ev. 13. V Llnbllanl. v torek, dne 17. januarja 1911. Leto XXXIX. £3 o,ja po pošti: == telo leto naprej , K 2B-— a pol leta „ . „ 13-— li četrt leia „ . „ 6-50 za cn meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29-— ra ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljnb!ja:i na dom: Za cclo le o naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12-— za četrt lota „ , „ 6-— z- en meseo „ . „ 2'— V upravi prejema« mesečno R KO li-s" Uredniš.vo je v Kop tarjevi nlloi štev. 6/III. 1 okonisi ce ne vračajo; nofrankirana pisma se ne := prejemajo. — Uredniškega ielefona štev. 74. = ■ Inseratl: =ses== Enostolpna petitvrsta (73 mm) : za enkrat . , . . po 13 v za dvakrat......13 „ za trikrat......10 „ sa večkrat primeren popust Poslano tn reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev vsak dan, izvzemši nedelja in praznike, ob 5. url popoldna. Upravništvo je v Eopitarj°.7l nliol štev. 6. "eu Avstr. poštne bran. račun št £4.797. Ogrske pošta* kion. račan št. 28.5U. — Upravnlškega telefona št 18& tn«. I U Pannšnla 5tevflWn (»h^enft | «trini. Ojlasil se ie. Koroški farao, ki dola pravkar na fo, da zatro slovenski krščanski nauk po ljudskih šolah, jo glede razpusta Slovenskega političnega društva, prisiljen po reakciji v slovenski in celo v nemški javnosti, izdal v uradni »Kla-genfurterci« sledeče pojasnilo: »Katol. politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence se je na podlagi § 20 društvene postave od 15. novembra 1867 razpustilo kor je ravnalo nasprotno določbam tega paragrafa s tem, da si jo potom uprizoritve posebnega ljudskega štetja in sicer tudi po drugih činih poseganja v ljudskoštevni posel prisvajalo neko avtoriteto glede na del ekseku-tivne oblasti države (zakaj no kar cele monarhije!), vsled česar so je bilo bati zmešnjave v ljudskoštevnem poslu. Nadalje je t roba pripomniti, da so jo zdelo popolnoma nedopustno, če so se štev-nim komisarjem pridodjali zaupniki katerekoli stranke. Doželna vlada jo političnim oblastem zaukazala take dogodke brezpogojno ustaviti. V nekem posebnem slučaju, v katerem so se dopustili zaupniki od nemške ^trani, je deželna vlada to takoj inhibirala. Pritožbe Katoliškega političnega društva, ki jih je vložilo glede ljudskega štetja, so se pravilno preiskale in reš'le.« Ta odgovor koroškega faraona je pač tako nezadovoljiv, da pri toni no bo ostalo in bo baron Hein primoran govoriti jasneje! Katoliško politično društvo je že prod desetimi leli vprizo-rilo zasebno ljudsko štetje ne da bi b'ia vlada takrat v tem videla kršenja § 20 društvene pos'ave, pravtako pa so vrši to dni po vseh knonovinah zasebno judsko štotjo od strani najrazličnejših političnih društev in oblasti za to vedo, kljub temu pa je bila koroška vlada edina, ki je posegla po razpustu ljudsko štotjo izvršujočega društva. Zasebno ljudsko štetje se pa izvršuje na samem Koroškem tudi od nemške strani in vendar se je baron Ilein izpodtaknil e nad štetjem od strani Slovencev. Sicer sc pa zasebno ljudsko štetje na podlagi 8 20 nikakor no more smatrati za protizakonito in so izvzemši edinole koroško deželno vlado tudi no smatra. S 20 društvene postavi pravi: »Nobeno društvo ne sme storiti sklepov ali pa izdajati odlokov, ki so protivijo kazen-skozakonskim določbam, ali pa, ki si >o vsebini in obliki p r i s v a j a j o k a -k o a v t o r i t e t o glede na kak del državne postavodaje ali eksekutivne LISTEK. P. L. Goloma: Povest. ]uon Mm. Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.) Zdaj so jo zaslišal hripav glas: »Tukaj je ona, gospod župnik, če Io pes le še ima!« In izmed drhali stopi na sredo vorižča eden izmed njih, ubijavec ali ''opar, in zarožlja z železnimi verigami; poklekne na kolena, vrže sc po [loh s pestjo se tolče po prsih, po glavi 111 zarjovc in se razjoka, kakor bi tulil tiger v puščavi, če bi se jokati mogel, hapucin ga. je sprejel v svoje roke zmaga jc bila pri Kristusu; zakaj r'iisijon se jc v solzah nadaljeval, in vsi kaznjenci so so spovedali pri pn-[ru, samo Tango ne. Čez tri dni pa se ie na Tango podrl trohnel strop in 3s>lnl je na mestu mrtev.*) Ta nenavadni dogodek jo navdal pfnikc še z večjim, skoro praznover-&im spoštovanjem do patra Franceta. *) Resničen dogodek. oblasti.