri
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slik tir. 1 ____1.68
Rdeča karica; pravljica s slikami 1—
SnegTilJčica; pravljica s sllkrmi ..L—
Mlada &ieda ........ ......L—
TrnoIJlica, pravljica s allkaml >«..L—
KNJIGE ZA SLIKANJA;
Mladi sllk&r •••••••««0* $• t«.7!
Slike iz"pravijic .........................75
Knjig« sa flikanje dopisnic, popolna z barvami in navaddwv:
Mladi umetnik .................L?8
OtroSkl % 1 tec ..................LL8
Zaklad za otroka......... ...^...L20
I GRE :
Beneški trgovec. lgrokas ▼ n. dejanj.89 Cyrano de Bergerae. Heroična ko-medija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.79
Edela, drama v 4. dej............60
M&rta, Semenj v Blchmondu, 4
dejanja ...................... .88
Naši ljudje, veseloigra in Šaljivi
prizori .....................40
Ob vojski. Igrokaz v Stlrlh slfkah.. .39 Tončkove sanje na Miklavftev večer, Mladinska igra s petjem ▼
3. dejanjih ....................j80
B. U. B. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), ves. .......... .45
Revizor, 5. dejanj, trda rezana .. .78 Ujetnik earevlne, veseloigra t 2 dejanjih ,,•>•••••«•• «<....*,JB0
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis in Piramid? ...........80
broSirano ....................80
Azazel, trdo vez ................L—
Balade in romauce, trda vez. 1.25
mehka vez.................L—
Bob za mladi zob. trda vez........40
Gregorčičeve poezije ............ 60
»odee; Pored narodnih pravijiv o - Vrbkem jezeru. (A. Funtek) —;
Trdo vezano .................fo j
Kettejeve poezije, trda vez.......1.10
Kraguljčki (Utva) ..............63
trdo vezano ................. .80
Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25
Narodna pesmarica .............40
Narcis (Gruden). broS. ...........30
Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35
Slutne (Albreht), broš............30
Pohorske poti (Glaser), broS......30
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi
v engleSčlni ..................1.25
Prešernove poezije ............. .60
Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vea .................50
Sto ugank .......................50
V	zarje Vidove, trd. vez..........90
Vijolica. Pesmi za mladost .......60
Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ......90
Zlatorog, pravljice, trda vez.......60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Grum) ......1.18
Slovenski akordi (Adamič) :
I.	zvezek .................. .75
II.	zvezek ..................."5
Pomladanski odmevi, I. in II. zv.,
vsak .........................45
Ameriška slovenska lir** (Holmar) J.— Orlovske himne (Vodo. ivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45
MOŠKI ZBORI«
Trije moški zbori (Pavčič) —>
Izdala Glasbena Matica	.48
j Narudna uagrobnlca (Pavčič) .....35
Gorski odmevi (Laharrar) 2. sv.. .<5
SAMOSPEVI;
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.23
J Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Foester) ............ .49
Izdala GGIasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharna,*) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solum in priredbo za dvospev .......................28
V	pepelnični noči (Sattner), knn-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica ...... .75
Dve pesmi (Prelovec), za moSkl
zbor in bariton solo ...........28
Hupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske Sege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....40
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2.58 4. Koroške slovenske narodne
pesmi (Svikar§15) 1., 2., In 3. zv. skupaj .................. 1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije
t Orel) .......................45
rovnik), 3 zvezki skupaj ...... .58
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne.....15
Št.la Što čutiš, Srbine tužnl.....15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
Pogled v nedolžno «ko.....15
Št 10. Na planine ...............15
Št. 11. Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............18
Narodne pesmi za mladino (2l-____
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... .30
(Pregelj) ..................1.00
Lira, srednješolska, 2 rvewva skupaj ...........................J—
Troglasnl mladinski zbori Mešani in moški zbori. (AljaS) •—> 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan ; £>lvna noč ........ .48
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem oveni^am slavo; Triglav ........48
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; GeSlo ........ .M
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .48
12. Tantum Ergo. (Premrl) .... Ma >ne pesmi za mešan zbor.
(Sattner) ....................
Slo\eu>ka Sv. Maša, ta mešan
zi'ur, s spremljavo or^elj ......
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foer*ter) .......
12 Pange I.ingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Gerbič) ........
Srce Jezusovo, lil posml na ča*t srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, L'i» pesmi na c^st svetnikom. (Freinrl) ..........
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ......
Missa in honorem St. Josephl —
(Pogachnlk) ..................
Litanije presv. Srca Jezusovega
(Foerster) ...................
Oremns pro Pontifice ............
Kyrie ..........................
K svetemu Rešnjernu telesu — (Foerster) ....................
.58
.58
.58
.. .58
.. -5§
.CO
.. .48
.18
.48 .10 .60
.40
Sv. Nikolaj ......................68
NOTE ZA CITRE:
Bnri pridejo, koračnica ...........25
Slovenski citrar, (Wilfan) .......23
Sarafan. Ruska iiescni. (Wilfan).. .25
NOTE ZA TAMBURICE;
Slovenske narodni pesmi za tambu-
raški zbor in petje, (ilajuk)____1.38
Bom šel na planince. IVxlpuri slov.
nar. pesmi. (IJajuk) ............1.08
Na Gorenjskem Je flelno........ l.—
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA; Uspavanka.....................78
NOTE ZA KLAVIR:
Album evropskih in ameriških
plesov (Lisjak) ......... 1
Ljubavno blobetanje. Polka mazur
ka, (Jaki> ....................
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ....................
Mabel. Intermezzo. >(A!etter 1 .... At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletier) .....................
RAZ GLEDNICE:
Zabavne. Različne, du< at ......
Newjorske, Različne, ducat ....
Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................
Iz razuih slovenskih krajev, ducat
Narodna noša, ducat ............
posamezne po ...............
Zemljevidi:
Zemljepisni Atlas Jugoslavija Stenski zemljevid Slovtnije iiu močnim papirju s platnenimi
pregibi ....................T
Zemljevid JugosIa\ije............
Zemljevid: Slovenske dežele in
Istra .......................
Pregledna Karta Slovenija ......
Pokrajni ročni zemljevidi:
Gorenjska ....................
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-.
skopolje ^..................
Ljubljanske in mariborske oblasti
Pohorje, Kozjak ..............
Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ................
Prekmnrje in ."Medumurje Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje. Canada ...................
Združenih držav, veliki ..........
Mali ........................
.00 .18
.50 .20
.48 .4*
.4«
.48 .48 .85
1.S0
.:jo
.30 .10
.30
.30
.30 .30
.30 .30
.30
.40
.48
.15
i(
Nova Evropa ...................
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po.....21
Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, Wes* Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................™
Velika stenska mapa Evrope *. 2.^8
Naročilom je priložil i denart &<*■ v gotovini, Money Order aH voštne enamJce po 1 nI 3 centa. Če pošljete gotovino, reiomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, toie^k n4 * cenikn
Knjige potUjam* poštnine proste.
