plačana v srotovlnl. Leto XIV., štev. 281 Ljubljana, petek 1. decembra 1953 u^uavuisivo: ujuutjajia, Kiiaiijeva ulica — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. inaeraini oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 9L lL — Telefon 51. 24A5. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št 190. rtačun) pri pošt ček. zavodih: Ljubljana šL 11 842, Praga Cislo 78.180, VVten St 105 241. Naš letošnji državni praznik Petnajstič se letos povrača dan spomina na naše zedinjenje, na oni historični moment, ko so bili položeni pravni temelji naše velike domovine. Kakor vsako leto, bo tudi letošnji prvi december po vseh naših mestih in vaseh do zadnjega gorskega zakotja resničen praznik, ki bo v duhu in srcih združil mlado in staro k obnovi zvestobe domovini in vladarju. Kdor je le imel priliko doživeti proslavo zedinjenja med preprostim narodom, zlasti v našem podeželju ali med našo nacionalno mladino, ve, da pri nas obhajanje državnega praznika ni prazna formalnost, nego da se vrši z vso ono prisrčnostjo, ki je našemu človeku lastna, kadar hoče dati izraza svojemu najintimnejšemu občutju, ljubezni in vdanosti. To ni odjek kake umetne propagande, nič ni treba teatrske režije, forsiranega hrupa in šuma, da se spozna resnično notranje svečanostno razpoloženje. "Tako bo tudi letos proslava narodnega zedinjenja mirna in dostojna, zato pa tem globlje občutena in iskrena manifestacija privrženosti narodni državi, svečana afirmacija naše državne in narodne misli. Tako tudi mora biti, kajti prvi december leta 1918. bo vedno predstavljal najvažnejši moment v naši zgodovini. On pomeni vtelesenje vsenarodne zavedne ali instinktivne volje po zedinjenju razcepljenih narodovih delov. Ta misel je bila takrat in je v enaki meri danes državotvorna v najglobljem pomenu besede. Ne bo zlepa več dogodka, ki bi izzval tako spontano enodušnost in ki bi za njim jugoslovenski človek stal tako strnjeno, kakor je to bila ustanovitev skupne države Srbov. Hrvatov in Slovencev. Dopolnjenih petnajst let običajno ne daje povoda za jubilejna slavja. Prekratka je v neizmernosti zgodovine doba treh petleti.i, komaj polovica pot onega razdobja, ki smo ga vajeni smatrati za življenjsko dobo generacije. Vendar pa je povoda dovolj, ustaviti se tudi ob tem časovnem mejniku in se ozreti nazaj, preden nadaljujemo svojo pot v no-i/o bodočnost. Položaj, v kakršnem se nahaja naša mlada država, ko slavi petnajsto obletnico svojega rojstnega dneva, dopušča, pa tudi vabi, da potegnemo črto pod svoj nacionalni konto in premotrimo njegovo slanie. Ni treba zopet in zopet ponavljati pozitivne ugotovitve, da je ideja narodnega in državnega edinstva, misel narodne solidarnosti in skupnega konstruktivnega dela prešla našemu narodu v meso in kri. Ob vsakem koraku se lahko na novo uverimo, kako je govoril naš veliki kralj svojemu ljudstvu iz duše, ko je z močno besedo proglasil čuvanje jugoslovenske skupnosti za najvišji cilj vse državne politike. Vedno bolj bledijo in izginjajo sence nedavne preteklosti in nacionalno politična konsolidacija vidno napreduje. Še je treba in še bo treba borbe in dela, toda že v teh petnajstih, posebno pa v zadnjih petih letih, smo tako daleč, da lahko svoje moči v neprimerno večji meri posvečamo gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu delu. Naša sreča je to, kajti kdo ve, kako bi se drugače upirali navalu splošne stiske današnjih dni. Zavest moči, ki jo rodi koncentracija vseh tvornih sil, je povzročila, da depresija v vseh panogah narodnega življenja ni izzvala re-signiranega malodušja in da je ostala narodu ohranjena volja za delo in borbo. Živa je ostala vera v možnost obnove in premagan ja sodobnih težav. Ta dejstva moramo imeti pred očmi na današnji praznik, pa tudi drugače vedno in vedno, ako se hočemo izogniti nevarnosti, da nam dnevne skrbi zasenčijo pogled ter nas onesposobijo za smo-tren in uspešen odpor. Če s tega vidika motrimo dobo svojih prvih petnajstih let, moramo spoznati in priznati, da je bila to doba vretja in iskanja, da pa je rodila ogromne narodne dobrine in položila trdne temelje nove bodočnosti. Z zadovoljstvom in zadoščenjem smemo motriti tudi položaj svoje domovine v sprti družini narodov. Tudi v svoji zunanji politiki je prehodila Jugoslavija v teh petnajstih letih marsikako trnjevo pot, morala prestati marsikak vihar. Toda danes je njena mednarodna pozicija izredno utrjena in okrepljena, njen ugled na vse strani povečan. Kot spojka Srednje Evrope in Balkana je v obeh območjih trden steber mirovne politike in solidno jedro akcije za iskreno sodelovanje narodov, kar nam na novo izpričujejo posebno zadnji dogodki na Balkanu. Z veseljem beležimo ves ta, najlepše nade vzbujajoči razvoj našega po-'ožaja v mednarodnem svetu, obenem pa z globoko hvaležnostjo do njega, ki mu <^re zanj v prvi vrsti zasluga in zahva-'a, do našega narodnega vladarja. Bilanca naših prvih petnajstih let nam iaje pravico, da z upom v srcu in z živ-jenjskim pogumom slovesno obhaiamo o j letošnji državni praznik. Cena t.- Din . al llCUUUt UICOCCUC UU1 iA._ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Ku&fljeva ulica S. Telelon 3122. 3123, 3124, 3125. 312« Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St. 2440 Celje, StrossmHyerjpva ulica štev. 1 Telefon št 65. Iiokopisi se ae vračajo. po tarifu — Oglasi Svitanje na Balkanu Jugoslovensko-turški pakt je dal pobudo za nadaljnje akcije za konsolidacijo Balkana — Ruždi bej bo posetil tudi Bukarešto Ankara, 30. novembra. AA. Poluradni list »Hakimijet Milije« je objavil uvodnik o pomenu podpisa turško-jugoslovenskega pakta, v katerem naglasa, da je ta pakt logična posledica politike miru, ki jo vodita turška in jugoslovenska vlada, in posledica turško-jugoslovenskega prijateljstva, potrjenega na sestanku v Carigradu med Nj. Vel. kraljem Jugoslavije in Ga-zijem Mustafo Kemalom pašo. Dejstvo, da jugoslovenski irt turški narod obsojata vojno kot (~odje nacionalne politike, je nov prispevek k mednarodnemu miru. Zemljepisni položaj obeh držav sam pojasnjuje pomen zbližan ja in njunega prijateljstva. Balkanski mir postaja danes stvarnost po dveletnem sodelovanju za sklenitev turško-jugoslovenskega spora- zuma in medsebojno izmenjavo misli med državniki obeh držav. Smoter turške politike je okrepitev zvez s sosedi in miru na Balkanu v okviru svetovnega miru. Turško-jugoslovenski sporazum v nobenem primeru ne predstavlja težkoč za ohranitev prijateljstva tudi z drugimi državami. Turška zunanja politika se lahko definira kot desetletno prizadevanje za mir. zakaj Turčija je država, ki goji do svojih sosedov samo čustvu prijateljstva. Pogodbe z velesilami in z Jugosla\vjo predstavi jajo brez dvoma dejstvo, ki demantira vsako slabo voljo in vsako pustolovščino. V Beogradu podpisana pogodba le še bolj precizira našo idejo, da se balkanskim narodom zagotovi in zaismči mir. Nezaupljivost cr o ariie Izjave turškega zunanjega ministra po razgovoru z Mušanovim — Bolgarija lahko vedno sodeluje, toda o reviziji mirovnih pogodb ni govora Sofija, 30. novembra. (Izv.) Razgovor predsednika bolgarske vlade g. Nikolaja Mušanova in turškega zunanjega ministra g. dr. Tevfika Ruždi beja na sofijskem kolodvoru je trajal okrog 20 minut. \Tato je turški zunanji minister sprejel zastopnike domačega in tujega tiska ter jim izjavil : »Govorili smo o vprašanjih, ki zadevaio obe državi. To ie bilo v ostalem tudi povsem naravno. Govorili pa smo tudi o sklenitvi pakta o prijateljstvu in nenapa-daniu med Jugoslavijo in Turčijo.« Tudi v vlaku ie turški zunanii nvnister na poti proti Carigradu sprejel novinarie in jim dal nadaljnje izjave. Novinarji so mu zastavili vprašanjf »Kai nam bi mogla ekscelenca reči o svojem razgovoru z ministrskim predsednikom g. Mušanovom?« »Da, z največjim zadovoljstvom vam hočem vse povedati: Pravil sem mu o svojih vtisih, ki sem j:h dobil v Beogradu in Atenah. V obeh prestolnicah sem ugotovil najlepše razpoloženje napram Bolgariji in veliko željo za prijateljske odnošaje. Iziavil sem g ministrskemu predsedniku Mušanovu da se radujem. da so sc grško-bnlgarska pogajanja pričela v prijateljski atmosferi L'gotovl sem. da obstoja v Atenah iskrena želja, da sc naglo l:kvidira-io vsa sporna" vprašanja med Grčijo :n B>lgar;jo. Ponavljam, v Jugoslaviji in Grči li' obstoja veliko razpoloženje za zbli-žanie z Bolgarijo. Danes naj nihče več ne misli na to, da bi rušil mir. Politika balkanskih držav se ni v ničemer izpremenila in ostala bo v svojem stremljenju po miru z vsemi tudi v bodoče povsem enaka.« Tu se je nvnister dr. Ruždi bej za hip ustavil nato pa je nidalieval: »Lahko bi imeli pakt tudi z Bolgarijo. Zadostovalo bi, da bi pristala nanj in ga podpisala.« Neki novinar je tedaj pripomnil, da misli bolgarska javnost, da so bili vsi pakti, ki so bili v zadnjem času sklenjeni na Balkanu, naperjeni proti Bolgariji: »Blok proti Bolgariji? Absolutno netočno! Ti pakti nimajo namena podpirati stremljenj po reviziji mirovnih pogodb. l'i sami veste, da smo mi odločni nasprotniki revizije mirovnih pogodb. Turki smo anii-revizionisti. Od nikogar ničesar ne zahtevamo. \ikomur ničesar ne damo. Želimo si miru. razvoja, svobode in pa, da nas nihče ne vznemirja v mejah našega ozemlja. Želimo in zahtevamo absoluten mir na Balkznu in zato smatram, da so le oo-godbe najvažnejša osnova za dobre mednarodne odnošaje. Drugih sredstev za normalno mednarodno življenje ne poznam. Pa saj je tudi Bolgarija vedno izjavljala, da spoštuje pogodbe. Po mojem miši jen iu ie potrebno, da se v najkrajšem času ustvarijo pogoji za medsebojno razumevanje in dobre odnošaje med vsemi balkanskimi narodi. .Ve razumem, česa se Bolgarija boji. Zakaj ne bi podpisala pakta s svojimi sosedi, ko vendar ve, da gre tu za pakt o nenapudanju in prijateljstvu/«• Turčija sploh nikdar ne more in ne sme nikogar napasti. To nam nalaga tudi naša ustava. Mi se smemo braniti na našem teritoriju, nimamo pa pravice napadati. Zaključeni pakti so zavezali države podpisnice ne samo, da ne smejo napadali, marveč tudi, da ne smejo sodelovati pri napadu tretjih na katerokoli državo. To je tudi duh pakta, ki smo ga sklenili z Jugoslavijo.«■ Neki novinar ga jc še vprašal: »Ali ste v Beogradu podpisali samo pakt o nen padanju?« »Podpisali smo tudi pogodbo o ured"'t- vi turških posestev, ki so ostala v mejah Jugoslavije. Vsa vprašanja med Tu- Mjo in Jugoslavijo so se uredila tako. kakor 13 običaj pri dobrih prijateljih. Z Grčijo smo ta vprašanja uredili že davno. .Sedaj nam ne preostaja ničesar drugega, nego di vsi z vnemo nadaljujemo delo za boljše prijateljstvo med narodi. Končno je na vprašanje, ali bo res v kratkem potoval tudi v Bukarešto, odgovoril: »i)a. posetil bom tudi Rumunc, toda nekoliko kasneje. Svojemu prijatelju Titule-scu sein dolžan pobet in mu ga bom vrnil ob prvi priliki. \ato so se novinarji poslovili, turški zunanji minister pa je legel k počitku. Tihomir Milisavljevič. Kralj Izris za okrepitev prijateljskih zvez Govor bolgarskega kralja ob priliki izročitve odgovora Sobranja na prestoln o besedo Sofija, 30. novembra A A. Kralj Boris Je snoči sprejel posebni parlamentarni odbor, ki mu je izroči! odgovor Sobranja na pre- stolno besedo. Ko je predsednik Sobranja Malinov prečital odgovor na prestolno besedo, je kralj Boris poudaril, da vzlic ukrepom in prizadevanju za pobijanje krize tako gospodarske kakor finančne še vedno teže prebivalstvo skrbi, zaradi česar je pozival k s'o?i in solidarnosti. Nato se Je dotaknil tudi zunanje politike in dejal med drugim: »Tudi jaz delim privrženost poslancev tt politiki miru in reda, ki jo vodimo, pri čemer so nam pred očmi dobri odnosa ji z vsemi državami in zaupanje ter simpatije do Bolgarije v inozemstvu. Mnogo mi Je do tega, «?a se še enkrat najiskreneie zahvalim šefom držav in šefom vlad onih držav, ki smo jih obiskali, za prisrčen sprejem, ki so ga priredili kraljici in menj ob nedavnem našem potovanju v inozemstvo. V ostalem tudi jaz ponavljam, da je prisrčnost teh sprejemov zasluženo spoštovanje do bolgarskega naroda. Moji nedavni sestanki z vladarjema Jugoslavije in Ru-munije predstavljajo dejansko izraze prijateljstva. Prav tako nas morajo le iskreno radovati obif-ki odličnih državnikov Turči-jp, Rumunije in Madžarske, ki bodo le še doprinesli k okrepitvi prijateljskih /.vez ln ureditvi gospodarskih ctlnošajev med našimi narodi.« Po tem kratkem nagovoru se je kralj Eoris razgovarjal z u° lednimi osebnostmi iz vladne večine in opozicije, vprašujoč jih o splošnem položaju v državi. Tudi kraljica Ivana je pozdravila zastcj>-nike Sobranja ter se z njimi dalje ča-a razgovarjala. V njenem spremstvu sta bila princesa Evdoksija in princ Ciril. v se Zanimiva razprava o sprejemu nemških Židov v Jugoslaviji — Po načelu gostoljubnosti jim je vlaia priznala aziisko pravo Beograd, 30. novembra p. V senatu je bila danes interpelacijska delrata. Takoj po odobritvi zapisnika je senat prešel na dnevni red, na katerem je bila najprej interpelacija senatorja Miloja Jovanovi-ča o aretaciji nekega duhovnika in nekega učitelja v dobričkem srezu. Senator Jovanovič je zahteval, da se kaznujeta sreski načelnik in uradnik, ki sta po njegovem mišljenju kriva obeh neupravičenih aretacij. Notranji minister g. Žilta Lazič je v svojem odgovoru na interpelacijo izjavil, da se je dogodek pripetil v vasi Pukovcu tik pred volitvami. Aretirani so bili tamkajšnji duhovnik, učitelj in še neki drugi državljan, ki so izzvali nerede. Vsi trije so bili kaznovani na tri dni policijskega zapora. Na njihovo prošnjo pa se jim je kazen spremenila v denarno globo in so bili nato izročeni sodišču. Da pa se vsa zadeva prouči do vseh podrobnosti, je odredil disciplinsko preiskavo, ki je ugotovila, da je bil prestopek aretirancev zares hud in da so vladale tedaj izjemne razmere. Preiskava se vodi dalje in če se bo ugotovilo, da je sreski načelnik zakrivil kako nepravilnost, bo kaznovan. Senator Jovanovič se je zadovoljil z ministrovim odgovorom. Druga točka dnevnega reda je bil odgovor na interpelacijo senatorja Ivana Majstroviča o naseljevanju nemških Zidov v naši državi, za katero je vladalo tudi v javnosti precejšnje zanimanje. Notranji minister g. žika Lazič je med drugim izjavil: Ministrski svet je soglasno dovolil manjšemu številu nemških emigrantskih Židov, da se naselijo v naši državi, kamor so se zatekli v svoji stiski, ter prosili, da se jim dovoli začasno bivanje na naših tleh, dokler se ne pripravijo za nadaljnje potovanje v Palestino. V državi biva sedaj okrog. 