« — Jasno je, da zasebno ljudsko štotjo kot tako no vsebuje ničesar, kar bi pomenilo prisvajanje kake avtoritete, kakršna pristoja državni oblasti, marveč pomeni lo kontrolo, ki ni prepovedana in se tudi do facto nikjer v Avstriji nikoli ni nikomur zabranila. Koroški deželni predsednik jc javnosti ostal dolžan odgovor, s čim in na k a k š c n n a č i n ter s katerimi sklepi in odloki si jo slovensko društvo prisvajalo k a k o a v t o -r i t o t o, kakršna pristoja dr-ž a v n i e k s e k u t i v i. Če ne preje, bo morala dati vlada za to odgovor v parlamentu. Kar se tiče strankarskih zaupnikov pri ljudskem štetju, jo zelo čudno, da so jih podrejene okrajne oblasti pripustile in da jo še lc deželna vlada, kakor pravi, to morala inhibirati. To kaže jasno duha, k; vlada pri vladnih organih na Koroškem. Zakaj stvar je ta, da se niso samo zaupniki Volksrata za slovensko kraje od strani okrajnega glavarstva pripustili amoak da so se Slovencem taki zaupniki odrekli. In kar je glavno: ali ni nemški Volksrat s tem, da je imenoval zaupnike za števni posel in jih dodjal vladnim organom, po argumentaciji barona Heina si prisvajal avtoritrto glede edinole vladi pri-stoječega posla ter je tako nastala nevarnost, cia so napravi pri š'ctju zmešnjava. Saj jc bila vlada primorana to inhibirati! Zakaj torej, vprašamo, ni baron Ilein razpustil tudi V o 1 k s r a. 1 ? Tat is the quest.ion, gospod baron! Kako bo deželna vlada pritožbe Političnega društva rešila, to bomo itak _kmalu izvedel'. Na vsak način so ji bile 'to pritožbe jako neljube zato sc jc še le potem, ko je bilo od strani društva vse glavno delo že opravljeno in so se pritožbe nevarno namnožilo, spomnila, da so delovanje društva protivi 8 20 . . . Saj so. poznamo! Ni jo šo tako slabe stvari, za katero bi se paragraf ne našel. Končno pa »pojasnilo« koroškega faraona kaže. koliko sočustvovanja ima koroška deželna vlada do Slovencev in koliko so ji mar njihove pritožl e. Glavno, na kar bi bil baron Hein moral odgovoriti, je to, zakaj se trpi in kako so opravičuje, oziroma kaj sodi vlada o postopanju od strani županstev, glavarstev in komisarjev pri ljudskem štetju? Zakaj pole izpolnjujejo kar v občinskih urad'h, zakaj po občevalnem jeziku nič ne povprašujejo, ampak samovoljno nemški zapišejo, oziroma groze prizadetim, če ga nočejo vpisati in nanje vplivajo z različnimi sredstvi, za- In ko ga je revolucija lota 1868 vrgla drugič i v samostana, so ga hiteli vsi od ravnatelja do zadnjega kaznjenca prosit, naj si izbere v teh mračnih zidovih varno zavetišče, ki so mu ga ponujali. Pater je drugič spravil svojo zakrpano samostansko obleko, obril si je dolgo, snožnobelo brado in so napotil v izposojeni duhovski suknji ter v tujih čevljih tja v kaznilnico, na svoje delo. ono potezo, prodno skončamo to sliko! Čudna je ta poteza, enim se bo zdela kakor madež, ki jemlje sijaj, drugim pa kakor stojalo, ki ponižnost tega meniha še višje povzdiguje. A narisati jo moramo, ker naše osebe niso ustvarjene od domišljije, ampak vselej posnete po naravi. Ta človek, ki je zamenjal svoj imenitni stan z rujavo kapucinsko obleko, ki nikoli ni drugega vžil kakor samostansko ali jetniško hrano, ki je zakrpano meniško kuto hranil za smrt, dokler ie ni ob hudi zimi dal prezeblemu jetniku; on, ki je spal na klopi in ki jo za zglavje imel veliko knjigo, v katero so zapisovali v njegovem samostanu denarje, ki jih jo ljubezen prinesla, pa tudi ljubezen razdala; ta človek je šepetal, kadar jo, naslonil trudno glavo ua to knjigo, z zadovoljnim in ponosnim glasom; ka j se kakor n. pr. v Špitalu in Celovcu občevalni jezik vsem brez izjeme kar od županstva diktira, češ nemški je in nobeden drugi? Zakaj na to no odgovori koroška vlada, kakor je odgovorila n. pr. češka in tržaška v Pulju ter minister sam na Dunaju? Zato no odgovori, ker so jo na Koroškem skenilo vladati po turško in ker jc koroška deželna vlada postala ekspozitura Volksrata. Dokaz: Prestavljanje slovenskih učiteljev v nemške kraje, razpust pol. društva, preganjanje slovenskega poduka v krščanskem nauku. Koroške Slovence hočejo žive pokopati! Da se to nc bo posrečilo, zato je jamstvo celo slovensko ljudstvo! Kako se le v Kamniško korporacijo po iiiito volilo. Upravičeno bi slavili kamniški pre-pereli liberalci politiške orgije po dokončani volitvi odbora v kamniško meščansko korporacijo dno 11. t. m. Vajeni srno sicer že njihove brezobzirne samovoljnosti in terorizma pri volitvah v lo korporacijo, ki