"GLAS NARUDA"
«2 Cortlas.lt St.. Haw Yor*
KO JAKI, NA&OCAJTB 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH
PRAV VSAKDO -
kdor kaj išče; kdo* kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj predaja; prav vaakdo priznava, da imajr čudovit uspeK —
MALI OGLASI v *"G las Naro3au
F J Dlouhan:
ROMANTIČNA LIUBEZEN
Danti j<- bas itirinajet dni, od-	lo razvidno, da pa je prinesla iz za. Samega sebe zmerja: čemu kar j<* jra. Linkova zbežala s svo-	ovojih dekliških lft v zakon kakor nek: sem vzel tako mlado žabo? jim ]jub" korii od svojega možd.	doto. Toda pocspod Linka je bil Še tega je bilo treba. Zdaj pa Linka misli na to. ko sre	telo v tej zadevi toleranten. Lju- imam, kar sem si skuhal. Zdaj sem ha jutranjo kavo in prebira brez	bil je domači mir, ki ga ni mogel brez ženske in moram celo jutro zanimanja svoj priljubljeni žur- motiti. Saj ni nikoli pozabil, ka- razmišljati o takih bedarijah. — ual. Lahko bi rekli, da je v svojem	ko visoko ga eeni iz gotovih raz- Pa se takoj zopet tolaži: saj si po-obieajnem razpoloženju da ne.... ! logov lastni Cik-cak-hara. Xi lomiš peroti, ptičica. Rad bi ve-Da, ne misli na svojo nezvesto	bil sicer najpogostejši gost, kajti del, kako bo ta novopečeni gospod /•no, kajti če misli gospod Linka	bil je načelno za štedenje tudi na inženjer skrbel zate. Se rada sc mirno svoje trgovine s suhimi ere-	lastni osebi. Toda praznik, ki pra boš vrnila k meni. Kaj? — v go-v.uni na kaj, pomeni to vedno,	je privoščil trikrat ali štirikrat v spodu Linki je kar zavrelo. — Rada ni v.*,e v redu. In je potoni do	letu, je bil v pravem pomenu be-1 da pride? Saj mora priti. Šele skrajnosti razkačen, kajti njegove	Kede kapitalen.	'zdaj vidim, da bi jo pogrešal, m .sli se izgubljajo brez vsake ko- torej, gospod Linka se ob j V rap vzemi še tr^pvmo. če ni žen-risti, namesto da bi se pečale z do-	pobegu svoje žene ni razburjal/ske. bičkom. j Ni se jezil na njo, ni plakai in tu-ČV misli tortjj j^pod Linka	di policije ni klical na pomoč, da zdaj pri srehanju kave na to, da	bi zasledovala. To \>e bi ga mu je ušla ženska, ah. da, tedaj to ^o izvestno množino denarja, pomeni, da mu manjka ženska. Da
Dopisi.
Selo-Mocte pri Ljubljani, j V enem mojih zadnjih dopi&ov
Kakor znano, je podala celo- *em	da * h(rt€lir
kupni jugoslovanska vlada pod mmvl* 12 KoC'ev^' ki * oroPaI predsedstvom dr. Korošca svojo poitni voz na WUd West natin in ostavko, katera je bila od Njego- *	farjev, spo-
vega Veliičanfrtva kralja sprejeta.' m*n kr*Vmi in.ob«>ien na 5 let Po znanem dogodku V Narodni	^^vornik
skupščin L pri 'katerem so izgubili ^ J<? P^OŽbo ničnosti, ki je trije hrvatski posl^ei *voje živ- bl,a od Vlš->e instance zavrnjena, ljenje, so postale politične rame-ia.pntftŽbl <*™vega pravdnika je re v Jugoslaviji neznosne. StranJ^ugo^no in kazen ipoviiana od
kar-:tvo se je silno razpadlo, ple-l^ nd ' P mens-ka \rprašanja so se začela s J	*
strastjo razpravljati, z eno bese-1 Zadnji teden sem prejel dopis-do: nastal je politični kaos, ki je 4ni®°» ki "li jo je potdal narodni
boste prav razumeli: gospod Linka pravi dosledno ženska in ne žena. Že štirinajst dni.
In misleč na svoje težave, ki mu preganjajo misli na dobiček, začenja grwpod. Linka šele zdaj. po dveh tednih, razmišljati o ženinem begu.
ti, na živce mu gre zavest, da je okraden lastnik. N'a dan ženinega pobega inu nobena teh misli ni prišla v glavo. Bil je sovražnik bvrnih prizorov, če ni šlo baš za suha čreva. Lila je zbežala, no dobro, pa naj zbeži. Pobegnila je z
Gospod Linka plane pokonci ter pograbi klobuk in palico.
— Saj ta vražja policija ne bo stala toliko, kolikor bi zapravil pri eestih -posetih v Cikcak baru. Ljubezen je ljubezen, tu mora človek pomagati tudi policajem. Gospod Linka stopi na prag s trdnim sklepom oditi na policijo. Na pragu sreča pismonošo. Brzojavka za gospoda Lfnko.
"Pri vstopu na parnik, ki odpluje v Ameriko, te pozdravljata Lili in Stane. — Xlsi me zasledoval. Hvala. Si le gentleman."
Gospod Linka stoji kakor polit cucek. Tako. torej sta jo ubrala v Ameriko! — Gospod Linka že hoče eksplodirati, že je iztegnil nogo, da pohiti na policijo. Naenkrat se pa pomiri. Ah da, saj je gentleman. Sicer pa — zasledo-
bilo zelo
pa — sa.] mu je uila pustila svojo doto in je tudi gentleman.
Gospod Linka se vrne mirno v svojo sobo, k svojim računom in naročilom suhih, črev. In ta mir, ki mu je napolnil vse telo. se iz-premeni v lokavost: žensko moški mora imeti. Ljubil bom torej romantično. S tem, kar imam z Li-
sc.1.J je prišla pneiAušnJa Z..1-• tem Kraju ozrie z očim v neuo na-	^	^ bo ^ naj_
nja .Iva meseca je <laU> preprečevalni fcor pogled duhovnika pri povzrti-	1	.
— ........ '>«	1	-- ti zfrnske. A morda bo imela tudi
druga denar in inženjerja tudi in
pentleman.
ali pa možganov in čnvstev, ki jih je mogel drugače z ljubeznilo naložiti v svoje lepo napredujoče pori jot je. Pred štirinajstimi dnevi. ko je Lili zbežala, je ostal miren in ni mu prišlo na misel....
Sele danes. In gospod Linka fi-lozofira: ah da, ženska je ženska,
. a ljubezen, tu mora človek poma-Ta zadeva ga zar-enja^ezi-l^. ^	^^ prik,p.
niti na to vražje življenje. Dok ler ju človek ima, niti ne ve • za nje. Ko ju pa izgubi, bi ju iskal z iglo po smnfreh.
Toda hudiča rogatega, kakšno Iskanje. — Elegija gospoda Linke moškim, kakor je sporočila v pi-j prehaja v jezo. Kaj nimam pra-smu, ki ga je pustila na mizi. To,vice zapovedati svoji zakonski že- ^-^'^'ozl^o bi bil pa je bila stvar, ki bi lahko spra-jni, naj se vrne? Kaj nimam pra- q ^ _ ^ mu .p L-vila takega zakonskega moža iz vice kaznovati jo potem za to, da ravnotežja. Kajti to je pomenilo.'je s svojim nepremišljenim deja-da je imela Lila že ves čas ljubČ- njem škodovala moji pridobitni ka. a iz njenega pisma je bilo ce- možnosti, ker sem moral misliti na _______j njo. ne pa na kupčije? Moški rno-
oem I 'C nm$j k	ra imeti žensko- A plačeval ji
uLUAu Ut rntoLR	[vendar ne bom, kam pa pridem.