200 takih Židov in še od teh jih živi 90 na račun humanitarnih društev. Ostali pa so povečini imovitejši ljudje. Prvotno je bilo priglašenih 600 Židov. Mnogi izmed priseljenih Židov so prinesli s seboj tudi svoj kapital, ki ga nameravajo sedaj plasirati v naši državi, bodisi sami, ali pa v družbi z našimi državljani. Gostoljubnost ie že naša tradicija, znana po vsem svetu Pa tudi po mednarodnem pravu smo dolžni spoštovati načela humanosti in podpore preganjanim ljudem Nimamo nikakega povoda, da bi se izneverili morda iz versk:h razlogov tem načelom Znano je tudi, da so se naši Židje solidarizirali z našim na. rodom in sodelovali za ustanovitev Jugo slavije celo na bojnih poljanah - ter so po tem pomagali tudi pri obnovi naše mate rialne in duhovne kulture Ko smo jim priznali pravico azila, smo vedeli, da s tem spoštujemo gostoljubnost, a smo ol:ene*r. računali, da bodo ti lojalni na-»-f n- naši državi in da z našega ozemlja ne bodo ničesar podvzeli proti državi, ki so jo morali zapustiti. Senator dr. Alkalaj, vrhovni židovski rabin v naši državi, je kot edini predstavnik Židov v našem Na/odneni predstavništvu, v imenu svojih sovernikov izrazil zahvalo ministru za njegove l.jpe besede in zatrdil, da bodo židje vedno hvaležni za pravice, ki jim jih ie izkazala naša država. Posebej 6e je zahvalil v imenu Židov, ki eo našli v naši državi začasni azil. nato pa je naglasil. da eo napočili za Žida težki časi. Obširno je govoril o organizirani zaščiti Židov v zapadiiiii državah, zlasti v Ameriki in Angliji. Poudaril je, da širijo Nemci po radiju in z brošjrami protižidovsko propagando, ki ge je razpasla deloma tudi nri nas. Nemških Židov - emigrantov je pri nas sedaj veega skupaj 202. Od teh živi 93 s podporami židovskih humanitarnih društev. Ostali so imovitajši ljudje, ki eo prinesli v našo državo svoje imetje, da ga tu investirajo. Ob zaključku se je obrnil na notranjega ministra s prošnjo, naj se Židom prizna popolna enakopravnost v naši državi in mu je zatrdil, da so židje vidno pripravljeni služiti e popolno vdanostjo in zvestobo kralju in domovini. Zatem se je oglasil k besedi senator Ivan Majstrovič, ki se ie z ministrovim odgovorom zadovoljil. Poudaril pa ji obenem, da se njegova interpelacija ne sme napačno razumeti. Če se hočemo namreč ubraniti antisemitizma, ee moramo pradvseili braniti nred semitizmom. Zaradi tega bo treba skrbeti, da se židovski element pri nas ne bo prevač razmnožil. Predvsem pa nai ee zavre nadaljnje priseljevanje. Končno je senator predlagal prehod na dnevni red, na kar je pristal tudi notranji minister. Zasedanje skupščinskih odborov Beograd. 30. novembra, p. Finančni odbor Narodne skupščine je danes rlopoldna na ln-Ijeval razpravo o neposrednih davkih. V debato so pose»li narodni poslanci Pogačnik. Auer, Cirič. dr. Svetielav Popovič. dr. Ko-žulj in dr. Kešeljavič Danes je bila nač.-ini razprava končana Z velikn.">ri'1:p!<. Popoldne ie ^'r^Vn r -.-n odbor 7f pr<>"*;,'>> ''f "">" flod«. i-,,,>''•> ■)•>! SJpjp eo «» ' 'ii' m " vi nr"'!-'"!- nik ter niinv-lri 38. Obrestovalo se bo po 5 odstotkov, kar predstavlja za francoske razmere visoko obrestno mero. Posojilo je oproščeno vsakega davka. Izdano bo po visokem tečaju 97 odst. Podpisovanje obveznic se je pričelo z današnjim dnem. S tem posojilom nrmerava vlada kriti svoje obveznosti do konca tekočega poslovnega leta. ki se, kakor znano, zaključi s 1. januarjem 1934. Istočasno je v francoskih listih izšel tudi energičen demanti govoric, da se vršijo pogajanja za posojilo, ki bi ga Francija najela na angleškem finančnem tržišču. ....J. 1... orava Or;ot''«"■•< h'la Mtv«. dva člena. Čsl. obrambni svet Praga 30 nov. d Vlada-je svoječasno skleni a da ustanovi za rripravo in orga-n'7ac;:o državne nhrambe ožii odbor članov v!a !e nod iniPiiom najvišji svpt za obiln i«. Mžave.. ter je tudi odobrila nje-?ov s;a'ut in pos.ovuik Predsednik repu. jlike ie ta hlcler vlade odobril Predsednik oa.lv š eaa svhto chra.m''^> države je, : i i n • -1: «'n ove'!s«'dnik Ma!yoetc za člane •h ie •n-e-im-a- •»«>•»»k renul like mini--:(r3 B«»b")T,'r'j P—■Viidolfn RnHivna (:r Eavarda Beaeša. dr Emila Frankeja. dr. Jožefa Matouška in dr. Jana šrameka. Pri razpravah najvišjega sveta za obrambo drža\e sodeluje s posvetovalnim glasom kot strokovnjak na vojaškem področju generalni inšpektor ali pa šef generalnega štaba, po potrebi pa se morejo pozvati tudi strokovnjaki z drugih področij. Izprememba v nemški vladi Berlin, 30. novembra g. V političnih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem odstopil državni finančni minister grof Schwerin-Krosigk. Za njegovega namestnika je izbran dosedanji državni tajnik v finančnem ministrstvu Popitz. Grof Scliwerin-Krosigk lo najbrže predlagan za londonskega pos.a-uika, ker namerava baje tamkajšnji poslanik Hosch odstopiti. Poset Litvinova v Rimu Rim, 30. novembra, s. Listi pripisujejo skorajšnjemu posetu ruskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova velik pomen »Mesaggero« poroča, da namerava L-tvi-nov po navodilih moskovske vlade na sestanku z Mussolinijem zagovarjati vse predloge, ki bi utegnili pospešit: dejansko razorožitev in doseči omiljenje politične napetosti v Evropi. /-"Meniha VVoiftovega imetja Rprlin. 30. novembra AA. Vlada je zaplenila imetle Theodorja VVolffa. bivšega 2"avnega urednika »Berliner Tageblatta«, ki je pobegnil v inozemstvo. B. Borko: Spoštujmo preteklost Prvi december je praznik naše narodne zgodovine. Ne tiste stare, legendarne; zgodovine preperelih pergamentov in razpada-jočega zidovja, marveč nedavne zgodovine. Nihče ne bi mosrel brez hudomušnosti reči, da smo narod, ki boleha za historiz-tnom, to se pravi: za pretiranim čaščenjem preteklosti, kakor so, postavimo. Madžari. Lahko b. nas celo obtožili, da smo narod s pomanjkljivo razvitim čutom za zgodovino in z neznatnim smislom za pieteto; teh nekoliko spomenikov, kar iih imamo po trgih iti grobeh, nas ne bi rešilo obtožbe. Če pa govorimo o zgodovini, ne mislimo tiste šolske. ki so o nji oni dan ugotovili neki nro-resorji v Beogradu, da je .majo še premalo in da bi jo bilo treba podajati z drugačno žlicu. Lahko pa dvomimo, da stare zgodbe odločilno vplivajo na oblikovanje' narodnega duha v sodobnosti, — tej pretresljivo napeti dobi. ki v enem samem letu ustvarja več zgodovine kakor prej v stoletju. Beseda je torej o preteklosti, ki jo še nosimo v krvi, ker ni niti danes popolnoma izzvenela: njen zvoki še trepečeio v vseh naših življenjski izrazih, ona je v vseh naših sporih in raz-porih, skratka, ta zgodovina je še vedno živa vsebina sedanjosti. V misli imamo zgodovino svetovne vojne ln našega uedinienja. dogodkov, ki bodo nekoč legendarno veliki in čisti pred zavestjo vsake nove generacije našega narodi. Ce letos praznujemo petnajstletnico ze-dinjenja, bo prihodnje leto dvajsetletnica začetka svetovne vojne. Številke niso velike, toda za naš narod pomembnejše od vseh srednjeveških legend. Pokolenie, ki se ponaša, da ie aktivno aH pasivno sodelovalo pri teh dogodkih vekovitega pomena in ki. se — če pogledamo navzgor, — ne more pritoževati o nehvaležni domovini, ie pri nas začudo ravnodušno nasproti spominom na te velike dni. Naša memoarska književnost je o tem zgodovinskem razdobju s abo razvita in — če jo primerjamo z literaturo te vrste pri Jrugih narodih — močno nepopolna ter neredko direktno slaba Sponi,n: na velike dni se nikjer ne zbirajo sinotreno, nihče jih znanstveno ne čisti in ne trebi; vse, kar vidimo tu in tam v kakšnem muzeju ali arhivu v Jugoslaviji, je prišlo tja po naključju; človeku se zdi, da so zaradi presvežega materiala še v zadregi. Gradivo o naši največji zgodovinski dobi se ni postalo zgodovinsko gradivo; najbrž mu nedostaia starinske patine. Res je, da smo vsemu temu še preblizu in da je zgodovin- ] ska objektivnost zadeva časovne distance, toda tu ne gre za znanstvene sodbe, marveč za material. In material neizprosno izginja L'm!jlvo je. da je neposrednih prič velikih dogodkov vedno mani, a ti, ki živijo, čedalje bolj pozabljajo. Izginja ra tudi stvarni material, ker se nihče zanj ne zmeni. Imamo stvari, ki so danes, skoraj brezpomembne ali* vsaj malo pomembne. Cez sto let bi utegnili ti- spomini na velike čase dobiti steklen pokrov. Čez tisoč let bi iih morda dali pod zlati pokrov. Pri nas je izginilo že marsikaj, kar se bo že prvemu pokolenju zanamcev zdelo nenadomestljiva izguba. Psihološko je razumljivo, da sodobniki tako •nemirne dobe nimajo dosti smisla za dokumente svojega časa in da potratno uničujejo to. kar bi kdaj pozneje utegnili ljudje zbirati kakor suho zlato. Toda take brezbrižnosti. kakor .ie v tem pogledu pri nas, ni pri nobenem pomembnejšem narodu. Na Češkoslovaškem Ima vsak provincial-ni muzej posebno dvorano za spomine na svetovno vojno. Tam se material smotreno zbira in moralno vrednoti kot zgodovinsko gradivo, materialno pa plačuje bagatelno. V Pragi na 2'ižkovu ie bila nedavno dograjena mogočna palača: Pamatnik odboje. Narod, k; ga ie svetovna vojna osvobodila, je postavil krasen muzej spominov na svetovno vojno m gradiva o svojem osvobojenju. Tu so osrednji arhivi, v katerih so zbrane vse mogoče vojaške in sploh uradne listine, ki se tičejo dogodkov med svetovno vojno doma in za mejami: tu so arhivi medvojnih emigrantov in v tujini delujočih ustanov in društev, ki so se postavili v službo osvo-'bojenia. Leglonarska akcija, ki časti že sedaj svoje, skoraj že legendarne heroje — polkovnika Šveca, junaka slavne Medkove drame, so pred tedni položili v kripio Muzeja osvcboje-nja. — ta mogočna akcija ima v daleč vidnem poslopju na Žižkov,u najpopolnejši arhiv in muzej. S posebnimi čuv-stvi hod:š po krasnih muzejskih dvoranah, ki je v njih pietetno zbrano toliko spominov na dobo, čije viharji so te samega vrtinčili in čije bolesti in radosti, strahovi in upi, so ti sa....mu mnogokrat pretresli srce. Mislim, da je petnajst" dvoran in sob: vsaka je že zdaj polna vzorno razvrščenega gradiva, ki prikazuje posamezna razdobja svetovne vojne. Figure vojakov v naravni velikosti in v avtentičnih uniformah. Neštet; uradtn razglasi. Izmed mnogih malenkosti, ki si s'ede v vzročni vrsti in tako karakterizirajo čas in položaj, opaziš n. pr. krušne karte ex A. D. 1917. Zastopana so vsa bojišča koder so se vojskovali Čeho-slovaki: orožje, vzorci streliva, uniforme, neštete slike, dokumenti, — vse je tam, kar si le moreš misliti, in vse ie postavljeno in razvrščeno v tako učinkovito celoto, da te mora ganiti. Saj to niso sledovi faraonov: tu diviš sledove naših muk, naše krvi. Nekaj toplega, strahotnega in velikega je v vsem tem — za nas, ki se spominjamo, ki te predmete vežemo z lastnimi doživetji. Tako je češkoslovaški narod poskrbel za spomine na nedavno preteklost. Gotovo je. da se to ni zgodilo zaradi muh kakšnih sitnih idealistov in tudi ne zaradi častihlepja tistih, ki- so v tem spomeniku osvonojenja ovekovečeni. — Kdo drug bi lahko-povedal, kaj store v tem pog'edu Francozi Italijani 'Nemci, — da. cclo poražen: Nemci. Temu se pravi: spoštovati ^.eteklost. Lahko bi tudi rekli: tak narod spoštuje samega sebe, saj Ima do tega polno pravico in celo dolžnost."Da so dobre zb>rke spominov na svetovno vojno in na osvoboienie boljše sredstvo za vzgojo naroda in držav-janov, kakor večina tega. kar se pri nas nudi pod. firmo patriotične vzgoje, o tem ne 'bi hotel dvomiti. Kajpak eksaktno zb'rano gradivo vzgaja h kriticizmu in Ine dopušča, da bi nastajale lažnjive.legende!:,ki iih lahko kdo živ vnovčuie. Vendaj „pa orav češka !egionarska literatura in spomini na legije pričujejo, da niti eksaktno raziskavanje ln kritična kontrola ne moreta zabranit; nastanka legend. Toda te sopare zgodovinskega misticizma ustvarja počasi sama zgodovina okoli velikih dob. oseb in dogodkov: v njih je neka posvečenost. za n.i;mi ne stojita pohlep in denar. To so začetk ku'ta in kult je oblika vere v človeka, ki je večna in neskončna. DEBELOST VAM v ŠKODUJE, ■ ker^ je ves Vaš organizem ogrožen o« prekomernih maščobnih plasti. Tudi v poklicu ste radi svoje neokretnosti in lahke utrudljivosti manj zmožni ter vsled tega ne napredujete v oni meri, kot bi to vsled svojih sposobnosti mogli. Docela neškodljive tablete za ie Vas rešijo tega zla. Slatinske tablete za nujšanje povzročijo razkrajanje in izločenje prekomernih maščobnih stanic, kar ima že v enem letu zmanjšanje Vaše telesne teže za S—14 kg za posledico. Prekomerna mast se odstrani iz Vašega organizma, vsled česar postanete zopet sveži, delazmožni in gibčni. Doza s 100 tabletami . . Din 47._ Doza s 200 tabletami . . Din SO.— Nabavite si še danes v svoji lekarni Slatinske tablete za hujšanje. Ako bi jih v svoji lekarni slučajno ne dobili, se izvolite obrniti direktno na proizvajalca: APOTEKA MU. BAHOVEC, LJUBLJANA. R-s ?t i?"on _ 30./vii 1932. Anglija hoče postati velesila tudi v zraku Anglija napoveduje povečanje obrambnih sil, ako ne bodo uspela razorožitvena pogajanja Podpore za gospodinjske tečaje Beograd, 30- novembra AA. Kmetiiski minister je določil kot državno pomoč" za kmečke gospodinjske šole in tečaje naslednje podpore banskim uoravam: v Ljubljani 30.000, v Zagrebu 50.000, v Novem Sadu 50.000, Banjaiuki 501000, Splitu 60.000, Nišu 70.000, Skopljn '70.000. Sarajevu 60.000 in Cetinju 60.000 Din; skupno 500.000 Din. London, 30. novembra, d. Snoči se je vršim v spodnji in v lordski zbornici obširna razprava o letalskem položaju Velike Britanije. V itnusKi zbornici je minister za zrako-plovstvo Londonderry napovedal delno" oborožitev Anglije v zraku. O vojnih silah posameznih držav v zraku je izjavil, da ima Anglija 8M) vojaških letal, Francija priofižliu 10;>(J, Rusija 14UO do 1500. Ze-' dmjene države 1UOO do 1-14-0 in ltarija 1000 do llou, iz cesar je razvidno da je Anglija v tem pogiedu na petem mestu. Z.ato mora angltšKa vlada, čeprav proti svoji volji, opustiti politiko enostranskega oboroževanja, ker bi bila spričo sedanjega nesrečnega mednarodnega položaja ne le nesmotrena, temveč celo nevarna za Anglijo, če bi druge države ne omogočile z zmanjšanjem svujega oboroževanja v zra-' ku paritete, se bo morala Anglija oborožiti. pri čemer bo seveda nadaljevala svoja prizadevanja- za čim spiošnejšo razorožitev. Vlada proučuje sedaj ukrepe, ki naj bi Omogočil' britanskemu imperiju, da postane velesda tudi v zraku. V -spodnji zbornici so nekateri poslanci predložili resolucijo, v kateri opozarjajo na pomanjkljivo letalsko obrambo in zahtevajo povečanje letalskih sil za ves angleški imperij. V razpravo je posegel tudi podpredsednik vlade Star,le v Baldwin, ki je priznal, da je sedanja letalska podrejenost. Velike Britanije posledica njene prevelike odkritosrčnosti v vprašanju razorožitve. Velika Britanija se je izrekla za mir in ga je skušala doseči z medsebojnim sporazumom m z razorožitvijo ki naj onemogoči bodoče vojne. Končno je mir le vprašanje dobre volje in ne zadeva oboroževanja. Sedaj je vsakomur jasno, da Velika Britanija ne more ostati .v letalskem oziru osamljena in da mora misliti na svojo obrambo v zraku, na kopnem in na morju. Ko ie pred meseci govornik izrazil iste misli, je bil prepričan, da tako mislijo tudi druge države, danes pa je položaj drugačen.' Glede obrambe je Baldvvin mnenja, da ie treba o njej razpravljati kot v celoti. S tem soglaša tudi vlada Podrobne predloge bo vlada predložila parlamentu v prihodnjih mesecih. Naslanjali se bodo na misel, da bodi obramba enota, ki se naj razteza tako na letalstvo, kakor na kopne sile in na vojno pomorstvo. V7 nekaj mesecih se bo videlo, koliko.naj država izda za to obrambo in kaj" bo z razorožitvijo v Evropi. Tega ne izjavlja, ker bi morda ne verjel v razorožitev. Vlada bo tudi. v prihodnje uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da dosež-e razorožitev prizadetih držav, vsekakor pa je treba v tem oziru stopiti v st:ke z Nemčijo. Spodnja zbornica je končno sprejela predlog, s katerim odobrava letalsko politiko vlade, kakor jo definira britanska razorožitvena konvencija. Dopoldne se je sestal ministrski odbor za narodno obrambo. Poučeni krogi pravijo, da je bila seja v zvezi z razpravo o pomanjkljivi letalski obrambi, ki se je vršila v- lordski in v spodnji zbornici. Obsodba uradnikov prosvetnega ministrstva Beograd, 30. novembra, p. Državni svet je danes razglasil disciplinsko sodbo proti uradnikom prosvetnega ministrstva, ki so bili obtoženi, da so zanemarjali službo. Svetnik pri prometnem mimstrstvu Dušan Ha-dž.ninič ter višja uradnika Veljko Petrovič in Marija Pečar so bili obsojeni na odbitek 10 odstotkov njihovih uradu šklh dohodkov za leto dni. Ostali obtoženci so bdi oproščeni. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OGCCCOl aiaMiawMP» c repella b o u c l e 11 e PRODAJAMO ČISTO-VOLNENE VRSTE : m Din 85'— širina 130 cm 17 različnih barv, samo enkratna prodaja MANUFAKTURA SOUVAN MESTNI TRG 24 ni stroiu □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ v mi v si ne more več zapomnili številnih naročil, zato narekujs svo- jemu tajniku; Piiaine, računske, □ šivalne stroje, raznovrstne, por q trebščine. krasna nalivna peresa,"'□ šivalne garniture Itd. kot naj- S primernejša darila. Oglejte si □ pravljično izložbo tvrdke □ □ Ludv. Baraga v nebotlčnil«! B □ Žrrtsv eksplozije je SSletsai delavec KID Viktor Koren Reorganizacija zavarovanja zasebnih nameščencev Časopisi so prinesli poročilo o zborovanju zasebnih nameščencev v Beogradu. Na zborovanju so po'eg vprašanja uvedbe pokojninskega zavarovan ia za celo državno ozemlie razpravljali tudi o reorganizaciji bolniškega in nezgodnega zavarovanja v državi. Organizacija zavarovanja za slučaj bolezni in nezgod je danes osredotočena pri Osredniem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izvzemši zavarovanja rudarjev in prometnega osobja. Izvajanje zavarovanja samega je delno dekoncentri-rano na eni strani na Okrožne urade za zavarovanje delavcev, ki so v pretežni večini pristojni za zavarovanje ročnih delavcev. na drugi strani na Trgovsko-bol-niško društvo v Ljubi iani, na privatno društveno blagajno »Merkur« v Zagrebu in na Trgovačko Omladino v Beogradu Slednie tri komorne'je so pristojne za 7-ivarovanie duševnih delavcev in trgovskih pomočnikov Te korporacije so ravno tako krajevni organi Osrednjega urada kakor Okrožni uradi: s temi vred tvoriio tmifikacijo in centralizacijo bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Organizacija zavarovan ia zasebnih nameščencev je zastala sredi pota, tako da je v pogledu dovršitve te organizaciie posebna neke vrste renrganizaciia sedanie-ga stania. Po velifvnih predr>;sib so nameščenci in trgovski pomočniki obvezno zavarovani r>r; Okrožn'h uradih le fakultativno je donustnn zavarovan ie pri en' zgoraj označenih kornnracii D*nes ie zato možno več ali mani poljubno prehajanje iz ene institucije zavarovani a v drugo. kar stahi1;7A",ii; zavarovnnia gotovo ni koristno. Krajevna pristojnost gorni:h korporacij ni razgraničena. odnosno ni dara enakopravnost vsem trem kornoraci-jam. Zagrebški »Merkur« je krajevno pristojen ne samo za hrvaške ookraiine. ampak tudi za Slovenijo in Srbiio, dočim je delokrog ljubljanskega Trgovskega bolniškega društva omejen samo na Slovenijo, delokrog beograjske Trgovačke Omladine pa na Srbijo. Ta specialn priviiegi i zagrebškega »Merkurja« ni nikjer utemeljen in pomeni nepotrebno in škodljivo favoriziranje enega društva V tem favoriziranju se je tudi porodila misel po centralizaciji in osamosvojitvi celotnega zavarovanja zasebnih nameščencev pri zagrebškem »Merkurju« z odvisnimi podružnicami v pokrajinah. Tudi personalna pristojnost ni za vse tri korporačije enaka Zagrebški »Merkur« razteza svoj delokrog na vse trgovske pomočnike in uslužbence ter tudi na vse ostale duševne delavce, pristojnost ljubljanskega in beograjskega društva pa je omejena samo na trgovske uslužbence. Tako vladata v zavarovanju zasebnih nameščencev v vseh smereh zmeda in ne-sistematičnost. kar stvari sami ni v korist. Oči vidno v želji, da se to nezdravo stanje likvidira, je bil na omenjenem beograjskem zborovaniu storjen sklep za osamosvojitev bolniškega in nezgodnega zavarovanja in za centralizacijo pri eni gori omenjenih korporacij. Iz časopisnih poročil je bilo posneti, da se ima tej centralizaciji pridružiti tudi skromno invalidno in starostno zavarovanje ter se pri tem očividno misli na poznejšo pridružitev enotnega pokojninskega zavarovanja. Na ta način bi dobili v državi dvoje vzporednih in samostoinih centralnih zavarovalnih institucij: Osrednji urad za zavarovanje delavcev in Osrednji urad za zavarovanje nameščencev. Zastopniki slovenskih zasebnih nameščencev na konferenci v Beogradu n'so bili navzoči. Nedvomno bi taki dovršitvi in reorganizaciji zavarovanja zasebnih nameščencev ugo-variali. ker gre stremijenje zasebnih nameščencev za pokra iirisko avtonomi7«>^ijo njihovega zavarovanja. —djb.— Ljubljana na predvečer narodnega praznika Ljubljana, 30. novembra. Z vsemi svojimi pripravami in predslo-vesnostmi je Ljubljana že danes pokazala, da hoče letošnji narodni praznik počastiti tako dostojno, kakor to dolikuje 15 obletnici uedinjenja Takoj popoldne je mesto zaživelo v prazničnem razpoloženju. V lahno zasneženi zimski dan so zaplanola-le s hiš trobojnice Zvečer so z Gradu zadoneli topovski streli. Zlasti svečano je že danes bilo po šolah Po vseh zavodih so se vršile lepe svečanosti z deklamacijami, pevskimi nastopi in poučnimi predavanji. Zvečer je mesto imelo že povsem praznično lice Grad in. nebotičnik sta zasijala v paradni bleščavi. V posamezne lokale pa so hiteli ljudje, da se oddolžijo pozivu društev, ki so nocojšnji večer izbrala za primerno počaščenje prvodecembrskega praznika. Društvo jTabor« je imelo zanosno proslavo pri »Leviu, češkoslovaška Obe*, je priredila družabni večer v »Zvezdi«. Zavedni narodni obrtniki so se v častnem številu sestali v »Zvezdi, JUTRO« št 281 PETNAJSTA OBLETNICA 1. DECEMBRA Pomen našega državnega in sokolskega praznika Bik> j« 1. decembra 1918. leta, ko je tedanji regent, sedanji kralj Jugoslavije Aleksander I. pred predstavniki našega naroda izpregovoril te besede: »Uverjen sem, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, ker z njim samo privajam v delo ono, kar so najboljši sinovi naše krvi vseh treh ver, vseh treh imen, z obeh strani Dunava, Save in Drine začeli pripravljati za vlade blaženega spomina mojega deda kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ono, kar odgovarja željam in pogledom mojega naroda, in v imenu Nj. Veličanstva kralja Petra I. proglašam uedinjenje Srbije z zemljami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Letos se naš državni praznik obnavlja petnajstič. Kraljeva beseda mu je dala prvi sijaj, in ko smo Sokoli ta isti dan proglasili tudi za svoj sokolski praznik, se je zgodovinska pomembnost tega dneva dvignila do višine, ki pripada vsemu onemu, kar je v zgodovini naroda velikega in odločilnega za vse veke. Kraljevina Jugoslavija je plod nešte-viliiih žrtev. O tem govori vsaka stran nase nacionalne zgodovine. Naše sokolsko vzgojno delovanje si je po našem uedinjenju trajno prizadevalo, da v tem spoznanju vzgoji vse svoje pripadnike, ravnajoč se po Tyrševem nauku, da moremo samo v svobodi in disciplini, s tekmovanjem moči in z vzajemno ljubeznijo vseh bratov in sester skupno odgojiti po-kolenje, ki bo polno življenjske sile in čilosti, ki se ne hvali samo s slavo svojih prednikov, nego je tudi usposobljeno hoditi za njihovim zgledom. Sokolstvo je pokazalo edino pravilna pota nacionalne in državljanske vzgoje, ker je ideja pognala korenine v globino narodove duše in se razširila od srca do srca vsega naroda. Ko so drugi izven nas reševali državna in nacionalna vprašanja po metodah strankarskih borb in osebnih koristi, je sokolska državljanska in nacionalna vzgoja kazala na pogubnost izrodkov separatizma in individualnega egoizma, odbijala je in popravljala potvorbe zgodovinskih dejstev in čuvala ter branila monumentalne tvorbe največjih duhov in junakov minulih vekov! Mreža nacionalne in državljanske zavesti se je iz sokolskega vzgojnega dela razpletala po vseh naših krajih, da je idejo narod sprejel kot svojo lastnino in kot skupno svojo zadevo, ki ga preko vsakdanjih malenkosti, strankarskih borb in strastnega materializma nosi in dviga na vedno višjo stopnjo kulture. Samozavest naroda je rasla in z nacionalnim mišljenjem se je dvigal ponos Sokola državljana, la mu je znan Tyr-šev rek, da ne pomaga niti orožje niti navdušenje, ako ni v usodni ui2 sposobnih in pogumnih mož! Sokolska državljanska in nacionalna vzgoja postavlja vsakega našega pripadnika v neprekinjeno službo naroda in domovine, ker mu dopoveduje, da je moč poedinca v celoti in da more poedinec uspevati samo v tej celoti. Vse moči naroda se morejo izražati v nepotvorjeni obliki samo v združevanju. In ker daje V3ak poedinec po načelu sokolskega bratstva in sokolske enakosti samega sebe v službo naroda, prevzema dobrovoljno na sebe vse dolžnosti, ki jih celota zahteva od poedinca. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da bomo imeli v nedeljo 3. t. m. odprto. Vabimo na ogled in izbero damskih oblačil in oblačil za gospode. Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica |j (2X2X2) Zato je vse to, kar smo danes in kar imamo danes po petnajstih letih dobrega, lepega, s poštenim delom in skromnim življenjem pridobljenega, pridobitev trdega in vztrajnega dela poedincev. Saj tudi mali ljudje — in teh je v Sokol-stvu ogromna večina — morejo ustvarjati velika dela, ako in kadar jih vežejo iste težnje in skupna stremljenja. In tudi blaženi spomin kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ki ju je zgodovina sprejela vase, ima za poedinca in za skupnost pomen, ker smo ga s sokolsko državljansko in nacionalno vzgojo prevzeli vase kot vzpodbudno moč svojim dejanjem. Vedno smo si Sokoli prizadevali, da pomoremo narodu do zmage njegovih idealov. Ustvarjali smo pozitivno in s tem odstranjali ovire, ki so izkušale narod zadrževati v njegovem razvoju. Vsak uspeh, ki sta ga poedinec ali naša skupnost dosegla na kateremkoli področju sokolskega dela in življenja pose-be ali javnega dela in življenja vobče, darujemo v dobro splošni narodovi blaginji. Tako izdatno, a povsem prostovoljno pomagamo celoti, in s tem prido- biva narod na ugledu, na dobrem imenu, na avtoriteti, s čimer pa se jača njegova eksistenca in odpornost in se množi njegova obrambna moč. Sokoli so ščit in meč naroda! Sokoli so sok in mozeg domovine! Vsak naš poedinec, ki je bil deležen sokolske vzgoje, zna, da je Sokolstvo živa tvorba hotenja in volje, ki želi biti predstavnica najvišje mere vseh dobrin narodovega zdravja. Vse moralne in fizične kreposti, ki jih narodu pridobiva sokolsko vzgojno delo, naj bodo izražene v značaju naše nacije, ki edino na njej sloni vsa moč in veličina države. Ker pa gre v Jugoslaviji jugosloven-ski nacionalizem po realni poti dela in z idejo slovanskega sokolskega bratstva v širino Slovanstva, je naša državljanska in nacionalna vzgoja tisto stvarno sredstvo, ki postavlja naš narod v isto vrsto z ostalimi bratskimi slovanskimi narodi. In vsaka pridobitev v tem oziru je naša skupna last, ker je plod naših skupnih naporov! Ne priznavamo privilegijev, saj gre naša borba proti vsakemu izkoriščanju. Hočemo zavestno vzgojno dvigati moralno in fizično kakovost poedinca, da pomoremo narodu iz vseh težav, zaprek in nevolj do lepšega živ i jen ja. Vsemu zlu, ki narod danes tare, je izvor v nas samih, zato pa naj teko zdravilni vrelci tudi iz nas samih. Mi Sokoli — če treba — odpremo tudi svoje žile, ako mora biti, da se narod izleči in njegova svoboda ohrani z našo krvjo! Na škodo naroda in na škodo njegove časti in samostojnosti ne dovoljujemo delati in živeti nikomur! Kdor ne izvršuje dolžnosti, ki jih ima vsak do potreb in nalog sodobnosti, ta nima pravice do pridobitev, ki dozorevajo iz smo-trenega dela na korist skupnosti. »Bodimo delavni! Bodočnost pripada delavnemu in smelemu!« Tako nas uči Tyrš. Petnajstič se obnavlja naš prvi december. Še vedno odmevajo kraljevske besede po vsej domovini. Mi Sokoli se zavedamo svojega položaja v narodu in žal nam je, da nismo storili v teh petnajstih letih še mnogo več za občo blaginjo, da nismo storili vsaj toliko, kolikor visoko švigajo plameni naše iskrene ljubezni do naše domovine: da bi z dejanji še bolj vidno dokazali zvestobo svojih sokolskih duš do vseh, ki so nam bratje po jeziku in krvi, a ki še niso združeni ob naših praporih. ____ Hiteti hočemo, delati hočemo s podvojenimi močmi, da se izkažemo hvaležne svojemu kralju, ki nas je združil v Jugoslaviji, in da se izkažemo v mislih in dejanjih kot zavedni, neustrašeni, požrtvovalni glasniki slovanskega sokolskega bratstva! Ljubljana, dne 1. decembra 1933. E. L. GANGL. Prva propagandna knjiga za nase uedinjenje Le malokdo ve, da je 1. 1917., ko so težki oblaki skoro zasenčili upe na srečen izid svetovne vojne, izšla v Parizu knjiga z naslovom: »Ivan Krek, Les Slovčnes«. Knjigo je prevedel A. U., izdala pa knjigarna Fe-lix Alcan. To je prva in doslej edina knjiga, ki je izšla o Slovencih v francoskem jeziku, pa tudi prva knjiga, ki je zagovarjala pred mednarodnim forumom naše ze-dinjenje s Srbohrvati. Kljub popraševanju nisem mogel izvedeti, kdo je A. U., prevajalec te knjige. Prav tako mi je tudi neznan A. S., ki ji je napisal predgovor, v katerem seznanja francosko občinstvo z malim narodom Slovencev, vzbuja spomine na francosko dobo v Iliriji, »ko so dobili Slovenci pod vlado Enakosti, Bratstva in Svobode več pravic, kakor pa so jih imeli pozneje pod konsti-tucionelno vlado Franca Jožefa I.« Pisec predgovora pravi nadalje: »Sto let je preteklo od te dobe in Slovenci se obračajo znova z upravičenim zaupanjem na plemeniti francoski narod, da jim pomaga s svojo mogočno roko, da bi se za vselej otresli tujega jarma. Zato smatram za potrebno, da seznanim francosko občinstvo malo bolj s Slovenci potom te knjige, ki jo je napisal g. Ivan Krek, poslanec Kranjske v dunajskem parlamentu in najmarkantnejši vodnik slovenske ljudske stranke. Francosko občinstvo bo našlo v tem delu vse, kar mu je neobhodno potrebno, da ve o Slovencih. Slovensko vprašanje tvori del današnjega silno perečega jugoslovenskega vprašanja. Zato si dovoljujem opozoriti či-tatelje predvsem na stališče avtorjevo, ki je sodobni politik v Avstriji, glede narodnega edinstva Slovencev in Srbohrvatov. Ta knjiga je lani (t. j. 1916.) izšla v nemškem jeziku v Jeni in tvori del knjige »Hrvati in Slovenci«. Bila je pa konfisci-rana, najprej za dobo vojne, potem pa brez tega pridržka, kar je razumljivo, ker na-glaša slovensko-hrvatsko-srbsko edinstvo. V prevodu je izpuščenih samo nekaj nevaž-nih odstavkov, ki so bili napisani za posebno občinstvo in diktirani od nesvobode sedanjega političnega položaja v centralnih cesarstvih.