se vrši navadno brez vsakega oblastvenega nadzorstva, izvzemši volitev meseca februarja leta 1903, pri kateri jo ob prisotnosti vladnega komisarja zmagala S. L. S., pa do gospodarstva ni prišla, ker navzlic vsem pritožbam na deželno vlado in deželni odbor gospodujoči liboralci niso odstopili, — toda tako brezobzirne, naravnost izzivajoče pristranosti in vne-bovpijočih krivic še nismo doživeli, s kakršno jo nastopala večina liberalne komisije pri zadnji volitvi. Priznanje veliki previdnosti in občudovanja vredni potrpežljivosti nabili upravičencev, da ni prišlo do viharnih prizorov in de janskih, morda osodcpolnih spopadov. Ker se boji v korporaciji gospodujoča liberalna stranka vsakega oblastvenega nadzorstva, kakor peklen ček križa., se jo volitev vprvič, odkar obstoji meščanska korporacija, vršila pod predsedstvom nje načelnika, oziroma podna-čelnika dosedanjega upravnega odbora, dočim je to volitve prej ves čas vodil mestni sodnik in za njim nepretrgoma mestni župan, ki je imenoval tudi vo-livno komisijo izmed prisotnih upravičencev, obstoječo iz štirih članov in njega kot predsednika. Poleg drugih argumentov jc že v tej dolgoletni, nepretrgani praksi dokazana ingerenca avtonomnih oblasti, občinskega zastopa in deželnega, odbora do meščansko korporacijo, o čimur je pričelo daniti spoznanje tudi v liberalnih glavah. Zato »Spim na milijonih!« Po vsem tem, kar smo povedali, si bravec lahko misli, da je bil prvi, ki jc Janeza obiskal, pater France. Vendar ga jo Janez sprejel s tisto nevoljo, ki so jo znali marsikje mod ljudstvom zasejati proti duhovščini moderni revolucionarji, kor dobro vodo, da je ta vez med Bogom in verniki njihovim hudobnim namenom najbolj škodljiva. A ta nezaupnost, je Janezu prav hitro izginila, ko je videl pred sabo patra, polnega Ijubeznjivosti in dobrote. Janez jo bil staremu gospodu prav iz srca hva-'e/en za njegovo nesebično ljubezen, ker ga jo hodil tolažit, v teh mračnih jctniSkih urah, njega, ubogega letnika, ki so ga razvpili za ubijavca. Patra jc velika in dolgoletna skušnja izučila, da je znal jako dobro presojati vest zločincev, in zato so jo vselej, kadar je govoril z Janezom, skrbno varoval, da no bi omenil onega hudodelstva, ki jo mislil, da ga je Janez storil: ta je tajil in pater je dobro vc-uel da jetnik lo s ležka pove spovedniku, kar prod sodnikom trdovratno taji. Skušnja ga jo učila, da šo takrat, ko jc razsodba žo razglašena in ko je jetniku vsak up odvzet, da še takrat pred božjim sodiščem ravno tako trdovratno laže, kakor prej pred človeškim. bi se kaj radi ognili neljubemu vpogle« du avtonomnih oblasti v njihovo gospodarstvo korporacijskega do dvamilijon-skega premoženja s tem, da hočejo vpeljati za volitev novo prakso, ki naj bi jim zasigurala nadaljno samovoljno upravo te ogromne imovino. Pa prepozno! Deželni odbor v zavesti si svojih pravic in svojih velikih dolžnosti toga gotovo no bo dopustil, tembolj, ker zahtevajo nadzorstvo lastni interesi upravičencev, kar priznavajo še celo oni razsodni in od izvestnih liberalnih preširnežev neodvisni, samostojni naši politični nasprotniki v Kamniku, ki sc prav zato volitve niso udeležili. Važno vlogo jc igral seveda tud! »Imenik« volivcev. Hinavsko se je nekdo pred volitvijo izrazil: »Ako ne bi bila klerikalna stranka, ugovorov zoper imenik vložila, bi bila gotovo napredna stranka vsako reklamacijo opustila.« In vendar je S. L. S. ugovore vložila prav v zadnjem hipu reklamacijskc dobo, iz česar sledi, da je morala'liberalna stranka po reklarnacijsJd dobi šariti z rdečilom po imeniku, vsled česar jo zgubilo nekaj naših upravičencev volivno pravico. Glede oddajanja glasov (ustmeno) se je postavila volivna komisija na stališče, da veljavno glasuje oni, ki je vsaj ono leto vpisan kot lastnik upravičene hišo. v zemljiški knjigi. In kako je večina volivno komisijo postopala? Liberalni volivci: Franc Hribar, ki jo vpisan kot posestnik dne 31. marca lota 1010, Josip Tominec, ki jc vpisan dne 16'. marca leta 1910, Kajetan Pogačnik in škofic dediči, ki še sploh vpisani niso, so volili navzlic odločnim ugovorom naših dveh zastopnikov v komisiji ter v tako kričečem nasprotju z lastnim stališčem, katero so zavzeli pred volitvijo, dočim se jo našim volivcem: Josipu Goltes, Ani Cerar in šo celo Mariji Kavčič, ki jc kot po-sestnica vknjižena dne 18. septembra leta 1909. v zemljiški knjigi, kar krat-komalo zabranilo voliti z drzovitim po-vdarkom in navzlic vsem ugovorom, da so se sami prepričali v zemljiški knjigi, da ni ona eno leto poscstnica, ko je vendar v resnici že drugo leto. ?