PREIZKUŠNJA-FLU
Imeti jo hočem iz čiste ljubezni. — Misli gospoda Linke so se na Za<l- tem kraju ozrle z očmi v nebo ka-
fskaz čndoTlte vrednosti slavne Ze- auju __ praviCa je na moji
ItMlf'iie tonike:	i	. .	_ .__- •
strani 111 konec besedi. Kaj mi je	...»
TRINERJEVO GRENKO VINO a„ ^ ^ K v ,1.	a ro.
IK,pravili svoje nniC^no stanje ,H>vzro- . -h Xaide pa zmečkanega
ivin. iH.levmi. Velika žalitev« i>« i -t V -	Kockanje v Bolgann prepove-Trhierjevem grenkem vinu je preko- in umazanega med računi, l rert
sila vs«1 reknnie. T«» zdravilo prina- štirinajstimi dnevi se ni zmenil	dano ZZ ^SSr^r^rJ^ W Z.laj mu Sre na živee. D^ Bolg,Kki parlament je sklenil
odvajalnos? Je velike vivdnosti v tem sem se ji gnusil s svojo omejeno-	zakon, ki prepoveduje vsako koc-
.-JSU to epidemije. Za one jm. kt niso 4;tj0 jn (|a jj l>ilo zoprno, ker	tanje (hazardne igre) in odprav-
S'JSW* prodaja,, suha čreva. Glupo ble-	!ja vse dosedanje igralnice. Sklep
wlravju. V vseh lekarnah. Vrednostni betanje žabe ki ne ve. kaj je ziv-kupon v vsakeni zavoju. Zastorj vztv ii-n;e
ree (nI Jos. Triner Co.. 13,33 S. Ash- J	, T . ,	j	• •
land Ave., c^bieaso, Hi.-(Adv.i ) Gospoda Linko popade divja je-
KAPITALIZACIJA OBRESTI PO
4|9b
S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —
. "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
od 4% na
K vlogam.se bo pripisalo sedaj Vz% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih
©tresti.
Za primer navajamo obrekovanje vloge od $100.—, da »e ▼idi naraščanje vloge po 4% in po Wz% obresti:
vloženo
vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih
4% $100.—
4y2% $100.—
$121.84,	$124.78,
148.40,	155.71,
180.80,	194.32,
£03.54,	321.89.
Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4^% pa v 16 letih. Kdor hoče pod vej iti cvcj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko a» mu obrestuje vloga po 4Vzjb.
Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljia inicijatjva za redno bedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira rove vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost.
STATE BANK
New York, H. ?.
mtm
je junaški čin. ker je država prejemala samo od sofijskih igralnie po 3 milijone levov letno.
Zločin zaradi dedščine.
Zeta posestnika Jana Ribaka v Gostecki Kupi na Poljskem sta iz jeze nad tastovo oporoko ponoči zažgala njegovo hišo. ki je z vsemi poslopji pogorela do tal. V hiši sta zgoreli tudi ženi obeh po-žigalcev.
KONCERTI ANTONA ŠUBELJA.
17. febr. Detroit, Mich.
23.	febr. Johnstown, Pa.
24.	febr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn.
NOVOST
BOŽA KAKOR 9R|SR3K
Tukaj" imate "veliko iiredho posebnost, kakoršne niste videli Se nikdar v življenju. Nekaj čudovitega In presenetljivega. To je Rp£a-B^po-meter, ki se spreminja v tri rasne barve, rdečo, vifrnjevo in rjavkasto pred vsako spremembo vremena.* Ta ROŽA osnanja z vsako barvo spremembo vremena zanesljivo 24 ur vnaprej. To je krasna umetna P.cr£a v loncu, ki se nikdar ne posuši, ampak vedno kaže »Teme. Kamorkoli Jo postavite, bo krasila prostor ter sanimala vsakogar. MI vam bpmo poslali to čudpvi(o roto In pl&Cmli poStnino. ko dobimo od vas 5C centov v gotovini ali money order. Tri Rote sa 91.25. Za agente poseben popust. VARIETY C*LS8 COMPANY Dept. 15
1723 N. Kedzi* A v«.. Chicago, ill.
jako škodoval ugledu naše drža^ ve v mozemstvu. Nade cele Jugo-slavi.je so'bile obrnjene na politično modrost našega, za svoj narod toplo čutečega kralja. PokLical je na dvor šefe vseh merodajnih polit iT-n!h strank, poslušal njih zahteve in težoije in .se nazadnje odločil za rigorozno potezo: ISus^ien-diral je mtavo in razpustil Narodno skupščino, odredil razpust I vseh plemenskih, verskih in drugih političnih strank in imenoval dne 5. januarja zvečer novo vlado. ki je sestavljena tako-le:
ministrski predsednik in notranji minister: general Pera Živko-vič, komandant kraljeve garde;
mkiister brez portfelja: X'ikola UzunovH", nar. poslanec;
minister zunanjih del: dr. Vo-jislav Marinkovič. nar. poslanec;
minister saobračaja : dr. Anton Korošec, nar. poslanee;
minister financ: dr. Stanko Svrljuga, direktor Hrv. e^kouipt-ne .banke v Zagrebu;
minister prosvete: Boža Maksi-movič, nar. 7>oslauec;
minister pravde: dr. Milan Sr-skfč, nar. poslanec;
minister poljedelstva: dr. Oton Frangeš, univ. iprofe.sor v Zagrebu ;
minister za šume in rude ter zastopnik minister za agrarno reformo : Lazar Radivojevič. nar. po-j slanec;
minister javnih del in zastopnik ministra pošte in brzojava: Stevan Savkovič. nar. poslanec:
milliliter za socijalno politiko in zastopnik ministra trgovine in industrije: dr Mate Driirkovič, bivši minister;
minister ver: dr. Tugomir Alau-povič, podpredsednik Državnega sveta;
minister za narodno zdravje: dr. Uroš Krulj. sanitetni referent v ^Sarajevu;
minister vojske in mornarice: general Stevan Hadiič.
V novi vladi je pet Hrvatov in en Slovenec (Dr. Korošec). Nova vlada je vlada dela in vlada varčevanja. Devni-ce narodnih poslancev so znašale 140,000 dinarjev dnevno in to je že lep prihranek. Vsi (ministri, ki vso osebno odgovorni za svoje resore, so z vko vnemo pri svojem delu; ko bodo na ta način vse lazmere v iprid naroda urejene, razpisane bodo zopet volitve in narod bo zopet začel odločevati o svoji usodi, ko bodo prave zapreke ujedinjenja in konsolidacije odstranjene.
Narod, ki je bil že sit razdra-panih razmer, sprejel je ukrep Xj. Vel. kralja z velikim navdušenjem in hvaležnostjo in gleda z zaupanjem v boddčnost. Dal Bog, da hi se vse nade uresničile in odstranili mnogi nedelavni paraziti, ki so iz strankarskih ozirov prišli do korit.