« Ker je Krekova knjiga znana, ne bom o njeni vsebini razpravljal. Za one, ki je še niso imeli v roki, omenim samo, da se deli v šest poglavij: zgodovino, zemljepis, gospodarstvo, jezik, slovstvo, narodno prosveto. Boljše knjige tedaj pač ne bi moglo dobiti francosko občinstvo, da se informira o Slovencih. Prevod je brez hibe; ni dvoma, da je knjigo prevel iz nemščine Francoz, ali pa Slovenec, ki je znal zelo dobro oba jezika, in je potem dal knjigo Francozu v popravo. Vsekakor so bili Slovenci pri tej izdaji zaposleni, kajti vsa osebna in krajevna imena so pisana pravilno slovensko in v slovenskem pravopisu (Bohorič, Japelj, Prešern, Kranjska Čebelica, Cvetje iz domačih in tujih logov; šmohor, Beljak, Celovec, Radgona, Gorica, Devin, Soča, Ljubljana itd.). Slovenska redakcija knjige je torej očividna in je zelo skrbno izvedena. Na koncu knjige je tudi tabela za izgovorjavo slovenskih črk. V knjigi sta dva dobra zemljevida, eden kaže na karti Srednje Evrope lego slovenskega ozemlja, drugi večji pa vse to ozemlje od Gradca do Kulpe in od Vidma do Ljutomera. Tu je tudi edina napaka: Prekmurja ni več na njem. Ni dvoma, da je imela ta skrbno urejena knjiga svoj uspeh in da je doprinesla svoj delež k propagandi za jugoslovensko zedi-njenje. Pariška knjigarna, ki jo je izdala, F61ix Alcan, se je že med vojno specializirala na izdajanje knjig, ki so zagovarjale slovansko stvar. Tako je med drugim izdala tudi sledeča večja ali manjša dela: Lčger, La liquidation de 1' Autriche-Hon-grie; H. Hinkovič, Les Yougoslaves, leur passč, leur avenir; Ed. Perrier-Joseph Rei-nach-M. R. Vesnitch, L' effort serbe; Paul Louis, La guerre d' Orient et la crise euro-pčenne; Eug. Baie, Le droit des nationali-tes. Ista knjigarna izdaja že deseto leto mesečni obzornik »Le monde Slave«, ki prinaša mnogo člankov o Jugoslaviji. K sklepu pripominjam, da se ta naša medvojna, v Parizu izdajana propagandna literatura v knjigotrštvu ne dobi več. Dva izvoda Krekove knjige sem slučajno zasledil pri nekem bouquinistu na obrežju Seine med kupom starih, zaprašenih brošur. En izvod sem podaril drž. biblioteki v Ljubljani, kar naj bo v vednost onim, ki se za to knjigo zanimajo. Vsekakor bi bilo inte-resantno zvedeti, kako je med vojno en izvod nemške izdaje, ki jo je založil knjigar Diederichs v Jeni, prišel v Francijo, in sicer v prave roke tistemu, kateri je potem izdal francosko izdajo. Morda nam more kdo o tem kaj napisati. Dr. P. V. Brežnik. 1. december Kakor da sonce v zenitu stoji, tako je prijetno, toplo, mameče — tak je občutek življenja, rasti, tak je brezčasni trenutek sreče. Danes ne vemo za čas, ne za meje — s perotmi pozabe zagrinja nas čar tople omame, srce se nam smeje in mislimo: tako je bilo in bo vsekdar... Zdaj je n a š svet in naše nebo, ena zavest nas prešinja tri — tri srca v taktu, tri žile ženo v skupnem telesa razgreto kri. V duši pa naši slovesno zvoni veliki zvon odpuščanja in sprave, danes smo bratje in sestre vsi v okrilju modro-belo-rdeče zastave. Dokoder gre naše besede glas, iz veka v vek se prelivaj naš tek: v skupno bodočnost — ko burja čez Kras kar nas je jugoslovenskih otrok! Griša Koritnik. Jugoslovanski javnosti Po indeksu Narodne banke so cene žitnih proizvodov pri nas od 1928 do avgusta 1.1. padle za 60%, a živina za 49%. Pšenica za 6 mesecev od Din 230." na Din 100 - za 57% Izvozna pariteta je Din 70-—. Voli od junija 1932 od Din 6*75 na Din 3*38 Za 50% Svinje od dec. 1932 od Din 9*75 na Din 6*75 za 3!% Po indeksu Zagrebške delavske zbornice od decembra 1930 do junija 1.1. plače so padle za.........33% Politika z dne 1. novembra 1.1. piše, da znašajo dnevne plače v nekem podjetju 5 dinarjev. Iz tega stanja sta dva alternativna izhoda: bodisi umetno zvišanje cen poljedelskih proizvodov in plač ali pa znižanje cen industrijskih izdelkov. Med konzumenti je opažati gibanje. Zahteva se znižanje cen industrijskih izdelkov kot praktično edino možna rešitev. Beograjska delavska zbornica zahteva poostritev zakona o pobijanju draginje. Obutev spada v eno izmed štirih skupin živ-ljenskih potrebščin človeka: hrana, stanovanje, obleka in kurjava. Podjetje, ki ga jaz vodim, si je dovolj prizadevalo, da cene obutvi prilagodi zmanjšani kupni moči kmeta in delavca. Mi smo znižali cene obutvi: od Din 249.- na Din 149.- za 40% od Din 199.- na Din 99.- za 50% od Din 169.- na Din 89.- za 47% odnosno povprečno 45%, gumijaste škornje za kmetovalce pa od Din 229,- na Din 99,- za 57% Na ta način ima naše podjetje pravico na priznanje, da je omogočilo širokim masam kmetovalcev in delavcev, ki so vsled slabe kupne moči hodili bosi ali nezadostno obuti, da se higi-jensko obujejo. Naša konkurenca, ki se dviga proti našim nizkim cenam, pozablja, da ni nobena umetnost drago proizvoditi. To bi mi tudi znali. Ko imam na izbiro ali prijateljstvo konkurence ali službo širokim m a sam konzumentov, tedaj se moram odločiti za konzumente. Ker se ne more boriti proti nam z nacijonalno-ekonom-skimi in socijalnimi argumenti, se konkurenca poslužuje nacijonalno-političnih. Predbacivajo nam, da smo tujci. To ni resnica. Pridite v Borovo in prepričajte se. Od mene pa do najmlajšega delavca, vsakdo je dober in veren Jugoslovan v našem podjetju. Z nacijonalnega stališča tuj kapital ni dobrodošel, ako uporablja tuje sirovine, zaposluje tujo delavno moč in izvaža velike dobičke iz države. VSE TO SE NE NANAŠA NA NAS. Uporabljamo izključno domače sirovine. Vse kar smo iz tujine, odnosno od naših bratov Čehoslovakov uvozili, vse to sta duh in metoda industrijskega dela. Toda tudi to smo nacijonalizirali. Mi smo Jugoslovani z jugoslovensko delavno močjo in imamo pravico na priznanje važnosti v nacijo-nalno-ekonomskem in socijalnem smislu. Plačamo najvišje plače in prodajamo najceneje svoje izdelke Podjetje vodim ja i in ne dopušam nikomur, da niti najmanj oporeka mojemu jugoslovenskemu patriotizmu in patriotizmu mojih 2.500 jugoslovenskih sodelavcev. Toma Maksimovfč predsednik občine Borovo in ravnatelj firme ;»juTnu« su Zčl 4 _Petek, 1. XH. 1933 Kadar se meči križajo Slavnostna jutranjica domovini Kadar se meči križajo, zastre Gospod svoje svetle oči z dlanjo in prisluhne. Pred škrlatnim zastorom se prižgo svečniki s sedmerimi rameni, trume angelov padejo na kolena in se zamaknejo. Šesto-krili seraf-vodnik nastavi bojno trombo, rjoveči zvok milosti in rravice objame svet in človeška srca. Danes obhajamo spomin na tiste čase, ko so se križali meči in ginili bojevniki za našo svobodo. V ognju prečiščene ustnice bronastih bratov se poLožno zavzemajo za pokoj junakov ter pošiljajo iz odprtih lin čast in zahvalo za zedinje-nje. Okna slavnih zadužbin bleste v zlatih polivkih sonca, velikega in večnega znanilca svobode. V prvostolnih cerkvah bučijo orgle, piščali žvrgolijo vesel napev, božia milost se seli od srca do srca, vsa domovina je zavita v dehteče oblačke kadila in slave. Svečeniki razprostirajo roke, ljudstvo se trka na prsa, spravne daritve se opravljajo širom očet-njave. Kostnice z ostanki palih junakov so okrašene z zelenjem in staroslavnimi, pobledelimi prapori, ki jih ni užugala stoletna vihra. Od sonca počrnele, pri-paljene rane se danes bleščijo kot po-veličana znamenja. Krik in smrtne bolečine so minile. Bledi in zmučeni obrazi naših očetov, katerih lica in čela so raztrgale sovražne puščice in ognjene osti, se svetijo v nebeški gloriji. Čast in hvala! In molimo: Kri h krvi, kost h kosti! Zdrava Marija, Devica rajskih nebes, Marija Pomagaj na Brezjah, Morska Zvezda in nazaretska dekla vrh svetih trsatskih stopnic, Bogorodica, vsa čista in bela kakor mesec v zgodnjem jutru, Luč vzhoda, slavljena in prikazana na samostanskih ikonah, Mati kraj zlatih ca-rigrajskih vrat, Marija, jutranja zarja Slovanov — čuvaj nas in našo zemljo, ki rdeče cvete in bogato plodi. Da bi ostali naši gozdi zdravi, žitna polja zlata in lepa, vinske lože rodovitne, morje in skrita jezera čarobna, mesta in sela srečna! Naj se ne prevzame ljudstvo in ume uživati svobodo, ki je dolžnost in breme vseh bremen. Spominjamo se: Kolikokrat so se križali in krhali meči, kolikokrat je zastrl Gospod svoje oči, groza in strah sta legla na naše zemlje, Skozi triintrideset rodov se je vlekla poguba onega dne, ko se je spočela bitka na Kosovem polju, sramota in ponos, kri in poroštvo za boljše čase. Gorje je > jelo Srbijo in krščanski svet, ko sta se ob svitu Vidovega dne zagrizla dva s m tova drug v dragega do onemoglosti, r ar Lazar, sijajni predstavnik krščanstva in napredka, ter sultan Murat, turški blisk in sirova sila, žehteča po krvi in gnusobi. Kakšna nesreča! Na Dunaju so udarili žalni zvonovi, bojazljivi rimski cesar je objokoval smrt carja vseh Juz Slovanov, težki nemški knezi so se zbrali ob Reni, bobni so zagrmeli, rimski papež je pozival na sveto vojno . . . Toda pomoči ni bilo od nikoder! Na livadah ob Vardarju se je posušila tra- va, kakor da jo je poparila ognjena sopara. Trta je postala nerodovitna, sadovnjake so pomandrala azijatska kopita. Zlato in dragoceni les carskih :.vo-rov so uničili ter izropali skrinje polni bagra in žita. Razbili so marmorna stebrišča, razkopali slavna stopnišča, kjer so^se ustavljala poslanstva prijateljskih držav. Sijaj in slava srbskega rodu sta otemnela. Roke nevernih pesjanov so onečastile bele žene, mladeniče, cvet naroda so zarobili in odvedli v suženjstvo. Nemška mačeha je končno sprejela r^d-ke begunce. Kaj se je moglo še zgoditi? Meč in kuga sta opustošila cvetoče Posavje, turške čete so plenile in ropale po naši zemlji do bajnega planinskega sveta, kjer se je rodila Miklova Zala. Obglavljeni so bili hrvatski plemenitaši, gospodarji svobodnih mest ob Jadranu in vojvode sremskih poljan ponižani. Upornike so bičali in usmrtili, bedno potomstvo pa pregnali v mrzlo tujino . . . Matiji Gubcu so posadili razbeljeno krono na zaničevano glavo, kraljevski Zagreb je bil ponižan na rabeljsko morišče in osovraženo kotišče tuje gospode. I "miška dlan se je uprla v Karavanke in slovenske domove. Benečanski prekupci so se polastili goriških sel in istrskih trgov. Lepa Vida je morala služiti na španskem dvoru. Ljudstvo je postalo razdvojeno in a-lodušno, stoletni mrak in slutnja smrti sta legla nanj. Šele pomlad narodov je razgibala nekatere vodnike, ki so s zavedli usodnih trenutkov. Tako so se po- slednjikrat prekrižali meči! Tedaj naš nisi zapustil, Bog, angelski -bori so te prinesli nevidnega na kopju med naše uboge ljudi. Sovražniki so bili poraženi, krivoprisežnikom in izdajalskim zapleč-nikom so pali posušeni jeziki — ust. Se-renissimi so ugasnile zelene, zvite oči, turški blisk je splahnil za Proponto. Po-veličana je vstala pred nami domovini, lepa in spoštovana! In prosimo še enkrat in trikrat: Sveti močni, sveti nesmrtni, sveti Bog, učvrsti naš rod in domovino! Zivotvorna kri junakov naj ne bo zaman prelita: naj nas ne razdvaja bratski spor, naj ne bo pozabljen prah neštevilnif žrtev, ki trohne širom očetnjave, s katerim so zaznamovane naše meje, . Ji domovi in čela otrok. Naj obsije sonce svob vse sinove Slave, žive in mrtve, od Soče in triglavskih sten do Črnega morja. Sveti Nikolaj nam očuvaj zlato dno Jadranskega ~-nria in vabljive brežine. Sveti Sava, božja zvezda nad Balkanom, obvaruj nas in našo mladež. Solunska sveta dvojica, stojita nam ob trani, da ne mine vajina blagovest v naših srcin, dokler nam ne bo zatonilo za ved^n sonce na zapad ter bomo zagledali rajsko • ir-jo, kjer nas bo sprejel veliki palestinski prerok ter bomo uživali mir časov sedaj in vedno in na veke vekov. Kadar se meči bliskajo, zastre Gor. od svoje oči in prisluhne. Seraf, obdan od šesterih ognjenih peroti, nastavi trombo na svoje žive ustnice in poziva, angeli tehtaio srca innakov ter delijo milost in pravico iz božjih rok, nam 'n sov ž nikom! Likovič Joža, „WIKP/ISSIMG" snežna čevlji spadajo k zimski opremi elegantne dame i Direktor inž. Alojzij Ciuha i Ljubljana, 30. novembra Čil in zdrav je bil še sinoči v krogu svo-rih pnjateljev. Ponoč; pa se je sklonila nadenj Sela žena in danes leži zaslužni mož na mrtvaškem odru. Novica o nenadni smrti upokojenega direktorja mestne elektrarne g. Alojzija Ciuhe je globoko pre-sunila velik krog njegovih prijateljev in znancev in poleg njih vso ljubljansko jav- i.i»ži»iiilllllisiiižžlližiHHlHllimillHilnill8Hl Zelo lepo Miklavževo darilo za naše malčke sta sledeči SLIKANICI Olfers - O. Župančič: Pokoncu izpod korenin. Slikanica z besedilom ........Din 36.— Domače in tuje živali. Slikanica „ 30.— Vsaka izmed teh slikanic bo otroka razveselila. Naj ne bo Miklavževega darila brez omenjenih slikanic. Dobi se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE Ljubljana, šelenburgova ul. 3. in pri njeni podružnici v Mariboru, ksandrova cesta 13. Ale- lt!lllll!ifllll!!!l!!!!!!!l!l!!Hilil!i[!lj|!!ni!Slil!' nost... Včeraj še ves dan se je počutil kakor navadno kretal se je po mestu, ves živahen in gibek — kdo bi mu prisodil 62 let in pol! Na večer pa je na lepem začutil slabost in ie potožil o tem enemu ali drugemu, doma tudi svoji hčerki ge. Nadi. V skrbeh za očetovo zdravje je hotela hčerka pozvati zdravnika. Toda oče se je nasmehnil, češ: je že bolje. Vlegel se je v svoji sob: v posteljo, nakar je hčerka proti jutru okrog 4. vstala in stopila pogledat, kako se počuti oče. S krikom groze in neizrekljive žalosti se je ustavila pred njegovo posteljo: — oče je bil mrtev. V isti hiši (v Dalmatinovi ul. 1) stanujoči prima-rij g. dr. Jenko je takoj nato ugotovil, da je direktorja Alojzija Ciuho zadela srčna kap. Plemeniti, zaslužni pokojnik se je rodu 10. junija 1871. v Zgornji Hrušici v občini Dobrunje. Ljudsko šolo je posečal pri Sv. Petru v Ljubljani in na »hauboht«, kakor so tedaj dejali nizkemu šolskemu po-s'opju od Vodnikovem trgu. Realko je dovršil v Ljubljani, nakar se je vpisal na tehnično fakulteto na Dunaju. Poprej je odslužil enoletni vojaški rok. A po končanih študijah je takoj nastopil službo, sprva pr: mestnem gradbenem uradu v Ljubljani dne 8. novembra 1896. Že leta 1898. pa je prevzel vodstvo mestne elektrarne in vodovoda. Praktično izvežbanost s' je pridobil v raznih velikih mestih: v Pragi, v Krakovu, v Lvovu. Budimpešti in na Dunaju, kamor ga je takrat poslala mestna občina, da si ogleda ondotne elektrarne Pod njegovim vodstvom sta obe instituciji v Ljubljani kmalu zelo napredovali. V teku let je bila razširjena elektrarna do sedanje kapacitete, že poprej pa so izkopali in poglobili nove vodnjake v Klečah in so napravili tudi vodovodno cev. Na svojem odličnem in odgovornem položaju je odslužil v mestni službi polnih 35 let. Upokojen je bil lani 1. januarja. Velja še omeniti, da je po prevratu bi! dalje časa tudi sekvester cestne električne železnice ljubljanske. Blagi pokojnik se je v svojih mladih letih veliko udejstvoval pri stari Čitalnici in raznih drugih narodnih društvih, bil je vedno vrl Sokol in zraven velik ljubitelj {»rirode. Tudi še vsa zadnja leta, kadar je e utegnil, je pohitel na deželo, se povzpel na hribčke in planine in zlasti užival med preprostim ljudstvom. Zaradi svoje pri-icupne narave, prijetnega nastopa in vedrega humorja je bil pokojnik vsepovsod čislan in prav gotovo ni imel nobenega sovražnika. Za ljubečim očetom žalujeta hčerka, gospa Nada, poročena Grisogono. in pa sin inž. Marjan, ki je tudi že nastavljen pri mestni elektrarni. Pokojnemu direktorju g. inž. Alojziju Ciuhi bodi ohranjen najčastnejši spomin, žalujočim izrekamo naše odkritosrčno sožalje! Idrijčani - Ganglu Ljubljana, 30. novembra Poročali smo že, da priTede Idrijčani bivajoči v Jugoslaviji, časten večer Engel-be*tu Ganglu, da se na skromen način od-dolže za njegovo veliko vzgojno delo, ki ga je vršil med njimi za časa svojega mnogoletnega bivanja v Idriji. Slavlienec uživa med njimi nedeljene simpatije in zato ni čudno, da so prijavili svoj prihod na slavnostni večer Idrijčani od blizu in daleč. Prireditev bo Dod pokroviteljstvom gospoda poštnega direktorja dr. Janka Tauzesa. Program bo izključno idrijski — to se pravi — sodelovali bodo sami Idriičani. Po oficielnem delu pa pridejo na svoj račun tudi prijatelji idrijskega dialekta (hu-moristični nastop) in prijatelji slavne idrijske kuhinje. Specialisti za žlikrofe bodo za ta večer prevzeli nadzorstvo zvezdne v> Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešee kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« gren-čica izvanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in spec. trgovinah. kuhinje! Ob tej priliki poklonijo Idrijčani svojemu ljubljenemu Ganglu plastiko idrijskega rudarja, ki jo je izdelal kipar Nikolaj Pirnat (tudi on se je rodil pod zvonom sv. Barbare in če smemo verieti poročilom — mu je pri krstu kumoval sam slavijenec!). Še enkrat: 4. decembra ob pol devetih zvečer vsi v veliko dvorano Kazine! Odraslim za Miklavža je lepa knjiga najprimernejše darilo. Najlepši in tudi najcenejši je pa po splošni sodbi roman »Prokletstvo ljubezni" ki ga dobite v upravi »Slovenskega Narodat za znižano ceno Din 20.