\ašH pooblastila, formalno popoi.ua in upravičena so so odklanjala, pooblastila liberalna, večinoma dvomi ji va, so vsa obveljala, tudi ona, katerim sa podpisi upravičencev zagonetka. Sodni nadoficijal Lorber je volil za dva polnoletna Bergantova dediča brez, pooblastila na podlagi brzojava v zadnjem hipu poslanega mu iz Ljubljano. Ivan Potočnik, krojaški mojster, ki jo v prisilni oskrbi, jo volil za-se in «o celo s pooblastilom za osebo, ki vfciva podporo in da dostikrat misli s to lažjo podpreti laž pri sodišču. Za enkrat mu lorci ni druzega preostalo, kakor da si jo skušal pridobiti zaupanje Janezovo; za pozneje si ie prihranil, da ga pripelje do tega, da sc s pove in skesa onega hudodelstva. »Ni izgubljena duša!« jc roko! sam pri sobi ves vesel, ko je opazil poštenje in odkritost, ki se jr razodevala v vseh Janezovih besedah. »Ta njiva jc zarast-la s trnjem in plevelom; kadar bo opleta, no bo brez obilnega sadu.« Kmalu jc zavladalo mod njima naj-iskronejo zaupanje in kapuci i i jo začel jetnika poučevati o katoki^m.^ |s{ j0 ^jj nesrečnemu fantu lo malo zna in jo opazil, kako lepega značaja l{,7 so jo čisto prepustil svoji naravi in j;0. voril izbrano in skoraj vzvišeno. Tun; tega se jc naučil iz skušnje, da nadomešča lopo srce pri marsikaterem preprostem in nevednem Človeku omiko in izobraženost ter da preproste ljudi iz južnih krajev bolj primo in preveri ona vzvišena zgovornost, ki so obrača na srce, kakor pa neoglajena govorica, ki so obrača naravnost na razum. (Dalie.) iz ž>plta'8kpga zak'ada, našim vživajo-čim od lam podporo pa sc jc voliti za-branilo. Jernej Kemperle jc pooblastilo Balbinc Smole iz Ljubljane podpisal kot član komisije med volivnim aktom kot priča podpisa, danega v Ljubljani. Kristina Volčič, soproga c. kr. sodnega svetnika v Novem mestu, je dala pooblastilo direktno c. kr. poštarju Martinu Novaku, ko bi vendar moral voliti za-ujo mož, in če je bil zadržan, bi moral pooblastiti 011 in ne žena, kakor jc dal pooblastilo liberalni stranki c. kr. nadsvetnik Pote za svojo soprogo, rojeno Pod rek ar. Nadofieijal v c. in kr. prahami Norima jc v času med 12. in 1. uro, ko so volili smodniški delavci iu gažisti osebno, poslal pooblastilo za svojo ženo, ko bi vendar moral voliti osebno. Z generalnim pooblastilom v roki sc ni dovolilo voliti kuratorju Josipu Korelec za upravičenca Zupanee, ker bi volil z nami, dovolilo se je pa brez pooblastila Janezu Hudobivnik, eksekutorju, ki je volil liberalno kot kurutor Tajcev. Pooblastilo gencralne-*a direktorja c. kr. priv. južne železnice Al. Praschnikerja na Dunaju sc je naravnost odklonilo in pooblaščencu vrnilo s pristavkom, da on ni državni uradnik in bi moral volili osebno; seveda zato. ker jc izročil pooblastilo naši -tranki. Isto usodo jc doživelo pooblastilo gospe Terezine Herman. S takim nečuvenim postopanjem in drzno pri-stranosijo so nas prikrajšali liberalci la šestnajst upravičenih in veljavnih dasov, neupravičeno pa sebi prisvojili trinajst glasov tako, da bi se moralo glasiti razmerje Ti naših, 55 liberalnih, jc pa taktično 58 naših, 68 liberalnih. Pa tudi, če bi bili mi zmagali, bi bilo gotovo liberalno razsodišče, v katero so » liberalci izvolili najstrupenejše naše nasprotnike, volitev razveljavilo in vo-filo bi se tako dolgo, dokler ne bi zmagala liberalna lista, oziroma liberalci ae bi gospodarstva našim odstopili, kakor leta 1903. Jasno, kako bolne so razmere in krivice vnebovpijoče, ki se dogajajo za iasa volitev v kamniško meščansko iiorporacijo. Skrajni čas je, da posežejo merodajni faktorji z vso odloč-aostjo tu vmes in prejkoslej urede pravno vprašanje te korporacije v zadoščenje o volitvah kruto varanim upravičencem — somišljenikom S. L. S., osobito pa v interesu meščanske liorporacije kot talce, v korist vseh upravičencev. Pred {JrzavnozUonki zasedanjem. Včeraj popoldne so zborovali na Dunaju načelnik? klubov. Vodil je zborovanje zbornični predsednik Pattai, navzoči so bili tudi ministrski predsednik, trg. in žel. minister. Predsednik Pattai je naznanil, da je dnevni red ta-K.o sestavil, da se nahaja na prvem mestu proračun. Prosii je, naj se v današnji