*
Vem, da Vam ne povem nič novega, ako sporočim o hudi zimi, ki jo imamo tukaj. Visoki sneg o-vira ves promet, ki je ponekod čisto ustavljen, ostra zima nas muči, sedeti moramo pri peči in si greti prezebljene ude. Gorje ubogim * stanovalcem v ibarakah in vsem tistim, ki ne premorejo toliko. da bi se založili z zadostnim kurivom. Mestna občina ljubljanska je najela 300 delavcev, ki nalagajo sneg na vozove in ga mečejo v Ljubljane o. Smo cisto v krerapljih zime, smučarji m sanj-karji jo pozdravljajo z veseljem, a starejši semestri fpa sedijo pri peči ih *ae posebno ob nedeljah krepko pridušajo, kar jim pa seveda nič ne hasni. *
hero. g. general Maister, ki mi je dal 30. m. m. prijazen interview. Vsebina te dopisnice,.ki jo prilaga m, se glasi:
"Spoštovani gospod '
Prav leipo se Vam zahvaljuje, m za Amerikansko-Slovenski Kcledar, katerega vsebina je rem dobra. itd.". Dobra rei" se sicer sama hvali, vendar je pa priznajije takega odličnega moža za Gla* Naroda gotovo razveseljivo in daje spod-bndo.
*
Danes me je obiskal rojak Jože Žitnik, ki je že od meseca avgusta v domovini. Počuti se jako dobro in pošilja vsem znancem in prijateljem v Ameriki svoje najsrčnejše pozdrave.
Pozdrav!
Joža.
Detroit, Mich.
Cenjeni urednik! V soboto dne 9. febimarja se je poročil rojak John Adamič z gospodično Gertrude Travnikar. Ker starrši neveste žive nekoliko ven iz mesta, 6koro na farmah, kjer imajo svoj dom. se je tudi svatba vršila tam v bližini in sicer v starem farmar-skem poslopju, na 11 Mile in De-quindre Roads. Poslopje, v katerem se je vršila svatba. t>e je zadnje čase uporabljalo tudi za plesišče in je bilo razdeljeno v dve nadstropji. Pri tej ipriliki se je uporabljalo pritličje za ples in v prvem nadstropju so hile mize za svate. Navzočih je bilo od 125 do 150 odraslih in kakih 50 otrok, to-aj skoro gotovo do 200 oseb. Kot :e pri nas običajno, .se zbero sva-i ob 12. uri da se odstrani nevesti venec, kar se je vršilo v drugem nadstropju. Ko so hoteli zapeti in odstraniti venec se naenkrat udre pod in padli so vsi sku-jaj v pritličje na druge spodaj resele svate. Padli so gotovo kakih 12 čevljev globoko. Luči so ugasnile, "ker so se žice potrgale. Molk za eno minuto in nato panika. Vsak je začel klicati za svojim in za v pomoč sebi, ker se ni ■nogel rešiti izpod desk in miz, ki i so ležale na njem.
Kmalu so bile na mestu ambulance, da so tiste, ki so bili bolj poškodovani, odpeljali v bolnišnico. Tudi zdravnik je bil kmalu la mestu, da je nudil prvo pomoč.
Bolj težko ranjeni so bili sle-leči (pa je upanje, da gotovo vsi ?krevajo): Louis Podobuikar, se-lem zlomljen rh reber, 'poškodovan na levi roki rn glavi, Mts. Marie Travnikar (teta neveste), polomljenih več reber ter porezana m pobita na glavi, Mrs. Marv Ca-sun ima zlomljeno levo nogo, in je pohita po životu, Pred Deall nia zlomljeno kost v -pasu (hip fractured), Mrs. Catherine Plan-Icar ima zlomljeno levo nogo.
Manj poškodovani so bili sledeči : Emili Kass, pobit na nogah in glavi; Mrs. Mary Persoglia poškodovana na hrbtu; Mass Ivanka Travnikar (sestričua neveste), poškodovana n£ nogi in životu; Mrs. Elsie Deall ima poškodovano hrbtenico; Miss Genevieve Ri-vard ima zlomljeao nogo; ifiss Caroline Smiflh iz Cleveland, O., poškodovana na nogi; Mr. Joseph Travnikar ima prerezano desno roko; Mrs. Joseph Travnikar poškodovana na nogi; Agnes Zulieh ima zloanijen nos; Mrs. Mary Bopp poškodovana na nogi.
Nadalje so še sledeči lahko ranjeni dn niso več v oskrbi pri zdravniku.' ženin in nevesta, Mre.
Rozi Vihtel ič, Mrs. Prances Poz-
Jnicfa. Mrs. Ana Cankar, Mr. in Mrs. Prank Smith, Mrs. Louis timith. in Frank Gaber. Kar je bilo mlajših. se ni poškodoval noben.
Charles Gaber.
Canon City, Colo.
Kot novi naročnik, vas prosim, da mi dovolite malo prostora v cenjenem listu Glas Naroda. Kot večni popotnik izvein veliko novic. ali nekatere so prerobate, da bi iih omenil, nekatero 7>a zopet preokrogle.
V	Canon City Ln okolici je temperatura padla na 15 stopinj pod ničlo in je zapadlo štiri palce »nega. Tukajšnji premogoroti obratujejo s polno .paro. 7 milj oddaljeni Chandler premogorov obratuje tudi ob nedeljah Kedaj par tednov. Nikomur ni znano, koliko časa se bo tako delalo.
Ne svetujem nobenemu hoditi sem za delom, ker se sliši od raznih strani, da mislijo baroni znižati imezde spomladi.
V	okolici Aguilar-ja, Colo., se je to zgodilo pred mesecem dni. V okolici Walsenburga. in Tri ni-dat slabo obratujejo premogoko-pi in sicer 2 do 3 dni na teden Hrana stane na boarding house $45.00 na mi-sec in nekateri ne zaslužijo toliko, da bi zadostovalo za hrano in to so večina samci. Kaj .pa ubogi družinski očetje s kopico rit rok ! Prosperiteta se bliža k svojemu koncu. &e nikjer nisem videl toliko bede in siromaš-nosti kot ravno po premogarskih naselbinah križem Združenih držav ameriških.
Tempotom se lepo zahvalim Mr. in Mrs. Bubnieh v Trinidad, Colorado, kakor tudi Mr. in Mrs John Jenich na Morley, Colo, za naklonjenost in postrežbo.
Lepo se zahvalim vsem mojim odjemalcem, kateri ste kaj od mene naročili in upam da boste vse pošteno sprejeli in se Vam priporočani še zanaprej.
Lepo tie tudi zahvalim Mr. in Mrs. M. J. Bayuk-u v Walsen-burg, Colo, za naklonjenost in postrežbo.
Omenim naj še par novic iz Canon City, Colo., kjer se sedaj nahajam za par dni. Dne 2. januarja 1!>29 je po enoletni bolezni preminul rojak John Levstik, doma iz vasi Ponikve, fara Dobro-
ka. Še vsak je bil zadovoljen r. mojim blagom.
Torej se Vam t op i o priporočam, posebno na 5e zato. ker sem pohabljen na desni roki. tako da nisem za nobeno težko delo, lahkega dela j.a dandanes ni.
Omenim naj še, tla Steel Works v Puebli. Colo., tudi obratuje s polovičnim časom, Nakateri dela-ji vsak dan. ali tinte se lahko pre-šteje na prste. Največ jih je. ki delajo po 2—3 dni na teden.
Končno pozdravim vse naročnike in naročnice tega lista in mu želim, da bi imel veliko uspeha.
