MURSKA SOBOTA, 20. FEBR. 1964 Leto XVI. — Štev. 7 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČA-SOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-064
V SOBOŠKI OBČINI:
Hitreje s pripravo statutov
Mesec april se hitro bliža in s tem tudi čas, ko naj bi bili sprejeti statuti v delovnih organizacijah.
Čas, ki nas še loči od datuma, ki je postavljen kot rok za sprejem statutov v delovnih organizacijah ni kratek, vendar pa nikakor ne predolg, da ne bi resno pristopili k zaključevanju priprav in dela na osnutkih statutov v posameznih delovnih organizacijah. To pa še posebej zato, ker je osnutek potrebno predložiti občinski komisiji za izdelavo statutov, ki bo brez dvoma potrebovala za pregled posameznih osnutkov precej časa. Nato bi o osnutku in pripombah, ki jih bo dala občinska komisija razpravljali še člani delovnih kolektivov in šele nato bodo statuti pripravljeni za sprejem. Vse to torej zahteva še precej dela in precej časa. In tega bi se morale zavedati tudi komisije za izdelavo statutov v delovnih organizacijah in vsi člani delovnih kolektivov posebno tam, kjer so s pripravami v zaostanku, ali pa so aktivneje začeli delati šele pred kratkim.
Komisija za izdelavo statutov, ki je formirana pri obNadaljevanje na 4. strani
Začeli so se občni zbori sindikalnih podružnic. Pričakovati je, da bodo letošnji občni zbori sindikalnih podružnic v soboški občini vsebinsko zelo bogati. Več o tem berite v poročilu na 5. strani. Na sliki: zgoraj — med prvimi so imeli v nedeljo občni zbor ČZP »Pomurski tisk« (foto K. Sukič)
ŠČAVNIŠKA DOLINA
Pred veliko investicijo
Preteklo sredo je bilo v Ljutomeru posvetovanje o nadaljnji regulaciji Ščavnice. Poleg zastopnikov kmetijskih delovnih organizacij ljutomerske in radgonske občine ter obeh občinskih skupščin in poslancev republiškega in zveznega zbora se je posvetovanja udeležil tudi sekretar za kmetijstvo ing. Janez Perovšek.
Predstavniki kmetijskih delovnih organizacij so se dogovorili za enotne ukrepe pri nadaljnjih pripravah na to veliko investicijo.
Ščavnica popljavlja na sva ji 34 km dolgi poti samo v svojem spodnjem toku, ki leži v ljutomerski občini, 2200 hektarov obdelovalne zemlje, dočim poplavlja na radgonskem področju še znatno večje površine. Širše poplavno področje pa znaša skupno 13.270 hektarov obdelovalne zemlje. Poleg Ščavnice je potrebnih regulacije še okrog 94 km manjših potokov, ki prav tako iz leta v leto ogrožajo večje površine obdelovalne zemlje.
Spodnji tok Ščavnice je že reguliran in to od izliva v Muro do Ljutomera. Nujno pa bi bilo že v letošnjem letu nadaljevati regulacijo Ščavnice vsaj dva in pol kilometra višje od Ljutomera. S tem bi odstranili nevarnost, ki grozi ob večjih nalivih vode ljutomerski razdelilni trafopostaji, ki dovaja električni tok vsemu Pomurju, kakor tudi MTT-ju in tovarni močnih krmil. Preden je bila cesta iz Ljutome-
ra proti Križevcem asfaltirana, so se odvišne vode lahko prelivale čez cesto, kar sedaj ni mogoče, ker je cestišče nekoliko dvignjeno. Vsa ta nujna dela bi stala predvidoma 100 milijonov dinarjev.
Na poplavnem področju je v ljutomerski občini 27, v radgonski pa 23 odst. obdela valne zemlje v družbeni lasti.
NA SEJI ObK ZKS
MURSKA SOBOTA
Razprava o kadrih
Jutri bo ObK ZKS Murska Sobota na razširjeni seji razpravljal o kadrovski politiki v gospodarstvu in družbenih službah občine. V gradivu za sejo, ki je bilo poslano članom komisije in ostalim se poudarja, da niti v komuni niti v delovnih organizacijah niso obdelani kadrovski problemi, zaradi česar ni tudi zadostne samostorilnosti pri vlaganjih materialnih sredstev za vzgojo kadrov. Skoraj v vseh delovnih organizacijah primanjkuje ljudi z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Tudi na šolah manjka 131 predmetnih učiteljev.
Posebno pozornost pa zasluži odnos delovnih organizacij do štipendistov v času šolanja. Ta odnos je v največ primerih omejen na izplačevanje štipendij. V občini pa še tudi niso razčiščena mnenja glede oblik materialne pomoči študentom v času študija, odpira pa se tudi vrsta vprašanj v zvezi s kadrovanjem ljudi na vodilna delovna mesta. Sedanja zasedba karda na vodilnih delovnih mestih v nekaterih gospodarskih organizacijah ne odgovarja več. Več pozornosti bi pa morale gospodarske organizacije v svojih statutih posvetiti tudi načelu reelekcije vodilnih kadrov.
Zebeleženo v nedeljo v M. Soboti — med drugim tudi občni zbor Avtomoto društva (foto K. Sukič)
V SOBOŠKI TOVARNI »MURA«
Lepi uspehi v minulem letu
Pred nekaj dnevi je osrednji delavski svet v tovarni perila, pletenin in konfekcije »Mura« v Murski Soboti razpravljal o zaključnem računu za leto 1963. Razprava je potekala v znamenju ugodnih rezultatov, ki jih je delovni kolektiv dosegel v lanskem letu in iskanju novih možnosti za še boljše gospodarjenje letos.
Kljub številnim težavam, ki so se pojavljale v proizvodnji in v prodaji izdelkov, so bili doseženi zelo lepi rezultati. Letni količinski plan proizvodnje je predstavljal 4 milijone kvadratnih metrov blaga in so ga ob koncu leta presegli z enim odstotkom, medtem ko so planirani finančni plan presegli s 16,7 milijoni ali za okrog 15 odst. V letu 1963 je »Mura« prvič uspela prodati na tuji trg 30 tisoč ženskih oblek, ki so jih izdelali v poskusni proizvodnji. Prodaja nasploh je bila posebno v drugem polletju lanskega leta ugodna, saj so imeli ob zaključku leta le minimalne zaloge izdelkov. Izreden uspeh je »Mura« v lanskem letu dosegla na zunanjem tržišču. Po planu predvideni izvoz v vrednosti 200 tisoč dolarjev so dosegli z 1 milijonom 55 tisoč dolarji.
V razpravi o zaključnem računu so člani centralnega delavskega sveta poudarjali potrebo po tesnejšem sodelovanju nabavne in prodajne službe ter proizvodnje. Menili so da je v prihodnje potrebno izboljšati pripravo dela in predlagali so, da naj osrednji organ delavskega u-
pravljanja v kolektivu o tem vprašanju čimprej podrobno razpravlja.
V minulem letu so proizvodnjo motile številne težave kot na primer, slaba kvaliteta surovin, pomanjkanje pa možnega materiala in nepravočasna dobava surovin. Fluktuacija delovne sile v tem kolektivu je še vedno pereč
problem, saj je v lanskem letu tovarno zapustilo kar 169 ljudi. Zaradi preventivnih zdravstvenih mer, ki so jih uveljavili, so se v letu 1963 zmanjšali bolniški izostanki. Proti pričakovanju pa je naraslo število nesreč pri delu zato so sprejeli sklep o poostritvi kontrole nad podatki o vzrokih teh nesreč -ič.
ANGLEŠKI TURISTIČNI STROKOVNJAK NA OBISKU V RADENCIH
Pomurje si obeta tudi angleške turiste
Pretekli ponedeljek se je mudil v zdravilišču Slatina Radenci direktor londonskega centra za rekreacijo, g. Henry Spence iz Londona, ki je povratek z zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku izkoristil za ogled naših krajev. Z njim sta potovala tudi hčerka in soproga Mary Spence, ki je znana sodelavka angleškega dnevnika »Daity Mail«.
Angleški gostje so proučili predvsem možnosti za obisk turistov iz Velike Britanije v naših krajih, kjer smo doslej le poredko srečavali turiste z angleškega otoka. Navdušen nad lepotami Slovenije in izredno gostoljubnostjo naših
ljudi je g. Henry Spence izrazil prepričanje, da bo v Angliji lahko uspešno zastopal svoj program rekreativnega turizma, se pravi, da bi že letos angleški turisti v večjem številu obiskali severovzhodni del Slovenije. Angleški turistični strokovnjak se je zlasti navdušil nad lepimi smučarskimi tereni na Pohorju, najbolj ugodno pa je ocenil zdravilišče in letovišče Slatino Radence, kjer meni, da bi naravne lepote in urejenost tega kraja lahko iz leta v leto privabljal veliko število ga stov iz Anglije.
Kot je znano, bo prihodnji teden sodelovalo na velikem smučarskem tekmovanju na Pohorju tudi večje število angleških olimpijskih tekmovalcev. »Prepričan sem« je dejal gospod Spence, »da je prav prvo srečanje naših športnikov z naravnimi lepotami tega predela Slovenije lahko uvod v širše medsebojno sodelovanje tudi na turističnem področju«.
Po obisku v Radencih, kjer so se ugledni gostje iz Anglije seznanili med drugim tudi s proizvodnjo slatine, je g Spence s svojo soprogo in hčerko odpotoval v Ljubljano.
CEZANJEVCI
Na občnem zboru Zveze borcev v Cezanjevcih so člani kritično ocenjevali delo v preteklem letu in se zavzemali, da bi se naj mladina še bolj seznanjala z narodna osvobodilno borbo. Več bi pa naj bilo družabnega življenja
med člani ZB. Za letos je organizacija sprejela obsežen delovni program, v katerem je predvideno organiziranje raznih proslav, med drugim tudi proslava 20-letnice uboja 25 talcev iz Cezanjevec.
S. F.
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS V G. RADGONI
Mladina in njen prosti čas
Mladina v radgonski občini včasih premalo smotrno izkorišča svoj prosti čas, zato se je občinski komite ZMS odločil o tem spregovoriti na razširjenem plenumu.
Glavna točka dnevnega reda je bil referat sekretarja: »Mladina in njen prosti čas«. Sam referat in sledeča razprava sta opomnila predstavnike aktivov, naj bolj sistematično obravnavajo delo mladine in njen prosti čas. Ugotovili so, da nekatere mladinske organizacije nenačrtno izkoriščajo prosti čas. Pri tem gre predvsem za sodelovanje mladine z raznimi društvi, kot so DPD Svoboda in prosvetna društva, TVD Partizan itd. Do sedaj tega sodelovanja skoraj ni bilo opaziti. Izjemo v tem pogledu kažejo le aktiv gostinskega šolskega
centra in v zadnjem času še aktiv zdravilišča v Radencih in nekateri vaški aktivi. Posebno aktiv gostinskega šolskega centra dobro sodeluje z društvi. 
Na plenumu so razpravljali tudi o ustanovitvi počitniškega odbora in družin počitniške zveze. Do sedaj imajo počitniški družini le na osemletkah v Radencih in na Kapeli. Predstavniki mladine so se na plenumu seznanili tudi s pripravami na festival bratstva in enotnosti, ki bo od 22. do 25. maja prihodnje leto v Radgoni.
IKA
NAŠ ZUNANJE POLITIČNI PREGLED — NAŠ ZUNANJE POL
Vroča tla na Cipru
Kakor je bilo pričakovati, novi predlogi ZDA in V. Britanije niso bili sprejeti in predsednik Makarios je ostal pri odločitvi, da naj ta spor reši mednarodna organizacija. Zato bo o Cipru razpravljal Varnostni svet. Razkol med obema narodnostnima skupnostima pa je čedalje večji. Turki se iz naselij, kjer so v manjšini, selijo v tista, kjer imajo narodnostno večino. Po poročilih pa se Turčija pripravlja za oboroženo intervencijo na otoku, kar ne gledajo na grški strani s simpatijami. Ker je v Grčiji sedaj rešena vladna kriza, pričakujejo, da bodo tudi v Atenah glasnejši.
Generalni sekretar OZN U Tant je sestavil predlog, ki bi naj prispeval k rešitvi krize. Predlog je kompromisen med stališči Makariosa in V. Britanije. Na otok bi naj poslali mednarodne enote, ki bi štele 10.000 vojakov. Vodja ciprskih Turkov je pred tem izjavil, da bodo pripadnike te
skupnosti sprejeli kot rešitev le razdelitev otoka, predsednik Makarios pa tako rešitev odločno odklanja. Tudi v V. Britaniji nasprotujejo razdelitvi otoka.
SPOPADI MED ETIOPIJO IN SOMALIJO
Na meji med Etiopijo in Somalijo že dalj časa trajajo spopadi, ki jih je obravnavala že tudi organizacija afriških držav. Obe strani sta na miroljubne pozive odgovorili s prekinitvijo sovražnosti, toda že naslednji dan je bil sporazum prekršen. Za obnovitev sovražnosti obe strani valita krivdo ena na drugo. Somalijske enote so v tem spopadu vdrle za 20 km na etiopijsko ozemlje. Predstavniki nekaterih afriških držav so posredovali pri vladah obeh držav, da bi s sovražnostmi prenehali in miroljubno rešili ta obmejni spor.
PRIPRVE NA KONFERENCO NEANGAŽIRANIH DRŽAV
Jugoslavija, Združena arabska republika in Ceylon so poslale udeleženkam beograjske konference nevezanih držav poziv na konferenco veleposlanikov, ki bi bila 23. marca v glavnem mestu Ceylona Colombo. Hkrati z vabilom so bila poslana pisma, v katerih med drugim opozarjajo na splošno željo na svetu, da bi bila sklicana druga konferenca neangažiranih držav. Veleposlaniki bi se naj sporazumeli o kraju in datumu konference. Po vsem sodeč je bilo doseženo načelno soglasje, da bi naj bila konferenca v Kairu. Pred konferenco bi naj bil tudi ministrski sestanek, ker je pričakovati, da se bo te konference udeležilo dvakrat več držav kot prve.
ZAOSTRITVE V BRAZILIJI
Iz Brazilije poročajo o zaostritvi notranjega položaja. Veleposestniki v nekaterih državah se pripravljajo na odločen boj proti napovedanim reformam predsednika Goularta, ki namerava nacionalizirati kakih 50 milijonov hektarov zemlje ob cestah, železnicah in rekah. Sindikalne organizacije in delavci ter vojaki pa so pripravljeni podpreti gibanje kmetov, ki zahtevajo nacionalizacijo veleposestev in agrarno reformo.
Pogled na Titovo ulico v Murski Soboti
BELEŽKA IZ LENDAVSKE OBČINE O LETOŠNJIH PLANSKIH PREDVIDEVANJIH:
Ne nemogoče — pa tudi lahko ne
Na osnovi doseženih rezultatov v lanskem letu bo letošnji razvoj lendavske občine usmerjen h krepitvi ekonomske osnove, k odpiranju novih možnosti zaposlitve in k preoblikovanju socialne strukture prebivalstva v občini.
Po predvidevanjih bo vrednost celotnega gospodarstva v tekočem letu narasla od 10,1 milijard na 11, 8 milijard dinarjev ali za 17 odst. V skupnem prirastku 1,7 milijard dinarjev je industrija udeležena z 1,1 milijardo ali s 64 odst. V letu 1964 bo vrednostni obseg industrijske proizvodnje narasel za 20 odstotkov, osnovo temu pa tvorijo nadaljnji razvoj petro-
kemične industrije, letos naj bi nastal prvi del bodoče tovarne kovinske industrije (t. j. lendavski obrat mariborskega »Primata«), v obratu »EM« bodo letos povečali brutto produkt za 180 milijonov dinarjev, v lendavski tovarni dežnikov in pletenin pa se bo brutto produkt povečal letos za 11 odst. Kolektiv »Mehanike« je v letošnjem letu predvidel 23-odstot-no povečanje proizvodnje, v marcu pa naj bi začel obratovati v Turnišču tudi obrat tovarne obutve »Planika« Kranj. Z rekonstrukcijo »Elektromlina« so tudi v tem kolektivu dane možnosti za povečanje vrednosti proizvodnje za 8 odst., medtem ko bo lendavski obrat »Elme« v letošnjem letu celotni dohodek povečal od 34 na 285 milijonov dinarjev.
Brutto produkt v kmetijstvu naj bi letos narasel na 4,2 milijardi ali za 9,7 odstotkov. Z vključitvijo 4114 ha ob delovalnih površin v kooperacijo, bo kooperacijsko sodelovanje naraslo za nadaljnjih 40 odst., kar bo predstavljalo že dobro četrtino vseh obdelovalnih površin v privatnem sektorju. Potrošnja umetnih gnojil pa naj bi letos porasla od 150 kg na 369 kg po hektarju. Družbeni sektor, ki na območju občine gospodari le z 9 odst. vseh obdelovalnih površin, bo letos povečal brutto proizvod za 52 odst. in pridobil še nadaljnjih 500 ha kmetijskih zemljišč. Letos bo s koopera-
cijo zajetih tudi 13 tisoč glav živine ali 35 odst. vsega živalskega fonda v občini.
Kot predvidevajo, bo letos posebno zaživela gradbena dejavnost, ki se bo povečala za 208 milijonov ali 60 odst. Letošnja investicijska vlaganja v občini bodo sledeča: v industriji predstavljajo o-snovne investicije gradnja tovarne formalina — 680 milijonov dinarjev, okrog 100 milijonov za novogradnjo »Primata«, podobno pa še za razširitev obsega poslovanja obrata »Elma«. V kmetijstvu bodo letošnje investicije znašale 354 milijonov dinarjev, v gradbeništvu 19 in v trgovini 54 milijonov dinarjev. Negospodarske investicije so letos za 57 odst. večje od lanskih in predstavljajo skupaj 293 milijonov dinarjev, od tega je 162 milijonov namenjenih za 73 nedograjenih stanovanj, 94 milijonov dinarjev pa za gradnjo šol v Genterovcih Kobilju, v Črensovcih in za izdelavo načrtov osemletke v Lendavi. Ostalih 31 milijonov dinarjev je namenjenih za manjše negospodarske investicije. Pri skupnih 1,7 milijarde dinarjev investicij, bodo podjetja in ustanove prispevale 63 odst., 20 odst. tvorijo občinska sredstva, 17 odstotkov pa odpade na sredstva zveze, republike, banke in okraja.
