Kritiški glasovi. Času primeren zakon o uciteljskih plačah. Geški poslanci obeh narodnosti so predložili deželnerau zboru načrt zakona o izboljšanju nčiteljskih plač, katerega glavne točke so te-le: 1. Podučiteljske službe se izpremene v učiteljske. 2. Plača začasnih učiteljev z zrelostnim izpričevalora 1200 K. 3. Plača stalnih ljudskih učiteljev 1600 K, raeščanskih učiteljev pa 2200 K. 4. Šest triletnih povišanj plače po 200 K, katere se nakažejo brez prošnje. 5. Službene doklade, kakršne imajo državni uradniki zadnjih štirih činovnih razredov. 6. Funkcijske (opravilne) doklade na enorazrednicah 200, na dvorazrednicah 300, na trirazrednicah 400, na štirirazrednicah 500, na pet in večrazrednicah in na raeščanskih šolah 600 K. 7. Osobne doklade po 200 K, ki se vračunijo ,v pokojnino, tistim učnim osebam, ki po 201etnem službovanju niso dosegle voditeljskega mesta. 8. Plače za ueiteljice ženskih ročnih del 1200 K, na meščanskih šolah 1300 K; poleg tega še šest povišanj plač na vsaka tri leta po 100 K. 9. Pravico do pokojnine po prebitem usposobljenostnem izpitu s 34°/o. 10. Povišanje pokojnine vsako leto za 2°/o; povišanje cele pokojnine s 33. službenimi leti po prebitem usposoljenostnira izpitu. 11. Pokojnina za vdove in sirote kakor državni uradniki. 12. Povišanje plač sega nazaj na vsa službena leta posaraeznikov. Našim poslancem priporočamo, da si pri prihodnji regulaciji naših plač vzemo za postavo ta načrt in da povabijo k posvetovanju tudi zastopnike iz učiteljskega stanu, zakaj ti vedo najbolje, kje je sila najhujša. Vsem stanovom so se že izboljšale plače; vsled tega so se živila in stanovanja pnsebno v krajih, kjor je več uradnikov, zdatno podražila in učitelj raora v takih krajih hirati in umirati s svojo družino pri tej neznosni dra- ginji- Znacilno imcnoTanjc. Ravnateljeni na državni Ijudski šoli v ulici Fontana v Trstu je bil imenovan dosedanji učitelj v Aflenzu Brunlechner in sicer po protekciji avstrijskega poslanika v Carigradu Calicea! ! Brunlechner je bil svojedobno učitelj v Carigradu. Na povratku v dornovino je prosil v Trstu za raesto asistenta na državni ljudski šoli, a ga niso sprejeli. Pozneje je prosil za mesto podučitelja, a ga zopet niso sprejeli! Iu tudi sedaj ni bil v ternu, predloženera od namestništva. Mož ne pozna deželnih jezikov in vendar je bil imenovan, zapostavili so pa moža, priznanega pedagoga, ki ima neumornih zaslug za ljudsko solstvo v Trstu: slovensko in — laško in nemško; prezrli so moža, ki je opravljal hkratu tri službe: službo razrednega učitelja, ravnatelja in šolskega nadzornika za okolico, a vrhutega je še spisal več šulskih knjig za pouk nemščine v laških Ijudskih šolah. In zakaj ni bil imenovan ta zaslužni mož? Edino zato ne, ker se v njem ne pretaka gertnanska kri! Tako se godi Slovanom!