Pozdrav tudi Petru Zcajri!
John Zupane:-*h.
NAZNANILO.
Naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal zastopnik liaše-ua lista
Mr. Joe Černe
rn ga obenem rojakom toplo priporočamo.
Uprava lista.
—rabljen na zunaj proti Bolnim milicam Revmatičnim bolečinam Lumbago Glavobolom Influenci Izvit jem O dr gam.
Dobite original — t ti kol p€t-deset let stari
ANCHOR trgovska tumki a« zavoju vit zavaruje. Milijoni (tekle ni c prodani ysako leto.
Knjižica, lci daie pohia navodila za uporabo pain-expel. YER-U. pri baja z vsako steklenico. Opisuje tudi nje«ovc itrvilne uporabe v podrobnosti.
V vseh lekarnah po 15 in 70 centov
ali napišite direktno na:
7tltoWon'M —_
rairichter t. co.
"S SMOOklyn. n.Y
NAPRODAJ JE POSESTVO
v Šmarjeti pri Klenzu. Dolenj-ko. Prostor se nahaja nasproii cerkve, kjer je zidana klet in prostor je pripraven za vsakovrstno obrt; zraven pripadajo rodovitne
no i^ir..,; ■ T-__v --	njive za 26 mernikov po«etve, 1
polje na J Joien.js-.kem. Zapušča so- J	1
vinograd. 10 oralov hoste ter
progo in t nepreskrbljenih otrok. V tukajšnji Holmes bolnišnici se nahaja rojak Frank Boben. st. Zlomilo mu je nogo v premogoro-vu. Na operaciji je bil tudi rojak Frank Strubel in bi bil kmalo podlegel in se še nahaja v postelji- !
Jaz bom obiskal rojake v kratkem času v Colorado Springs. Colo., Denver, Colo, in okolico. Pobiram namreč naročila za moške obleke in srajce. Cena je niz-
gmajnski del. Kdor je od tani doma in namenjen vrniti se v domovino. se mu nudi lepa prilika. Za podrobnost: se obrnite na lastnika : J. B. Verbčč, 17 Forest Ave., Aurora, 111.
RAD BI IZVEDEL za naslov IGNACA PRI M C, podomače Ponepški Nace iz fare St. Vid. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati m\i imam nekaj važnega. — Joseph Selan, Box 55, Gleasonton, Pa.
(2x lf>&16)
KAKOR SEM LETA 1927, prejel glas in poročilo od svojega tasta MIKE STAUEŠINICH-A,'-
327 Harold St, Reading. Pa., RADA BI IZVEDELA za mojega me je prav razveselilo. Ker pa brata MARTINA IT)OVIC", doni od taikrat več o njem nobe- ma iz Lipnika. fara Trebnje,
podoma«"e Bučev. Nahaja se nekje v Detroit. Mich. Ce kdo ve naj mi sporoči, ali naj se pa sam oglasi. — Louise Schustar, 6116 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(3x 15.16&18)
nega glasu, prosim rojake in znance, ako kateri kaj ve o njem, naj mi sporoči ali pa ako sam to čita, naj ae mi javi na naslov: — Miha Moravec, Box 525, Edmonton, Alta., Canada.
3x 14—16)
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo sa Oreater Ntw York in okolko, ink.
ODBOR 1829: Prtdssdnik:
TOA.VK HOTKO
401 K. »2nd Street.
New York City podpredsednik:
MICHAEL. UREK.
1715 Gates Avenue,
Brooklyn, X. V. Tajnik in arhlvtr: JOSEPtl ttXJACHNliv,
M Ten Eyck Street,
Brooklyn. N. T.
_ Blagajnik:
PBTSR RODE.
S33 Alpha Place.
Gft*hd»le. L. I. Zaplanikar: MARTIN COREL.
fi7 Scholea Street,
Brooklyn. N. T. Nadzorni Odbor: AKTHOJfY KOSlRNlK. 101X1 - 85th Rd..
Rtohmond tnil. M. FRANK LL'PSHa.
431 Morrla' Avenae, Rockville Center. L. Is!. JOHN JTTRKAS
855 So. 4th St..
Brooklyn. N. Y.
Kdor izmed rojakov ali rojkinj še ni član lega društva naj vprasQ svojega, prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. F nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala ze skoi*o 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00.
Druitro zbora je vsako tretjo soboto v svojih društvenih prostorih v
Hail.
Tork.
^■BHDHM
(My.VS NARODA, in. FEB. 1925

G A U O H O
ROMAN
Za Glas Naroda priredil O. P.

(Nadaljevanje.! 9
DfV-ki so uadaljf-vali s svojimi napori, da d vi ff ne jo jagnje. S svojo /jninj i nilo ji j<- posrečilo dvl<fnifci malo bilje na varno, ko se 'je naenkrat $pc<ltMiila njena noj?a.
D«"*ki {i ev zet i cd "rože. -o videli njem) drobno telo	na
k#!e, *>koro dvesto čcvlje\ sj.odaj. NVmi od .jrroze, so poku-preko raba pečine ter videli majhno obliko v surovi, rjyvi obie-
ni
•vnvc na skalah pri vrelcu.
Kri<-< 0 -o rdiiitel: ob obronku gore navzdol v vas IS solzami v < r«'h, s«; j»r ipovedovali svojim sta rišem povest o tragediji. Vaščani so pohiteli na majhno- eesto. kličoe mater v majhni hiši ter očeta v . ova<"niči. Do^jrli so višino t-kal in vrelca, ko >o sledili vijugasti stezi krop vznožja gfore.
t*t •'♦■kl»* -o številne minute, prodno sta prišla paničen oče in sto-.:aj«H-a mat., do v re k-a. Več kot eden v majhni občini je pade. preko is tpr< j ada v iovini vasi. Smrt je zahtevala Grozna li .t	j.et iztrgala iz njih srede človeško življenje, — so
domnevali, ko -o se bližali rnestu, ki je brlr bolj prekleto kot kdaj poprej.
Naenkrat pa ie kovač obstal, kot izpremenjen v kamen. 311-r terivna mati v f»sprttljn se j<» obotavljala ter si mencala .solz; e oči. Drntfi pa >o stezali svoje vratove tei* zrli na pog-led, ki jih je na-j.olnil s aveio grozo!
To mora hiti duh, katerega so zagledal i tpoleg vodo ob vrelcu. H ;rt v"> iuii so rrkanii r>o se prekrižali ter napenjali svoje oči ob ne-vrj^tno stvari, katero so zazrle njihove oči!
Oixtk, ki je padel v gotovo smrt z navpičnega prepad?, zgoraj, je klečal v molitvi na robu izvirajočega studenca. Obraz otroka je bil dvignjen kvišku, obsejan kot mi svete luči. Njene oči so hile za prie iit t11 k i sta bili prekrivani na prsih. Ostala je nepremična, ko j*' ep. va-sčan /a drugim omahnil na svoja kolena tor pričel vneto moliti.I	B HT ■ B I § 1 g
—	- D« kli.*a se je dvignila jHiča.si t^ svojih kolen. Obrnila se je proti vrelcu, omočila svoje prste v čiisto vodo, se dotaknile svojega tela ter dvignila natv, svoji roki proti nebu, mrmrajoč sedaj molitve.