—, oba dela skupaj v platno vezana Din 40.— (s poštnino Din 3.— več). Znesek se pošlje po poštni nakaznici. Stoji, stoji Ljubijan^a... Naš sotrudnik N. Pirnat je po-setil g N. Pirnata, libretista nove slovenske operetne revije, ki mu je dal nekaj zanimivih podatkov. Interviev prinašamo v celoti. _ Naša javnost Vas pozna kot kiparja in ilustratorja. Zdaj pa ste napisali operetni libreto. Kako naj si to raztolmačim? _ Zelo preprosto! Lenoba — gospod! Moji dohodki od kiparstva in risanja so tako ogromni, takorekoč horendni, da le malo delam in mi preostaja mnogo časa ... Dolgočasim se... pa sem sčdel in napisal tole stvarco! _ Kdaj in kako ste zasnovali jLjubljan- co...«? — Jaz? Nikoli! Revijo sta zasnovala Bravničar in Kreft! __ Kako torej? — Prezaposlenost — gospod! Prvotno naj bi spisal delo Kreft, kuplete jaz, muzi-ko Bravničar. Krefta pa so absorbirali Celjani in tako se je zgodilo, da je ostal ves libreto meni. Moje delo torej n! bilo prenaporno: pripravljen okostnjak sem prevleke! z mišicami, prepletel z živci, dai sem mu nekaj krvi in malo porcijo možganov — evo. to je bilo vse! _ Ali ste se točno držali prvotne zamisli? — To pa ne! Predrugačll sem neke pro-porcije. _ Kaj je vodilna misel Vaše revije? — Ne bi mogel reči, da ima ta stvarca kakšno izrazito vodilno idejo. To je bolj kramljanje ali če hočete: niz sličic brez posebne tendence, le nerodni čevlji glavnega junaka vežejo vso stvar v celoto. . »Ljubljan'ca« torej ni izrazita satira na naše razmere? — Kaj še! Ne pozabite, da sem nekoč (nerodno sicer _ toda iskreno) ovekove- čil znamenito parolo, ki je nikoli ne nameravam zapustiti: Taki smo, kakršni smo — naši smo! _ Vendar se ml zdi, da — _ Že vem, kaj hočete vprašati. Ne, nikakor ne! Slovenci imamo smisel za zdrav humor! — O tem sem globoko prepričan. _ Vsebina? — Hm — nu, prav r.a kratko: Novinar Gustl si je vtepel v glavo, da bi bilo naj. boljše, da nas adoptira kak velemilijonar. Napisal je tozadeven oglas fn _ glej vraga, res pride neki multimilijonar, ki bi bil pripravljen Ljubljano kupiti. Gustl mu jo razkazuje. Nastanejo razne komplikacije in zmešnjave. Nabob odkloni nakup. Izkaže se pa, da sploh ni Nabob. Vse ostane pri starem. _ Torej hlestakovščlna? _ Ne popolnoma. Sicer pa _ pridite in poglejte! — Samo še eno vprašanje: Ali upate, da se bo stvar obdržala na repertoarju? — Gotovo, da upam! Nu zdaj ste izvlekli vse, kar ste hoteli? še kaj? — Ne, hvala! Ali se Vam ne zdi, da se v svojem deiu preveč — delite? — Gospod! Pojasnil sem Vam že, da imam mnogo časa... Pa zbogom! (Prijazno sva si pomežiknila z levim očesom, rok si iz umevnih razlogov nisva mogla podati. Name je napravil najboljši vtis. Zdi se mi le, da je malce naiven.) Ivan Franci na novinarskem koncertu Na velikem novinarskem koncertu, ki bo drevi ob 20. uri v Unionu, nastopi tudi mnogo obetajoči pevec Ivan Franci, ljubljanski rojak, ki sedaj študira v Zagrebu, kjer so glasbeni strokovnjaki odkrili njegov izredni tenor. G. Franci je nedavno dosegel razvesep v uspeh na deskah ljubljanske opere kot Cavaradossi v »Tosci«, kakor ga kaže naša slika. Nadarjeni pevec nadaljuje sedaj svoje študije v Zagrebu pri izvrstni pedagoginji ge Kostrenčičevi ki ga je bila odkrila skupno z g Krešimir-jem Baranovičem, šefom zagrebške opere. G. Franci ostane še leto dni v Zagrebu, potlej pa pride v Ljubljano. Njegova goreča želja je, da bi se ves osvetil operi. Pohvalno je. treba omeniti prizadevanje ravnatelja naše opere g. Mirka Poliča, da olajša mlademu pevcu študij in ga priklene na Ljubljano. Na večernem koncertu bo pel g. Franci Škerjančevo »Vizijo«, Hatzejevo »Serena-do« ter Adamičevo »Uspavanko« in »Jezdeca«. Darujte za nesrečne poplavljence nogavice KULTURNI PREGLED Nova operetna revija v ljubljanski operi V soboto, dne 2. decembra bo v ljubljanski operi premiera nove operetne revije >Stoji, stoji Ljubljančan. Libreto Nikolaja Pirnata je uelnsbil skladatelj Matija Bravničar. Režiser (Bratko Kreft) io označuje za : prijazno - satirično revijo* Po svojem originalnem libretj (citrar avtor je znani kipar in slikar, ki je že ponovno pokazal tudi svoje pesniške sposobnosti!) in temu prilagojeni glasbi ip »Stoji. ?toji LiublianVa« docela svojevrstna novost v naši odrski glasbi. Prijazna satira? Vsekakor so prijazni avtorji in sodelavci, ker nočMo biti preveč kruti, ko ironizirajo malenkostne razmere v ljubljanskih družabnih in zlasti se tako zvanih kulturnih krogih Vsp se izprpvrže v teater iu smeh. stopnjevan do krohota. Tu-Ie prinašamo nekoliko neposrednih be-S!>d o Ipi zanimivi odrski novosti: / Skladatelj M. Bravničar pravi: — Ali je to opereta? Ne. Opereta je žc pc svojem bistvu kai veselega, satira pa j3 celo !"iiai. ko hoče biti obzirna, po p*mi naravi nekoliko grenka in zajedljiva. »Stoji, stoji L»ublian'ca« ie satira, toda prosim: prijazna! Prav za prav je ta operetna revija, če jo ž* tako imenujemo po vsem svojem značaju živa tP.ntrskn zadeva, podana v bur-:>!-:sni. lahko bi rekli: ehaplinski formi. V •i!i »a m p otipljive resnice in resničice o miših razmerah in ljudeh, toda, prosim, brez puščic na kakšne znane, res živeče osebe med nami: družabni tipi so tisti; ki tu nastopajo! Poglavitna ideia je to-le: Slovenci srno majhni, in to je naša največja tragedija, zakaj naša majhnost se prenaša v v®e naše živi jen j 3. Glavna oseba je žurnalist Gustl Korenček, eden tistih idealistov, ki je spoznal vso tragiko naše majhnosti in malen-kostnosti in je prišel do spoznanja, da imamo mnogo talentov, gospodarsko pa smo sila šibki in zato obsojeni, da gine-mo v majhnih, tesnih razmerah. Pride mu odrešilna misel, da- bi se naš položai takoj izboljšal, ce bi nas hotel posinoviti kak velik narod ali ma-gari izredno bogat mecen. Gustl objavi v svetovnih časnikih oglas, ki v njem išče tak narod ali mecena. Čez nekaj časa se oglasi sam Rockefeller, ki si pride ogledat v Ljub ljano »č.ido«, imenovano Slovenci. Gustl po-stane_ njegov vodia. kakor Virgil Dantejev:' pokaže mu vse naše znamenitosti, vodi ga v gledališče, med literate v krčme, doseže, da mu naši rodoljubi prirede banket z napitninami. Toda spak hoče. da se vse izpreobrne v nekako farso, ki pokaže v pravi luči našo majhnost in malenkost. Po vseh smešnih pripetljajih spozna bogati ostric« Ročk. da ie naibolje. 8e S1ovenci ostanpjo taki. kakor so. No. naši možje pa »pogruntajo« tudi Ročka: sai sploh ni bil Rockefeller. marveč neki pustolovec. In življenje teče po starem, >mi pa ostanemo, koker smo b'li...« in ee še bolj obdajamo 9 kitajskim zidom. — Glasbmo sem ta živahni in duhoviti libreto, s katerim sem bil zelo zadovoljen, izgradil na modnih plesnih ritmih; nekateri so stilizirani. Skofci vso revijo se plete mu-zikalni motiv znane pesmi »Stoji, stoji Ljub-lian'ca«, pa tudi nekatere drage narodne pesmi se vanjo vpletajo, vendar so po svoje harmonizirane in prilagojene scenični rabi. Ponekod prihaja do izraza prava pocestna, dejal bi. barabska glasba. Muzikalno je v delu mnogo kontrastov, tako da bi mi utegnil kdo očitati srtilno neenotnost, vendar pa je tako glasbo zahtevala sama scena. Po libretu in njemu prilagojeni glasbi je ta revija za nas popolnoma nova odrska forma. — Mislim, da smem biti prepričan o uspehu. Revija je polna groteskne komika, ki ;e dobro razdeljena v situacije in karakterje, je prav razgibana, pestra, kipeča od kontra ,stov. Dirigira Vilko šušteršič. Kreft ie zastavil zanjo vso svojo režiserko iznajdljivost. Valo Bratina pa bo naše občinstvo presenetil 9 svojo duhovito inscenaeijo. Uloge so tako zasedene, da je že 6 tem zagotovljen uspeli. Gustl ie g. Janko, Nežka ga. Kn-gejeva, Ročk g. Peček. Praga v znamenju koncertov Praga, sredi novembra. V Pragi ni dneva, ko ire bi bilo koncerta. Često s 3 dogaja, da se vrši več koncertov cb istem času. Naj omenim samo nekatere znamenitejše koncerti zadnjih dni. Največja senzacija je bil K i e p u r o v koncert v >Lucernk, največji dvorani Prage, ki je bila razprodana do zadnjega kotička že nekaj dni pred koncertom. Kiepura je popolnoma zmagal in postal ljubljenec praške publike, zlasti žensk. Je edinslven pojav z obsežnim glasovnim materialom iu kolosal-no tehniko. Imenitno razume želje publike in prav zaradi tega tako zmaguje. — Njegov program so bile operne arije in filmski šlagerji, ki razvnemajo publiko. Mnogo simpatij si ie pridobil že s svojim neprisiljenim nastopom. Drugi znameniti gost je bila Ljubljani že znana pevka A. Sari. Koncert je bil v Smetanovi dvorani. Njene vrline so znane m iih zaradi tega ni treba naštevati, saj je v Ljubljani nastopala v operi in na koncertnem odru. Tudi ta pevka si je pridobili mnogo simpatij in je iako čislana v češki glasbeni javnosti. Manj obiskan je bil koncert ruske kolo raturne pevke M. K u r e n k o v e, ki je nastopila v Smetanovi dvorani. Njeno visoko umetniško izvajanje je bilo posvečeno ruskim kompozicijam, skladatelja A. Grečam'-nova. ki jo je spremljal pri klavirju. Mehka. zastarela lirika in konvencionalna glasbena mesta teh skladb nas nikakor ne mo-reio .ogreti, zadovoljna pa je bila ruska pu blika. ki se f? pri izvajanju nji prilrjblje nih pesmi intenzivno vživljala v minule čase. Naj omenim koncert znamenitega italijanskega baritonista Giuseppp de Luca, pev ca velikih glasovnih vrlin Moramo priznati d« re mojster v glasovnem obvladanju in di namifni razpredelitvi, njegova pajčevinasta pianLssima so adinstvena. Pel je po večini pesmi italijanskih skladateljev. Njegova umetnost bi zaslužila večji obisk. V torek 21. t. m. je bi! v Smetanovi dvorani koncert Zdeneka 0 t a v e. člana praškega Narodnega gledališča. Program je obsegal jugoslovenske pesmi. Zastopanih je bilo devet jugoslovenskih komponistov, in sicer: Hristič Štefan, Osterc Slavko, Bara-novič Krešimir, Odak Krsto, Gotovac Jakob. Milojevič Milo je, Parac J., Konjovič Petar in Lajovic Anton. — Pri klavirju ga ji spremljal dirigent praškega radio - orkestra Otokar Parik. Inž. F. Pujmam je prevedel v češčino besedilo pesmi. Koncert se ie vršil pod protektoratom poslanika dr. P. Grisogona in primatorja dr. K. Baxe. Zde-nek Otava je simpatično seznanil češko javnost z našo glasbeno literat.iro. Zastopani so bili različni umetniki: od najstarejših do najmodernejših. Vsaka pesem je imela svoj posebni pomen V skladbah smo našli kaj različne vplive romantike in narodne pesmi, pri Ostemi pa najmodernejši vpliv. Posamezne skladbe so umetniško dovršena dela. Zdenek Otava je res umetniško izvajal svoj program, ki je bil silno obsežen. Fina. vprav npžna Barancvičeva pesem >Mrtvi losars, }e bila poleg nji podobne Hrističeve »Podok-nice«. nato pa sta se vrstili delno recitirani Osterčevi pesmi »Ob^d pri medvedu« in »Jnrij in gad«, ki pa sta bili že težje iz* vedljivi. Odakovi nsalmi so nam pokazali pevca v pravi luči in tudi vse ostale pesmi 90 prinesle velik uspeh p>veu kakor tudi skladateljem. — Zdenek Otava razoolasa Z lepim, močnim in visokim baritonom. Bil je ♦zborno disponiran: škoda le, da ni pel v originalj. Bilo kuda ^ svuda! m i* Rrwn i Naš plavalni šport v novi dobi Popolna negotovost je vladala pred letošnjo glavno skupščino JPS. ki se je vršila prošlo nedeljo v Zagrebu. Le eno je bilo precej gotovo: da bo kritike mnogo in obračun precej težak. Nekateri dogodki v pretekli plavalni sezoni so bili v vsej jugoslovenski športni javnosti dvignili silen oblak prahu. Največjih dimenzij je za ves jugoslovenski šport nesrečni dvomateh z Madžarsko, zadeva, ki je rodila največ in najbolj žalostne posledice. Da se določi mesto, kjer naj bi se bil vršil ta dvomateh, je bil v prvih dneh julija sklican v Split sestanek delegatov obmorskih klubov, ki fa je vodil tehnični referent saveza g. Macanovič. Na tem sestanku je izšel kot najugodnejši ponudnik SK Jug iz Dubrovnika, ki mu je tudi bila izvedba dvomateha zagotovljena. Jug je pričel z velikopoteznimi pripravami, medtem pa je savez naenkrat odločil, da se dvomateh vrši v Splitu, ki je pozneje posla] še ugodnejšo pismeno ponudbo in je to ponudbo savez, dasi je bil dvomateh Jugu že po g. Macanoviču, ki je imel za to "absolutno polnomoč. zagotovljen, sprejel. Posledice so bile katastrofalne. Ne le, da je v Splitu povsem odpovedala tehnična organizacija in se je prireditej JSK Jadran izkazal povsem nesposobnega za arange-ment takih tekmovanj — oživela so in se razpalila stara nasprotstva med Jadranom in jugom, nastal je incident Roje—Dabro-vič na Sušaku, prišlo je do napada splitske publike na dubrovniške plavače v Splitu, ko so s Sušaka potovali v Dubrovnik in moštvo Juga. ki je Dilo nominirano. da reprezentira Jugoslavijo v tekmi proti Madžarom, ni prišlo v Split, ker igračem niso tega dovolili njih starši, boječ se za njih telesno varnost. Ni čuda. če smo dvoboj z Madžari katastrofalno izgubili. Posledica je bila silna kampanja v časopisju, kaznovanje Juga in — odpoved že perfektuiranega dvomateha z Avstrijo. — Ko so Dubrovčani pozneje kljub suspenzu igrali z madžarskim prvakom M T E.. ki so ?a porazili kar s 6:0. je bil kaznovan še dubrovniški pod-savez — kot se je to izkazalo, i prvi i rira-;ri. neupravičene in celo protiDravilno! Drugra težka afera ie bi!a t k" v. afera Giie linlata in verifikacije plavačev beosrra *skeers» Bi"".ka. Iz disidentov beosrrajskeera kluba V. K. Beogrrad se je namreč snovala platna sekcija Buska in savez, ki je bil s strani Ilirija: Rapid V nedeljo ob 14.15 na Ilirijinem igrišču ob Celovški cesti. V nedeljo končuje prvi del podsavez-nega nogometnega prvenstva z najmočnejšo" tekmo. Spoprimcta se najmočnejša tekmeca mariborski Rapid in Ilirija. Kdor je videl Ilirijo zadnje čase pri delu, je mogel opaziti, da si zna zmago priboriti sigurno z lepo, tehnično in vseskozi fair igro. Be-lozeleni nastopijo v tej tekmi v nekoliko kompletne jši postavi kot dosedaj. Mesta srednjega krilca in branilcev bodo zasedena zopet prvorazredno in se zaradi tega seveda izboljša tudi ostala zasedba. Rapid je letos igral šele tri tekme, iz katerih si je sigurno priboril 4 točke in lepo razliko golov. To moštvo je danes najmočnejši mariborski klub. Erajstorica sestoji iz samih krepkih dečkov, ki ima v vseh linijah izvrstne moči. Bekovski nar je sigurna obramba, ki jo mladi sposobni vratar uspešno izpopolnjuje Srednja linija ima posebno opasen notranji trio, pridno pomaga do realizacij. Moštvo je absolutno povezana celota, ki utegne ob pravem razpoloženju presenetiti n-ajjačjega protiv-n:ka. Službene objave !.\'n (Seja p. o. dre 29. novembra 1933.) Navzoči gg. Stanko, rav Šetina. Novak, Zupane. Vrhovnik, Kosirnik. — Odsotni (upravičeno) gg. Anko. Oman, Skuhala, (neupievičeno) g. Starec. V nedeljo 3. t. m. se določijo prvenstvene tekme v Ljubljani igr;šče Ilirije ob 14.15. Iliriia : Ranid. Službuioči odbornik g. Zupane, nadzor nad blagajno g. Ju-govec. Ilirija mora postaviti deset rediteljev. v Celju igrišče Celja ob 14. Olimp : Jugoslavija Službujoči odbornik g. Pai-daseh: v Ptuju igrišče Ptuia ob 14 Ptuj : Drava. Službuioči odbornik g Samuela. Odobri se reprezentančna tekma Trbovlje: Primorje <•.. t. m. v Trbovljah: nadalie Ije: Primorje 3. t. m. v Trbovljah- nadalje Kranju, Disk : Hermes v Domžalah, Primorje : Jadran v Ljubljani. Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se za prvenstvene tekme v Ljubljani Iliri ia— R:p:d ob 14. na igrišču Ilirije g. dr. Ninko-vič (po OZDS pri JNS. rez. g. Vidic; v Celju OI:m.p-Jugos!av'ia oh 14. g. Ochs: v Ptuju oh 14. Ptui-Drava g. Nemec: tekme za zimski pokal: V Kranju ob 14.: Korotan-Svoboda, Vič g. Zupan, v Domžalah ob 14. članov uprave beograjskega podsaveza in-f< rmiran. da je V. K. Beograd svojo pia-va'no sekcijo razpustil, je verificira1 se-c:fm njegovih plavJicev s pravom takojšnjega nastop-i za Busk. Res so Buskovi piavači prišli na državno prvenstvo na Sušak, tu pa se je izkazalo, da je bil savez krivo informiran, da V. K Beograd plavalne sekcije ni bil razpustil, da so bili vsi člani Buska nepravilno verificirani in delegat saveza g. mr. Kohler je njih verifikacijo razveljavil v toliko, da so verificirani z običajno štirinajst mesečno zabrano starta in torej ne morejo nastopiti na državnem prvenstvu, njih potovanje iz Beograda na SušaK je bile zastonj Seveda je ta odločitev povzročila precej hude krvi in član te Buskove skupine, znani jugoslovenski reprezentativer Gajo Busat se je v svoji ogorčenosti spozabil predaleč, prišlo je do javnega napadanja žirija in sa veznih funkcionarjev itd. Za vse to je savezna uprava na eni poznejših sej g. Gaja Bulata doživljenjsko diskvalificirala. Po otvoritvi skupščine in ko je predsednik g. podban savske banovine dr. Ha-dži prečital pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljici ter g. ministru za fizično vzgojo dr. Hanžeku je verifikacijski odbor potrdil poverilnice trinajskih klubov, tri pa zavrnil. Glasovalna pravica je bila priznana; Hašku. Concordiji in Sokolu iz Zagreba, KSU iz Karlovca. Jadranu iz Splita, Jugu iz Dubrovnika, Busku, Bobu in Brdja-ninu iz Beograda. SSM iz Sombora, Victo-riji s Sušaka, SK Kamniku in ljubljanski Tliriji, dočim so zaradi neizpolnjenih pogojev delegati V. K. Beograda in Dunava iz Beograda ter mariborskega Maratona prisostvovali skupščini brez glasovalne pravice. V svojem obširnem poročilu je gen. taj-n:k saveza mr. ph. Nikola Kohler podal popolno sliko delovanja saveza. Izčrpno je ilustriral tudi poslovanje podsavezov, med katerimi stoji po točnem in rednem poslovanju ljubljanski daleč v ospredju, dočim je v vsakem oziru beograjski popolnoma odpovedal. — Na široko je obdelal uvodoma navedene afere in referiral o podel je-r:h kaznih. — Iz statističnega dela poro-čPa ie bilo razbrati, da je v JPS včlani°nih 26 klubov s 533 verificiranimi člani, od katerih jih samo na zagrebški podsavez odpade ?37! Daleko največ prireditev izkazujeta ljubljanski in zagrebški pods^vez. po-lerr t.°h pa "ie na teritoriju Ijublianekega p~d=aveza b-'la še cela vrsta p-opae^ndnih tekmovanj, ki jih savez v svoii ev'd°nci ne vodi. tako da je tud' Tmblianfi dal^č v ospredju. (Dalje) Disk: Hermes g. Gotvald; v Ljubljani ob 10. iznšče Primorja: Jadraii-Primorje 2. Orožnik. OZKS pri LNP. Službeno s seje 28. novembra t. 1 Kaznuje se ss g. Alojzij >lahko\ -ee po § 3 k. p. z zabrano sojenja od 3. do vštevši 14. decembra t. 1. Kaznuje se ss. g. Sipko Zupan z ukorom po § 4 k. p., ker se ni odzval pozivu na zaslišanje in se obenem poziva, da se v svrho zaslišanja udeleži seie 5. decembra ob 20. v nebotičniku, IV nadstr. Na isto sejo se vabi tudi ss. g. Vidic. Službene objave sekcije Z^S Ljubljana. (S seje upr. odbora 25. novembra 1933.) Sekcija bo priredila tekom zimskega nogometnega odmora v krajih po deželi ciklus poljudnih predavanj o športu, zlasti o nogometu. Klubi in druge organizacije. ki rekflektirajo na predavanja in so pripravljeni sodelovati, naj pišejo sekciji in navedejo, ali imajo na razpolago projekcijski aparat za diapozitive. Naslov sekcije: Ljubljana, kavarna »Evropa« OZKS pri LNP se predata in obenem suspendirata ss. gg. Vesnaver Ljubo in Ber-gant Evgen, ker se nista odzvala pozivu upr. o 7. dne 12. novembra glede zaostalih poročil in taks Upr. o. ugotavlja, da so ostali s. sodniki uredili dne* 12. novembra terjane zaostanke. OZKS pri LNP se preda ss. g. Zupan Josip, ker ni odvedel poroči! o tekmah 12. novembra Litija : Svoboda in 19. novembra Mars : Korotan. Ss. gg. Deržaju St. in Mahkovcu Alojziju je dovoljen trimesečni bolniški dopust za sojenje tekem. Iz medklubskega odbora za ZP V nedeljo 3. t. m. se določijo pokalne tekme: v Kranju ob 14. Korotan : Svoboda, Vič. Službujoči odbornik g. Erlich: v Domžalah ob 14. Disk : Hermes. službuioči odbornik g. Kovač; v Ljubljani igrišče Primorja ob 10. Primorje : Jadran Službujoči odbornik g. Klemenčič. Pokalne tekme rezervnih moštev se nadaljuje danes s tekmo S'ovan : Ilirija ob 14. na igrišču Ilirije. Le ako b se vreme zelo poslabšalo in bi zapadlo ve' sne ga, se bo tekma odgodila Današnje srečanje odloča o prvem mestu v jesenskem delu tekmovanja: Slovan ima dosedaj pri 4 odigranih tekmah 7 točk n soore 16 : 1, Ilirija A na pri 3 odigranih tekmah 6 točk in seore 22 : 2. SK Ilirija. Danes ob 13.30 naj bodo za tekmo Ilirija B: S. K. Slovan, na našem igrišču: Mahe. Franzot, Bergles. Glušič L, Rohaček, Černač, Kveder. Zadel, Grunta], tiortner, Aljančič in rez. Richtcr. Stranski : v- tf«^*3^ f* SENZACIJA! Nov NOVOST! J O H N N Y WE!SSMuLLER m £ 3 n i) AFRIKA KOT JE IN KOT .JE šE NISMO VIDELI. Rezervirajte vstopnice. Predprodaja vstopnic od 11.— Vž 13- Predstave danes ob 3., o., V4S. in ',410. uri. Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. sodnik Edi. — Hazenska sekcija. Danes dopoldne ob 10.3J cross-country trening, ki je obvezen brez izjeme za vse hazenašice in atlet:,nie. K treningu se pozivata zlasti Hafnerjeva in Omanova. Garderoba ie na drsališču. Jutri ob 18.15 plenarni članski sestanek v klubski sobi kavarne Evrope. Sestanka se morajo udeležiti vse članice. T. S. K. Slovan. Danes ob 13. morajo biti na igrišču Hi r. j e v svrlio odigrania pokalne tekme proti Iliriji I: Moša K H. Šavs, Deč-man, Žnidarčič, Uhan. Smrekar. Vdic, Thu-ina, Poznik, Ccglar. Sinček II.. Rozman in Jerančič. Stranski sodnik Sinček L, reditelji: Batič, Ferkov in Zemljič. Igramo ob vsakem vremenu. SK Svoboda (Vič). Zaradi praznika se vrši članski sestanek v soboto ob 20. v prostorih Delavske zbornice. Prisotnost vseh članov je zaradi nedeljske pokalne tekme v Kranju nujno potrebna . Igralci Pavli, Jančigii", Skapin, Burnik, Rihar m štajdohar naj prinesejo seboj čevlje. Vsi in točno! Sestanka naj se sigurno udeleži blagajnik. Nova smučarska knjiga. Nedavno je !zš'a v samozaložb! knjižica »Smučka i smučanje« izood peresa peš. kapetana K. Tauberja. našega ožjega rojaka in odličnega strokovnia-ka. Slovenci imamo že več stičnih de!, poleg tega nam je na razpolago obširna nemška smučarska literatura. To delo pa je d:-sano v srbskem jeziku, kar je posebno pozdraviti, saj bo s tem dana možnost tudi rojakom v južnih krajih naše države spoznati vse lepote in koristi tega zdravega športa. Slog je kratek, jedrnat, obravnavanje snovi ie vojaško — metodično, vendar ne suhoparno, tako dn ho priročna knjižica dobro s!u/'la i vojaku : civilnemu sportn'-kti. Številne sk:ce so zelo dobre, jasne ;n nazorre ter vsakemu umliive. Le škoda, da naslovna stran ni posrečena ;n ne da slutiti. da Je vsebina knjižice kljub nizki ceni prvovrstna ter zas'u/J. da se "o.-m smučar-:em toplo priporoča. Dobi se v Tiskovni zadrugi ali pa d:rektno pri K. Tauberju. kapetanu T k!.. Škof j a Loka. I. plan. polk. PRINAŠA VESELIE! BUSTEB KEATCN kot stik naroda danes v zvečnera kinu Ideal Govori nemško Predstave danes ob 3., 5., 7. in y4 10. uri. Ljubljanski Sokol vabi svojo članstvo. zlasti pa starše na viiladinSko svečanost v proslavo prazniki uedinjenja, ki jo priredi da-neroškem. Iz Novega mesta n— Kino »Dum« » Sokolskem doma bo predvajal dan in jutri, obakrat ob 20.1,1 ter v nedeljo ob 15.. 18 in 20.15 veliki zvoe ni film »Arsene Lupin* (Kralj vlomil^v) Predigra: Paramo,mtov zvočni tednik. Renertoar ^ ARODVEfl K fl^Pnil !«<"•* V IJITBUAM DRAMA Petek. 1 d^c^mbra .ib 15.: Robinzon ne sm? uw«fi Prpini<»ra Izv*>n Sobota. 2.: Turške kumare. Izven. Znižan-* cene NTed.jIia. 3 ob 15.: Sveta Ivgna. Izven. Znižane cen^ — Ob 20: "obinzon ne »uih umreti. Izven Znižane cen*. OPk«4 Petek 1 decembra: Mala Floramve. Izven Znižane cene Sobota. 2 : ?toji. $toii Ljubijan'ca. Premi** ra. Izven Nedelja. 3 ob 15: Havajska roža. Izven Znižane cmi. - Ob 20.: Pikova dama Gostuje tenor P«»tei Kajčev. Izven ★ Drama upriitori danes ob 15 prvii* izredno občuteno in prisrčno ' sni--' umr^i« Po ovoji »zvrstni vsebini j? d-Mo prav tako primerno za mladino, kakor turi? za odrasle To de!,-1 nrnv za prav roman pisatelja znamenitega Robinzona Daniela Defoeja. kateremu je bil ukraden rokopis. Robinzona, a mu sa r-1 d"ra pozneje po čud nih potih našla in zopet vrpila Delo se bo izvajalo le 'zven abonma a Zato opozarjamo na prpmiero tudi naše stalno gledališko občinstvo. Salve smeha ie vzbudila pri vseh dos->.la-niih uprizoritvah burka jT.irške kumare«. Nosilci glavnih uIo<_>: era M-»dvedova. aa Mira Danilova, ga Vida Juvanova. era Nablocka. dalje 23 Cp*r»r. Kralj. Zjlezn;k. Lipah, so izvrstni. Režira prof S-st. Valjaj3 znižane dramske •ene Predstava bo jutri zvečer. V Tijardovitevi opereti Mala Floramve«? costuip nocoi ob 20. Dubai'"c iz Zn«ri>ba Vsa ostala zasedba kakor običajno. Opereta ie izvrstna ter izredno priliubliena. kar do-kaz.ije veliko število vedno dobro obiskanih hiš pri* tej predstavi. Veljajo znižane cene. ftENTJAKnK«KO (JLFDALISC.F Mf»lni rtom. Sobota. 2.: Deseti brat. Nedelia. 3. ob 15.: D «eti brt«» * Opozarjamo na sobotno večerno in nedeljsko popo1dan>ko predstavo narodne iffre »Deseti braf« v Šentjakobskem gledališču Krasen iezik. lepa scenerija in petje nar ) i-nih pesmi so dika te naše narodne isre. Pri predstavi sodduie celotni ansambel šentjakobskega gledališča. Vstopnice se dobe od petka dalje od 10 do 12. in od 15. do 17 ori blaaaini v I. nadstropju Mestne«a doma Vabimo cenjeno občinstvo, da si kupi svoje prostore že v prednrodaji. ker so biit vse dosedanja predelave do večini razprodane. Mariborsko sledališČP Petek. 1 decembra ob 15.: Akademija Sokola - matice« - Ob 20.: Deseti brat Slavnostna prestave Sobota, 2.: D«seti brat. A. Nedelja, 3. ob 15.: Pastirček Peter in kra".i Briljantin. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20.: Rože v snegu. Znižale cene. Petek. 1. decembra. LJUBLJANA 9: Šolska ura: Proslava narodnega praznika (I drž. real. gitnn.) — 10: Radio - orkester, vmes jugoslovenski vnkal-in vložki na pioščah. — 12: Govor direktorja pošte dr. Tavzesa. - 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče — 17.25: Proslava uedinjenia za inozemstvo (Francoski krožek). — 18.15: Proslava uedinjenja za inozemstvo (Angleški klub). _ 18.30: Predavanje >.Narodne odbranet. — 19: Sokolstvo. _ 19.30: Izleti za nedelio. — 20: Novinarski koncert. — 22: Čas, poročila. — 22.20: Prod akcija II. in III dejanja Tijardo-vjreve operete .Mala Floramve?. BEOGRAD 16: Narodne pesmi. — 16.30: Orkester. — 19.30: Patriotiena spevoigra. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.45: Ciganska godba. - ZAGREB 12.30: Plošče. — L: Koncert tamburaškega zbora. — 19.30: Prenos programa iz Beograda. — 22.15: Jugoslovenska glasba. — PRAGA 19.40: Bariton in saksofon. — 19.55: K proslavi jugoslovenskega narodnega praznika. — 20.05: Slavnosten koncert Češko-slovaško-jugoslovenske Lice — 20.40: Nova jugoslovenska lirika. — 21.10: Orkestralen koncert jugoslovenske glasbe. — BRNO 19.55: Prenos vsega programa iz Prage — VARŠAVA 18.20- Lahka glasba. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Plesna mu-zika - DUNAJ 11.30- Orkester. - 17.15: Violinski koneert — 19: Lahka godba. — 20 45: Koncert dun^^k^h simfonikov — 22.15: Plošče. — BERLIN 20.05: Prenos .programa iz Kiinigsberga. — KOENIGS-BI-RC. 20.15: Orkestralen koncert - 21.30: Recitacije. — 22.30: Lahka glasba. — HUEHLACKFR 20: Drohtine iz sodobnosti. — 21 10: Plesn: orkester - 23: Nočni koncert. — BUDIMPFŠTA IS 40: Klavirski koncert. — 1°30: Prenos opere iz gledališča. — 22: Konceri ciganske kapele. Sobota. 2. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Ča*. plošče. — 18: Reprodu-eirana moderna plesna glasba, stanje cest. — 18.30: Zabavno predavan ie — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Zunanjepolitični pregled — 20: Radio - orkester, vmes po j p sev.lalmke ? spremljevanjem kitare gdč Mara. - 21 • Fantje na vasi. — 21.30: Čas. poročila. — 2150: Radio - orkester in radio jazz. BEOGRAD 17.30: Operne arije. _ 19.30: Violinski koncert. - 20.10: Mc-šan program. _ 22.15: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Lahka godba or keslra. — 20.15: Pevski koncert. — 21.15: Lahka godba. — 21.45: Ples. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 22.15: Koncert na dveh klavirjih. — 20.40: Mešan program iz Bratislave. - 22.15: Lnhka glasba. — BRNO 19.25: Godba na pihala. _ 22.15: Stara Komorna glasba. — 20.40: Program iz Prage. - VARŠAVA 18.20- Koncert solistov. — 20: Večer lahke glasbe. — 21.20: Chopinov« klavirske skladbe. _ 22.15: Plošče. — 23.05: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Orkester. — 15.40- Koncert orkestra mandolin. — 20: Prmos večera dunajskih umetnikov. — Plošče. — BERLIN 20 05: Orkestralen in pevski koncert — 22.30: Koncert d jnajskili plesnih simfonikov.— KuNIGSBERG 20.10: Slušna igra. — 21.30: Komorna glasba. — 22.30: Plesna m.izika na ploščah. _ MOIIL-ACKER '20.10: Mešan koncertni program. — 22.45: Lahka glasba na ploščah. — 23.15: Zabaven program. — 24: Nočni koncert na ploščah. - BUDIMPFŠTA 17.30: Mai B. M & Predaiič »Reka-? izdelki vodijo to sezono. tudi xBeka-< Vam pripravlja nova presenečenja. Pišite takoj po katalog revijo »Vse za zimo« in novi cenik ter prospekt za oblačila »Šport ui moda«, ki izide dne 8. decembra. Ljubljana, ŠELENBURGOVA ULICA 6 OD PEKLENSKIH MUK DO ZDRAVJA POTOM TOG AL TABLET Toga! tablete so sredstvo, v mnogih slučajih preizkušeno proti: revmatizmu. ishiasu, pro-tinu, hripi, živčnim bolečinam, glavobolu in boleznim prehlada. Togal deluje dobro in je neškodljiv za želodec in ostale organe v predpisanih dozah. Togal pomaga. Poskusite tudi Vi Togal tablete* Poskus bo tudi Vas uveril. Togal pomaga izločevati sečno kislino. Dobiva se v vseb lekarnah. Odobr. S. br. 17661 od 3. decembra 1933. Današnji številki so priložene položnice za one poštne naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da plačajo naročnino za zadnji mesec leta po možnosti takoj prve dni decembra. Ako pa kdo dolguje še zaostanek, naj blagovoli poravnati tudi tega, da ne bo za letos na naročnini nič ^eč dolga. Cenjeni naročniki naj blagovolijo upoštevati, da je to potrebno upravi lista j za zaključitev knjig in sestavo letne bilance; je pa tudi v interesu naročnikov samih, da si tako ohranijo pravico do »Jutrovega« zavarovanja za primer smrtne nezgode v znesku 10.000 dinarjev. Hkrati prosimo tudi naročnike pO' nedeljskega »Jutra« in revije »Življenje in svet«, da poravnajo vsi, ki so prejeli v tem tednu položnice, naročnino, ki odpade nanje do konca leta. — Upravni-štvo »J u t r a«. Aloocratine —=§ deluje naglo pri vseh vrstah bolečin: migreni, nevralgiji, živčnih bolečinah in menstrualnih težkočah Dobiva se v vseh lekarnah. Izdeluje: E. LANCOSME, PARIZ Ogl. reg pod br. 19.S76 od 30. okt. 1933. ♦ Vojaške vesii. S kraljevim ukazom je imenovan kapetan fregate Mate Maruši? za vršilca dolžnosti pomočnika pomorskega arzenala Up-okojeni pa so: žandarme-rijski kapetan drugega razreda Franc Tič, nižja vojaška uradnika Jožko Škerlj in Iv Bukovnik in intendantski podpolkovnik Vilko Fnks ♦ Upokojitev v železniški službi. Na predlog ministra za promet ie trajno upokojen Ernest Kovač, višji prometnik direkcije državnih žeeznic v Beogradu. ♦ Promocija. Včeraj je bil na zagrebškem vseučilišču promoviran za dostor.ia prava g. Vitko Modic. žandarmerijski kapetan T. stonn!e na službovanju v Zagrebu, čestitamo! ♦ Napredovanje. Napredoval je v VTI. skupino vršilec dolžnosti direktorja držav, ne tekstilne šole v Kranju profesor g. dr. Franjo Kočevar #«■»»* m ?