Narodni dohodek bo narasel za 1 milijardo dinarjev ali za 22 odst., narodni dohodek na prebivalca pa se bo dvignil od 159.500 dinarjev na 194.300 dinarjev v letu 1964. Število zaposlenih se bo povečalo za 10,2 odst., odprtih bo 330 novih delovnih mest medtem ko naj bi storilnost dela porasla za 15,4 odstotka Masa neto osebnih dohodkov bo narasla za 18,5 odst., osebni dohodek na zaposlenega pa za 14 odst.
Teh nekaj podatkov o letošnjih planskih predvidevanjih v lendavski občini pa obvezuje občane, da bodo ustvarili in uresničili pogoje za realizacijo teh želja in predvidevanj. To ne bo nemogoče, pa tudi lahko ne bo K. Sukič
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE — ADMINISTRATORJA
Pogoji: dokončana ekonomska srednja šola.
Prednost imajo kandidati z daljšo prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
RAZPIS
ŠOLSKI ODBOR OSNOVNE ŠOLE MARKOVCI razpisuje delovno mesto
TAJNIKA
na Osnovni šoli v Markovcih
Pogoj: srednja šolska izobrazba ali tej ustrezna stro-kovna izobrazba. — Osebne prejemke obračunavajo po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene prošnje, kolkovane s 50 din, poslati Upraviteljstvu Osnovne šole v Markovcih.
Ugodna zaposlitev
GRADBENO OBRTNO PODJETJE »REMONT« V GORNJIH PETROVCIH
razpisuje naslednja delovna mesta:
KVALIFICIRANIH ZIDARJEV IN TESARJEV POLKVALIFICIRANIH IN NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
na deloviščih v Šalovcih, Markovcih, Gornjih Pctrovcih in Križevcih v Prekmurju. Nekvalificirani delavci imajo možnost za priučitev raznih poklicev.
Osebne prejemke obračunava podjetje po novem Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in akordnem sistemu.
Prijave sprejemajo v Upravi podjetja vsak dan od 7. do 15. ure.
Lanski pridelek krompirja je bil precejšen. Kmetijske zadruge so od kmetovalcev kupile odvečne količine krompirja, vendar ga niso mogle prodati. Vzrok: kupci iz južnih krajev naše države niso iskali krompirja sorte »Mercur«, ki so ga kmetijskim za drugam prodajali kmetovalci. Zato so večje količine tega krompirja vskladiščili kmetovalci sami.
Vse kmetijske organizacije, ki sodelujejo s Poslovnim združenjem kmetijskih proizvajalcev in predelovalcev industrije so krompir odstopile združenju, ki je posredovalo pri prodaji tega krompirja. Kmetijske zadruge so popisale vse že plačane zaloge krompirja in preko združenja dobile potrebna sredstva tako, da so kmetovalcem izplačale 80-odstotno akontacijo na vrednost krompirja. Ker je poslovno združenje sklenilo prodajne pogodbe s kupci, bodo začeli zaloge krompirja odpremljati v začetku meseca marca kupcem. Kljub neugodni situaciji na tržišču v
lanskem letu je krompir ugodno prodan in kmetovalci bodo dobili poleg razlike med akontacijo in pogodbeno ceno izplačane še stroške za vskladiščenje in nadomestilo za izgubo, ki je nastala zaradi kala. Tako je končno ugodno rešeno vprašanje prodaje lanskoletnih zalog krompirja Prav te izkušnje s prodajo mercur krompirja v lanskem
letu pa so privedle Poslovno združenje kmetijskih proizvajalcev in predelovalne industrije do tega, da je priporo čilo KZ in kmetovalcem naj letos sadijo več krompirja belomesnatih sort, saj po mercurju tudi letos ne bo na tržišču takšnega povpraševanja, da bi lahko prodali celotni presežek pridelka. Za belo-mesnate sorte krompirja
pa so že vsa zagotovila, da bodo odvečne količine lahko prodane. Prav bi torej bilo da kmetovalci letos zasadijo samo toliko mercur-krompirja, kolikor ga bodo uporabili v svojem gospodarstvu, da pa preostale površine zasadijo s takšnimi sortami krompirja, po katerih je na tržišču čedalje večje povpraševanje Seveda ta preorientacija ne
bo možna naenkrat, začeti pa bi morali z njo že letos in z njo tudi postopno nadaljevati v naslednjih letih.
Kmetovalci naj torej čim-prej vzpostavijo vezi s kmetijsko zadrugo na svojem področju, se z njo dogovorijo o pogojih za odkup semena in sklenejo pogodbe za proizvodnjo belo - mesnatih sort krompirja. Seveda bo pred
sajenjem potrebna analiza zemljišča, oziroma površin, ki naj tako kmetovalcem kot kmetijski zadrugi pokaže, kakšne sorte krompirja bodo na določenih področjih najbolj primerne. Trenutno je na zalogi dovolj semenskega krompirja sort saskija, cvetnik in bintje. Povpraševanje po teh sortah krompirja je na tržišču večje, višja pa je tudi odkupna cena. Vse to torej kaže, da bodo morali kmetovalci čimprej najti razmerje med površinami, ki jih bodo zasadili s krompirjem mercur za uporabo v svojem gospodarstvu in med površinami, ki jih bodo zasadili s takšnimi sortami krompirja, ki ga bodo poslali na naše tržišče. Če pa bo letos mnogo kmetovalcev, ki sorte krompirja ne bodo menjali in bodo ostali pri dosedanji, to je pri mercurju, pa je nujno da zamenjajo svoj semenski krompir, ki se je že izrodil, za isto, vendar boljše in močnejše seme.
K Sukič
Proizvodnjo krompirja prilagajati potrebam tržišča
Struge tudi v zimi niso samotne
Nesreče zaradi poledice
ZARADI POLEDICE TRČILA
Na relaciji Križevci — Ko-šarovci, na cesti III. reda se je dne 15. februarja 1964 ob
14.15	zgodila lažja prometna nesreča med avtomobilom znamke Džip MB 125-09, ki ga je vozil Stefan Konkolič iz M. Sobote in tovornim avtomobilom MS 16-92, ki ga je vozil Štefan Vučkič iz Črnelavec. Iz smeri Križevec je po sredi ceste vozil Štefan Konkolič, iz nasprotne smeri pa je prav tako po sredi ceste pripeljal voznik Štefan Vučkič.
ZALETEL SE JE V VPREŽNI VOZ
V	Črensovcih se je dne 13. februarja 1964 ob 7. uri pripetila lažja prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila MB 131-54, last Oletič Mirka iz Lendave in vprežnim vozom, naloženim s hlodi, ki je stal na cesti. Ko je voznik osebnega avtomobila Oletič pripeljal do vprežnega voza, ni mogel vozila zaustaviti in se je zaletel v zadnji del voza.
ZANESLO GA JE
V	OBCESTNI JAREK IN
V DREVO
Na cesti II. reda med Mursko Soboto in Rakičanom se je dne 13. februarja 1964 ob
8.15	uri pripetila lažja prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila NP 594, ki ga je upravljal Mirko Škrget
iz Krapja. Škrget je vozil z večjo hitrostjo iz smeri Murska Sobota — Rakičan. Pri srečavanju z nekim tovornim avtomobilom ga je začelo zanašati in ker je bila cesta poledenela in slabo posipana, ga je zaneslo v obcestni jarek pri čemer se je zaletel v drevo.
V CESTNEM JARKU SE JE OBRNIL
Dne 16. februarja ob 19.30 uri se je zgodila prometna nesreča na relaciji ceste Hotiza — Lendava. Voznik osebnega avtomobila, reg. št. MS 2544, ki ga je vozil Misja Mirko iz Lendave je zaradi poledenele ceste zaneslo v obcestni jarek, kjer se je avtomobil prevrnil.
GOSTA MEGLA VZROK
NESREČE V GABERJU
V vasi Gaberje se je 18. februarja 1964 ob 8.00 uri pripetila lažja prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila. reg. št. MB 20-39, ki ga je vozila Slava Dolenc iz Maribora in voznikom avtocisterne MS 13-60, ki jo je vozil Jožef Bogdan iz Dobrovnika. Voznica Slava Dolenc je prehitevala kolesarja, pri tem pa zaradi močne megle ni opazila, da iz nasprotne smeri prihaja voznik avtocisterne, vsled česar je prišlo do oplazenja obeh vozil, pri čemer je osebni avtomobil zdrknil s ceste in se prevrnil.
Dobile so zasluženo priznanje
Včeraj dopoldne je podpredsednik Zveze prijateljev mladine za okraj Maribor Miha Veršič, predal v prostorih glasbene šole v Murski Soboti zlate značke in diplome štirim aktivnim delavkam v DPM in na področju vzgoje in skrbi za otroke. Repu-
bliška zveza prijateljev mladine je s podelitvijo značk in diplom dala priznanje za požrtvovalno in dolgoletno delo v društvih prijateljev mladine Slavici Hojer in Zdenki Požar iz Murske Sobote ter Tončki Osterc in Pii Semen iz Beltinec.
2
POMURSKI VESTNIK 20. febr. 1964
S SEJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA:
Osnutek statuta dan v razpravo občanom
Odborniki občinske skupščine v Lendavi so na 9. seji v torek dopoldne razpravljali o osnutku statuta občine Lendava in sklepali o načinu razprave o osnutku v širši javnosti, z nekaterimi dopolnitvami so odobrili poročilo upravnega odbora sklada za šolstvo in sprejeli so program dela občinske skupščine za leto 1964.
Ivan Horvat, predsednik Skupščine občine Lendava je uvodoma odbornike seznanil z vsemi težavami, ki jih je imela komisija za sestavo osnutka, preden je zbrala in uredila statutarno gradivo, ki je končno pripravljeno za razpravo med občani lendavske občine. Dejal je, da bo razprava o osnutku statuta zahtevala maksimalno prizadevanje odbornikov občinske skupščine, kakor tudi vseh družbeno-političnih organizacij, pri pojasnjevanju posameznih poglavij in določil statuta občanom na zborih volivcev, ki bodo v naslednjih dneh. S ciljem, da bi te razprave bile bogate predlogov in pripomb občanov na osnutek statuta, k njegovi vsebinski izboljšavi, je občinska skupščina že razposlala številne primerke osnutka statuta občanom, ki bodo do zborov volivcev lahko preštudirali dokaj obširno gradivo in na zborih dali svoje pripombe.
Preden so sprejeli sklep o načinu razprave o osnutku statuta med občani, so odborniki menili, da je potrebno v statutu zagotoviti tesne in demokratične odnose med občinsko skupščino in delovnimi organizacijami tako, da bo to sodelovanje čim plodnejše in da ne bo okrnjena samostojnost delovnih organizacij v njihovem nadaljnjem razvoju. Odborniki so predlagali, da naj se v osnutek statuta vnesejo tudi določila za hitrejši razvoj obrtne dejavnosti, saj obrt v takšnem stanju kot je sedaj v občini, ne more zadostiti naraščajočim potrebam občanov. Po krajši razpravi so odborniki občinske skupščine sprejeli sklep, da se naj takoj skličejo zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti, odborniki pa naj se pripravijo za razlago osnutka statuta formira se naj tudi poseben aktiv, ki bo v občini vodil razpravo o osnutku statuta.
Poročilo upravnega odbora sklada za šolstvo, ki je bilo podano na seji občinske skupščine, ugotavlja, da sredstva namenjena razvoju šolstva v občini iz leta v leto naraščajo, vendar pa še ne krijejo vseh potreb, ki na tem področju obstajajo. Postopoma narašča število novih šol v občini, modernizira se tudi oprema, vendar pa bodo komaj v naslednjih petih letih
(kot predvidevajo) lahko zadostili vsem potrebam v šolstvu v občini. Letos im pa še naslednja leta bodo največ sredstev namenili za osnovno dejavnost šolstva na področju občine, potem pa bodo začeli graditi pri posameznih šolah tudi različne (že sedaj potrebne) delavnice in telovadnice. Tako so letos predvideli za osnovno dejavnost šolstva v občini okrog 223 milijonov dinarjev, medtem ko bodo okrog 16,5 milijonov dinarjev porabili za sofinanciranje šol izven področja občine. Odborniki so v razrpravi poudarili, da je potrebno hitreje, seveda v okvirih možnosti, graditi tudi stanovanja za učitelje, saj je ta problem trenutno v občini zelo pereč.
Obširen program dela, ki je bil sprejet na zasedanju nalaga občinski skupščini velike in zahtevne naloge, ki jih bo mogoče uresničiti le ob vsestranskem aktivnem delu vseh občanov. Prav zaradi tega pa so odborniki sprejeli sklep, da bodo seje občinske skupščine predvidoma v drugi polovici vsakega
meseca in na teh bodo razpravljali o številnih vprašanjih in nalogah, ki jih narekuje vse hitrejši družbeni razvoj lendavske občine.
K. SUKIČ
ZA DOM, SLUŽBO, DOPUST, IZLET — VEDNO PRODAJNA SERVISA »MODNE HIŠE«
LJUBLJANA — MARIBOR
ROGAŠOVCI
Gradnja
zdravstvene postaje
Minulo nedeljo so na zboru volivcev v Rogašovcih razpravljali o osnutku občinskega družbenega plana. Največ pozornosti so volivci posvečali problemom kmetijstva. Predstavniki gasilskega društva pa so se zavzemali, da bi se naj požarna varnost v družbenem planu posebej obravnavala.
Zelo živahna je bila razprava o zdravstvenem varstvu. Zbor volivcev je bil mnenja, da predvidena gradnja zdravstvene postaje v Martjancih ni utemeljena, ker je v bližini kraja občinsko središče z zdravstvenimi ustanovami. Zato so predlagali, da se naj postaja prej zgradi na rogaševskem področju, ki je zelo oddaljeno od središča, dosedanji prostori pa so pretesni in več ne ustrezajo. Zdravnik pride v Rogašovce tedensko le dvakrat. Pozdravili pa so predvideno modernizacijo ceste proti Gederovcem in urejevanje slatinskega vrelca v Nuskovi.
K. G.
SODIŠINCI
Pred dnevi so imeli tudi gasilci iz Sodišinec letni občni zbor. V preteklih letih so si sodišinski gasilci nabavili motorno brizgalno, uniforme in nekaj gasilskega orodja. V lanskem letu so slavili 40-letnico obstoja društva. Že precej časa želijo zgraditi v kraju primerne prostore. Vaščani so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, obljubljena je tudi pomoč, toda iz teh obljub nič ni.
MOŠČANCI
Pred dnevi so imeli v Moščancih predavanje o zaščiti prebivalstva pred zračnimi napadi in obrambnih možnostih male države. Predavanje je poslušalo precej vaščanov predvsem mladine.
Na občnem zboru gasilskega društva so ugodno ocenili dejavnost v preteklem letu. Letos pa mislijo skrbeti predvsem za vključevanje mladine v gasilsko društvo in za organizacijo sektorskih vaj.
V nedeljo so imele organizacije RK na območju krajevne skupnosti Moščanci ustanovni občni zbor krajevne organizacije RK. Namesto petih organizacij bo odslej delovala le ena. V vseh je bilo doslej delo v glavnem nesistematično, pa tudi uspehi niso bili taki, kot bodo lahko v enotni organizaciji. Da bi bila dejavnost večja, so sklenili tesneje sodelovati z ostalimi družbenimi organizacijami.	-do
LENDAVA
Priprave za dan žena
V torek se je v Lendavi sestalo predsedstvo občinske konference za družbeno aktivnost žensk in razpravljalo o praznovanju letošnjega praznika — 8. marca. Na sestanku so sklenili, da bodo v občini po vseh krajevnih centrih organizirali proslave s kulturnim programom, vodstvom delovnih organizacij pa so priporočili, da naj dajo ta dan ženskam prosto.
Pri proslavah bodo sodelovala kulturnoprosvetna društva in druge organizacije, v Lendavi pa bo na predvečer svečana akademija, ki jo pripravlja lendavska »Svoboda«.
HOTIZA
Predzadnjo nedeljo je priredila organizacija RK na Hotizi »Veseli večer«. Prišli so domala vsi vaščani, veliko pa je bilo tudi ljudi iz okoliških vasi. Velika dvorana v vaškem domu je bila polna. Prireditev je bila vedra: stare prekmurske pesmi, narodne pesmi jugoslovanskih narodov, domači kvintet in še marsikaj je bilo na sporedu.
Letna skupščina društva pravnikov v Murski Soboti
PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LJUTOMERSKI OBČINI:
Ali naj bo vir dohodkov samo dotacija?
Na nedavnih zborih volivcev so občani ljutomerske občine sprejeli tudi obširne programe dela za letošnje leto. Pri tem so predvideli, da bodo zbrali nekaj sredstev sami, za del sredstev pa računajo, da bodo dobili od občinske skupščine.
Najobširnejši program dela je sprejela — kar je tudi razumljivo — krajevna skupnost v Ljutomeru, ki predvideva, da bo potrebnih za izvedbo programa 21 milijonov 500 tisoč dinarjev.