1' »;>o/;il vaščani tso šepetali njene besede, s sklonjenimi glavami. S!-šati je bilo zatajeno ihtenje iz ust priprostih mož, ki se niso jokali i/za svojih otroških let. Solze pa so tekle po obrazih molčečih žensk.
otrok je obrnil proti njim svoji roki kot v t)lago«Iov. - Moja hčerka! — je zaklicala mati. — M-oja mala hčerka!
Otrok je odprl svoje oči ter odšel proti njim. To ni bil duh, ko se je nežno smehljal, temveč gofko meso in kri!
—	Ona živ;! — je zakričala mati, ko je pritisnila svojo hčerko na pr>a. Kaki očeta fda objeli obe, ko -<o drugi vaščani pohiteli blizu, se je dotarknili ter pokleknili pred njo .<ot sveto osebo.
—	Kaj se je zgodilo* — jo je vprašal oče nežno.
—	- Deklica ga je pogUulila ipo bradatem lieu, ko je odgovorila s slabim gla-im, dočim je oči zoj»et zaprla, kot v Kanjah.
—~ Padala sem, oče. ah, tako daleč... Nato je postalo vse na-enkrat r-rno.. dokler nisem čutila nekega gorskega bleska krog se-be. Zdela se mi je kot solnčna luč, razven da je nisem mogla videti. Outila sem jo tukaj, v svoj. m srcu in »svoji glavi! Nato, so se oiVprle moje oči in tam, nad vrelcem, katerega sem se bala toliko časa. je .' da sijajna luč. Počasi, počaisi, sem pričela videti bolj jasno.
11:1a je Naša Gos-pa . . . vizija. — ne Madont, pač pa Angelja ?. nebes. Nobene zarje ni bilo. pač pa plamteča krona ognja!
—	Povsod nad njo je bila goiika, mehka luč, kot vzhod solnca nad goro. In vendar sem lahko videla drevesa in skale, celo tam, kjer je stala prikazen.
—	Nekaj, a noben glas. mi je pripovedovalo, naj pokleknem ter omočim svoja prste v vodi st-udenca. Dotaknila sem *se svojega čela mi zopet sem čutila <rorko in bila tako srečna!
—	Nato sem molila. Ko sem kp zoj>et ozrla navzgor, je žar umiral kot sol in-ni zahod . .. Kila sem sama... Molila sem. da se zahvalim naši Devici. Ko sam zopet odprla svoje oči. oče, sem zagledala tebe in mater ter druge vse , ..
—	To je bilo vse.
Govornik je prenehal, kajti glas se mu je tresel od razburjenja. Drugi mož pa ni napravil nobenega komentarja.
Gaueho, ne da bi .spoznal to. je držal čašo vina pred seboj, te-.cotn eel< ga tega čudnega j ri;>ovedonianja. Kljub temu pa je ni po-t^esel k svojim ustnicam. Njegova cigareta jo počasi dogorevala in konečno jo je vrgel na tla, z vzklikom bolesti.
Kljirb temu pa je še poslušal in čuden ^tresljaj mu je segel po hrbtu navzdol, ko je postavil svojo čašo na nnlzo. Nezavestno je potegnil nadaljno cigareto iz >vojega čopa.
Govornik je nadaljeval s pritajenim glasom, da je moral ban-di^ki glavar napenjati svoja ušesa, da je slišal ostalo.
—	To je bil čudež, amigo. Vaški pater, ki je stregel bolnemu < t roku, je dospel ob vrelec, da čuje čudovito i>ovest. Nekateri vaščani so pohitri i nazaj, da obvestijo svoje sosede glede tega. Mati majhnega, ki je p; klicala duhovnika oh .bolniško poteljo. je privila otroka na svoje prsi ter odhitela k vrelcu. Deklica čudeža je zopet pokleknila v molitvi, ko jo je sknbna tnafi prosita* naj se dotakne otroka ter moli za njegovo okrevanje.
—	Mali, navidez brez življenja, je nenadno odprl oči ter zakričal od veselja, potem ko so se mokri iprsti deklice dotaknili njegovega čela z vodo. Zopet so molili vaščani in prosili za ozdravlje-r je. Deklica je vstala ter sledila duhovniku v majhno kapelo. Izgledala je kot človek, ki hodi v pol sanjah.
—	Od takrat naprej. — jaz ti ne morem povedati vseh čudnih stvari, katere sem čul o trim svetem prostoru, — se je otrok posvetil službi bolnih in žalostnih. Dosegla je sijajno dobo mlade ženske,
r.i taka kot so ostale mlaide deklice.
•
—	Od onih prvih čudežev ozdravljenja vsled vere je šel prostor skozi nadaljni čudež. Na tisoče ljudi ga je obiskalo, hromih in shipih. Kot sem ti povedal, vsi so dali tribut hvaležnosti in ljubezni m iz krute dolbine -skal in .prokletstva, je postal ta stttdenec svetišče, nad katerim je bila zgrajena (krasna kapela. Mesto je zraslo krog nje, z velikimi hišami in 'krasnimi cestami.
—	To je najbolj čudoviti prostor, kar sem jih kdaj videl, čeprav č>a!ieč proč od drugih mest in visoko v Andah. Na stotine milj od tukaj, naravnost proti severozopadu, prinaša vsaki dan več potnikov, ki iščejo tolažbe od muke in bolesti.
Onim, ki se preveč rede.
Na to vprašanje, ki zanima zad- pljuča zadostna množina zraka e čase zlasti okrogle dame, rr.i pravi tudi debeluhaste moške, odgova:-- ščoba ni nič drugega, ne^o hrana ja neki angleški zdravnik, ki na- k g'aša važnost pravilnega dihanja gimi besedami rečeno, glavni vz-kot .sredstvo, .s katerim se da ma- rok. da .se človek redi. je pomanj-
j ne more biti vedno naporno. Ljudje mislijo, da .se da maščoba odstraniti .s telovadbo. Toda tudi to .sredstvo ostane brez uspeha, če ni
i	i t i	, . .	1 pravilnega dihanja. Pod pravil-
nje ease zlasti okrogle dame, r>i pravilna prebava izkljiu-ena. Ma- -	,
nrm dihanjem razumemo tako di-
„	hanje. kri katerem se enakomerno
o-tane neprebavljena. Z dru- ...	. , . .	...
siri vr.s prsni kos in se pljuča polagoma napolnijo z zrakom. Kdor
, . , , . „ , .. hoče pravilno dihati, naj nosi pas. kanje zraka 1 - ——1 ------1	ji
I	pamikpw . ^lonins
ščoba odstraniti.
ki bi .sežgal zavžlto
— Imam popolnoma uničene hrano. Zrak. ki ga vdihavamo, živce. — je vzdihnila ena mojih raznaša rdeča krvna tehso po ee-paeijentk in nadaljevala z žalo>t- ]em telesu. V krvi so tudi soki nim glasom : In res nisem mnogo od zavžite hrane. Zrak in redllne
shujšala, odkar rabim razna stva za odstranitev maščobe.
■red- snovi se >rečavajo v vseli naših ov-ganlh. možganih, mišicah in srcu.