> B-a a n ws ■ e m s o 91 g | Pri božičnem nakupu H ■ * B damskega plašča in obleke globoko f 0 znižane cene. J | LUK I Č, LJUBLJANA I S * | Stritarjeva ulica petnajstletnici uedin-jenja 1. decembra, člani društva se bodo zbirali med pol 17 in 17. pred Prelogovo hišo (bivšo Naroden kavarno) v Gosposki ulici. u— Hubadova pevska župa poziva včlanjena ljubljanska pevska društva, da se udeleže manifestacij-skega obhoda, ki bo v petek 1 decembra ob 17 s Kongresnega trga Zbirališče pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici ob 16.45. u_ Ciril Metodova družba v Ljubljani poziva člane ljubljanskih podružnic, da se v čim večjem številu udeleže manifesta cijskega obhoda 1 decembra ob 17. u_ Mornarska sekcija Jadranske straže vabi vse bivše mornarje na širši sestanek ki se bo vršil 2 t. m ob 20 v društvenih prostorih pri »šestici«, Tyrševa cesta Udeležba v čim '-ečjem številu zaželena Na dnevnem redu: nredavanje, nriiave član stva v ustanovljene odseke. Odbor. Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj diutra) dosežete normalne lahkotno izčišfenje, če »;airele prejšni »eier 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-io se v vseh lekarnah. -Vsebina škatlice po Din 8 — zadostuie ia 4 do 6 krat. Odobreno od Ministar soc politike in narodnega zdravja San oddel. S Br 12258 od 12. julija 1932. u_ Jezdni odsek Sokola III. poziva vse člane, da se udeleže današnjega sprevoda v počastitev zedinjenja Udeležba strogo obvezna, zbor v svečanem kroju ob pol 16 v artiljerijsk: vojašnici. u_ Korošci! Danes vsi na manifestacij ski obhod! Zbirališče od 16 ure najprej pred trgovino Novak na Kongresnem trgu u_ Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavi-je poziva vse članstvo in pripadnike stanu, da se polnoštevilno udeležijo današnjega manifestacijskega obhoda v proslavo petnajstletnice zedinjenja. Zbirališče ob »Zvezdi« pred nunsko cerkvijo. Aem Pistjjanska blatna kompresa »Gamma«, največji umetnik v , zdravljenju revme, isiiiasa na domu. Prikladna za vsak del telesa. Dobavljiva v vsaki lekarni. Informacije: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. • 9 tM pecntti Zelo draga je bolezen. Zelo drago je vse, kar zmanjšuje delovno moč in vir dohodkov. Poceni je ono, kar povečava odpornost zoper bolezen in kar dviga delovno moč. To dela Ovo-maltine. Ona dovaja telesu vse one snovi, ki so potrebne, da ostanemo zdravi, krepki, elastični in živčno močni. SE PRODAJA POVSOD. u— Zveza Jugoslovanskih srednješolski!! združenj »Preporod« priredi dne 3 t. m. on 10. dopoldne pod okriljem ZKD oretivan f o postanku sveta. Predaval bo 2. oroi. Do1 žan Fran. u— Društvo »Tabor« vabi svoje čla.nstvi in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo danafnjega sprevoda. Zbirališče ob pol 5 popoldne pred nunsko cerkvijo na Kon grešnem trgu. u_ V društvu »Soča« bo v soboto 2. t. m v salonu pri »Levu« ob pol 21 predava predsednik SPD dr. Josip Pretner o turi ki jo je napravil po planinah Južne Srbi je od Peristera do šar-planine ob grški albanski meji. G. predavatelj nam bo ne It z besedo, temveč tudi s slikami (88 diapo zitivov) prikaza1 Južno Srbijo nad vse žive »Scčani« in prijatelji društva »Soče«, ne zamudite te lepe in ugodne prilike Vstoi vsem prost. u_ So.kol štepanja vas priredi v nedelji 3. t. m. ob 14. predavanje o temi: Vloga 11-pomen kmetijstva v našem narodnem go spodarst vu. Predaval bo g. dipl. agronoir Jamnik v Sokolskem domu. Y a 8*1*11 j tež? pri dinarju! ZA TUJE ZNAMKE ne plačujte več nego za domače, ker niso NIČ BOLJŠE ampak le MNOGO DRAŽJE. Zato čistite vaše čevlje ved* no le s priznano najboljšo »1 ILI HBtl A« terpentinovo kremo. 12236 KLOBUKE za gospode samo v najnovejših barvah in oblikah, ter razne športne in zimske čepice Vam nudi dobro založena TRGOVINA KLOBUKOV IN CEPIC Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg 14 Sprejemajo se klobuki v popravilo. Solidna postrežba. Nizke cene 12156 u_ Ljubljanskega Sokola je zadela spet težka izguba; neizbežna usoda mu je iz vrst iztrgala brata Alojzija Ciubo, ravna telja Mestne elektrarne v p Bratje in se stre. ko vam javljamo to žalostno vest vas obenem pozivamo, da se pridružite društvenemu odposlanstvu, ki bo blagopo kojnika spremilo na njegovi zadnji poti žalni sprevod se bo vršil v soboto 2. t. m ob pol 3. izpred hiše žalosti v Dalmatinovi ulici št. 1., kjer se tudi zberemo Obleka civilna in znak. Blagopokojniku časten spomin! u— Tarzan. Film, kakršnega še ni prinesla niti ena ekspedicija v osrčje Afrike V tem delu srečamo vse, o čemer pripovedujejo razni potopisci Mnogo je stvari, ki jih doumemo o tej skrivnostni zemlji samo tedaj, kadar jih vidimo na platnu kakor so se dogajale v resnici Lahko mir no trdimo, da je to edinstven film o Afriki, v katerem so ljudje glavni akterji To delo nam nudi mnogo zabave in mnogo pouka Razbistri nam pojme o osrednji Afriki in njenem življenju. Film zatorej zasluži, da si ga ogleda vsak. Predvaja se v Elitnem kinu Matici. u_ Aljaska. Malo nam je poznana ta zem tja Raziskovalci sami si še niso na jas nem o njej Reiki prodro vanjo Podrobne je znana je morda samo nekaterim redkim iz plemena Indijancev in Eskimov, ki pa no svoji tradiciji čuvajo skrivnost o boga stvu in krasoti te zemlje. Vendar pa je noga neizprosnega raziskovalca posegla v neznano Skupina drznih raziskovalcev je z zvočnim kino-anaratom prodrla v skriv aost.no zemiio Prišla le do kraja, kjer na Isoče vnlkanov moti mir večnega ledu in •snega Tu so snimal' svoje najboljše po ■snetke ter so jih 'menovali zaradi večnega zemeljskega ognja »Goreči sneg« Film r r.em se bo predvajal v soboto v Elitnem iinu Matici kot program ZKD Za ta film ne veljalo cene 3 in 5 Din. ampak običajne "ene ZKD u_ ZKD skrbi za zdravje in dobro voljo 'Jlede na to dejstvo si je za današnjo pred •trok Nihče naj z darom ne odlaša, vsak io naj daruje takoj da se bo moglo čim irej spor*>čiti skrbnim materam da ois> '.aman hodile na soeiamopolitični urad. d* liso zaman nrosile v Imenu svojih malčkov 2 In 3 t m boste nokazali svojo dobroti n razumevanje za uboge otrobe u_ Vajenski dom v Ltpičevi ulici št 2 nekdanja šentpeterska vojašnica) prired lanes ob 9 30 proslavo 15 letnice osvobo ienja Prireditev s primernim programon se bo vršila v domu samem Slavnostni go vor bo imei predsednik Obrtniškega dru Stva obč svet g Josip Rehek, na kar sle ie razne točke sporeda Ob 17 se vajene udeleže manifestacijskega obhoda. Zbirali šče ob 16 30 v zavodu u_ Pevsko društvo »Sava«. Pod okriljem ZKD se bo vršilo 2. t. m. ob 20 predava nje. Predaval bo sodnik g. dr Bajič Sto jan o temi: Osnove socialnega življenja v društveni sobi, Mesarska c. 4. Predava nje je aktualno in zanimivo, zaradi česai vabimo občinstvo. Vstop prost. u_ Vse gospodinjske pomočnice, ki se zanimajo za svojo stanovsko-strokovno izo brazbo in za poučne tečaje, se vabijo na predavanje, ki bo dne 3. decembra ob 17 v šelenburgovi ulici 7-1. u_ Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola priredi danes v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) proslavo zedi njenja za sokolsko mladino. Na sporedi' nagovor br. staroste, deklamacije in »Pie bujenje«, alegorična igra v treh dejaniih Začetek točno ob 16. u_ Miklavževanje Sokola I. se bo vršilo v torek na Taboru ob 4. popoldne za deco zvečer ob pol 9. pa za odrasle s plesom Darila se sprejemajo na dan prireditve ae pretrgoma med 10. in 12. ter med 14. in 20 v garderobi članic, vhod nasproti vojašni ce. Vstopnina za popoldansko prireditev sedeži po 5 Din, stojišča obnosno za decu po 1 Din. za veečrno prireditev je vstop, nlna 6 Din za osebo. Vabijo se vsi brat.it in sestre ter Sokolstvu naklonjeno občin stvo u_ Ljubljanski trgovci tekmujejo v o aranžmanu Miklavževih izložb. Ena Izmed najlepših je izložba tv. Ludv. Baraga v nebotičniku, kjer se zbira mnogo mladih in starih radovednežev. u— Najlepše in najcenejše Miklavževo darilo za naše male je knjiga. Veliko izbiro lepih pripovednih knjig ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici 3. u_ Sv. Miklavž sporoča, da se bo oglasil v torek 5. t. m. ob 8. zvečer tudi v gostilni »Kolezija«. Starši, pripeljite svoje otrokp iz okolice v te prostore u_ Senzacija za Ljubljano je razprodaja oddelka za gospode pri tvrdki A Šinkovec nasl. K. Soss. Opozarjamo na in-' serat u_ Prihodnja plesna vaja SO Preporoda bo v soboto v Trgovskem domu Začetek točno ob 8 Policijska ura bo v soboto izjemoma podaljšana Na razpolago bo z vse mi dobrotami založena okrepčevalnica. Na programu bodo tudi zanimive družabne igre z nagradami Ples bo vodil plesni mojster g. Jenko Igral bo jazz Ronny. u_ Drevi »Plesni večer nadaljevalnem tečaja« Jenkove šole v Kazini. «Ronn? jazz« Po vaji pa vsi na novinarski n'es V nedeljo popoldanski tečaj V ponedeljek novi začetniški tečaj. Posebne plesne ur* dnevno. JUCOSl IZDELEK Čuj, kaj možiček PALMA ti pov£; Da. le podpetnik PALMA je za tel Elastičen le z njim te tvoj korak, v trpežnosti noben mu ni enak; ne shodi se. kot nov je in brez' hibe, če v njem si vzpei se na na najviše hribe. Dobiš iih orl vsakem čeviiarju. u_ Javna dražba. Dne 2. t. m ob 9. uri se bo vršila v skladišču mestnega načel stva na Jegličevi cesti št. 10 javna dražb« zarubljenih premičnin CE BOLUJETE NA ŽELODCI črevesju ali morda na jetrah, žolču, mehurju ali ledvicah, boleznih presnove (gihtu in sladkorni bolezni), ni pametno bolezni zanemarjati, ker si bote z odlašanjem nakopali le dolgotrajno, pa tudi življenju nevarno bolezen. TU KORENITO POMAGAJO ROGAŠKE SLATINE. Pijte jih redno in dosledno vsak dan in zdravje se Vam bo kmalu samo od sebe vrnilo ROGAŠKE SLATINE pospešujejo tek, urejajo prebavo, pomlajajo kri in utrjajo zrahljano zdravje. 266 KONCERT danes popoldne v slaščičarni in kavarni Petriček, Aleksandrova c. Sveti Miklavž, mož dobrote poznane tako je udaril na veliki zvon: Slaščice cenene in skrbno izbrane pripravlja najboljše vam le PeliconI Miklavževanje Sokola I. na Taboru v torek, dne 5. decembra t. 1., za deco popoldne ob 4. uri — za odrasle ob pol 9. zvečer s plesom. Priznano odlična ščetkica za zobe. Dobiva se povsod. Krznarstvo KENK Ljubljana, Židovska ulica 3 VELIKA IZBERA VSAKOVRSTNEGA KRZNA PO NAJNI2JIH CENAH. -iuoc.o zfcuaeomh in avt. nameščencev priredi skupno z bančnimi uradniki svoj MIKLAVŽEV VEČER jutri od 20. do 2. ure zjutraj v restavracijskih prostorih Zvezde. Vabimo vse trgovske, bančne in privatne nameščence. Darila se sprejemajo istotam od 16. do 20. ure. Med. univ. dr. A H ČIN M. LJUBLJANA, PRIVOZ 30. Ordinira od 2. do 4. ure. Telefon 36-24. Vsaka pametna in odlična dama uporablja za vsakodnevno intimno in za-aesljivo nego čistosti v šolniku kopališča Lschl pridobivano blagodišečo sol za izpiranje Isla-izplakovalno sol. (Isla Sptil-salz). Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: Para-^elsus k. d., Zagreb 3. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. fe^JsKIDOfl Tel 33-87 Danes nepreklicno zadnjikrat GITTA ALPAR in Max Hansen v prekrasni opereti KRALJICA SRCA Dopolnilo najnovejši zvočni tednik. Predstave samo danes ob 3., 5., 7. in 9. uri. PRIDE! JOSEPH SCHMIED PRIDE' V soboto! PESEM SVETA V soboto- Iz Celja e— Proslave 15letniee uedinjenja. Sokolsko društvo je priredilo snoči na predvw?r državnega praznika, svečano akademijo v Mestnim gledališču ki je bila zelo dobro obiskana in ie izvrstno uspela. Mestno na-čelstvo v Celju in županstvo okoliške občine ^ta pozvala hišne posestnike. da razobesijo lanes državne zastave. Danes ob pol 11. dopoldne bo v Sokolskem domu v Gaberjj društvena proslava praznika uedinjenja. ob 15. oa bo priredila podružnica DJO v mali dvorani Narodnega doma obrtniško proslavo prvega decembra Ob 18.30 bo svečana ba-klada po mjstu, ob 20. pa se bo pričel v v-diki dvorani Celjskega doma vokalno - instrumentalni koncert Celjskega pevskega društva »od vodstvom dirigenta g. Šegule. Ta koncert bo dostojno zaključil svečane proslave prvega decmbra. e— Otroški vrtec- okoliške deške narodne šole v Gaberju bo priredil s pomočjo podpornega drjštva za revna otroke v Gaberju v nedeljo 3. t. m ob 15. v telovadnici okoliške deške šole Miklavževo obdaritev za revne otroke. e— 0 tehniki mazanja in impregniranja smuči bo predaval v soboto 2. t. m. ob 20. v risalnici nifčariske šole v Celju g. Boris Režek iz Liubliane e— Kino Union Danes zaprto. Jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Luana. rajska ptica« in zvočni žurnal. Iz Mariš^ra a— Pozivi k proslavi zedinjenja. Maistrovi borci se bodo zorali za mamiestacijski sprevod ob 17.30 pred vojašn.co Kralja Aleksandra v Melju; Viteške čete NO pred Narodnim domom ob 17. in ne ob 18. uri. kakor je bilo prvotno ia.vfjeno. — So k j sk., proslava bo ob 11. dopoldne v Narodnem domu. Razen slavnostnega govora in zaobljube novega članstva je na sporedu tud. razdelitev diplom. Sodeloval bo pevski zbor učiteljiščnikov pod vodstvom prof. P?..oria. Vsa marjborska nacionalna društva in ostala javnost se pozivajo, da se v čim večjem številu udeleže nocojšnjega manifestacijske-ga sprevoda. Zbirališče vseh udeležencev bo ob 17.30 pred vojašnico Kralja Aleksandra v Melju, od koder bo odhod točno ob 18. Sprevod bo šel po Meljski cesti, Aleksandrovi cest;. Gosroski ulici čez državni most na Kralja Petra trg. dalje po Frankopanov. cesti do inženierske podčastniške šole, od tod pa mimo vojašnice Vojvode Putnika in vojaške boln šnice do vojašnice Vojvode Mišiča, kjer bo razhcd. Godbi poštnih uslužbencev m S!ovenskega obrtniškega društva se zbereta že ob 17. uri na dvorišču Narodnega doma. V Studencih bo danes svečana služba božja ob 9.. nato pa bo skupna šolska proslava praznika uedinjenja v Sokolskem domu Po končani svečanosti bo istotam zaobljuba novega sokolskega članstva. — Vsi rezervni častniki se morajo obvezno udelež ti danes dopoldne ob 11. svečane službe božje v uniformi ali v civil-u. Zvečer pa nai se vsi člani pododbora URfOfR udeleže tudi proslave Narod-ne odbrane v unionski dvorani ob 20. a— Opozordo kmetovalcem. Občina Ko-šaki t. tukajšnja podružnica Kmetijske družbe vab ta vse kmetovalce na sestanek, ki bo v nedeljo 3 t m. ob 10. dopoldne v krče-vinski šoli v Tomšičevem drevoredu. Predaval bo veterinarski referent g. dr. Zupane o racona ni prašičereji.' V zvezi s tem bo tudi razorava o nakupovanju in prodaji kmet iskih pr delkov s pomočjo tukajšnjega sklad šča I rretMske družbe. Z ozirom na to. da se bodo ob tej priliki tudi določile cene posameznim pridelkom, je polnoštevi'na udeležba vseh kmetovalcev mariborske okolice zaželjena in notrebna. Z Jesenic s— Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubi ja ne prired' dne 3 t. m ob 20. koncert v »Krekovem domu« Na sporedu so moder ne zborovske skladbe Dirigira Kristo Per ko. Cerkven' zbor »Slavca« pa bo istega dne pri sv maši ob 10. dopoldne pel v župni cerkvi novejšo slovensko mašo, ki jo je uglasbil g prof Tome. Cerkveni zbor 'odi pevovodja 1. Rupnik. Vsem lju biteljem moderne glasbe toplo priporoča mo ucle.ežoo obeh nastopov Predprodaja vstopnic v prodajalni »Krekovega doma«, v traf ki Ruter. v kinu »Radio« ter zvečer pri blagajni s— Klub jugoslovenskih akademikov iz T-sfa. Gorice in Istre v Ljubljani uprizori v nedeljo. 