V Berkovcih so sprejeli naslednji program: gradnja vaškega doma v Berkovcih 600 tisoč, v Bolehnečicih 80 tisoč, popravilo cest 50 tisoč, nakup televizorja v Bolehnečicih 160 tisoč. Računajo, da bi za vse potrebe zbrali 640 tisoč dinarjev lastnih sredstev. V Bučkovcih naj bi znašal prispevek krajevne skupnosti 400 tisoč dinarjev in to za gradnjo mladinskega doma, kakor tudi za gradnjo stanovanjskega bloka. V Globoki računajo, da bi znašal krajevni prispevek v delu 210 tisoč dinarjev, dočim so predvideli v programu krajevne skupnosti na
Razkrižju, da bodo zbrali v letošnjem letu čez 2 milijona 300 tisoč dinarjev. Sredstva bodo porabili v glavnem za" dograditev kulturnega doma.
To je nekaj programov krajevnih skupnosti v ljutomerski občini, ki predvidevajo, da bodo v letošnjem letu u-
Trgovsko podjetje »Univerzal« iz Lendave je pred dnevi odprlo v Dobrovniku novo trgovino, ki bo namenjena predvsem za prodajo tekstila. S to novo trgovino se je stara, kjer so prodajali vse, precej razbremenila, potrošniki pa bodo imeli na izbiro več blaga. 
Pred štirimi leti so ustanovili »društvo smučarjev«, do česar je prišlo čisto slučajno. Nekaj učencev se je
Dobrovnik
stvarile nekaj dohodkov mimo pričakovane dotacije od občinske skupščine, oziroma računajo, da bodo dale večji prispevek v delovni sili. Kaže pa, da večina krajevnih skupnosti še ni proučila vseh možnosti, da omogočijo izvedbo delovnega programa.
dogovorilo, si poiskalo primeren prostor in tam se je začelo živahno smučarsko življenje. Doslej se je tako naučilo že mnogo otrok smučati.	B. F.
Vaščani so že pred šestimi leti ustanovili televizijski klub, za katerega so tudi našli prostor. Toda ta je danes že premajhen kljub temu, da je v, vasi že 15 televizorjev. Zlasti ob prenosu kakih športnih dogodkov se ob sprejemniku zbere mnogo vaščanom. Zato si sedaj prizadevajo, da bi dobili večji prostor.
jh
Resnica o gozdarski kooperaciji v Radgoni
Govorilo se je na sestankih, časopisi' so pisali o tem in celo po radiu smo slišali, zato mislim, da bi bilo potrebno pogledati tudi drugo stran te medalje. Kdor ne dela, ta ne greši, vendar ne greši vsak kdor dela.
Dejstvo je, da je gozdarski obrat pri Kmetijskem kombinatu v Radgoni imel precejšnje težave pri podružblanju gozdne proizvodnje zaradi nerazumevanja posameznikov, ki so namerno odklanjali podpisovanje pogodb o dolgoročnem sodelovanju v gozdni proizvodnji. Ker vsak napredek zahteva tudi nekaj žrtev, vsaka novost razdeli ljudi v za in proti, zato ne smemo biti začudeni če na to naletimo ravno pri gozdarski kooperaciji. Poudariti je potrebno, da teh ni veliko, vendar so odigrali svojo vlogo s propagando pri namernem pretvarjanju resnice, češ gozdovi nam bodo vzeti, nobene pravice ne bomo imeli več v gozdu i. pd. Slučaj je odigral svojo vlogo, da je redno odkazilo lesa posestnikom nekoliko zakasnilo, poleg tega je gozdarstvo naredilo, da se odkazuje najprej kooperantom in šele potem vsem ostalim. To je eden od povodov, kjer so si dali duška vsi nasprotniki gozdarske kooperacije in vpili, da jim sploh ne bomo odkazali. Pri tem smo še naleteli na nerazumevanje občine, konkretno najširše politične organizacije SZDL , ki ni hotela razumeti, ko smo pri njej iskali potrebno pomoč pri tako
delikatni stvari kot je terensko delo pri gozdarski kooperaciji. Gozdarji smo začudeni, da nismo dosegli razumevanja, na občini niti tedaj, ko je plamen okrog gozdarske kooperacije dosegel svoj višek, ampak se je verjelo potvorjeni resnici, ki je prihajala s terena ravno med ljudi, ki so nam delali največ težav.
Na osmi seji obeh zborov občinske skupščine v Radgoni dne 28. 12. 1963 je bilo sproženo vprašanje odkazovanja sečnje gozdov. Odborniki so kritizirali postopek gozdarjev in predlagali naj gozdarski obrat pri KK Radgona pravočasno odkazuje sečnjo vsem kmetovalcem neglede na to, ali so posamezniki podpisali kooperacijsko pogodbo. Na zborih volilcev v Ivanjcih, Negovi, Sovjaku, skratka na vsem videmskem področju, kakor tudi na javni tribuni pri Vidmu, so občani omenjali nepravilnosti pri odkazovanju poseka lesa. Smatrali so, da se tistim, ki se niso vključili v gozdarsko kooperacijo godi krivica, ker jim področni gozdarji niso hoteli odkazovati lesa za posek. Takšni ukrepi s strani posameznih gozdarjev so pov-
Potrebno je in prav bi bilo, da se stvar objektivno prouči in se da v javnost slika, ki je dejanski Odraz tega dogajanja. Vsak državljan zahteva pravice in zadoščenja za pošteno delo, ker ni samo denar merilo dela, ampak so še druge nematerialne vrednote, ki so zelo pomembne.
Ing. Vinko Korošak KK Radgona
zročili na terenu precejšnje nezadovoljstvo. Pri Vidmu je organiziral KO SZDL dne 29. 12. 1963 javno tribuno na kateri so volivci želeli razpravljati tudi o kooperaciji v gozdarstvu. Do razprave pa ni prišlo, kljub temu da je bil na javni tribuni navzoč tudi področni gozdar tov. Bale. KO SZDL Videm je smatral to razpravo kot zelo aktualno, zato so ponovno sklicali javno tribuno, ki bo v nedeljo 23. febr. t. 1. in na katero so povabili tudi predstavnike gozdarske službe pri KK G. Radgona. Tudi na plenumu občinskega odbora SZDL so dne 17. jan. razpravljali o problematiki kooperacije v gozdarstvu. Sprejet je bil na-
K članku Resnica . . . smo dobili na občinskem odboru
SZDL v Gornji Radgoni naslednje pojasnilo:
slednji :sklep: SZDL naj podpre kooperacijo v gozdarstvu. KO SZDL naj skličejo razširjene seje na katerih naj sodelujejo tudi predstavniki gozdarske službe. Isti problem je bil razpravljan tudi na 12. 2. t. l. na konferenci predsednikov in sekretarjev KO SZDL kjer so bili določeni datumi za razširjene seje KO SZDL na področju Negove, Ivanje in Vidma.
S tem želimo pojasniti kakšno je bilo nerazumevanje občine oziroma Socialistične zveze pri reševanju takega problema kot je kooperacija v gozdarstvu.
Z občnega zbora RK v Moščancih
VESTI IZ SKŠ RAKIČAN
Društvo Ljudske tehnike je že drugič organiziralo tečaj za foto amaterje. Obiskuje ga 15 dijakov. Sekcija fotoamaterjev ima lepo urejen laboratorij.
Na šoli so odprli razstavo slik s smučarskega tečaja na Peci, ki je zelo zanimiva, ker kaže življenje tečajnikov.
V kratkem bo začel delovati radijski krožek, ki bi moral biti organiziran že lani. Zanj je med dijaki veliko zanimanje.
NEGOVA
Organizacija SZDL skupaj s krajevno skupnostjo pri Negovi je organizirala za mladino šolo za življenje. Za predavanja je bilo med dekleti veliko zanimanje, saj jih je obiskovalo kar 22 deklet, nekatera celo iz oddaljenih krajev. Ob zaključku tečaja so dekleta pripravila lepo razstavo kuharskih dobrot.
K. M.
ZASEBNI OBRTNIKI
Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov v Mariboru vabi vse obrtnike zasebnega sektorja na
SKUPNI SESTANEK
ki bo 25. februarja 1964 ob 10. uri v občinski sejni dvorani, Murska Sobota, Titova 8.
Sklad prosi za polnoštevilno udeležbo obrtnikov.
POMURSKI VESTNIK 20. febr. 1964
3
NOVE KNJIGE IN REVIJE — NOVE KNJIGE IN REVIJE
Cvetko Golar
»Iz spominov in srečanj«, — tak podnaslov nosi knjiga, ki jo je nedavno izdala Pomurska založba. To je res obširna zbirka spominov in srečanj, objavljenih na kakih 170 straneh, to je res pravi biografski mozaik.
Seveda je treba omeniti, da grafski mozaik« mu je brez
vsi prispevki niso spominski zapiski različnih Golarjevih prijateljev, znancev ali sodelavcev. Uvodni tekst Janka Kreka je na primer poskus študije o pesniku kot literarni osebnosti; temu sledi poglavje: »Iz moje mladosti«, v katerem spregovori Cvetko Golar o samem sebi. »Pogovori z očetom« — njihov avtor je Manko Golar — pa pojem »biografskega mozaika« celo že precej razširijo, kajti v tem primeru ne beremo toliko pesnikove življenske zgodbe, oziroma odlomkov z njegove dolge poti od časov slovenske modeme pa do današnjih dni, ampak mnogo prej številne spomine na vrsto osebnosti, katerih imena smo že davno zapisali v kulturno kroniko svojega ljudstva. Tako tedaj ta publikacija ni le živo srečanje s Cvetkom Golarjem, ampak tudi z Murnom, Župančičem, Cankarjem, Kettejem, Groharjem, Lajovicem in mnogimi drugimi, srečanje, kakor nam ga je zdaj, v poznih letih svojega življenja, omogočil Golar sam.
Šele z Mankom Golarjem, z njegovimi »Spomini na očeta«, se začne neposredno oblikovati ta »biografski mozaik«, ta dolga in pestra suita »spominov in srečanj«. Drug za drugim se pojavljajo Jan Baukart, Miško Kranjec, Božidar Borko, Fran Albreht..., zvrščajo se vsi ti Golarjevi sodobniki in vsak po svoje klešejo nove poteze v pesnikovo podobo.
Splošno velja, da je Cvetko Golar sopotnik slovenske moderne; morda tega res ni težko ugotoviti, če se človek le malce poglobi v misel in dikcijo njegove poezije, proze in dramatike. Vendar pa tudi vemo, da pesnika doslej slovenska literaturna zgodovina še ni temeljito obdelala. Tega se je po vsem videzu poskusil lotiti Janko Krek, toda njegova študija je vendarle še naprej le povprečna seminarska naloga. Nemara bodo imeli kritiki ali biografi kaj lažje delo, odkar je izšla knjiga, o kateri je pravkar govora. In kako je tedaj z vrednostjo vseh reminiscenčnih zapiskov, ki jih prinaša ta publikacija? Kolikor več se jih niza, toliko šibkejši so. Kar pri Manku Golarju ali Janu Baukartu s svojim vedrim, zanimivim pripovedovanjem bralca res pritegne, ga včasih skoraj že premesti v človeško in pesniško osebnost Cvetka Golarja, kar se pri Mišku Kranjcu povzpne do prepričljivo zaokroženega lika, vzraslega iz subjektivnega doživetja in objektivnih okoliščin, to zatem vse bolj splahni in pristane skoraj pri suhem, bornem naštevanju nepomembnih podrobnosti.
Bo menda res obveljalo, kar je Vaneku Šiftarju, ki je zbral gradivo in uredil celotno knjigo, potožil Golar sam: »Malo prepozno ste se spomnili na knjigo s tako vsebino...« Da, prej bi bilo treba začeti, takrat, ko bi lahko nedvomno sodelovali Meško, Finžgar Albreht in drugi. Te in take ljudi, enako pa še pesnika samega, pa so že vse preveč zapustile moči, da bi poznejšim rodovom lahko ohranil vse dragocenosti, ki jih zdaj seve več nikoli ne bo moč dobiti.
Tako se človek z nekako melanholijo zamisli ob knjigi, ko jo je prebral. Ves »bio-
dvoma vzbudil nešteto refleksij kombinacij ga čustveno zbližal s pesnikom z njegovim svetom. Kljub nekaterim pomanjkljivostim ki knjigi malce kazijo tako tehnično tako stilično kakor tudi vsebinsko podobo kljub tem pomanjkljivostim tedaj in kljub melanholiji, ki jo je priklicala v življenje zavest, da smo marsikaj izgubili za vselej, pa je »Cvetko Golar« publikacija, ki bo marsikdo z veseljem segel po njej, še najhitreje pa
O. Župančič in Cvetko Golar za Ljubljanico 1913
najbrž tisti, ki jih zanima ta-kó življenje kakor tudi ustvarjanje »poeta in škrjanca«, kot je pesnika v svojem prispevku imenoval Miško Kranjec. To morda toliko bolj zategadelj, ker knjiga prinaša tudi bibliografijo, ki jo je sistematično in izčrpno obdelal Jože Munda.
Naj bo Cvetko Golar »velik« ali »majhen« pesnik, naj bo »sopotnik moderne« ali ne, — to končno nima tolikšnega pomena, če pomislimo, da je pesnik vendarle ustvaril neko podobo nešega pomurskega sveta ter da mu zato dolgujemo hvaležnost in priznanje. In to hvaležnost, to priznanje je prav gotovo izrazila Pomurska založba v imenu vseh tistih, ki so ohranili živo ljubezen do naše domače pokrajine.
DRAGO GRAH
V SOBOŠKI OBČINI SO SE ZAČELI
Občni zbori sindikalnih podružnic
S pripravami na občne zbore sindikalnih podružnic v soboški občini so začeli v delovnih organizacijah že v začetku meseca februarja. Občinski sindikalni svet je namreč v zadnjih dneh meseca januarja s posebnim pismom opozoril vsa vodstva sindikalnih podružnic na potrebo, da začnejo s pripravami.
V	prvih dneh tega meseca so bili izredni sestanki izvršnih odborov sindikalnih podružnic, tem so prisostvovali tudi posamezni člani ObSS in ObO strokovnega sindikata, ki sodelujejo v pripravah občnih zborov v delovnih organizacijah. Na teh sestankih so se dogovorili o vsebinski in organizacijski izvedbi občnih zborov.
V	delovnih organizacijah kjer štejejo sindikalne podružnice do 150 članov bodo občnim zborom prisostvovali vsi člani, tam kjer pa jih je več, bodo izvolili delegate. Zato bodo v večjih delovnih organizacijah opravili predhodno še konference članstva po obratih in deloviščih ali izmenah, na katerih bodo izvolili tudi delegate za občni zbor. Dosedanje priprave na občne zbore sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah so pokazale znatno večjo skrb za pravilno kadrovsko izbiro bodočih vodstev sindikalnih podružnic. Izvršni odbori sindikalnih podružnic zato
skupaj z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah izbirajo najbolj sposobne kadre, med katerimi bo letos tudi znatno več mladine in žena.
Pričakovati je, to pa potrjujejo tudi že prvi izvršeni občni zbori, da bodo letošnji občni zbori sindikalnih podružnic vsebinsko zelo bogati. V poročilih bodo predvsem ocenjevali prizadevanje članov sindikalnih podružnic, pri reševanju najbolj pomembnih vprašanj znotraj delovne organizacije, v delu organov upravljanja, v izpolnjevanju planskih nalog, rasti delovne storilnosti, v nagrajevanju itd. Brez dvoma bodo letošnji sindikalni občni zbori posegla tudi na področje koriščenja prostega časa, oddiha, kulturnega in športnega udejstvovanja. Člani sindikalnih podružnic bodo govorili tudi o družbeni prehrani, stanovanjski problematiki, o izobraževaju na delovnih mestih in štipendijski politiki ter še o številnih
drugih vprašanjih, ki so v posameznih delovnih organizacijah najbolj pereča.
Na nekaterih občnih zborih sindikalnih podružnic, ki so bili že pred dnevi, je bilo slišati tudi kritične besede, pripombe in predloge v zvezi z izdelavo statutov delovnih organizaciji, razmotrili so možnosti za prehod na skrajšani delovni teden ter številna vprašanja, ki se s temi nalogami vzporedno pojavljajo. O teh vprašanjih bodo govorili tudi v ostalih delovnih organizacijah, kjer občne zbore sindikalnih podružnic šele pripravljajo, vendar dosedanje priprave kažejo, da ne bodo obšli teh pomembnih vprašanji.
In končno bodo na občnih zborih sindikalnih podružnic, ki naj bi v soboški občani bili končani do 15. marca, izvolili tudi člane za nove izvršne odbore sind. podružnic v posameznih delovnih organizacijah in delegate za občni zbor občinskega sindikalnega sveta.
K. Sukič
Gasilski ali vaški dom?
Lani smo dogradili tudi v Selu nov dom. Komaj pa smo ga postavili pod streho, že je bil »ogenj«: kako naj se dom imenuje? Ali vaški ali gasilski.
Sicer še dom ni popolnoma urejen in bo potrebno vložiti vanj še precejšnja sredstva, zaradi tega je morda tudi prezgodaj že sedaj razpravljati o nazivu doma. Res pa je, da so ga gradili vsi vaščani, zato tudi naj ne služi samo gasilcem, marveč vsem organizacijam, gasilcem morda v prvi vrsti, saj so ti vložili v izgradnjo največ sredstev.	Vili B.
TIŠINA
Učenci osmega razreda tišinske osemletke se pripravljajo na uprizoritev mladinske igre »Kekec«. Predvidevajo tudi gostovanja.
Zbori volivcev v ljutomerski občini
Pred kratkim so tudi v ljutomerski občini zaključili z zbori volivcev na katerih so razpravljali o predlogu družbenega plana občine, o programu dela krajevnih skupnosti ter sklepali o uvedbi krajevnega samoprispevka.