Bila j" oči vidno bolna. Pod oč- Kjer
-rečavajo. tam jih ogenj
mi j - imela tennie lise n njen ob- življenja sežge in hrana je prehav-raz že davno ni bil več svež. A ]jena.
vendar je bila stara komaj 28 let. C'e >e pa življenski ogenj radi
Prosil sem jo. naj mi dovoli na- pomanjkanja zraka duš', praviti skromen poizkus V;-e| sem more biti pr bavljena
ji pre- (]0])er gospodar in r ,_______,.
pasal prša v višini ramen. Zatejr- ]irano spremeni v maščobo, ki tvo-nil .sem jermen, toda ne preveč. nekako rezervo za slučaj, da l>i — Ali imate neprij-ten občuter, organizmu primanjkovalo hrane, sem jo vprašal .'	j To je proces, ki sponavlja vsa-
ko leto pri hrčku in dragih čez zi-
ki pa ne sme biti pretesen. Za pravilno dihanje je potrebno vzravnano telo in ramena v naravni legi. Med vojno smo im di priliko opazovati, kako blagodejno vpliva pravilno dlhaje. Vojaki so >e naučili hoditi ravno in dihati pravilno. ker so bili prepasani. Posledica je bila. da so izgubili maščobo vsi. ko so jo prinesli k vojakom.
Tu se je Anglež nekoliko zmo-
nrana ne , • . . -	. , ... , , i
tu, kajti med vojno so izgubili tol-: Narava ie -- ,	.. , .	.. ...
„„,..lHo,1 ■ r,_	. .	,	,	seo tudi t isti ki o pravilnm diha-'
z m-ze navaden jerm n m ji pr^- dober gospodar in neprebavl no . . . . . .	.
—	pojma HLso imeli. Oei-
vji.mo angleški ziravnik nikoli ni
bil pri vojakih, zlasti pa ne med
vojno, ko je že	poskrbel, da
so .se vojaki vračali domov suhi'
kakor trske.
16. februarja:
Paris, Havra
George VVasHing-ton. Cherbourg Deutschhiiid, Ha.ro! urg. Chertwurg Aratjic. Cherbourg, Autwerpen AugTJsiua. Napo!!. (:«ouva
21.	februarja:
Berlin, bremen
22.	februarja: VuJcania. Trat
23.	februarja: Olympic, Cberbour* Hamburg Hamburg, Cherbourg Ryndurn, Boulogne Sur Aler. Itotttr-
dam
Republic. Cherbourg. Bremen
28. februarja:
l^evlathan. Cherbourr Stuttgart. Bremen
1.	marca:
Aqultania, Cherbourg
2.	marca:
lie de France. Havre
■America, Cherbourg
Albert Ballin. Hamburg. Cherbourg
Pennlanti, Cherbourg. Antwerpen
Conto Biancamano, Na pell. Oenovs
"e mo s^>ečlli živali. Jeseni začne hrček radi nezadostnega dihanja
—	Xe.
—	Povejte odkrito. Ali va ovira to pri dihanju.
—	Xiti najmanj.	.kopičiti maščobo in v času, ko Odpel sem jermen in prosil da-'pripravlja k zimskemu spanju, j-!
mo. naj sede. Vprašal s> m jo, ali <leliel kalior kepa masla. Cez zi-| se ji zdi čudno, da je bil jermen rao -sc nakopičena maščoba počasi j tako zategnjen, pa je vendar ni porabi kot nadomestilo motil pri dihanju.	hrane. Ljudem pa ni treba zme
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČ-1 JI SLOVENSKI DNEVNIK! V J XERIKI.
Bruno Ilolfeld:
Stari klobuk.
običa "ne 'ScTcda ne "re moJ klobuk leno obrežje s palmami, med vit-o uea j ne q t-m klobuku, o katerem moja kimi debli v daljavi pa rumena va-
• . + - ,	žena 'sPIoh govori več, ker je bljiva puščava. Ali .ste že videli
Mar niLslite, da .se moja prša pr -pati m zato tudi m nobenega lstotako nepobo,jšljiv kakor jaz> ni kdaj ^^ sliko , AH
govora. Gre za .stari sivi klobuk bili kdaj v čarobni puščavi.' Ka-moje žene. v katerem mi j« danes ko bi se Človek upiral! 4tGlej, z vso odločna-,t jo izjavila, da ga draga moja," s m rekei	"de-
jutri ne bo več nosila. Toda ju- na rja imava toliko. Vožnja ..tane tri ga bo zopet nataknila na gla toliko, za hran > pa je treba toliko, vo, ker ji pač ne morem kupiti p0leg tega je treba imeti malo rezervo. To baš zadostuje. Sevda
Stari .sivi klobuk ima namr č svojo čudno zgodbo. Stal je dvajset šilingov. Tako je rekla moja žena in jaz ji verjamem. Sicer Obstoja samo en način, kako'pa skrbim. da na noben način ne ostane človek vedno vitek. To je prem s STaj0 ženo kupit klobuki pravilno d hanje. Pljuča je treba yli c.,vljev. Moj nasvet je venda"
vč io
pri dihanju ne širijo? — j» vprašala začudeno.
— Da uganili ste.
Že površno opazovanje nas prepriča, da večina debel'h ljudi ne zna popolnoma izkoristiti .svojih pljuč. Debeli ljudje v činoma nikoli nc napolnijo pljuč z zrakom.
povoda, da bi nezadostno dihal P tem izgube mnogo energije in se začno rediti. Smešilo je misliti da se tla tako nakopičena maščoba odstraniti z raznimi stupenimi lc-karstvl, gorklmi kopelmi. dieto ali
izključno z mesno hrano. Ogenj drUf?ej?a Saj bi rad> ali se ne razgori. če nehamo polagati
7. marca:
Dresden, Bremen. E. ulogne Sur Mer
S. marca:
Ber»rigaria Cherbourg
9. marca:
Cleveland. Hamburg. Cherb-^.-g New Amsterdam, Buulegnn Sur Mer, Rotterd;im Roma. Na poli, Genova
13.	marca:
President Huruing, Cherbourg
14.	marca: Muenchen. Bremen
I'axis, Havre tVelikonočnl Iziet)
15.	marca:
Olympic. Cherbourg
16.	marca:
Arabic, Cherbourg. Antwerpen V eendarn, Luu.i.gi.e s ;r	Rot-
terdam
Conte Grande. Napoll, Genova
19.	marca:
Westphalia Hamburg
20.	marca:
Levi0tha.n, Cherbourg
21.	ma. ta:
lYesiden'e VV i'son. 1'rst Berlin, Bremen
22.	marca: Aqultania, Cherbourg
23 marca:
Deutschland, Hamburg, Cherbourg Augustus, Napuli, titliova 26. marca:
Coiumbus, Bremen Republic. Cherbi.urg, Bremen
28.	marca:
Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam, Boulogne Sur Mei l.ot-terdam
29.	marca:
lie de Fiance. Havre Berengarlx. Ct«'»'-r>< uig
30.	marca: Vulcanta, Trst
Hamlturg. Hamburg, Cherbourg Pen n land .Cherb»»urg. Antw-rpin Ryndam, Bout gne Sur Aler lbj'.-tei dam
26. junija:
I'aris, Havre (IZI.F.T)
26. JutiJa:
He ue France, Havre (IZLET)
Pri dihanju se jim prsni koš ne drva in premog. Posledica uživa-
razširi in lahko ga prepasemo z jermenom, ne da bi imeli neprijeten občutek, da težko dihajo. Skušal sem pojasniti svoji paeijentk:, da so taki ljudje podobni ognju, ki se duši in ugasne, kxr zrak ne more do njega. (V ne pride v
nja raznih lekarstev j1, da človek oboli.
vaditi, da sprejemajo čim vejo zamam. Toda to je druga stvar. ^ množino zraka. Pravilno dihanje Klobuk je torej stal dvajset T din
gov, bij je zares čeden ter je svoje
ti je potreben nov klobuk in jaz bi prav za prav potreboval nove čevlje." — 4'Da." je pristavila.' "prav za prav je tvoj površnik zar .s že klavern."