seji ne otvori razprava ob izjavi vlade glede na proračun, ker lahko zavzame pri prvem branju proračuna vsaka stranka svoje stališče. Upa, da se reši prvo branje proračuna še ta mesec, februarja naj bi ga rešil proračunski odsek, v prvi polovici marca naj bi rešila «bornica proračun v drugem branju, /osposka zbornica bi tako dobila proračun sredi marca. Med tem ko razpravlja zbornica proračun v prvem branju, naj bi proračunski odsek iskal modus, ia se reši vprašanje o italijanski fakulteti, bančni odsek naj bi pa rešil bančno predlogo. Ko sc reši proračun, naj bi •ešila zbornica bančno predlogo, ki mo-a tudi biti rešena do 15. februarja. Tuli rekrutna predloga mora biti rešena (o 1. marca. Ker prično koncem janu-irja zborovati v Budimpešti delegacije, lasvetujc Pattai, naj bi poslanci-dele-^ati odstopili svoja mesta v proračunskem odseku drugim poslancem svojih strank. Prosil jc tudi vplivati na to, da ae bodo govori predolgi, ker le tako bo inogoče, da zbornica ne bo zborovala )b sobotah in ponedeljkih in bi trajale redne seje od 11. ure dopoldne do pete tre popoldne. Bienerth izjavi, da n!ma dosti pristaviti. Odseki delegacij prično zborovati 30. t. m., v drugi polovici februarja ■dede seje delegacij. Nujno je potrebno, la reši zbornica do 15. februarja banč-io predlogo. Priporoča rešitev itali jan-kc ,v>ra. v ne fakultete. ; Poslanci Šusteršič, Fiedler, Oku-lievvski in Stranskv so izjavili, da bodo postopali tako. kakor bodo sklenili njih Klubi. Nato je zaključil Pattai konferenco klubovih načelnikov. Dr. Steimvender je izjavil, da zbor-lica reši do Velike Noči zgolj proračun, rekrutno in bančno predlogo. Med nemškimi svobodomiseln so ri struje. Radikalr.i zahtevajo politiko iroste roke, druga sc zavzema za to, naj nemški svobodomisleci toliko časa ne zpromono svoje taktike, dokler se ne spremeni političen kurz, tretja struja pa priporoča, glasovati za državne potrebščine, v splošni politiki pa zavzemali rezervirano stališče. Sodi sc, da bo zmagalo po večini načelo odločiti se za politiko proste roke. Najbolj sc pa svobodom'selni Nemci boje, da se obno-\i po Taafejevem vzorcu železni obroč, ki bi izključil nemške svobodomislcee in ta strah ho vplival na svobodomiselne Nemce tako, da se pač ne bodo odločili zapustiti vladni hlev in sc podati v opozicijo. Parlamentarna konvsija krščansko socialne stranke je tudi razmotrivala včeraj o položaju. Pečala sc je z možnostjo, da sc razpusti državni zbor in kaj naj za slučaj novih volitev ukrene kršč. soc. stranka. V političnih krogih se kol-portira kot javna tajnost nepotrjena vest, da bodo nove državnozborske volitve meseca oktobra. Ustavoverna stranka gosposke zbornice jc zborovala včeraj pod vodstvom kneza. Fiirstenberga. Stranka jc sklenila, da predlaga otvoriti razpravo pri vladni izjavi glede na imenovanje nove vlade, glede na napovedano imenovanje grofa Tliuna za češkega namestnika in glede na češko-nemška spravna pogajanja. PRCm RUSKIM ANARHISTOM. V Zakopanih so aretirali voditelja ruske anarhistične stranke Machaj-skega, ki je ob ruski revoluciji ustanovil lastno anarhistično stranko, vsled česar ga je pregnala ruska policija v Sibirijo. Machajski jc pa nobeenil iz Sibirije in sc nastanil v GaTciji, kjer ga jc aretirala avstrijska policija, ker je izsledila, da namerava atentat z bombami. TEMELJITA PRFOSNOVA ANGLEŠKE USTAVE. Iz Londona se poroča, da predlože takoj angleškemu parlamentu zakonski načrt, po katerem se uvede liome-rule za Angleško, Irsko. Škotsko in Wales. Temeljito nameravajo preosno-vati angleško ustavo. Ustanoviti nameravajo štiri parlamente, a kompetenca se bo raztezala zgolj na notranje zadeve dotičnih dežela. Poleg teh parlamentov bo obstojal tudi državni parlament ki se tako preosnuje, da bodo nošiljale vanj zastopnike tudi kolonije. Prcosno-vala se bo tudi gosposka zbornica tako, da bo del pairov voljen. ANARHISTIČNA ZAROTA PROTI JAPONSKI DINASTIJI. »Daily Chroircle« objavlja podrobnosti o anarhistični zaroti proti mika-du. Na smrt je obsojenih 26 oseb. Japonske oblasti so prepovedale listom poročati o zaroti. Načrt jc bil natančno izdelal},, Japonskega cesarja so nameravali anarhisti usmrtiti, ko bi se peljal iz palače na bližnjo železniško postajo, s katere bi se odpeljal k neki vojaški paradi. Natančno jc bil tudi izdelan načrt* kako umoriti japonsko cesarico, japonskega