V večini primerov so volivci obravnavali probleme, ki neposredno prizadevajo njihove kraje in spadajo v delokrog krajevnih skupnosti. V Berkovcih, Bučkovcih in še v nekaterih krajih so na zborih primerjali tudi kategorizacijo zemljišč in dajali pripombe k predlogu o kategorizaciji, ki jo prinaša predlog plana. Ponekod so ugotovili, da dimnikarske usluge niso dovolj kvalitetne, zato so volivci zahtevali naj se udeleži naslednjega zbora volivcev tudi zastopnik dimnikarskega podjetja. Na Razkrižju so ugotovili, da v predlogu plana niso omenjena sredstva za nadaljnjo gradnjo kulturnega doma oziroma dvorane, prebivalci Veščice pa so predlagali naj bi uredili v Veščici avtobusno postajo. Na Razkrižju so med drugim tudi ugotavljali, da je premalo, če pride v vas zdravnik dvakrat tedensko. V Veržeju so obravnavali ustanovitev vrtca, prav tako so omenjali tudi priprave
na gradnjo šole. Volivci so predlagali, naj bi se verženski poštni in šolski okoliš povečal za vasi Grlava, Kristanci in Šalinci. V Vučji vasi so na zboru obravnavali potrebo po trgovskem lokalu, dočim so se v Jeruzalemu potegovali za avtobusno progo Ljuto-
Da bi usposobili čim več prostovoljnih bolničarjev, je občinski odbor Rdečega križa organiziral za podjetja na področju občine v G. Radgoni 14-dnevni tečaj o prvi pomoči. Zanj so se veliko zanimali. Je pa tudi potreben, saj je tečaj, ki so ga te dni z uspehom zaključili, obiskovalo 25 članov kolektivov iz raznih podjetij. V 80 urah so tečajniki predelali vse potrebno teoretično in praktično snov prve pomoči in se tako usposobili za prostovoljne bolničarje v podjetjih.
Posebnost tečaja je bil zaključni izpit, ki so ga razen
mer — Jeruzalem — Ormož. Predlagali so tudi, da naj bi pričeli graditi na Jeruzalemu vodovod, pri čemer bi pomagali tudi prebivalci.
Na vseh zborih volivcev so sprejeli sklepe o priključevanju posameznih krajev h krajevnim skupnostim.
dveh udeležencev opravili vsi z dobrim, oziroma prav dobrim uspehom. Tečaj je teoretično in praktično vodil zdravnik dr. Marko Stanonik iz G. Radgone.	Ika
Uspel tečaj prve pomoči RK
Od soboškega učiteljišča se je poslovila tovarišica prof.
ROMANA JAZBEC
Profesorica Romana Jazbec je 7 let poučevala in vzgajala pomursko srednješolsko mladino. Od ponovne ustanovitve učiteljišča v M. Soboti je pripadala temu delovnemu kolektivu. Bila je vestna, natančna, dosledna in do dijakov zahtevna profesorica biologije in kemije. Vsa se je posvečala učnim in vzgojnim nalogam šole. da je lahko dosezala čim večjo pestrost učnih metod ter kakovostno poglobljenost na področju biologije in kemije. Njen kup strokovnih knjig in priročnikov je bil v zbornici učiteljišča najpestrejši in najaktualnejši — sedaj ga ni več. Odšla je v Maribor.
S poslovilnimi šopki in darilci so šla z njo in za njo mnoga čustva hvaležnosti in iskrena priznanja učnega zbora in dijakov učiteljišča. V skladu s svojimi sposobnostmi in požrtvovalno prizadevnostjo je prispevala ustvarjalno svoj delež k oblikovanju lika sodobnih učiteljiščnikov. Ob slovesu ji je vse soboško učiteljišče zaželelo čimveč življenskih in delovnih uspehov in sreče na novem delovnem mestu v Mariboru.
Ivo Švarc
ŽIŽKI
Člani aktiva ZMS, čeprav jih je malo po številu, so pred nedavnim naštudirali igro »Lovski tat«. To prvo letošnjo prireditev so uprizorili v šolskem razredu. Predstava je uspela, zato nameravajo z igro gostovati še v Črensovcih, V. Polani in Bistricah.
-ek.
Hitreje s pripravo statutov
Nadaljevanje s prve strani
činski skupščini, je doslej prejela na vpogled 35 osnutkov statutov iz delovnih organizacij. To pa pomeni, da je še okrog 68 odstotkov delovnih organizacij v občini, ki osnutkov še niso predložile. Prav ta podatek, pa nas sili, da zapišemo, da je priprave osnutkov statutov potrebno pospešiti. Res je, da so med tistimi, ki so z delom na osnutku statuta končale, največ večjih delovnih organizacij, da pa med njimi doslej še ni nobenega osnutka s prosvetnih ustanov. V neki meri je to razumljivo, saj so do nedavnega bila prav v teh delovnih organizacijah še nejasna nekatera vprašanja o
organizaciji vodenja in upravljanja. Zato bo posebno tukaj potrebno krepko prijeti za delo. Prepočasi gre s pripravami tudi v manjših delovnih organizacijah, kjer primanjkuje strokovnih kadrov in še tisti, ki so, so zaposleni z delom na zaključnih računih. Občinska komisija je delovnim organizacijam postavila rok za dostavo osnutkov statuta 24. februar, formirala pa je tudi posebne podkomisije, ki pomagajo komisijam v delovnih organizacijah pri obsežnem delu.
Osnutki statutov, ki so bili doslej pregledani pri občinski komisiji so dobro sestavljeni. Člani občinske komisije sicer menijo, da bi bila ne-
katera poglavja lahko še boljše obdelana in da bi se ponekod lahko izognili podrobnostim, ki jih nekateri osnutki vsebujejo. Morda so pomanjkljivosti, ki jih že izdelani o snutki statutov vsebujejo, tudi rezultat ne najširšega sodelovanja članov kolektivov v pripravah in te pomanjkljivosti bo potrebno vsekakor odpraviti. V dosedanjih razpravah o osnutku statutov je bilo največ pripomb in predlogov danih k delitvi dohodkov, prav pa bi bilo, da bi bolj pozorno ocenili še druga vprašanja in poglavja, ki so pravtako pomembna v tej temeljni listini delovne organizacije.
K. Sukič
V knjigah piše, da je preteklo že 115 let od takrat, ko ste legli k večnemu počitku. In da ste največji pesnik in da ste z Zdravljico zaželeli vsem zasužnjenim narodom sveta svobodo in samostojnost. Zato tudi častimo Vaš spomin in je 8. februar vsakega leta kulturni praznik. Prosim lepo!
Tu nekje v Prlekiji, tu nekje v prijaznem kraju so se le malo zmenili za ta dan. Sicer pa so kar pozabili nanj Le naš takoimenovani kulturnik je začel nekaj onegaviti in je zbobnal skupaj nekaj Vaših ljubiteljev; to so bile predvsem prosvetne delavke ki so Vam ganljivo zapele Luna sije, kladvo bije, in otroci ki so poskušali navdušiti zbrane poslušalce z Vašo Zdravljico. Med obema pesmima je bilo nekaj Vaših deklamacij in še nekaj recitacij Vaših kasnejših sotrpinov. Bog se jih usmili; ne recitatorjev, ampak pesnikov, saj ne proizvajajo niti televizijskih anten niti kapelskega bisera niti bekonov.
Sicer pa, prosim lepo, Prleki nekje v Prlekiji tokrat res niso imeli časa, da bi prisostvovali svečanosti, ki je bila namenjena Vašemu imenu in slovenski kulturi. Saj veste, da je stvar kulture tistih, ki nimajo smisla za politiko in gospodarstvo; in takih, ki ni-
majo smisla za politiko in gospodarstvo, je malo. To lahko slišimo na raznih sestankih, konferencah, sejah in razširjenih sejah, na plenumih, aktivih, tečajih, seminarjih, zborih volivcev, občnih zborih in temu podobno. Tu se na široko, kot se danes pravilno reče, razpravlja o statutih, perspektivnih in neperspektivnih planih, o integraciji (to besedo razume le
redek državljan), o pravilnikih o delitvi in nedelitvi dohodka, o ..., kdo ve, o čem še vse. Kultura, moj bog (ni misticizem!), hahaha ... pojdite vendar, tovariš Prešeren!
Torej smo imeli tudi nekje v Prlekiji Vašo proslavo. In razen otrok je sedelo v dvo-
rani 27 ljudi; toliko jih je namreč nekdo naštel.
Seveda, prihodnji dan bo maškerada in nanjo se je treba pripraviti. Zato je vrli Partizan iz tega kraja nekje iz mile Prlekije pod odrom (tam je vedno bar) rogovilil. Zabijal je žeblje izvajajočim pod noge in se sploh vedel zelo borbeno, takorekoč revolucionarno. To mu je treba priznati! Torej je zabijal žeblje na
strop, oziroma nam pod noge, ker smo stali na stropu oziroma na odru. In to ni majhna stvar.
Tovarišice pevke, tovariš konferansje in še nek tovariš, ki je recitiral Vašega Povodnega moža, so bili, jasno, v skrbeh, kajti verjetno bi bilo
vsakomur nerodno, če bi od šel domov z žebljem v peti Spoštovani tovariš Prešeren! Čas je treba razumeti in tudi vse tiste, ki menijo da so take ganljivosti, kot je recimo, Vaša proslava preživela zadeva. Danes je treba drugačnih podvigov kot je ta Vaša reč. Prosim lepo!
Sploh pa, tovariš Prešeren, ste umrli v nepravem času. Ta Vaša smrt je preblizu ne-
umrlemu in nikdar umrlemu tovarišu Pustu. In med vama je potem večkrat kaj narobe. Seveda potegnete Vi, tovariš pesnik, krajšo. Upam da se temu ne čudite; to bi bilo povsem nesodobno. Ljudje imajo danes čudovit smisel za take holadriholadro reči; ne pa za: »Oj, Vrba, srečna vas domača« ali: »Valjhun, sin Kajtimira« ali, recimo: »Kaj pa je tebe treba bilo« in tako dalje. Vidite, tovoriš Prešeren, na te reči takrat res niste dovolj pomislili, ko ste poslednjič zatisnili svoje oči. To se pravi, da niste gledali dovolj perspektivno. Smrt tako velike moža ni samo stvar tako velikega moža, pač pa družbe. Tu ste ga, tovariš Prešeren, polomili!
Sicer res ne vem, če je vse to res; toda pripoveduje se, da je v nekem našem podjetju dejal eden izmed glavnih, ko so ga vabili na Vašo proslavo: »Kaj, na Prešernovo proslavo? Kdo pa je sploh ta popevkar!«
EMGE
ODMEVI NA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Pismo Francetu Prešernu
4
POMURSKI VESTNIK 20. febr. 1964
V. Močan, J. Zrim, M. Golar
Prežihovi nagrajenci
V prejšnji številki našega lista smo spregovorili o Mišku Kranjcu, novem Prešernovem nagrajencu, danes pa lahko z veseljem zabeležimo, da so dobili nagrade še trije drugi kulturni delavci Pomurja. Tokrat gre seveda za Prežihovo nagrado, ki jo podeljuje svet Svobod in prosvetnih društev okraja Maribor.
Prežihove nagrade v letu 1964 so dobili profesor Vlado Močan, Jože Zrim in Manko Golar. Nagrade so podelili z naslednjimi obrazložitvami:
Vladu Močanu, profesorju na učiteljišču Murska Sobota, ob praznovanju šestdesetletnice rojstva za izredne uspehe, ki jih je dosegel v dolgotrajnem delu s pevskimi zbori na področju občin Murska Sobota in Lendave, za kvalitetno izvedene samostojne koncerte teh ansamblov, predvsem pa za uspeh v letu 1963 z ženskim zborom učiteljišča Murska Sobota na okrajni in republiški reviji mladinskih pevskih zborov in posredovanje strokovnega znanja ostalim zborovodjem.
Jožetu Z r i m u, upravniku Mestne knjižnice v Murski Soboti, za uspešno režijo tridesetih dramskih del v Murski Soboti in za razvoj dramskega amaterizma, nudenje
strokovne pomoči dramskim skupinam na področju občine Murska Sobota in za prizadevanja na področju knjižničarstva v tej občini.
Manku Golarju za dolgoletno prizadevanje za nadaljni razvoj glasbenega amaterizma v občini Gornja Radgona in za uspešno zborovodstvo predvsem mladinskega pevskega zbora osnovne šole »Elvire Tomazini« in za uspešno delo predsednika občinskega sveta Svobod Gornja Radgona.
Diplomo in priznanje sta pa dobila Avgust Loparnik za večletno uspešno delo na glasbenem področju in Franc Hajnšek kot dolgoletni organizator kulturnega življenja v Prekmurju.
Vsem petim zasluženim kulturnim delavcem Pomurja iskreno čestitamo in jim želimo še nadaljnih uspehov pri njihovem delu.
Skrb za izobraževanje odraslih
V radgonski občini dobro skrbi za izobraževanje odraslih ljudi univerza. Te dni so pričele delovati na področju občine kar 4 šole za starše, in to v Apačah, Radencih, Radgoni in v Vidmu ob Ščavnici. V načrtu imajo 8 predavanj, ki so vzgojnega in zdravstvenega značaja.
Lep obisk že na prvem predavanju je dokaz velikega zanimanja za te vrste šol, ki so postale za starše že nujna potreba. Šole bodo zaključili konec marca, oziroma v začetku aprila. V splošnem sektorju izobraževanja delujejo še tri šole za življenje, namenjene doraščajoči mladini. Sektor družb. izobraževanja ljudske univerze je priredil tudi več seminarjev za sestavo statutov delovnih organizacij in sedemdnevni seminar za prosvetne delavce, ki se ga je udeležilo 42 učiteljev. Na tem seminarju so predelali tudi 6 tem iz večerne politične šole.
Sektor za strokovno izobraževanje je pričel s tečajem za dosego polkvalifikacije, oziroma kvalifikacije. Namenjen je predvsem gradbenim delavcem iz Radgone. Nanj se je prijavilo 34 gradbenih
delavcev. Ta sektor vodi tudi knjigovodski tečaj, razen tega pa je organiziral še 35 dnevni tečaj iz higienskega minimuma v Radencih in Radgoni. Tega je s pozitivnim uspehom končalo 130 udeležencev.
To pa še ni vse, kar opravlja ljudska univerza na področju občine. V tej sezoni je imela že okrog 20 raznih poljudnih predavanj s področja kmetijstva, zdravstva, gospodarstva, politike itd., ki se jih je udeležilo nad 1000 občanov. S predavanji bo nadaljevala skozi vse leto. Plod dela ljudske univerze je tudi tedenski seminar za delavce in uslužbence industrijskega podjetja Elrad. Na tem seminarju so obravnavali dela za pripravo dela po takoimenovani »Refa« metodi.
IKA
0 zbigovskih gasilcih in še kaj
V občinske revije dramskih družin zveze Svobod in prosvetnih društev iz G. Radgone se je vključila tudi kulturna sekcija gasilskega društva iz Zbigovec. Pod vnetim vodstvom tovariša Ploja, ki je predsednik gasilskega društva že sedem let, se je izoblikovalo pomembno kulturno-prosvetno delo, ki ji je duša in gibalo vsekakor kot čebela marljiva tovarišica Marija Roškarjeva, ki deluje z vsem srcem med vrlimi Zbigovčani že vrsto let. Pod dokaj neugodnimi pogoji so v zadnjih letih postavili na oder kar sedem dramskih del, med katerimi bo ostala vsekakor nepozabna Miklova Zala, s katero so z zavidljivim uspehom gostovali pridni Zbigovčani tudi v Gornji Radgoni.
Za občinsko revijo so pripravili zbigovski igralci enodejanko Franca Filipiča. »Izdajalec«; to je pretresljiva zgodba iz NOB, ki zajema snov iz resničnega življenja. Vsi igralci so se potrudili, kolikor se je dalo; zato je tekla predstava v živahnem tempu in tako prepričljivo, da je živela dvorana z dogajanjem na odru kot zlita celota. Vsi igralci so se potrudili na vso moč. In nikomur ni odrekati takih ali drugačnih vrlin. Oče nesrečnega izdajalca je bil najboljši v sceni, ko v duhu spremlja pot svoje hčere med partizane; ta pa je bila najboljša v sceni, ko zagleda tragični konec svojega brata, izdajalca. Njuna mati je bila čudovita, ko je branila svojega sina pred dvema vermanoma,
ki sta prikazala vemo sliko žalostnih časov iz naše nedavne preteklosti.
Igro je zrežirala s tankim posluhom tovarišica Roškarjeva. Toda ta režiserka se je izkazala po enodejanki tudi kot pevovodkinja zbigovskega mešanega zbora. Kdo bi si mislil, da lahko ta tovarišica, ki. nima nobene glasbene izobrazbe, doseže tak čudovit uspeh. Pevci so zapeli vrsto zahtevnih pesmi, in njihovo delo bo moral občinski svet zveze Svobod v Gornji Radgoni vsekakor upoštevati. V zboru poje mlado in staro, majhno in veliko; in vsa pojejo, da bi jih človek poslušal in poslušal. Najbrže se bo oglasil pri njih še radio Maribor; prepričan sem, da bo s posnetki zelo zadovoljen.
Tovariš Ploj, predsednik gasilskega društva, mi je ob kozarcu pristnega zbigovčana pripovedoval o uspehih krajevne skupnosti v Zbigovcih. Tam ne živi samo kultura, tam mislijo ljudje tudi na ostale stvari. Najbolj jim je v mislih cesta, ki naj bi vodila mimo Zbigovec v Lastomerce in dalje proti Negovi. In Zbigovčani bi zopet poklonili skupnosti še nadaljnjih 6000 prostovoljnjih ur dela, in še več, če bi bilo treba; toliko delovnih ur so namreč vrti vaščani že žrtvovali za cesto, ki pelje iz G. Radgone do Zbigovec, in za svoj gasilski dom, ki pa še potrebuje pomoči in razumevanja skupnosti in družbe.
ar
OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA BELTINCI
Tudi beltinski gasilci so na nedavnem zboru podali obračun svojega dela. V zadnjih letih, tako so ugotovili, se je društvo materialno precej okrepilo, saj razpolaga z gasilskim avtomobilom, eno
motorno prenosno in z dvema ročnima brizgalnama. Zgradili pa so tudi dom z vsemi potrebnimi prostori. V društvu deluje 36 aktivnih in 60 podpornih članov.