R'-s je. Pogledal sem po sebi.j tt>da skozi papirnate lepake je si-j o solnce in obsvetljevalo moj J klavrni površnik. Čevlji so se ,
NENAVADEN PRIZOR
meseee dobro odsluž i. Potem je kIobuk se je tU(J; olep-a, z -arki prišlo poletje. "Ti." je rekla moja solnea izza lepakov Prnv d >her
je še.
Xlsva kupila ne klobuka, no čev-j14Kajpada." Kakšen naj bo oJ- 1]>v ]n p0V1^n}ka zatf> pa sva
govor, ako ne mor š takoj vzeti iz bira (1<,lezna krasnih doživetij in
listnice bankovca za dvajset šilm- najini duK sta oboj,ateIL 8tari
! £rov •	t sivi klobuk je opravil izvrstno svo-
Moja žena je odpotovala. V j0 nalogo. X>vi klobuk bi ne bil zadnjem trenutku, med vožnjo na dosti boljši po vsem tem dežju kolodvor, je dejala: "Veš, klobuk jn solnetl.
je vendarle še dober. Jeseni pri- j yem dobro, enkrat bo tr -ba ku-dejo itak novi modeli." Odlegla p;ti nov klobuk in jaz potrebujem 1111 Je-	čevlje. Tudi površnika ni mogoče
Prišla je jesen in ž nji novi mo- Več obrniti. Toda. ali mora biti vse deli. Sedaj sem holel odpotovati to baš takrat, ko hočem odpotova-jaz. Zelo rad grem na dopust, ako ti ali ako hočem za božič s par pre-j morem v vlaku zares sedeti in ako ostalimi šilingi pripraviti veselje, (dobim v prvi boljši gostilni takoj ne >s stvarmi, ki jih moramo imeti 'sobo. Torej odpotujem skupno z iu ki zatf> ne napravijo nobenega ženo. "Ti, imeti moram nov klo- presenetljivega veselja? buk," me je opominjala že dva j MnogQ radosti jzgubjj0? ker sj tedna naprej. — "Kajpada." Xa;zapirajno pot do radostl z map.n. skrivnem pa sem sedaj v resnici mu koestmi Xi treba? da so ma!enko-slil, kako bi jo pregovoril zaradi jsti ba5 kIobuki in -evXyi in radost novega klobuka.	I ni treba^ da -e baš pot0vanje. Na.
Stala sva pred uradom za tujski kopičije se tisočere malenkosti, promet. Stresla me je strast: le k| bj j]]t bdi mogli o pravem ča-daleč, daleč ven v svet! Potova-'su z lahkoto odstraniti. Mnogi ne nje vendar ni tako drago, treba' pridejo zaradi samih malenkosti je L* razumeti ter štediti o pravem nikdar do pravega življenja, času in na pravem mestu. K te- j To je zgodba c starem, sivem Imu spada tudi klobuk. Stala sva klobuku in zato sem ga vzljubil, pred vabečo izložbo. Krasni re-.Potrdil je mojo dolžnost: malen-klamni lepaki. Modro morje, ze-'kosti ne smejo ovirati velikega.
mi zdeli kakor novi in stari, sivi
žena rt^no, "preden odpotujem moram imeti nov klobuk!" —
6 ONI PREKO OCEANA
NajkraJ&a in potovanja n
ajbolj ugodna pot za ogromnih oarniklh:
NPCRWOOD A UNDEKWOOO.
se je mudil pred kratkim prebivalcem mesta Kommetve v Južni Afriki. Viharno morje je vrglo na breg več ogromnih somov, ki so poginili.
KLOBASE
ŽELODEC IN VSAKOVRSTNO DOMA SUŠENO MESO proti poštnem in ekspresnem povzetju, ali denar naprej po 38c. funt in plačam poštnino jaz.
JOHN KRAMER
5301 St. Clair Avenue
Cleveland, O.
He de France 1. mar.; 29. mar. Paris 14. marca; 5. aprila. (OD polnoči./
NaJkraJ&a pot po želesnlcl. Vsakdo J« t posebni kabini ■ vsemi inuder nlml udobnosti. — PlJa<Hi ln (Javna francoska kuhln.la. I« red no nlak«
V»raAa7tf> kftl*r«|«iuU
FRENCH LiNE
U State 8trre».
Hew York, H.
X^alje prihodnji^.).
VSEBINA:
Jugoslovanski motiv
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pes
Deset eksperimentov, ki so
pretresli svet Sovražniki športa v starem Teku
Izgubljena Kofumbina Thomas Alva Edison Pocanka
Nov triumf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja v L e k
Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambique
Vročinski rekordi prejšnjih stoletij
Granate iz vsemirja
Ford in njegovi delavci
Mrtvi v vinogradu
Zakonsko pravo v Združenih državah
Saj ae ne izpl&ta
■tajte
Slov.-Amer. Koledar
za leto 1929
CENA 50 CENTOV
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York
VSEBINA:
Iz zgodovine polarnih ekšpedicij
Z letalom preko Severnega tečaja
Vobilova blamaža
Novci in papirnati denar % Združenih državah
O dednem pravu ln zapuščinskem davku
Ivan Zorman
Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini KakSna razlika Potovanja v Evrope
Cvetke c livade za mlade hi stare
M i
Najvišja poslopja sveta
Žaljivke in abadljivke
Koliko prednikov Ima vsak človek
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je munenjen potovati ▼ atari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih liaiih. prtljagi in drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne la-kušnje Vam mi ztimoreino <latl najboljša rtojasniia in prljiori^amo. vedno le prvovrstne brzoparz.lke.
Tudi nedržavljaul zamorijo potovati v stari kraj. toda preskrbeti st
morajo dovoljenje aH permit 1j Waablngtoua, b<»disi za euo leto ali 6 mesecev ia se mora delati proSaJo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C^ na generalnega naselnl&kegm komisarja.
Glasom odredbe, ki Je sroplla » veljavo 31. julija 1926 *e nikomur več ne pofilje jtermlt po jtos-tl. ampak ga mora iti isknt vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlfikl u-rad ali pa ^a dobi v	Torku
pred odpotovanjem. kakor kdo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE 12 STARE QA KRAJA
Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška j»ostava. Glasom te ]>ostave zamorejo a meri fiki državljani dobiti svoje žen« in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mote s katerimi so bile pred 1. Junl Jem 11*28. leta poročene, izven kvot*
Jugoslovanska kvota znaša še ve. dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlšl ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili ln poljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih no-drfavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea
vsake prednosti t Isti, pa se n« ■prejema nI kakih proženj at rikanake viae je.
SAKSER
STATE BANK
•S Cortlandt Stn*