prestolonaslednika in ostale člane dinastije. ZMEDE NA PORTUGALSKEM. Poročila s Portugalskega so za novo republiko jako neugodna. Na špansko je pobegnilo več rodbin, ker sc boje novih prekucij. Begunci pripovedujejo, da vlada na Portugalskem skrajno razburjenje in da lahko vsak čas izbruhnejo novi nemiri. Osebna lastnina ni več varna, med vojaki ni nobene discipline. Močna je agitacija, da se zopet obnovi monarhija. Za njo agitirajo celo aristokratinje. »Giornale d' Italia« poroča. da je odplula iz Spezzia oklopnica »Roma« v Lizbono z zapečatenimi pismi. Dnevne novice, r Kočevske izgrede obsoja nemški ..Vaterland", ki objavlja o ondotnih dogodkih obširno poročilo, v katerem povdarja, da je nestrpnega duha med nemškimi Kočevci kriv ..Schulverein", kateri hujska in dela zdražbe. „Vater-land" pravi, da se kočevski Nemci tako dolgo ne bodo izpametovali, dokler se ne iznebijo „Schulvereinovega" vpliva. O izgredih zoper kaplana Kopitarja pravi, da sc jih je udeležila „sodrga", .,od piva in šnopsa razgreta." Glede Slovencev piše, da so se mirno in trezno obnašali in konča takole: „ Na poslovenjenje Kočevcev misliti je nesmiselno. Na drugi strani pa se tudi ne sme Slovencev izpostavljati nacionalnemu terorizmu Kočevcev. Kbčevci morajo vendar izprevideti, da bo narodna samoobramba Slovencev našla sredstev in potov, da se slovenski element ohrani." — Tako pravične besede slišati od nemške strani do človeku spričo splošne podivjanosti v nemškem taboru zelo dobro. Posebno pa naj te besede premislijo kočevski nemški krščansko-socialci, da no bodo po svojem „Bauern-kalendru" oznanjali potrebo mirne ali nasilne asimilacije kočevskih Slovencev. Bo prišel čas, ko bo kočevskim krščanskim socialcem žal, da so pitali nemškonacionalnega gada, ako se brž ne izpametujejo. -}- Lepi upi. „Reicbspost" piše, da je vsled politike »proste roke", katero je inavguriral vsled razpada Slovanske Enote „Siovenski klub", pričakovati, da neha slovenska obstrukcija v štajerskem deželnem zboru, ki ima veliko škodo, ker se no more poslužiti melioracijskega zaklada. To so lepi upi, eanio ..Reichspost" nuj bi, namesto da konsekventno ignorira vsa nasilja, ki se gode Slovencem v obmejnih deželah, izražala obenem tudi upanje, da neha vlada in nemški furor na Koroškem in Štajerskem s svojimi persekucijami. Če pomislimo, da jo c. kr. deželni predsednik na Koroškem baron Hein začel zopet z novo akcijo zoper slovensko poučevan e katekizma ter hoče očevidno ivrrati vlogo ruskeo laško fakultetno vprašanje že prihodnji teden v budgetncnr odseku prišlo na vrsto in bo ugodno rešeno. HRVAŠKI POLITIK MILAN ROJC V NEVARNOSTI. Osjek, 17. januarja. Ko so včeraj odprli sobo hotela, v katerem je prenočeval na skupščino hrvaške samostalne stranke došli politik Milan Roje, našli so ga onesveščenega. Pomotoma jc ostala odprta plinova cev in da niso to zapazili še pravočasno, bi se dogodila velika nesreča. K sreči je bil Roje šo pri življenju ter se je kmalu osvestil. SAMOUMOR 14-LETNEGA DEČKA. Zagreb, 17. januarja. V Mitrovicl se je obesil krojaški vajenec, 14 let stari Štefan Budač, rodom, iz Vinko-vaca. PAROMLIN POGOREL. Deta, 17. januarja. Tu jc do ttt* molja pogorel paromlin »Hungaria«. Škode jc 400.000 kron. Razne slvari. Vas pogorela. Popolnoma jo pogo* rola ogrska vas Lclocz. Škode jc 100.000 kron. Dunajsko cestno policijo preosnu-jejo tako, da bo po zgledu drugih svetovnih mest moral poseben oddelek policijskih stražnikov skrbeti za to, cla se bo promet vršil v najlepšem redu. Ruska aristokracija v čudni luči. Zadnja tri leta se opaža na Ruskem razveseljivo in precej obširno gibanje. Vlada — ali boljše rečeno, car hoče dognati prave vzroke porazov ruske vojsko v rusko-japonski vojni. V ta namen se jo sestavila velika preiskovalna komisija iz senatorjev, ki sc je energično lotila dela. V teku preiskave so prišli na sled naravnost, nečuvenim razmeram. Velika preiskovalna komisija je vi £\- H.SUTTN E R največja do^gej. T I m *2?>J T . ., .-.. ... t .