Na sliki: člani gasilskega dru štva Beltinci (joto A. H.)
Pomurska založba 1964
Pomurska založba Časopisno založniško podjetje „Pomurski tisk" v Murski Soboti, je pripravila bralcem in ljubiteljem knjige za leto 1964 naslednje zbirke:
NA HORIZONTU
Drago Grah:
KONEC PRAVLJICE
Mladi slovenski pripovednik je v svojo drugo knjigo uvrstil dve daljši noveli: Konec pravljice in Zorenje na Bajni. V obeh s svojevrstnim stilom, s svežino in z izbranostjo besed pripoveduje o mladih ljudeh, ki dožive pravljičnost svoje mladosti in pravljičnost svoje ljubezni in ki ob tem in preko tega najdejo pot k stvarnosti in zrelosti življenja.
Endre Fejes:
POKOPALIŠČE RJE
Ta roman mladega madžarskega pripovednika je doživel med domačimi bralci ogromen uspeh. V resnici pomeni Fejesev roman svojevrsten pojav v sodobni madžarski literaturi, tako zaradi svojih formalnih predvsem kompozicijskih kvalitet kakor zaradi objektivnega in brezkompromisnega slikanja razmer na Madžarskem.
Harper Lee:
KDOR MOTI SLAVCA...
Prisrčno in pretresljivo napisana zgodba dveh otrok, deklice Scout, njenega brata Jema, njunega očeta advokata Atticusa in črnca Toma. Roman je mogočen spev o človečnosti, o očarljivem svetu otroštva, rasti in zorenju otrok v dobre ljudi. Mlada ameriška pisateljica je zanj prejela Pulitzerjevo nagrado.
Vse tri knjige bodo imele okrog 1000 strani. Naročnina zbirke, vezane v platno, znaša 4000 din, vezane v polusnje 4500 din. Plačljiva je največ v 5 mesečnih obrokih po 800 din za knjige v platno in 900 din v polusnju.
ZENIT
Tone Seliškar:
NOČ IN SVITANJE
Roman pripoveduje o usodi slovenskih prostovoljcev, ki so po Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo bili pripravljeni braniti svojo domovino, a so jih ustaši v Karlovcu vrgli v ječo. Seliškar je v romanu proniknil v človekovo dušo v trenutkih pred neizbežno smrtjo in ustvaril pretresljive like prostovoljcev-zapornikov.
Zsigmond Móricz:
BODI DOBER DO SMRTI
Ta roman velikega madžarskega pripovednika sodi med tista dela v evropski književnosti, ki opisujejo sicer mladega človeka, a jih zaradi prvih globokih življenjskih spoznanj in zaradi pisateljeve prepričljive humanosti in sposobnosti pri oblikovanju naj-subtilnejših psihičnih vzgibov z veseljem bere staro in mlado.
Vicki Baum:
LJUBEZEN IN SMRT NA BALIJU
Priljubljena ameriška pisateljica nemškega rodu v tem romanu opisuje življenje na idiličnem otoku Baliju. Z mojstrskimi potezami slika prastare otoške običaje, vsakdanjost in praznike, delo na riževih poljih in razvedrilo v plesih ni igrah, otoško idiličnost in primitivnost, lepoto in tragiko, ljubezen in smrt.
L. P. Hartley:
POPOLNA ŽENA
To je prodorno in duhovito napisan roman o dveh zakon-
cih, o njunih medsebojnih odnosih, poskusih nezvestobe obeh in o skesanem vračanju obeh v stare zakonske ojnice. Angleška kritika je pisatelju za to delo soglasno izrekla najboljšo oceno.
Vse štiri knjige iz zbirke bodo imele okrog 1700 strani. Naročnina zbirke, vezane v platno, znaša 7500 din, vezane v polusnje 8300 din. Plačljiva je največ v 10 mesečnih obrokih po 750 din za knjige v platnu in 830 din v polusnju.
IZVEN ZBIRKE BO IZŠEL:
Miško Kranjec:
RDEČI GARDIST, roman v dveh knjigah
To je zgodovinski roman o Prekmurju, ki je leta 1918 doživelo svojo prvo pomlad. Va-
lovi ruske oktobrske revolucije so pripljuskali prav do tod in v vaškem kmečkem proletariatu dvignili upanje da bo naposled le dobil zemljo in lepše zaživel. Revolucionarni vzgib tega ljudstva pa ni imel niti sposobnih voditeljev niti opore v šibkem in narodnostno in socialno nezavednem industrijskem proletariatu. Zato so ga predstavniki buržoazije in oblasti, najprej madžarske zatem jugoslovanske hitro zatrli. Prekmurski vaški proletariat je sicer zaživel v zaželjeni novi svoji domovini, pri agrarni reformi pa so ga opeharili in tako svojega socialnega položaja ni izboljšal.
Za Kranjčev roman, ki je izven te zbirke, je naročnina 4400 din za obe knjigi v polplatnu, 4700 din v platnu in 5100 v polusnju.
SVET OB MURI
Božidar Borko:
NA POTEH ŽIVLJENJA
Knjiga bo prinesla povečini še nenatisnjene, v glavnem nalašč zanjo napisane eseje in članke o raznih vprašanjih literature in umetnosti, spomine na potovanja in srečanja z različnimi ljudmi in problemi na poteh življenja.
PANONSKI ZBORNIK
Knjiga bo zbrala in s sodobnih aspektov ovrednotila vso kulturno dediščino severovzhodne Slovenije. Študije o posameznih tovrstnih pojavih in osebnostih bodo napisali vidni slovenski literarni in umetnostni zgodovinarji, publicisti, kritiki, slavisti in drugi.
RAZGLEDI V LIRIKI PROZI IN DRAMATIKI
Knjigo bodo napisali docent in asistent filozofske fakultete v Ljubljani dr. Fr. Zadravec, M. Kmecl, S. Skaza in H. Glušičeva. Prinesla bo več zanimivih in tehtnih razprav iz literarne teorije in analize del številnih slovenskih književnikov od Murna do Kovi-
ča. Namenjena je študentom književnosti, srednješolskim predavateljem književnosti in dijakom srednjih šol.
POMURSKI ETNOGRAFSKI ZBORNIK
Zbornik želi rešiti pozabe vse tiste že usihajoče, a prav v tem delu Slovenije še vedno živahno žuboreče vrelce zdrave ljudske tvornosti, v katerih se nam razodeva življenjska moč in duhovna globina našega ljudstva. Razpravo za zbornik bo napisalo deset uglednih slovenskih etnografov.
Regent-Pleterski-Kreft:
PROGRESIVNA SLOVENIJA, TRST IN KOROŠKA
Knjiga bo ponatis popravljene in dopolnjene Progresivne preusmeritve političnega gibanja med vojnama v Sloveniji. Avtorja Ivan Regent in Ivan Kreft sta svoji prvotni razpravi dopolnila, povsem nov pa je prispevek dr. Janka Pleterskega o tovrstnem gibanju na Koroškem. Publikacija bo prinesla tudi več posnetkov osebnosti, krajev, dogodkov in dokumentov. Obsegala bo okrog 400 strani.
Janko Pučnik:
VREME IN KLIMA
Knjižne zbirke lahko naročite pri akviziterjih založbe, ali pa naročilnico naslovite na naslov: Pomurska založba ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota, Kocljeva 7, in v vseh knjigarnah v Sloveniji.
KNJIŽNA ZBIRKA HID
Za svoje madžarske bralce pripravlja Pomurska založba za leto 1964 zbirko štirih knjig, izmed katerih bodo tri leposlovne in ena poljudnoznanstvene narave. Kot doslej želimo tudi v prihodnje izdajati v madžarskem prevodu predvsem dela najboljših slovenskih avtorjev, ki so si s svojim delom pridobili umetniški sloves tudi izven meja svoje ožje domovine.
Miško Kranjec:
OS ŽIVLJENJA
Roman Os življenja spada med najboljša pisateljeva dela, v katerem nam Kranjec s širokim epskim zamahom slika razmere v prekmurskih vaseh takoj po prvi svetovni vojni, ko je nova oblast skušala rešiti pereče agrarno vprašanje na slovenskem podeželju. Poleg zanimivega in realističnega opisovanja vaških razmer se skozi ves roman prepletajo za tisti čas zares napredne težnje glavnega junaka romana, Marka Magdiča, ki mu je zemlja tista os, okoli katere se vrti vse njegovo življenje.
Tone Seliškar:
VESELE IN ŽALOSTNE O MULAH
Zbirka trinajstih povesti iz dobe narodnoosvobodilne borbe slovenskega ljudstva, v katerih nam pisatelj z življenjsko vedrino in poln optimizma slika vesele in žalostne dogodivščine in težke, a pravične borbe za obstoj svojega naroda. V povestih je naravnost pretresljivo, vendar psihološko prepričljivo podana usodna povezanost človeka in živali, ko čutita oba, da si lahko le z medsebojno pomočjo rešita golo življenje.
Oton Župančič:
CICIBAN
Po obsegu skromen, vendar v umetniškem pogledu bogat izbor Župančičevih pesmi, ki po svoji psihološki pogojenosti čudovito oživljajo čustveni in domišljijski svet doraščajočega otroka.
Župančič se je s svojo poezijo uvrstil med vrhove moderne slovenske poezije, v pričujočem izboru pa podajamo svojim najmlajšim bralcem pesmice, ki nedvomno spadajo med bisere jugoslovenske otroške poezije.
Edvard Kardelj:
POTOVANJE SKOZI ČAS
Kardeljevo pred drugo svetovno vojno napisano in mladim namenjeno delo Potovanje skozi čas je v poljudnem in prijetnem slogu podana gospodarska zgodovina človeštva od pradavnine do razvoja modernega kapitalizma. Delo, ki s sodobnimi, marksističnimi merili utemeljuje družbene spremembe in odnose med ljudmi, bo prav gotovo služilo kot nadvse poučen informator mlademu človeku, zato se je založba odločila, da posreduje delo tudi svojim madžarskim bralcem.
__________________________J
POMURSKI VESTNIK 20. febr. 1964
5
LETNA SKUPŠČINA NOGOMETNE PODZVEZE V MURSKI SOBOTI
Dosežena množičnost nogometa v Pomurju
Ob prisotnosti predsednika in podpredsednika NZS Staneta Vrhovnika in Oskarja Obersnela ter številnih delegatov iz pomurskih nogometnih kolektivov je bila preteklo nedeljo tretja letna skupščina Nogometne podzveze v Murski Soboti.
Nogometna podzveza v Murski Soboti je v svojem triletnem delovanju nadvse upravičila svoj obstoj, saj je bil v tem času dosežen velik napredek nogometa v Pomurju. To trditev nam potrjuje dejstvo, da je število 5 nogometnih klubov ob formiranju naraslo na 15 klubov in 12 nogometnih aktivov, število registriranih nogometašev pa se je od 110 povečalo na 721. S tem je bila dosežena množičnost nogometa v Pomurju, kar je vsekakor zasluga NP v Murski Soboti, ki je tako postala ena izmed najmočnejših v Sloveniji. Z nenehnim razvojem nogometa v Pomurju se je često menjal sistem tekmovanja, kar je tudi razumljivo, saj so se ob vsaki sezoni pojavljali novi nogometni kolektivi, ki so se želeli vključiti v tekmovanja. Tekmovalni sistem se je utrdil šele v letošnji tekmo-
valni sezoni, ko se je tekmovanje začelo odvijati v pomurski nogometni ligi in občinskih nogometnih ligah Lendava in Murska Sobota.
Posebno velikega pomena za nadaljnji razvoj nogometa v Pomurju je bilo tudi formiranje pomurske mladinske lige ter vedno bolj uspevajoči vsakoletni pionirski nogometni turnirji. Z ozirom na doseženo množičnost nogometa v Pomurju so na skupščini poudarili, da je potrebno obstoječe nogometne kolektive organizacijsko in kadrovsko utrditi ter z enotno politiko, ki temelji na dvigu kvalitete, skrbeti za nadaljnji raz-
voj nogometa v Pomurju. Težnje nogometnih klubov naj bi ne bile za vsako ceno v višje tekmovanje, v kolikor kadrovsko in finančno niso sposobna za taka tekmovanja. Pač pa naj z ozirom na dane možnosti Pomurje predstavlja le en klub v SNL 2 do 3 klubi v bodoči deljeni slovenski conski ligi, vse ostalo pa naj se odvija v pomurski, občinskih ali področnih ligah. V zvezi s tem naj bi tekmovanje v pomurski ligi vodil Liga odbor, pri občinskih zvezah za telesno kulturo pa strokovni odbori, tako kot je to že v Lendavi in Murski Soboti. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vzgoji inštruktorjev, nogometnim sodnikom, pa tudi vzgoji nogometne publike.
Na letni skupščini so izvolili novi 17-članski upravni in 3 članski nadzorni odbor ter dali priznanja za požrtvovalno in uspešno delo pri razvoju nogometa v Pomurju predsedniku Rihardu Firmu in sekretarju Henriku Haklu.
F. Maučec
NOVI NOGOMETNI SODNIKI
Podzveza nogometnih sodnikov v Murski Soboti je pretekli petek in soboto organizirala seminar za nogometne sodnike. Seminarja so se od 12 prijavljenih udeležili le 4, ki so z uspehom opravili teoretični del izpita. S tem se je število pomurskih nogometnih sodnikov povečalo od 22 na 26. Te dni pa podzveza nogometnih sodnikov organizira seminar za nove nogometne sodnike tudi v Lendavi, kjer je že prijavljenih 18 kandidatov.
JOŽE ZIHERLE PRVI
Okrajni komite ZMS Maribor je preteklo nedeljo organiziral na Ravnah na Koroškem športno srečanje članov občinskih komitejev ZMS iz okraja Maribor. Tekmovanja se je udeležila tudi 8-članska ekipa iz Občinskega komiteja ZMS M. Sobota. Najuspešnejši tekmovalec med njimi je bil Jože Ziherle iz SKŠ Rakičan, ki je v veleslalomu zasedel med 40 nastopajočimi prvo mesto, kar je vsekakor lep uspeh.
Z občnega zbora nogometne podzveze
LETNA SKUPŠČINA ObSO MURSKA SOBOTA
Za nadaljni razvoj strelstva v občini
Preteklo nedeljo je bila v Murski Soboti šesta redna letna skupščina Občinskega strelskega odbora. Po izčrpnem referatu predsednika tov. Bediča in predsednikov komisij ter diskusije so ugotovili, da je Je ObSO Murska Sobota s svojim aktivnim delom v preteklem letu zopet napravil vi-
den korak pri nadaljnjem razvoju strelstva v občini.
Kljub številnim problemom, so vendarle uspeli organizacijsko okrepiti vodstva strelskih družin, uvedli so nekatere nove strelske discipline ter prispevali delež k dvigu kvalitete strelstva. Ta uspeh gre v glavnem pripisati požrtvovalnosti nekaterih posameznikov, manj pa danim materialnim pogojem dela, sicer bi uspehi bili še vidnejši. Da imamo v občini Murska Sobota vzgojenih že vrsto dobrih strelcev, potrjuje tudi dejstvo. da je na podlagi doseženih rezultatov v preteklem letu Strelska zveza Slovenije prevzela štipendiranje najboljšega pomurskega strelca Turnerja ter da se je OSO Maribor odločil štipendirati kar 15 strelcev iz občine Murska Sobota, kar je nedvomno velik uspeh ObSO Murska Sobota. Pa tudi sam ObSO se je odločil za štipendiranje 20 najperspektivnejših strelcev iz občine.
Jasno pa je, da je nadaljnji dvig kvalitete naših strelcev tesno povezan s primernimi strelišči, ki predstavljajo v občini M. Sobota poseben problem. Dejstvo, da
imamo v občini le dve primerni strelišči za zračno puško ter dve strelišči za MK puško, bo v prihodnje potrebno rešiti z zgraditvijo novih strelišč, kar še posebej velja za Mursko Soboto, kjer je MK strelišče s šestimi strelskimi mesti premalo, in za večja tekmovanja nesposobno. Razen tega bo dosedanje MK strelišče v Murski Soboti potrebno razširiti, se kaže potreba tudi po strelišču za vojaško puško, katero pa bo Lahko služilo tudi za potrebe pred-vojaške vzgoje srednjih šol. Zato je bila razprava o zgraditvi vojaškega strelišča v Murski Soboti na letni skupščini posebno živahna. uresničitev tega pa bi pomenilo vsekakor poživitev streljanja z vojaško puško, z izgradnjo pa bi pridobili tudi več strelskih mest za MK puško.
Na območju ObSO Murska Sobota deluje 21 strelskih družin s 1730 strelci, od katerih je 847 članov. 223 članic. 273 mladincev in 387 pionirjev, ter 34 inštruktorjev in dva sodnika I. razreda, kar kaže na precejšnjo množičnost tega športa.	fm
OBČNI ZBOR NK SOBOTE
Sistematično vzgajati mlade nogometaše
Ob navzočnosti zastopnikov Nogometne zveze Slovenije m drugih gostov je Nogometni klub »Sobota« pretekli petek ocenil na letnem občnem zboru lanske uspehe ter razpravljal o bodočem delu.