— .exppr,fna.tydka u^zlatnitie^tmm r n i Š k a - v a r -n a znamk a : jFiMj a .nt i p o n i z k i c en i. ndkr"a na vseh koncih in krajih vell-I ans a naravnost neverjetna ponever-jenja ki so se dogojala povsod, kjer sc je šlo za preskrbo ruske armade in za dobrobit bojujočih sc ruskih čet. Eno izmed najbolj senzacijonelnih defrav-dacij so odkrili pri velikem patriotič-ncm tlamskcm dobrodelnem odboru. Ta vel ki damski dobrodelni odbor jc v začeti u rusko-japonske vojne osnovala carica mati Marija Fcodorovna, ki je tudi v družbi s carjem Nikolajem II. in niegovo soprogo prevzela častni pro-tektorat tega odbora. V teku zadnje vojne ki je bila za Rusijo tako usodna, je prejel ta dobrodelni odbor velikanske darove ki so znašali nad 50 milijonov rubljev kar je okoli 125 mlijo-nov kron avstrijske vrednosti. Ta denar je upravljala protektorica in glavna predsednica odbora, kneginja Anastazija Lobanov-Rostovsky, ki je soproga kneza Sergija Ivanoviča Lobanov-Rostovsky, brata bivšega ruskega poslanika lia Dunaju in poznejšega ruskega državnega kanclerja Kneginja Anastazija ni R"«inia po rojstvu Knez Sergij Ivanovič Lobanov-Rost.ovsky jo je spoznal pred 15 leti v Monte Carlo kjer jc vzbujala mnogo zanimanja s svojo lepoto in izredno zapravljivostjo. Takrat so jo v Monte Carlo splošno imenovali »ogrsko Venero«, kajti kneginja Anastazija je rojena Mažarka. Knez Sergij Ivanovič-Lobanov se jo smrtno zaljubil v to »ogrsko Venero« ter se poročil ž njo v ruski cerkvi v Nizzi. Mažarka je kmalu zaigrala v visoki ruski družbi veliko vlogo, in v njenih salonih se je večkrat videlo carja Nikolaja II. ter mnogo članov carske rodbine. Tem večje pa je bilo pred kakimi tremi meseci v Peterburgu presenečenje, ko je velika preiskovalna komisija revidirala knjige velikega damskega dobrodelnega odbora, ki je bil pod vodstvom kneginje Anastazije. Pri tej reviziji se je dognalo, da primanjkuje 26 milijonov rubljev. Vest o tem poneverjenju je delovala v vsej ruski družbi kakor strela z jasnega neba. Konsternacija je bila tem večja, ko so na povelje carja samega aretovali kneginjo Anastazjo Lobanov-Rostov-sky. Zaprta kneginja x\nastazija je identična z baronico Alice Vecsey, ki se je leta 1895. producirala v tedanjem Herzmannovem orfeju v Budimpešti — ko se je sprla s svojo rodbino — kot vir-tuozinja s cimbalami. V Nizzi in v Monte Carlo je vzbujala baronica Alice Vecsey bodisi s svojo lepoto, bodisi z ekscentričnimi dejanji mnogo zanimanja. Nekoč je v Monte Carlo priigrala v osmih dneh 400.000 frankov, v nadaljnjih 14 dneh pa je priigrala zopet enako vsoto. Takrat se je seznanila s svojim sedanjim soprogom, ruskim kne-»om, ki jo je poročil. Na božični večer ustrelil svojo leno. V Collinwoodu v Ameriki je na božični večer ustrelil Slovenec Lovro Konjar svojo ženo Marjeto vsled ljubosumnosti. Nato je odšel v neko gostilno, kjer je hotel izvršiti samoumor, a mu je to zabranil gostilničar. Nevarno se je ranil na trebuhu in le s težavo so ga prevladali v gostilni ter odpeljali v bolnišnico. Po mnenju zdravnikov ne bo okreval, ker se mu je zastrupila kri. Njegova žena je bila stara 46 let ter doma v Scničevem na Gorenjskem. Pet otrok utonilo. Iz Kol'na poročajo, da se je 15. t., m. popoldne več otrok in odraslih drsalo na zamrznjenem Renu. Nenadoma se jo led udri ter je padlo v roko devet oseb. Kljub vsemu trudu se je posrečilo samo štiri rešiti, ostalih pet, sami otroci, pa je utonilo. Metearolagično poročila. Višina n morem 10fW n. sre-l ?ra*n "V< 7 Vri) mm j Stanu C ' Ca- 0'ia- baro-g : /ov »niti i meir» l v mm 1 einne-raiura no Celznu 1 Veirov i Nebo i 1 C rt ^ > = S « - C n Z x > — i* 16 Q. /več 748 5 |-9 6 brezvetr | ja = no 7 ziutr 751 6 '7, i pop 7b0 0 -149 -7 6 si. jvzh si. jug. del. obl. r> 00 Sre in a vč raiJnia itvno. —9 8 norm —2 51 't * «■: < j > i-4. Cene vel|a|o *a 50 kj. Budimpešta, 17. januarja. PServra /a april 1911.....11.15 Pšenca z» oktober 1011 .... 106« R* za apr I HJI I . . { . . . . 8 12 Oves za anr I 1911 ..... . * 0 i Koruza za mai 1911......5 68 čnonadetropna, s šestimi sobami v Rožni dolini žt. 217 pri Ljubljani se proda. Le.'i naspioti pckaiije. 108 Cas se prihrani s tem, da sc s pi salnim strojem 3—10 krat piše hitreje kot pa z roko, pri čemur še velja pripomniti, da strojepisna pisava ostane vedno enakomerno lepa in razločna Dalje sc s pomočjo samo-pisnicc (pri vporabi ocjlje nega papirja) lahko izvrši naenkrat do 15 kopij, s čimur ravno se prihrani čas za prepisovanje. — Tu li lah\o Sef pre-pusti korespori denco vsakemu stro episja ve-ŠCerru nastav-tjneu,medtem ko sam po rabi svoj dragi čas drugje. Čes in Denar sc prihrani s tem, da s pomočjo pisalnega stroja lahko izvrši 1 sama oseba delo, za katero se je sicer potrebovalo3—5 nastav-_ Ijencev; dalje se prihranijo de- dnarni izdatki za papir, ker ^ Si 1* zahteva strojepisna pisava ------——- 2—3krat manj prostora.