Ugotovili so, da je »Sobota« v preteklem obdobju dosegla zadovoljive rezultate z vsemi ekipami, razen prvega moštva, ki je po jesenskem delu tekmovanja v SNL šele na 11. mestu. Taka uvrstitev nikakor ne zadovoljuje, vendar je treba upoštevati zelo neugoden žreb v jesenskem delu tekmovanja. Ker bodo v spomladanskem delu tekmovanja igrali večinoma doma, je pričakovati, da bodo uvrstitev na tabeli zboljšali. Nogometni klub »Sobota« Je v preteklem letu ubral nekoliko bolj načrtno pot dela kot v prejšnjih letih. Veliko pridobitev nedvomno predstavlja nastavitev poklicnega trenerja, ki je že v lanskem letu začel sistematično vzgajati mlade nogometaše preko pionirske nogometne šole.
Nogometni klub »Sobota« se je v preteklem letu lotil izgradnje novega nogometnega igrišča, kajti staro je dotrajalo. Pri tem je bil deležen tudi potrebne pomoči od merodajnih občinskih faktorjev, tako da se bo spomladanski del tekmovanja odvijal na novem igrišču.
Kot so ugotavljali na občnem zboru naj bi v bodoče posvetili še večjo pozornost disciplini in enotni politiki upravnega odbora. Več pozornosti pa naj bi posvetili tudi sodelovanju z ostalimi, zlasti s podeželskimi klubi.
Naposled so na občnem zboru izvolili novi 25-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor, ter dali priznanje za desetletno uspešno vodenje kluba predsedniku Ernestu Hojerju.
Radio Murska Sobota
NEDELJA, 23. februarja
9.05 — Želeli ste, poslušajte
10.00	— Prenos sporeda RTV Ljub-
ljana
11.30	— Na valu 202
12.00	— V nedeljo opoldne 12.45 — Oddaja v madžarščini
13.30	— Prenos sporeda RTV Ljub-
ljana
14.10—15.00 Želeli ste, poslušajte PONEDELJEK, 24. februarja
17.00	— Vsega po malem o športu
in športnikih
17.15 — Obvestila in reklame
17.30	— Glasba za dobro voljo
17.40—	18.00 Oddaja v madžarščini
TOREK, 25. februarja
17.00	— Domača poročila 17.05 — Obvestila in reklame 17.20 — Želeli ste, poslušajte
17.40—18.00 Oddaja v madžarščini
SREDA, 26. februarja
17.00	— Domača poročila
17.05	— Obvestila in reklame
17.20	— Križem kražem po naših
cestah
17.30 — Deset minut popevk
17.40—18.00 Oddaja v madžarščini
ČETRTEK, 27. februarja
17.00	— Pogovor s poslušalci 17.10 — Obvestila in reklame
17.20	— Želeli ste, poslušajte
17.40—	18.00 Oddaja v madžarščini
PETEK, 28. februarja
17.00	— Domača poročila
17.05	— Obvestila in reklame
17.20	— Želeli ste, poslušajte
17.40—	18.00 Oddaja v madžarščini
SOBOTA, 29. februarja
17.00	— Kje se bomo srečali danes
in jutri
17.20	— Želeli ste, poslušajte
17.40—18.00 Oddaja v madžarščini
RTV
LJUBLJANA
NEDELJA, 23. FEBRUARJA 1964
6.00—	8.00 Dobro jutro!; 7.40 Pogovor s poslušalci; 8.00 Mladinska radijska igra: 8.40 Iz albuma pesmi za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I.; 10.00 Se pomnite, tovariši; 10.30 S tujih koncertnih odrov; 11.30 Nedeljska reportaža;
12.00	Poročila; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II.;
13.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Domači napevi za nedeljsko popoldne; 16.45 Plesni potpourri; 17.00 Poročila; 17.15 Radijska igra — Norman Corwin: Dvojni koncert;
18.00	Glasba iz znamenitih oper;
19.00	Poročila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Izberite svojo popevko; 21.00 Znamenite operne predstave: Mozartov »Don Juan« v Pragi; 22.00 Napoved časa. poročila; 22.10 Plesna glasba; 23.00 Poročila; 23.05 Hugo Wolf in Modest Musorgski;
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 24. FEBR. 1964
5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.05 Spet nam pojo »Fantje na vasi«; 8.25 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.00 Napoved časa in poročila: 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.15 KN — ing. Jože Urbas: Rezultat progenotestiranja prašičev; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved Časa, poročila, vremenska napoved; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega albuma;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Zabavni kaleidoskop; 18.45 Družba in človek — dr. Jože Cenčič: Socialno zavarovanje v našem družbenem sistemu; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Iz slovenske klavirske glasbe; 20.15 Koncert orkestra RTV Ljubljana;
22.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 S popevkami po svetu; 23.00 Poročila; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TOREK, 25. FEBRUARJA 1964
8.00	Poročila; 8.05 Vrtiljak zabavnih zvokov; 8.35 Pisani zvoki z Dravskega polja; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ivan Cankar; 9.25 Zbori v plesnem orkestru; 10.00 Napoved časa in poročila; 11.00 Pozor, nimaš prednosti-!; 12.00 Poročila; 12.15 KN — dr. Franc Skužek: Driske pri sesajočih teletih; 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 14.35 Slovenske narodne pesmi v priredbi Mateja Hubada; 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved: 15.30 v torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Koncert po željah poslušalcev;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Pianist Don Shirley: 13.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njeni solisti; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19 30 Radijski dnevnik: 20.00 Ženski zbor Slovenske filharmonije; 20.20 Radijska igra — Edita Morris: Cvetice iz Hiroshime; 21.30 Nekaj Brahmsove glasbe; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved: 22.15 Skupni program JRT:
23.00	Poročila: 23.05 S popevkami današnjih dni; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SREDA, 26. FEBRUARJA 1964
8.00	Poročila: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb: 9.25 Za prijetno razvedrilo; 10.00 Napoved časa in poročila: 11.00 Pozor, nimaš prednosti!;- 12.00 Poročila; 12.15 KN — ing. Martin Mis: Nova sredstva za varstvo poljščin: 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved;
13.30	Zvoki romantičnega stoletja;
14.35	Sovjetske in češke popevke;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 15.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Chopinova prva pariška leta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Ljudski parlament;
19.30	Radijski dnevnik; 20.00 Lepe melodije; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Popevke se vrstijo; 23.00 Poročila;
23.15	V plesnem ritmu; 24.00 Zadnja poročila m zaključek oddaje.
ČETRTEK, 27. FEBRUARJA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 9.25 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Pihalna godba Ljudske milice; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.15 RKU — ing. Boris Beloglaivec: Kako si zamišljamo razvoj vinogradništva na Agrokombinatu Maribor; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved;
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 16.00 Vsak dan za vas;
17.15	Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.15 Skupni program JRT — studio Sarajevo; 23.00 Poročila; 23.20 Skupni program JRT — studio Beograd; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PETEK, 28. FEBRUARJA 1964
8.00	Poročila; 8.30 Člani Slovenskega okteta Gašper Dermonta, Tone Kozlevčar in Dragiša Ognjanovič pojo slovenske narodne; 8.55 Pionirski tednik; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Uvertura in drugi odlomki iz Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — ing. Jože Spanring: Rezultati sortnih poskusov s koruzo; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 14.35 Veliki zabavni orkestri vzhodno-nemškega radia;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvoržaka;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Pesmi borbe in dela — Pomnoženi komorni zbor RTV Ljubljana, dirigent Rado Simoniti; 18.30 Pripoveduje nam . . .; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.00 Mantovani in njegov orkester; 21.15 Oddaja p morju in pomorščakih;
22.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Plesna glasba; 23.00 Poročila; 23.05 Nočni koncert; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SOBOTA, 29. FEBRUARJA 1964
8.00	Poročila: 8.05 Vedre melodije za konec tedna; 9 45 Igra Ljubljanski jazz ansambel; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Nekaj domačih; 10.30 Poljske narodne pesmi; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.15 KN — dr. Marjan Milohnoja: Zastrupitve z živili; 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Novo v znanosti; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Za konec tedna s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in našimi pevci; 20.20 Pelham Grenville Wodehouse: Kar nadaljuj Jeeves!; 21.10 Sobotni ples; 22.00 Napoved časa, poročila; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.00 Poročila; 23.05 Prijeten konec tedna; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
—m	;5n;o0—;-! i9-0 ,č—L2-ZZm
POMURSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
Radenci premagali Lendavo
V 16. kolu pomurske namiznoteniške lige je bilo posebno zanimivo srečanje med ekipama Lendave in Radenec, katero se je končalo z zmago Radenec. Med zanimivejše srečanje tega kola bi lahko šteli tudi tekmo SŠTV : Polet, dasi so bili igralci SŠTV boljši in zasluženo zmagali. Vsa ostala srečanja so se končala z najvišjim rezultatom 5:0. Čeprav je na sporedu Še odigranje dveh kol. je že skoraj zagotovo, da bo postal tokrat pomurski prvak dijaški dom. ki trenutno vodi s 4 točkami prednosti.
Rezultati XVI. kola:
Lendava : Radenci	3:5
Polet : SŠTV	2:5
Mura : Radgona	5:0
Dijaški dom : ESŠ	5:0
Rakičan : Elan	0:5
Tabela
Dijaški dom 16	14	2	77:27	28
Mura	15	12	3	65:30	24
Radenci	16	12	4	72:44	24
SŠTV	16	11	5	66:45	22
Lendava	15	10	5	64:45	20
Polet	16	7	9	51:54	14
ESŠ	16	5	11	46:61	10
Elan	16	5	11	36:58	10
Radgona	16	3	13	25:67	6
Rakičan	16	0	16	9:80	0
OBČNI ZBOR AMD MURSKA SOBOTA
V nedeljo so člani avtomoto društva »Štefan Kovač« v Murski Soboti na letnem občnem zboru obširno razpravljali o delu v preteklem letu. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli obširen program dela. Člani so se zavzemali predvsem za še bolj množično prometno vzgojo posebno pozornost pa so v razpravi posvečali tudi tekmovalnemu športu.
TUDI V LENDAVI OBČINSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
Strokovni odbor za namizni tenis pri ObZTK Lendava je pripravil tekmovanje po liga sistemu v namiznem tenisu v okviru občine. Svojo udeležbo so prijavile naslednje ekipe: Nafta. Elektromontaža. Mladinski aktiv Dolina, TSŠ, SŠD Bistrica. TVD Partizan Čren-sovci ter dve ekipi TVD Partizan Lendava. Vsak teden bo na sporedu po eno kolo. To bo obenem tudi tekmovanje v okviru JŠI in bo zato zmagovalna ekipa zastopala občino Lendava na okrajnem prvenstvu v Mariboru.	Š.K.
OBČINSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
MURA B PRESENETILA
V nadaljevanju 15. in 16. kola občinske namiznoteniške lige M. Sobota so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Za presenečenje je poskrbela le ekipa Mure B, ki je po hudi borbi premagala dijaški dom C.
Rezultati: 15. kolo:
ESŠ C : Pomurski tisk	2:5
Mura B : Dijaški dom C	5:4
Dijaški dom B : Elan B	5:0
Markišavci : Bogojina	0:5
Martjanci : ESŠ B	5:0
16. kolo:
ESŠ B : Markišavci	5:0
Sloga : Dijaški dom B	1:5
Elan B : Mura B	5:0
Dijaški dom C : ESŠ C	5:0
Na tabeli vodi dijaški dom B z 30 točkami pred dijaškim domom C. ki ima 22 točk. Sledijo: Bogojina in Elan po 18. Sloga in Mura B po 16, Pomurski tisk 12, Martjanci 10, ESŠ B 8, ESŠ C in Markišavci 2 točki.
Za hokej navdušuje čedalje več otrok. Razen zaledenelih grab ni drugih prostorov za igro. Zato pa je razbremenilni kanal v M. Soboti najbolj obiskan.
Z letne skupščine ObSO M. Sobota
SOBOTA : MTČ (Čakovec) 1:0 (0:0)
Na poledenelem igrišču je moštvo Sobote v nedeljo odigralo prvo letošnjo prijateljsko nogometno tekmo v okviru priprav za spomladanski del tekmovanja v SNL. Srečalo se je z moštvom MTČ iz Čakovca ter zabeležilo zmago z 1:0.
ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA
RADENCI PRESENETILI
V	drugem spomladanskem kolu zimske košarkarske lige je posebno presenetila ekipa Radenec, ki je premagala ekipo Rakičana. Ostali rezultati so bili pričakovani. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Grafičar : M. Sobota 66:57 Radenci : Rakičan 54:41 Puconci : Old boys 41:89 Puconci : Rakičan	26:38
Vodi zanesljivo Old boys s 16 točkami pred Mursko Soboto, ki ima 8 točk. Sledijo: Grafičar in Rakičan po 7, Puconci in Radenci po 4 ter Lendava 3 točke.
SREDNJEŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
VISOKA ZMAGA ESŠ
V	nadaljevanju prvenstva v srednješolski košarkarski ligi za mladince je ESŠ slavila visoko zmago nad Slogo in je še vedno nevarni zasledovalec vodečemu Elanu A in bo zato njihovo nedeljsko srečanje odločilo komu bo pripadel naslov prvaka. V ostalem je Elan A brez težav premagal Trgovca, SKŠ Rakičan pa Elan B. SŠTV je bila v tem kolu prosta.
Rezultati:
Elan B : SKŠ Rakičan 37:73 Trgovec : Elan A	2:84
Sloga : ESŠ	52:126
Tabela
Elan A	8	8	0	772:304	16
ESŠ	8	7	1	790:343	14
SŠTV	7	4	3	496:338	8
Sloga	8	4	4	513:598	8
SKŠ Rakičan 8	3	5	337:370	4
Elan B	7	1	6	374:499	2
Trgovec	8	0	8	141:971	0
V	prvenstveni tekmi srednješolske košarkarske lige za mladinke je ESŠ premagala Slogo z rezultatom 45:40 in ima tako največ možnosti, da postane srednješolski prvak.
V PRESIKI IMAJO DOBRE STRELCE
Tekmovanja v okrajni strelski ligi Maribor so v polnem teku. V ta tekmovanja so se aktivno vključile tudi pomurske strelske družine ter nekatere od njih dosegle zelo razveseljive rezultate. Med najuspešnejše prav gotovo sodi strelska družina »Rudar« Presika, ki ;je po štirih odigranih kolih dosegla 6.899 krogov, kar je vsekakor razveseljivo. SD Rudar Presika je posamezna srečanja odločila takole:
Rudar : Željko, Ptuj 1.611 krg. Rudar : Gimn. M. Sobota 1.767 krg. Rudar : Knez P . Ravne 1.747 krg. Rudar : S. Rozman. M. C 1.774 krg.
Prihodnjo nedeljo
PIONIRSKI TURNIR V LENDAVI
TVD Partizan Lendava prireja v nedeljo februarja 1964 v Lendavi veliki, namiznoteniški turnir za prvenstvo osemletk Pomurja. Na tekmovanju, ki bo obenem tudi izbirno za pionirsko reprezentanco Pomurja, bodo nastopilekipe in posamezniki. Prireditelj pričakuje čim več udeležencev. Avtobusne zveze v Lendavo so zelo ugodne, prijave pa je treba poslati na TVD Partizan Lendava, Stefan Klemenčič, Nafta Lendava.
S. K.
BRZOTURNIR V LENDAVI
PREMAJHNA UDELEŽBA PIONIRJEV
Osnovna šahovska organizacija v Lendavi je preteklo nedeljo organizirala brzoturnir za člane in pionirje. Turnirja se je udeležilo le 11 šahistov, zlasti pa so pogrešali pionirje, saj so bili le trije. Kljub temu, da si šahovska organizacija zelo prizadeva poživeti šahovsko dejavnost, ji to ne uspe zaradi premajhnega razumevanja nekaterih vodilnih ljudi v Lendavi. To nam potrjuje prav slaba udeležba v nedeljo in pa odpoved dvorane, čeprav je bila dva dni pred turnirjem rezervirana.
Med 11 nastopajočimi šahisti je bil najuspešnejši Drago Antonič, ki je zasedel prvo mesto pred Stefanom Huzjan in Viljemom Šrajerjem.	S. K.
6
POMURSKI VESTNIK 20. febr. 1964
Rodile so; Matuš Amalija iz Čepinec — dečka, Grosman Albina iz Turjanskega vrha — dečka, Sever Helena iz Veščice — dečka, Sinko Ema iz M. P etrov ec — dečka, Cigut Irena iz Vanče vasi — dečka, Matjašec Matilda iz Lipe
—	dečka, Palatin Irena iz Pečarovec — dečka, Ružič Antonija iz M. Sobote — dečka, Škrlec Olga iz Maribora — dečka. Nemec Veronika iz Filovec — deklico, Šulak Frida iz M. Sobote — dečka, Fujs Jolanka iz Beznovec — dečka, Kuzma Marija iz Šalinec — deklico, Vrabel Marija iz Črešnjevec — deklico, Kranjec Emilija iz Veržeja — deklico, Porle Danica iz Dokležovja — dekča, Mijailovič Ljubica iz Apač — deklico. Trnovec Marija iz Zbigovec — deklico, Gazdor Magdalena iz Dolge casi
—	dečka, Koudila Zlatica iz Sebe-borec — deklico, Cener Helena iz Borejec — dečka, Obal Amalija iz Rankovec — deklico, Kerčmar Ema iz Križevec v Prekmurju — deklico, Dravec Jožefa iz Gerlinec
—	dečka, Sapač Karolina iz Borejec — dečka, Puhar Elizabeta iz Veržeja — deklico, Jeneša Ida iz Kruplivnika — dečka, Gašpar Valerija iz Ljubljane — dečka, Horvat Marija iz V. Polane (dvojčka)
—	deklico in dečka, Fujs Helena iz Budinec — dečka, Balažič Agica iz Dokležovja — dečka, Berden Terezija iz Strehovec — deklico, Gregor Helena iz M. Sobote — dečka, Červek Vera iz Bakovec — dečka. Frank Vera iz Jurija — dečka, Kerec Marjeta iz Gerlinec
—	dečka, Maučec Marija iz Gančan — dečka, Lesjak Milka iz Noršinec — dečka, Sušec Milena iz M. Sobote — dečka, Lah Cecilija iz Miklavža — dečka, Roškar Nada iz G. Radgone — dečka. Žalig Marija iz Žiškov — dečka, Kregar Terezija iz Bakovec — deklico, Kotnik Elizabeta iz Police — dečka, Barbarič Ida iz Šalovec — deklico, Dominko Hedvika iz Lendave — dečka, Gabor Terezija iz Črenšovec — dečka, Koša Katarina iz Centibe — dečka, Radulovič Matilda iz M. Sobote — dečka, Lebar Matilda iz G. Bistrice — deklico, Horvat Frančiška iz M. Sobote — deklico, Zver Marija iz Lipovec — deklico, Štrakl Marija iz Pečarovec — dečka, Kiš Irena iz Petišovec — deklico, Bohnec Terezija iz S. Bistrice — deklico. Žilavec Hermina iz Kupšinec — deklico. Pucko Ida iz Čikečke vesi — dečka. Rauter Amalija iz Sp. Kocjana — dečka. Benko Hermina iz Zenkovec — deklico, Merica Šarolta iz Predanovec — dečka, Vratarič Irena iz Puconec — deklico.
POROKE
Poročili so se: Ošlaj Jože, pačar iz Filovec in Červek Ana, polj. iz Bakovec, Pavič Vladimir-Viktor, trg. pom. iz Murske Sobote in Križanič Danica, uslužbenka iz M. Sobote, Cernel Jožef, trg. pom. iz Graza (Avstrija) in Cvetko Marija, dijakinja iz M. Sobote. Kolar Franc, delavec iz Bakovec in Horvat Kristina, del. iz Bakovec, Sedonja Stefan, pismonoša iz Mlajtinec in Kolar Kristina, natakarica iz M. Sobote, Buzeti Anton, vodovodni inštalater iz Bakovec in Cor Marija, šivilja iz Bakovec, Lebar Štefan, uslužbenec iz M. Sobote in Cor Jožefa trg. pom. iz M. Sobote, Benko Ludvik, inkasant iz M. Sobote in Novak Emilija, Šivilja iz M. Sobote, Balažic Martin, trg. pom. iz Bratonec in Temlin Helena. knjigovodja iz Moščanec, Magaši Franc, učitelj iz M. Sobote in Temlin Zlatica, učiteljica iz Moščanec, Žalig Martin, polj iz Bratonec in Jerebic Marija, polj. iz Bratonec, Hajduk Alojz, delavec iz Bratonec in Mesarič Elizabeta, polj iz Bratonec, Kokol Matija, delavec in Steiner Marija, polj. iz Beltinec, Jerebic Franc. polj. iz Melinec in Horvat Katarina , polj.
iz Melinec, Berden Jožef, geometer iz M. Sobote in Horvat Katarina, bolničarka iz Bratonec, Kouter Anton. polj. iz Melinec in Pozderec Marija, polj. iz Melinec, Zver Jožef, mizar iz Bratonec in Panker Marija, delavka, iz Bratonec, Radošič Rudolf, električar iz Ižakovec in Petek Hedvika, delavka iz Ižakovec. Fekonja Jožef, delavec iz Melinec in Antolin Marija, polj. iz Ižakovec, Levičar Alojz, ključavničar iz Ljutomera in Rengeo Marta, učiteljica iz Lipovec.
SMRTI
Umrli so: Makovec (roj. Mitkovič) Magdalena, delavka iz M. Sobote, 36 let, Vilagoš (roj. Polančec) Marija, gosp. iz M. Sobote, 58 let, Šafarič (roj. Bertalanič) Katarina, kmetica iz Petanjec, 76 let, Gomboc Štefan, kmet Ocinje. 63 let, Škafar Ivan, polju iz Melinec, 65 let, Mesarič Agata, polj. iz Lipovec, 74 let in Hujs Stefan, avtoprevoznik iz Beltinec. 62 let.
Tedenski koledar
Petek, 21. febr. — Irena Sobota, 22. febr. — Marjeta Nedelja, 23. febr. — Marta Ponedeljek, 24. febr. — Matija Torek, 25. febr. — Saša Sreda, 26. febr. — Andrej Četrtek, 27. febr. — Gabrijel
Zdravstvena dežurna služba
21.	febr.	—	dr.	Lopert
22.	febr.	—	dr.	Gruškovnjak
23.	febr.	—	dr.	Gruškovnjak
24.	febr.	—	dr.	Rousova
25.	febr.	—	dr.	Lopert
26.	febr.	—	dr.	Gregorčeva
27.	febr.	—	dr.	Gruškovnjak
KINO
SLATINA RADENCI — 22. in 23. febr. italijanski barvni kinemaskopski film: »Ana iz Bruklina«. 27. febr. italijanski film: »Smrtonosni udarec«.
VELIKA POLANA — 23. in 24. febr. jugoslovanski film: »Sumljivo lice«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 22. in 23. febr. ruski barvni film: »Beti sužnji«.
PARTNERJA za žganje zidane opeke iščem. Nudim les. Delitev po dogovoru. Naslov v upravi tista.	M —151
VINOGRAD S KLETJO in inventarjem prodam v Dolgi vasi. Poizvedbe: Bela Gal, Dolga vas 124, p. Lendava.	M — 152
HIŠO, leseno, za podreti, prodam. Jože Jerebic, Ivanca 83, p. Bogojina.	M	— 153
MLADENIČA,	starega	od 15	do 18
let, sprejmem takoj v službo. Plača po dogovoru. Potrebne informacije daje Hüll, Pekarna Grad.	M	— 154
HIŠO z gospodarskim poslopjem, zidano, pokrito z opeko, z elektriko, ob glavni cesti blizu avtobusne postaje, in 3.52 ha zemlje prodam zaradi starosti. Torbegovci	16,	p.	Videm	ob	Ščavnici.	M	— 155
OSTREŠJE, 7 X 19 m, prodam. Vprašati; Rankovci 2, p. Tišina.
M — 156
GOSPODINJSKO, pomočnico ali kuharico iščemo. Možnost za priučitev kuhanja tudi pri nas. Javiti se v Župnijskem uradu Beltinci.	M —157
VAJENCA ključavničarske stroke sprejmem takoj. Karel Bedič, Staneta Rozmana 4, Murska Sobota.	M — 158
GOSPODINJSKO, pomočnico, srednjih let, sprejmem. Dragica Brumec, Mariborska cesta 8, Slovenska Bistrica.	M-150
RADIO APARAT »Bistra« 44 in oljnato sliko ugodno prodam. Jurij Pogačnik, Stefana Kovača 5/II, M. Sobota. M —161 HARMONIKO »Melodija«, 80-bas-no, prodam. Plačljivo lahko tudi s čekom. Štefana Kuzmiča 2/a, M. Sobota.	M — 162
RAZPIS — Kmetijski kombinat Gornja Radgona razpisuje Javno licitacijo za štiri kompletne lesene vinogradniške preše. Licitacija bo v ponedeljek, dne 24. februarja 1964 ob 8. uri na EE v Črešnjevcih — obrat Radgona.	M-204
AGENCIJA v Murski Sobotoi sporoča: Želite hitro kupiti ali prodati hišo, stanovanje, posestvo, gradbeno parcelo ali gradbeni material, vse to Vam solidno in v najkrajšem času lahko posreduje Agencija v Murski Soboti.
Osebne avtomobile, motoma kolesa in mopede boste najhitreje prodali ati kupili s posredovanjem Agencije. Prijave sprejemamo vsak dan. do 7. do 19. ure. Vsako soboto sprejemamo v brezplačno vskladiščenje motoma kolesa, mopede, stabilne motorje, kosilnice in druge stroje.
Hitra prijava — zanesljiva prodaja! AGENCIJA. Murska Sobota, Kocljeva 16.
M-205
KLAVIR dunajske znamke, kratek, železna konstrukcija, prodam. Kolodvorska 20, Lendava.
M-170
PRODAJALCI AVTOMOBILOV! -
AGENCIJA, poslovalnica Ptuj, zelo nujno potrebuje 18 Karavanov, 22 Rekordov, 6 Mercedesov, 21 Volkswagnov, 13 Fordov-Taunosov, 80	drugih	avto-
mobilov, 48 mopedov in 160 motornih koles. Sprejem	v	petek
in soboto.	M	— 200
SENO, večje količine, prodam. Koloman Štivan, Gederovci. p. Tišina.	M	— 163
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem; lahko tudi začetnica. Naslov v upravi lista. M — 164 MOTORNO KOLO »TF Puch«, 250 ccm, generalno popravljen, registriran, prodam. Jakob	Kovačič, Vučja	vas.	M	—	165
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v bližini Murske Sobote ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M — 166 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti prodam. Vprašati v Trgovini čevljev »Proleter«, Mur. Sobota.	M	—	202
SOBO oddam. Vprašati: Stefana Kuzmiča 18 M. Sobota M-167 SENO, večje količine, prvovrstno, prodam. Križevci v Prekmurju 74.	M	—	168
RAZPIS
Komisija za sprejem in odpust uslužbencev pri Poslovni enoti Trgovskega podjetja »Surovina« v Mariboru
razpisuje za Odkupno postajo v Murski Soboti prosto delovno mesto
BLAGAJNIČARKE
Pogoj: končana osemletna šola z nekaj prakse v blagajniškem poslovanju. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj se javijo na Odkupni postaji v Murski Soboti. Službo je mogoče nastopiti takoj.
DRUŠTVENE OBJAVE
Občinska ljudska univerza v Murski Soboti
razpisuje
nadaljevalni knjigovodski tečaj za naslednja delovna mesta:
finančno knjigovodstvo — blagajniško poslovanje — materialno knjigovodstvo.
Tečaj se bo začel v mesecu marcu. Pismene prijave pošljite Občinski ljudski univerzi Murska Sobota najkasneje do 25. marca. Natančnejše informacije: telefon, številka 21-137.
UGODNE ZAPOSLITVE
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
bo zaposlilo večje število
POMURJE« V MURSKI SOBOTI
ZIDARJEV
TESARJEV
DELAVCEV
na deloviščih v Murski Soboti, Beltincih in Nemščaku pri Dokležovju, v Bakovcih, Ljutomeru, Motvarjevcih in bližnji okolici Murske Sobote.
Nekvalificirani delavci imajo možnost za priučitev raznih poklicev v gradbeni stroki. Osebne prejemke obračunava podjetje po novem Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in akordnem sistemu.

Delavcem iz oddaljenih krajev je priskrbljena skupna nastanitev v stanovanjskih provizorijih podjetja.
Podjetje nudi dnevno tudi en topel obrok hrane (toplo malico) za 45 dinarjev. Prijave sprejema Tajništvo podjetja vsak dan od 6. do 14. ure.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so spremljali našo skrbno in dobro mamo
MARIJO ZVER, roj. Magdič iz Ižakovec 104
na njeni zadnji poti. Zalivala upravi in strežnemu osebju Doma počitka v Rakičanu, darovalcem vencev, pevcem in vsem, ki so sočustvovali z nami.
Žalujoči: mož, hčerka Anica, hčerka Marija z družino, sinovi Štefan, Alojz in Martin z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ŽEL. UPOK. IZ MURSKE SOBOTE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tolažili v času njegove dolgotrajne bolezni. Toplo se zahvaljujemo dr. Gregorčevi, dr. Rousovi, posebno pa še spec. int. dr. Lanščaku ter medicinskemu in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Topla zahvala govornikoma ob grobu, čč. duhovščini in pevskemu zboru, kolektivu železničarjev, posebno pa še TVD Partizan iz Murske Sobote ter ostalim prijateljem in znancem.
Tov. Zafošniku, šefu kurilnice v Murski Soboti in dobremu prijatelju, pa še posebna zahvala za ves trud in požrtvovalnost.
Prisrčna zahvala pa vsem, ki so počastili njegov spomin, darovali številne krasne vence, nam izrazili sožalje in ga pospremili k zadnjemu počitku.
M. Sobota, Andrejci, 17. februarja 1964
Žalujoči: žena Ana in hčerka Darinka z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše skrbne mame
roj. BENČEC
iskrena hvala vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti ali počastili njen spomin s poklonitvijo vencev. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju Kirurške in Interne klinike v Ljubljani ter Internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Sobo za skrbno zdravljenje in nego. Lepa hvala tudi  evangeličanskemu župniku in kantorju za poslovilne besede.
Kupšinci, Ljubljana, 15. februarja 1964
Žalujoča družina Andreč — Tamaško in ostalo sorodstvo
POMURSKI VESTNIK -- List izdaja in tiska Časopisno	in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje
-- Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota,  Kocljeva ul. 2. telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti St. 605-11
Potem mu je zopet stopil zdravnik pred oči, ki ga je prej srečal na hodniku. Kaj mu je že rekel, da ga je tako prestrašilo, tako presenetilo? »Slišal sem, da nas boste kmalu zapustili.« Da, tako je rekel. Kako je mogel to reči, se je ponovno spraševal. Da ni morda... Pato je komaj mogoče... Nemški kapetan, ki tako pazi na simulante in jih skrbno pošilja nazaj v čete in celo pred sodišča! In vendar: kako da ga je srečal prav tedaj, ko je šel iz stranišča in ko je prebral tisti košček papirja? In bil je zelo prijazen z njim. Zdelo se mu je, da mu je celo pomežiknil. Da bi bil z Yvonne v zvezi?
Bil je skoraj zadovoljen, ko je videl vstopiti Saurerja.
»Si že spet na hrbtu?« ga je pozdravil Saurer in se vlekel k postelji.
»Kje si bil?« ga je vprašal Bračko, samo da je nekaj rekel.
V kuhinji. Človek, kakšno mlado mrho so dobili! Ali bi se guncalo!«
»Res,« je rekel Bračko in »mrha« ga ni preveč zanimala.
»Si evnuh? Prekleto, tako mlad človek in se ne zanima za ženske!«
»Ne vem, če bi se ti v moji koži zanimal za ženske,« je rekel Bračko.
»Pojdi k vragu! Ne cmeri se pred dežjem, ko niti ne veš, če bo sploh deževalo. Ne bodo te tako hitro poslali na oni svet! Bodi brez skrbi! Poznam naše metode. Pacali te bodo in pacali, da boš mehek kot maslo, in ko te ne bo več drugega kakor kup neizrazitega mesa, te bodo pihnili. Taka je naša metoda. Ti si pa žilav in mlad in boš mnogo vzdržal. Zato bo preteklo še mnogo vode po Renu, preden boš mrzel.«
Saurer je govoril posmehljivo, toda stvarno in brez olep-šavanja. S tem seveda ni mogel potolažiti Bračka, samo povedal mu je, kako bo, oziroma, kako on misli, da bo. Kljub temu mu je bil Bračko hvaležen, bil je vsaj odkritosrčen. Samo, če bi Saurer vedel, kaj bo jutri. Sicer pa, kaj bo? Ali morda on ve, kaj bo?
Saurer se je počil na posteljo, da je zaškripalo na vseh štirih koncih. »Čaja« na mizi ni pogledal.
»Greš kartat?« je čez čas vprašal in že je vlekel umazane karte izpod blazine.
Bračku ni bilo za kartanje, toda kaj naj dela? Kako naj se pripravlja?
Zato je privolil.
»Enaindvajset, ne?«
»Prav, ampak denarja nimam. Vse so mi pobrali.«
»Vem, osel! Misliš, da ga imam jaz. Greva kar tako.«
Šele pozno zvečer sta zaspala, utrujena od kartanja in od brezdelja, v katerem sta ležala danes in že toliko časa.
Tudi Bračko je zaspal, čeprav je mislil, da ne bo mogel zaspati. Toda spal je nemirno, premetaval se je po postelji in neprestano sanjal o nečem groznem, čeprav niti enkrat ne bi mogel natančno vedeti, kaj je tisto grozno. Samo groza je bila, kot pojem, kot nekaj nezaznavnega, neotipljivega, nevidnega in neslišnega. Vedel je, čeprav je samo sanjal, in čutil je, četudi v sanjah, da je groza. Samo tega ni vedel, kje je in kaj je in v čem je. Neprestano se je boril z njo, grabil je po njej v prazno, segal za njo, jo lovil, šepal za njo in celo tekel je že za njo in pred njo, toda ni je mogel dobiti in ni se je mogel znebiti. Bila je vedno ob njem, pri njem, zdaj zopet na njem in včasih pod njim — in ves čas je bila v njem, samo da tega ni videl in ne vedel kajti telo in duh mu je mrtvičil nemimi sen.
Sredi noči se je nenadoma prebudil. Razločno je čutil, da se ga je nekaj dotaknilo. Sunkoma se je dvignil na postelji — PRIŠEL JE PETEK -- toda roka ga je zopet položila nazaj, mehko in surovo obenem. In ista roka ali mogoče druga roka, tega ni mogel sklepati s čutili, se mu je dotaknila ustnic s prsti in jih zakriti s široko dlanjo. Bila je tema, tu v sobi in izven nje. Ni bilo nikakih žarkov svetlobe, ki bi se lahko dotipali do njega, do njegove postelje in do postave, ki se je zdaj globoko sklonila nad Bračkom in šepetala komaj slišno:
»Bodi čisto miren in vstani in pojdi za menoj. Tvoji prijatelji so tukaj, zunaj. Vse je v redu. Obleko imaš pred vrati. Vstani!«
Še vedno ni bil čisto prepričan, ali morda ne sanja. Toda njegove, sedaj prebujene oči so kljub temi zaobjele postavo, ki je stala ob postelji in v kateri se mu je zdelo, da je spoznal zdravnika s hodnika.