- se prihrani pri Nj®«, Vse to je treba vpoštevati. nabavi samopisnice cla se izprevidi, koliko se pr.hrani z nakupom pisalnega strroja. - Ko-ueCno pa se tudi ne sme prezreti ugled in učinek pisave s strojuti, ki more pri pre ernniku ln čitatei;u takega pisma le ugodno vplivati. — L.C.SMTH&BROS Zahtevajte prospekte in neobvezno brezplačno razkazovanje stroja od Funkcijsko jamstvo 10 let. The Rex Cd. Liubliana Šslenburgova ulici 7 Ugodna plačila na obroke. Izgubil se je (Seidenspitz) majhen, z letošnjo znamko štev. 58, ki sliši na ime „Beli". Proti nagradi (30 kron) naj se odda pri Ivanu Velkavrhu, Komenskega ulica 5. 176 2 na 2 kolesa, torej en sedež, močan, za vsakega težkega človeka, še dobro ohranjen, se proda zaradi odhoda za 200 K. Natančneje 188 liS, ffiill, MffiO. M. U. DR ALOJZIJ ŠLEIITA FRNČI ŠLEHTOVH ROJ. REPIČ POROČENA LJUBLJANA, DNE 17. PROSINCA 1911 184 E 73/11 1 Na javni dražbi sc bode prodalo dne 19. januarja 1911 182 v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6 prodajalna miza, predpasniki, bluze, otroške obleke, nogavice, različne spodnje hlače, srajce, rokavice, robci, eno staro kolo in ona srebrna žepna ura z verižico. Reči se smejo ogledati dne 19. januarja 1911 v času med 9. in 1/2 10. uro dopoldne v Šelenburgovi ulici št. 6. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. V dne 10. januarja 1911. MM laffigUBB 8 ls:nik prve največje slovenske svečarne v Gorici ulica sv. Antona štev. 7. Priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-štvem in p. n. slavnemu občinstvu .3315 J U I l&llGj = Ka' ovcsl z il o * K ov in nizke ceir 1'tliuiujejo v:a!io konkurenco izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik, Lu. ti._vuu«. ../i*MMv. vnoAMfi^^,^ ;>. 4* ■. jM Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Kurzi efektov in menii^. dne 10. januarju 1.11. Skupna 4% konv renta.« maj no vember............il!25 Skupna 4° „ konv. renta, lantivar — julij....................0320 Skupna 4-2" o papirna renta, februar—avgust ................0720 Skupna 4-2i/, srebrna renta, april —oktober..................9720 Avstrijska zlata renta ... . 11055 Avstrijska kronska renta 4% . si310 Avstrijska investlc renta 3' ,o,0 . £.3 Ogrska zlata renta 4'/, . . . . 11100 Ogrska kronska renta 4».„ . . . 0215 Ogrska investicijska renta 3 i/., o,„ „150 Delnice avstrijsko-ogrske banke IS90 Kreditne delnico..............08310 London vista................24025 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11.42'/3 20 mark....................2349 20 frankov................pjl 3 Italijanski bankovci ...... 9465 Rublji......................253 , Perntrlna! iess! laslo! pošilja se povsod franko po povzetju, vse po 5 kg po posti: 1 gos ali 3 do 4 race, oskubljene kokoši ah kokoši za ju 10, mehke, tolste, sveže zaklane, oskubljene K 0-50; goveje in telečje meso, sveže, zadnji del K ti-—, kravje mleko, naravno maslo K 10-50; kokoši ki sedaj že pridno neso jajca, italijanske pasme, 1.1910 zgodnji rod, poljubne barve, zajamči se, da pride vsa živo, franko povsod: 3 Kosi s petelinom K 7-—; 0 kosov s petelinom K 14-—; 12 kosov s petelinom K 24-—. 173 B. MilRGULES, BUCZHCZ. Lep lokal 14Q za tr jovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, Lingarjeva ulica. Natančneje se poizve istotam. ZasIafcbrcnelflDrebolele jc zdravniško pr poročano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*- BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. //// Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti/// Sprejmem več spretn h 183 4 Vešči vodovodnih inštalacij imajo prednost. Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje. Razpisuje se služba 6B 9 v Ihanu. S užba obstoji: prosto stanovanje, t/4 zemlje, 100 K v denari h. bire 30 mernikov aide, šola okoli 160 K. Prošn e p s-meno do konca 'anuarja. Župni urad v Ihanu pri Domžalah. Al. Žeezny, župnik. )8i 2 gggggnggggnggsaag sr p |" Vsak dan sveže i k a * & m g MHftinn rnflrn w K V M ll Pil IK 3 K! priporoča K E e K R5 R & G C Ct n pj R'_ t^aateUi&uuaut&^MK Odgovorni urednik: Ivan šlefe. Jakob Zalaznik pekariia in slaščxarna Slari tri to. 21. Podružnice: lolotMia ulica št. 9 H tr§ št l a 5 6 % n J % iS 9 1 3 S %