Mehanično je vstal in šele med vstajanjem je za hip pomislil, da je zdravnik šepetal slovensko in da je bila njegova slovenščina slaba in komaj razumljiva. Toda zdravnik se je oddaljil in Bračko je v srajci odšepal za njim. Saurer se ni zganil in Bračko je komaj pomislil nanj, ko je stopil skozi vrata, si za njimi našel obleko in se precej časa mučil s hlačami, da jih je dobil nase in potem še s suknjo, s katero je šlo laže in ko je zdravnik tihogrozeče priganjal:
»Hitreje! in tudi:
»Schneller!*
 Naposled je bil Bračko za silo oblečen in previdno sta odšla po hodniku. Bračko se je držal zdravnika za suknjo, noga mu je še ponagajala, če je preveč nerodno stopil nanjo.
Bračko ni vedel, kam ga vodi zdravnik. Hodil je za njim, vdano in slepo kakor ovca v čredi, in šel bi za njim najbrž, če bi ga vodil v pekel. Sam ni vedel, zakaj mu tako zaupa. Mogoče zato, ker je znal slovensko, čeprav zelo slabo in s takim čudnim naglasom. Odkod zna zdravnik slovensko? Sicer bi šel za njim, tudi če ne bi govoril slovensko. Ni mu preostajalo drugega, kakor da hodi za njim in tudi časa nima za premišljevanje, kajti znoj mu je tekel s čela, ker se je utrudil od naporne hoje po le slabo razsvetljenem hodniku, in zato, ker se je večkrat nerodno z nogo zadel ob steno.
Potem je zdravnik nenadoma obstal in tudi Bračko je pridržal dih in obstal tesno za njim. Od nekod se je zaslišal ropot in klokotanje vode je naznanilo ušesom, da je nekdo splaknil školjko na stranišču. Bračko ni vedel, ali je bilo to v istem hodniku, po katerem sta hodila, ali je bilo kje drugje, mogoče v prvem nadstropju.
Čez čas se je vse utišalo in nadaljevala sta pot, dokler ni Bračko začutil, da se je zdravnik pred njim zmanjšal za celo glavo.
»Stopnice!« je šepnil zdravnik.
Štiri, pet in še šesta stopnica in zopet je bil zdravnik enako velik kakor prej. Potem je rahlo škrtnilo, zdravnik je odpiral vrata in Bračko je začutil valovanje hladnega zraka na licih.
Bila sta zunaj.
V temi, v katero je stopil Bračko, ni mogel prvi hip nič razločiti. Toda postava, ki se mu je naglo približevala, mu tudi ni dala priložnosti, da bi se utegnil ozirati okoli sebe. Že je bila ob njem, mu stisnila roko in šepnila:
»Vite!«*
in ga potegnila za seboj, da je skoraj padel. Šele tedaj je opazil na drugi strani ulice avto, ki se je izoblikoval iz noči. Bilo je potrebno le nekaj sekund — mnogo več nikakor ne — vsaj Bračku se je zdelo, da ni moglo miniti več časa od takrat, ko sta se znašla z zdravnikom pred bolnišnico — in že je
Franc
Šrimpf
S
roman
*Hitreje (nemško) *Hitro (francosko)
POMURSKI VESTNIK 20. febr. 1964
7
ZANIMIVOSTI
Demokracija na železnici
Na Irskem imajo železnico, ki vozi po željah potnikov. Ko se pricijazi do določenega železniškega križišča, gre sprevodnik skozi ves vlak in povpraša potnike, po kateri progi se želijo peljati. Obe seveda peljeta v isto mesto.
V	skladu z izidom glasovanja potem premaknejo kretnice. Vsekakor visoka demokracija.
NA DUNAJU BREZ VODE
Zaradi izredno sušne zime so imeli Dunajčani velike težave z vodo. Presahnili so skoraj vsi vodovodni rezervoarji. Ob določenih urah vodo sploh zapirajo, sicer pa teče le v spodnjih prostorih
V	nekaterih predelih pa je sploh nimajo in jo morajo dovažati s cisternami.
»SEŽIGANJE« SNEGA
Proračuni mestnih občin, ki so zlasti v zimskih mesecih zaradi čiščenja zasneženih ulic zelo obremenjeni, bi naj bili v prihodnje rešeni z novim izumom neke zahodnonemške tovarne. Prav v začetku tega meseca so v mnogih mestih praktično razkazo- vali nove stroje za »sežiganje« snega. Sneg se v njih stali, voda pa odteče v mestno kanalizacijo. Pravijo, da je tak način čiščenja za tri četrtine cenejši od dosedanjih načinov.
NOVI SVETOVNI REKORD
V Hellsinkih (Finska) je bilo tekmovanje finskih kadilcev pip. Zmagovalcu je uspelo, da je s 3,3 grama tobaka kadil točno dve uri, 13 minut in 43 sekund. Ta rezultat so takoj prijavili kot nov svetovni rekord.
OBISK V RADIO KLUBU LENDAVA:
V LENDAVI ŽE NEKAJ LET AKTIVNO DELUJE RADIO-KLUB. USPEŠNOST DELOVANJA JE POSEBNO PRIŠLA DO IZRAZA V MINULEM LETU, KO JE KLUB PREJEL ZA SVOJE PRIZADEVNO DELO ŠTEVILNA DRŽAVNA IN MEDNARODNA PRIZNANJA.
Radio-klub Lendava je bil ustanovljen leta 1958 in danes šteje 38 članov. V lanskem letu so na šestmesečnem tečaju, katerega je obiskovalo 14 mladincev, usposobili 8 novih članov, ki so opravili potrebne izpite. Specialna sekcija pri radio-klu-bu, kratkovalovni operaterji, so sodelovali na vseh državnih tekmovanjih ter za uspeh prejeli diplomo.
V meddržavnem radio-amaterskem delovanju je v lanskem letu sodelovalo kar 10 operaterjev radio-kluba Lendava, ki so vzpostavili nekaj tisoč radiozvez z radioamaterji z vseh kontinentov sveta ter osvojili 5 mednarodnih diplom, med njimi tudi diplomo Združenih narodov po propozicijah postavljenih radiozvez z določenim številom držav, članic Združenih narodov. Svojo kondicijsko obveznost po sporazumu Zveze radio-amaterjev Jugoslavije in JLA je izpolnilo kar šest radio-operaterjev rezervistov JLA, za kar je radio-klub Lendava prejel nagrado 50.000 dinarjev.
V VELIKI POLANI SEKCIJA KLUBA
V okviru JPI je radio-klub Lendava ustanovil v Veliki Polani sekcijo radiokluba z željo, da bi tamkajšnje prebivalstvo pritegnili v to panogo dejavnosti ljudske tehnike. Poleg tega radio-klub
znanje za uspešno delo v radio-klubu Lendava. To je vsekakor doslej največje priznanje prizadevnemu radio-amaterju, hkrati pa edino v Sloveniji v lanskem letu ter sploh prvo v Pomurju. Nadalje je Miki Šabjan prejel diplomo Združenih narodov za osebne operaterje, za po-
Na sliki — Miki Šabjan radioamater iz Lendave
Lendava posveča veliko pozornost izpopolnjevanju svojega članstva, saj so si lepo uredili klubsko delavnico, kjer se vršijo redni praktični tečaji v okviru JPI. Pred kratkim pa so razpisali na osnovnih šolah ter vajenski šoli v Lendavi tečaj za radio-amaterje A kategorije in poseben tečaj za radiotelegrafijo. S tečajem bodo pričeli takoj, ko bo dovolj prijavljenih.
Posebna želja radiokluba Lendava je, da bi v letošnjem letu prikazali praktično avtomatizacijo preko elektronske tehnike in sicer nameravajo zgraditi majhen premikajoč objekt na daljinsko upravljanje.
YU3DO — MIKI ŠABJAN
— SREBRNA PLAKETA
V minulem letu so se posebno izkazali tudi nekateri posamezniki radio-kluba Lendava, med katerimi je bil prav gotovo najuspešnejši Miki Šabjan iz Lendave — YU3DO, ki je osvojil 4 nadaljnje mednarodne diplome in srebrno plaketo Nikole Tesle od Zveze radio-amaterjev Jugoslavije, kot posebno pri-
trjene postavljene radiozveze z 40 državami, članicami Združenih narodov.
SAM Sl JE IZDELAL KLICNI APARAT
Da je Miki Šabjan naš najuspešnejši radio-amater, priča tudi to, da si je večino aparatov izdelal sam in da je poleg Jožeta Kolarja iz M. Sobote edini radio-amater v Pomurju, ki ima priznan I. razred. Kot poseben uspeh pa je zabeležil tudi z izdelavo klicnega aparata, ki si ga je popolnoma sam izdelal in ki avtomatično oddaja klicne radiotelegrafske signale kot uvod za vzpostavitev radiozvez. Mikija Šabjana pa cenijo kot prizadevnega radioamaterja tudi v drugih državah sveta, s katerimi je že imel nešteto radiozvez, kar dokazujejo vsakodnevne številne razglednice in pisma iz vseh kontinentov sveta. Med drugim pa je radio amaterski žurnal »CQ« v New Yorku priobčil njegovo fotografijo kot enega najaktivnejših radioamaterjev Jugoslavije. Prav zaradi njegovih izrednih prizadevanj in uspehov, sodi tudi radioklub Lendava med zelo aktivne radio-klube v Sloveniji.
Trije zapozneli fotozapiski — prvi: tako so pustovali šolarji
Nek Nemec, ki je kot vojni ujetnik več let živel v Angliji, je pred kratkim izjavil, da je s tremi svojimi tovariši na petih različnih mestih zakopal nakit in druge dragocenosti v skupni vrednosti okrog 60 milijonov dinarjev. Izjavil je, da so do teh dragocenosti prišli, ko so delali v nekem depoju ameriških enot.
Na osnovi te izjave so angleške oblasti začele z obširnim iskanjem, toda kljub kopanjem na treh mestih, doslej niso našli ničesar. Ali se Nemec več ne spominja, kje so zakopali dragocenosti ali pa jih je nekdo že izkopal.
Drugi: tako je bilo na pustno soboto zvečer v hotelu Central — na kotaškem »zboru«
OBČNI ZBOR DŠD GRABBENIK LENDAVA
Sindikalna podružnica se premalo zanima za rekreacijo
Na občnem zboru Delavsko športnega društva »Gradbenik« Lendava, ki je bil te dni so ugotovili, da so kljub skromnim finančnim sredstvom v minulem letu dosegli velike uspehe.
To še posebej velja za nogometaše, ki so v tekmovanju pomurske nogometne lige jesenski prvak brez poraza. Ugotovili pa so tudi, da se vodstvo sindikata vse premalo zanima za rekreacijo in tekmovalni šport in tako v preteklem letu ni prispevalo niti dinarja za športno dejavnost. Takšno gledanje so na občnem zboru
kritično ocenili in poudarili, da bi se vodstvo sindikata moralo več zanimati za rekreacijo svojega članstva. Pri takšnem stanju pa je društvo zašlo v zelo težaven položaj in je le zahvaljujoč vodstvu podjetja, da ni prišlo do razpustitve društva, ki sicer beleži tako lepe uspehe v svojem triletnem obstoju. Zato so člani društva sklenili, da se bodo v bodoče borili proti takim gledanjem nekaterih posameznikov in si bodo v bodoče še bolj prizadevali poživeti športno življenje med delovnim kolektivom.
8
POMURSKI VESTNIK 20. febr. 1964
Tretji — med najuspesnejše pustne prireditve sodi nedvomno letošnje »Borovo gostüvanje« — Šalovci na Goričkem
Franc
Šrimpf
5
roman
Bračko sedel v avtomobilu, ki je potegnil tisti hip, ko je sedel ali bolje padel na zadnji sedež k nekomu, ki je sedel tam in ga tudi prestregel, sicer bi Bračka nagli sunek avtomobila vrgel po tleh.
Začutil je roko na sebi in vedel je, da je Yvonne.
Sedaj je vedel vse, razen tistega z zdravnikom. Rad bi vprašal Yvonne, kdo je zdravnik, ki zna njegov jezik, toda usta, ki jih je začutil na svojih, so mu preprečila, da bi spregovoril karkoli.
Avto je zavijal ostro okoli vogalov.
Bračko se je polagoma znašel v novem položaju. Videl je, da sedi za volanom Francois in vedel je, da je poleg njega Yvonne. Vendar je moral vprašati:
»Kam se peljemo?«
»V Muelheim, zaenkrat. To je najbližje mesto z železnico. Od tam se boš odpeljal naprej z vlakom. Francois ti je poskrbel dokumente.«
Šele sedaj se je spomnil:
»Kako naj se vama zahvalim, Yvonne?«
»Pusti to. Nismo še na varnem. Nisi se še izvlekel! Še vedno si v nevarnosti!«
»In zate? Za vaju? Ni nevarno?«
»Midva sva že uredila vse potrebno. Ko te pripeljeva v Muelheim, se ne bova vrnila z avtomobilom, temveč z motorjem, ki ga bo dobil Francois pri sorodnikih...«
»In avto? Čigav je?«
»Ne vidiš, da je iz bolnišnice? Rdeči križ! Tako je manj sumljivo.«
»Da, res.«
Potem je ni več spraševal, čeprav bi rad vedel, kako sta prišla do avta in tudi to bi rad vedel, kdo je tisti zdravnik.
»Da ne pozabim,« je rekla Yvonne. »To je dal zdravnik zate. Ko boš prišel v njegov rojstni kraj, te bo oseba, ki je zapisana na listu, odpeljala naprej. Če boš v nevarnosti, uniči listek!«
Dala mu je papir, ki ga je Bračko spravil, ne da bi skušal pogledati nanj, kar pa bi tudi bilo brez pomena, ker je bilo v avtomobilu pretemno.
»Kdo je ta zdravnik?« je vprašal Bračko.
»Naš človek,« je rekla Yvonne. In Bračko ni več spraševal.
Pogledal je skozi okno in si skušal ogledovati kraje, kjer so vozili. Toda razen dreves, mimo katerih je švigal avto, ni videl nič. Bilo je temno.
Tudi Yvonne ni govorila. Naslonila se mu je na ramo in obmirovala. Bračku se je zdelo, da je zaspala.
Tako so vozili uro dolgo, ko je Bračko opazil, da je Francois povečal hitrost. Pogledal je na kilometrski števec in videl, da kaže 120 km na uro. Kaj mu je, se je spraševal Bračko. Nagonsko se je obrnil. Sprva ni videl ničesar. Šele ko je strmel dalj časa v temo, je daleč za njimi opazil svetlikajoči se lučki. Sta žarometa? se je vprašal. Niti z besedico ni omenil Francois, kaj je opazil. Tudi ni bilo potrebno, kajti zdaj sta oba vedela, da jih zasledujejo in da je treba brez besed storiti vse, da jih ne dobijq.
Bračko se je od časa do časa ozrl in tudi Francois je delal tako. Čeprav komaj opazno, vendar zanesljivo točno, so se večale lučke za njimi.
Noč pa je bila neskončno mirna in tiha in temna. Nič bi ne motilo tišine, če ne bi bilo motorja v avtomobilu, ki je s svojimi zvoki trgal kopreno noči.
»Misliš, da nas zasledujejo?« je vprašal Bračko.
»Ne vem. Mogoče. Vragi vozijo hitreje kot jaz. To je sumljivo.«
»Kaj boš storil?«
»Zbudi Yvonne. Ustavili se bomo. Tu blizu je gozd, v katerem nas ne bodo našli. Zbudi Yvonne!«
»Ni potrebno, Francois,« je rekla Yvonne. »Ne spim.«
Francois je zmanjšal brzino, nekaj zaradi tega, ker je hotel ustaviti vozilo, nekaj zato, ker se je približeval ovinek.
»Pazita sedaj! Tu, za ovinkom, se bomo ustavili. Kraj poznam. Takoj za cesto je gozd. Najbolje bo, da se v njem takoj razkropimo. Vsakega posebej bodo teže našli, kakor če bomo hodili skupaj.«
Potem je pritisnil na zavore in že naslednji trenutek so skočili iz avtomobila, stekli čez cesto in obcestni jarek in zatem še nekaj časa skupaj tekli po gozdu, ki se je zgoščeval z vsakim korakom bolj.
Ne da bi se ustavil, je Francois zapovedal:
»Tu, Bračko! Midva zavijeva na jug, tvoja pot je najboljša proti vzhodu. Tu so papirji, ki jih boš potreboval...«
Bračko se je ves zasopel tresel od hladu, ki ga je objel v gozdu in tudi od vsega tega, kar se je v zadnji uri zgodilo tako bliskovito.
Potem je stopil k Yvonne, ji dal najprej roko, potem pa si jo stisnil v naročje. Ni bilo časa, da bi ji poiskal ustnice. Nemo jo je držal za roko in jo stiskal.
»Hitro, hitro! Ne smejo nas dobiti! Ne pozabi na listek!«
»Da! Na svidenje!«
»Zbogom!«
Izginila sta kakor prikazni. Bračko je ostal sam s papirji v rokah, ki jih je brez posebne naglice vtaknil v žep. Že čisto blizu je slišal brnenje motorja, ki se je približevalo z vsakim hipcem te noči.
Potem je naglo zavil globlje v gozd.
,Moral se bom odločiti,’ si je rekel Bračko in opazoval mravljo, kako je hitela po poti. Dvignil se je na komolcih in se ozrl okoli sebe.
,Menda sem spal,' je pomislil. ,Kako dolgo sem spal?’ se je vprašal in pogledal med drevesi navzgor proti nebu, na katerem ni bilo več sonca. ,Mogoče pol ure. Bil sem blazno utrujen od te hoje po gozdu. Nihče nas ni lovil,' je zopet pomislil. Zmotili smo se. Skoda. Lahko bi se pripeljali v Muelheim. Zdaj bo zopet noč.’
Res je že padal mrak na drevesa in z mrakom se je Bračka (Nadaljevanje prihodnjič)