3 t m ob 20 v Sokolskem do mu revijo: »Glas od doma« pod vodstvom režiserja g F Delaka. Na to svojevrstni prired tev primorskih akademikov občin stvn n*'»vlii,.'n»,f» vabimo Gd SO&clmjl & ugodju. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATEf? postrezi s pristnim BERMET-VINOF Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pr MARINKO V. SRHMSKl KARI .OVCI Najizvrstneiše rdravilnr vinr 7 Fruške got Pridnim oironom b Svet Miklavž prinesel knjigo s slikami: tane samo Din lo.—. arnf« -i' •»'• ">mv fflNA IN DOM« Ljubljana, Dalmatinova 10-J. 12009 Danes se lahko iznebite vsakršnih bolečin, bodisi ušesnih, I zobnih, neuralgije ali bolečin, j povzročenih od prehlada. Aspirin tablete jih odpravijo. Njih j zaščitni znak je Bayerjev križ. Brez skrbi vzemite! Ne škodijo Vam! ASPIBIN tV/V Ponovni dvig tečaja obveznic za vojno škodo Zadnje dni se je tečaj obveznic za vojno škodo na naših berzah ponovno znatno dvignil. Doseženi so bili tečaji, kakršnih ne pomnimo že od srede novembra 1931 Na zagrebški borzi so se včeraj obvezrce za vojno škodo trgovale že po 282 in 2$t, v Beogradu pa se je tečaj povzpel ce'o na -88 50, nakar je popustil na 285; na konen borznega sestanka pa zopet ni bilo blaga izpod 287. Hosa. ki jo beleži ta naš najnonuiarnej-ši državni papir traja že dalj časa. Ze ia-ni smo proti koncu leta zabeležili znaten dvia teb obveznic, ki so se ob sonca leta naj poklonim svojim očem ? Nove naočnike s stekli Dobava ee po vfpJi bo-l.-Sih •vpt!6n:h tnrovi nah Obš:-en projekt »PuiVt.i1 4fK>» Wt-"'■a^in pn Oa-I />• f« J-na »" M PavUvvV. ?"np'r im» zflftmptitv o za Jnrnslari-in. Beojr"^ Ml! P-fl^T-iiVi 9. — P.nš- pr. 411. ir V z Jugrfa k d Gajev* 32 CSIas je res.str pod 5 bt 3407 od I H! lOjl^ Gospodarstvo Konferenca zbornic in trgovskih združeni V nedeljo in ponedeljek se je vrši.a v Beogradu konferenca vseh trgovsko-indu-strijskih zbornic (razen podgoriške in du-brovniške), ki so se je udeležili tudi predstavniki obrtniških zbornic iz Beograda, Zagreba in Skoplja. Navzoči so bili vrhu tega delegati Centrale industrijskih kor-poracij ter zagrebške in ljubljanske Zveze industrijcev. Konferenca je razpravljala o najnovejših davčnih zakonskih predlogih, ki jih je po dvodnevnem zasedanju v podrobnostih proučila. Izdelane so bile obširne spomenice za vsak zakonski načrt posebej, v katerih je podrobno utemeljeno stališče trgovine, obrti in industrije. Udeleženci konference so bili v torek sprejeti od trgovinskega ministra dr. Ilije šumenkoviča, pri katerem so ostali v razgovoru eno uro, nato pa od finančnega ministra dr. Gjorgjeviča, ki je z njimi razpravljal dve uri. V torek in sredo pa se je vršila v Beogradu konferenca predstavnikov trgovinskih združenj iz Beograda in Ljubljane, Zagreba. Novega Sada, Osijeka, Sarajeva ter predstavnikov državne zveze gostilni-čarskih združenj in zveze avtobusnih podjetnikov, na kateri so razpravljali o novih zakonskih načrtih. Sestavljena je bila v smislu iznešenih zahtev resolucija. Ude-eženci konference so bOi nato sprejeti pri ministrskem predsedniku dr. Srškiču. dvignile na 250 Din Spomladi bo obveznice za vojno škodo zopet popustile in je tečaj sredi marca popustil na 177—180; šteli julija se je znova povzpe' preko 200 in Je 19 avgusta dosegel 250 Din. Po kratki reakciji, pri kateri je tečaj zopet popustil na 228. se je znova začelo dviganje, ki z malimi presledki traja že nad tri mesec«. V borznih krogih sedaj govore, la se bodo te obveznice povspele na 300 Din In celo Se viš^e. Vsekakor je opažati, da za^enst?! načrt za spremembo načina amortizacije teh ob. veznic ni neugodno vplival na gibanj.; tečaja, če-rav se naj v smislu tega uače'a ukine obvezna amortizacija po n-om na!ni vrednosti (1000 Din) z žrebanjem, ta^o da bo država v bodoče lahko izvršila amortizacijo tudi z odkupom na borzi. V borznih kregih računajo, da to vsakoletni očkup znatnih količin teh obveznic ugodno vplJval na tečaj, zlasti ker cenijo koliJiio tth obveznic, ki reflektirajo na trgu le na okrog 30 milijonov Din, čeprav jih Je v celoti v premetu za nominalnih 4'/2 milijarde (doslej je bilo vsako leto a.mo.-rtzi-ranih z žrebanjem in "i'i izplačilu po cout.. nali za 20—25 milijonov teh obveznic) Dočim so bile doslej z žrebanjem amo-t'-zirane večinoma obveznice, ki so v trlnih rokah, se bodo z novim načinom žrebanja z odlokom na borzi vzele iz prometa le obveznice, ki fluktuirajo na trgu. Vrhu tega Po država v primeru, da ostane v proračunu dosedanji kredit za amortizacijo v višini 20 milijonov Din, lahko amortizirala skoro 4 krat toliko obveznic, kakor sel«i.1 t izplačilom izžrebanih obveznic po lOUu Din. Očividno se v borznih krogih ocenjuje gornji moment višje, kakor pa. zmanjšana povprečna rentabilnost zaradi odpadlt-možnosti dobička pri amortizaciji, ki je do-s ej obstojala, ko je država izplačevala Izžrebane obveznice po 1000 Din. Vrhu tega pa je treba upoštevati še okolnost, da po novem zakonskem načrtu znatno pomnoži število dobitkov (od 188 na 692 na leto). Posamezni dobitki bodo sicer manjši, toda skupna vsota dobitkov bo višja; doslej je znaš-ala povprečno.5,250.000 Din na leto (eno leto 3.500.000 Din, drugo pa 7,000.000 Din), v bodoče pa naj se vsako leto brez razlike izžreba za 6 milijonov Din dobitkov. Enostavno izgleda in vendar je zelo težavna in komplicirana — namreč izdelava dovršene žarnice. Stalna znanstvena raziskovanja, ogromne strojne naprave, dolgoletna izkustva in najnatačnejša kontrola se pokaže učinkovito v velikem svetlobnem efektu in ob mali porabi toka ekonomične žarnice. Ekonomično razmjerje med porabo toka in svetlobne moči je pravi znak moderne Tungsram žarnice. Kupuje torej v lastnem interesu rrtrn vpet? = Osrednja organizacija za izvoz le«n. V ministrstvu za gozdove in rudnike bo prihodnje dni konferenca med zastopniki tega ministrstva in zastopniki trgovinskega ministrstva o ustanovitvi osrednje organizacije za izvor, lesa iz vse države. Na konferenci bodo sestavili načrt zakona, ki naj omogoči ustanovitev te organ5" c^e z aktivnim sodelovanjem države. 30. novembra. Po včerajšnji oslabitvi se je dolar danes na zunaniih tržiščih zopef dvignil, in sicer v Curihu od 323 na 330. Tudi na l jubi lanski borzi je deviza Nevyork danes notirala višje. Vzporedno z dolar jam *e je dvignil tudi angleški funt (v Curiha od 16.975 na 17.05). Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu trgoval po 9.15 (v Zaerebu po 9.0850. v Beogradu po 9.10 in 9.05). Vojna škoda je bila po včerajšnjem znatnem dvigu nadalje čvrsta in se je trgovala po 282 in 284 (v Bao&radu celo po 288.50 in 285). za december pa po 2S2 in 285 (v Beogradu po 289 in 284). Tudi begluške obveznice so bile nadalie čvnste in ni bilo bU-era izpod 41. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2302.03 — 2313.99, Berlin 1304.58 _ 1375.38, Bruselj 795.52 -799.46, Curih 1108.H5 - 1113.85. London 188.04 - 190.24. Nevvvork S630.50 - 3658.76 Pariz 224.10 — 225.22, Praga 169.90 -170.76. Trst 300.85 - 303.25 (premija 28 5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.15. Turih. Pariz 20.2375 London 17.05. Nevvvork 330. Bruselj 71.7250. Milan 27.1850. Madrid 42.15. Amsterdam 207.90. Berlin 123.40, Duna; 58. Slookholm 87.80. Oslo 85.50, Ko-benhavn 75, Praga 15.33. Varšava 57.95 tteKti Zagreb Državni vrednote: Voin« škoda 284 — 286.za december 2S3.50 - 285, za t"-hmar - m.-.rr 285 bi.. 7"'n investicijsko 52 den., 4'Vo agrarne 28.50 den., 7ft;'n Blair 34 50 | do 36. 8°/o Blair 37 — :-9. 7% Drž. hi no te- I kam a banka 47 — 52.50, 6n'<. begluške 39 | do 41; binčne vrednote: Narodna banka i 3800 — 40C0, Priv- agrarna bnnka 250—260: ; industiiiske vrednote: Narodna šumska 40 do 50, Gntmann 100 — 135,- Šečerana Osijek 130 — 160, Trbovlje 100 _ 120, feis 30 bi. Beograd. Vojna škoda 28S.50, 285 zaklj., za december 289, 284 zaklj., 7°/o investicijsko 58.50 zaklj., 4° o agrarne 30, 29 zaklj., 6" o begluške 40.30. 50 zaklj., 7*'/o Blair 35 zaklj.. Narodna banka 3800 — 3900, Priv. agrarna banka 253. 250 zaklj. Dunaj. Državne železnice 1G.05, Trboveljska 14.60. AlDine-Montan. 9.20. Blagovna tržišča ŽITO + w inn.peg. 30. novembra Začetni tečaji: Pšenica: za december 59.75, za maj 64.375 "Jl julij 65.625 -I- Budinipeštanska terminska borza (30. nov.) Tendenca mirna, promet srednji. Pšenica: za marc 7.P5 — 7.96. za maj 8.05; rir Ti mai 8.00 _ S-02 MOŠKI, POZOR! Spolno slabost odstranite z uporabo neškodljivega sredstva za oltrepltev »La Eros« Deluje v vsalu človeški dobi s presenetljivim uspehom Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Din, močnejša 100 Din. — tJspeb zajamčen v nasprotnem slučaju vrnemo d=nar Havelkova ordinačni laboratof Praha 65 Nusie Božetechova ui. 10'35 J L. C. S. R. OBSTOJEČA TRGOVINA V ZAGREBU z reprezentativnimi lokalitetami v centru mesta, želi prevzeti zastopstva event. komisijsko skladišče za sledeče predmete: stare zastore, etamine in markizeta, po metru, posteljna pregrinjala, kokosove preproge, tkanine za pohištvo, gradle, povoščeno platno in vrhnje čevlje. Cenjene ponudbe, prosim, poslati na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »4.233«. 12256 O P Danes zopet otvorjena o o o restavracija in klet Za pristna vina, izborno kuhinjo in zmerne cene Vam jamčiva s svojo dolgoletno strokovno prakso in se priporočava. S o Rajko Zupan, bivši plačilni natakar. Rudolf Wand, bivši šef kuhinje. 12280 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem- in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, gospod -- • - ANTON KRIŽAJ ŽELEZNIČAR danes po kratkem mukapolnem trpljenju mirno v Gospodu zaspai Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 2. decemora ob 16. iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče na Po-brežju Prosimo tihega sožalja! Postojna-Jarenina, dne 30. novembra 1933. Žalujoče hčerke: IVA, učiteljska abiturientka, ŠTEFKA in MIKA. 12120 Največjo izbiro tiamskilt piaščev v cenah od 195 do 880 Din, otroške od 120 Din naprej nudi F. I. GORIČAR, LJubljana, Sv. Petra c. 29 Na zalogi tudi fini plašči za močnejše dame! Oglejte si brezobvezno! POSOJILO od 250—300.000.— Din se sprejme na objekt v vrednosti ca. 1,500.000.-— Din proti knjižbi na prvo mesto. Eventuelno bi se sprejela tudi knjižica »Bano-vinske hranilnice v Ljubljani«. Dopise prosim pod značko »Prvo mesto« na oglasni oddelek Jutra«. 12255 ; . ■-i,- ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob priliki smrti našega ljubega očeta, gospoda FRANCA KOSA preglednika finančne kontrole v pokoju se tem potom vsem prijateljem in znancem ter njegovim stanovskim tovarišem iskreno zahvaljujemo. Sv. Jurij ob ščavnicl, dne 29. novembra 1933. 12293 žalujoči ostali. •;. V. ... J/.V IKSEPIBAJTE V JUTRtJ" Brez posebnega obvestil« Terezija Zamolo sporoča vsem sorodnikom in znancem. da je njen iskreno ljubljeni soprog oče in tast, stari oče, gospod STANKO ZAMOLO gostilničar in posestnik 30. novembra ob 13.30 v 56. letu starosti nenadoma preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 3. decembra ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Sv. Lenart v Slovenskih goricah, dne 30. nov. 1933. Žalujoči ostali: Terezija ZAMOLO, soproga; Marija KOCJAN roj. Zamolo, hčerka; Alfonz KRIŽAN, zet; Koz.Ui.ja SEDMAK, Ada MOČNIK, Kati JUHART, sestre; Tea KRIŽAN, vnukinja, ter rodbini Zamolo in Lebar. L A\ VIIJ A* JUGOSLOVANSKA Z A V A P OVALNA BANKA I-.I t i S i. 4*»»|»o«ka ulica IS. telefon štev. 2171». £276. V uu« upnice ; lieograd. Aagicb, Sarajevo, O s i j e k, X o vi Sad in Split Iz življenja Hindenburg inspicira Amaconke Vsa nemška ženska športna društva so podvržena vojaški disciplini „Svet se podira" Car Nikolaj In Rasputin V Nemčiji živeči ruski pisatelj Mihael Pravdin je izdal napeto napisani roman »Svet se podira«, v katerem obravnava zadnje dneve ruske monarhije, posebno pa razdiralno ulogo, ki jo je imel pri tem koncu menih pustolovec Rasputin. Knjiga spada prav za prav v vrsto tistih pol znanstvenih pol literarnih biografskih romanov, kakršni so se ljudem v zadnjem desetletju zelo priljubili, in njegova posebna zasluga je ta, da odkriva razne zakulisne dogodke, ki so bili javnosti doslej neznani. Roman obsega dobo od dne, ko je Rasputin dospel v Petrograd (v začetku septembra 1914.), do njegovega umora v decembru 1916, a preko te dobe obravnava Je silovito dramo svetovne vojne, gledano z ruskega stališča, do 2. marca 1917, ko so je car Nikolaj odpovedal prestolu. Rasputinov vpliv je bil neznosen. Carico je imel popolnoma v svoji oblasti, a ta je vplivala spet na svojega moža. Tedaj je prišel škandal v moskovskem »Jaru«, ki ga Pravdin opisuje strogo zgodovinsko in zanimivo. Rasputin se je bil pojavil v tej restavraciji lahkoživega sveta z ne-ko zbo-rovodkinjo, ki je brutalno postopal z njo in se je z njo spri. Nato je začel piti sekt na vedra. Hipoma je skočil pokonci, si str-sal obleko s telesa in pričel popolnoma nag plesati, prepevajoč — cerkvene pesmi. Notranji minister Ščerbatov je poročal ČE BEREŠ TO, IZVEŠ... d« živi osem milijonov Poljakov izven mej poljske republike; da pridejo v Pragi dvojčki na vsakih 70 porodov; da bodo v Napoliju postavili spomenik poveljniku italijanskih čet v svetovni vojni, maršalu Diazu; da so otvorili v Long\voodu ne otoku sv. Helene v navzočnosti angleškega guvernerja Napoleonov muzej; da bodo v Moskvi prihodnje leto odkrili spomenik ogromnih razmerij Ljeninu. K:p bo iz kromovega jekla ter bo visok 60 m; da hranijo v londonskem Britskem muzeju najdaljše ljubavno pismo iz dobe kraljice Elizabete, ki obsega -HM) popisanih pol in 400.000 besed; da je bivši nemški cesar Viljem pred kratkim prisodil svoji soprogi Hermini naslov cesarice, ki ga doslej ni smela nositi; da bo Rusija prihodnje leto opremila 32 polarnih ekspedicij: da je v (Jahah (Aachenu) zasulo v premogovniku »Carolus Magnus« 18 rudarjev, k: jih rešujejo z ogromnimi težavami: da se je neki Rus, kakor poroča, moskovska »Pravda«, razporočil 118 krat ter se oženil stodevetnaistič; da uspeva jezuitski red najbolje v ameriških Zedinjenih državah, najslabše pa v Franciii; da je v Ameriki zaradi gospodarske krize močno padla cena starim znamkam; da jc v Washingtonu izšla statistika, ki se bavi s prohibicijo ter navaja, da je prohib'tivna vojna uničila 100 življenj, pohabila oOO paznikov, spravila v ječo ŠOO.OOO ljudi in požrla ogromne milijone narodnega premoženja. carju o rastočem protidinastičnem gibanju v Rusiji in pripomnil: »Seveda, če sme kmet v eni izmed prvih moskovskih restavracij nekaznovano počenjati škandale in se javno sklicevati na to, da je srajco, ki si jo je pravkar strgal s telesa, vezala carica sama, potem...!« Car je ogorčen pozval Rasputina. O tem sestanku poroča Pravdin: »Car je stal ob svoji pisalni mizi, naslonjen s pestjo nanjo. Rasputin je pohitel k njemu, a car mu ni podal roke. Ko ga je hotel Rasputin objeti, se je car umaknil za korak nazaj. In hipoma je Rasputin začutil, da izgublja vso svojo moč, ves svoj pomen. Nizkoten, bedast kmet je stal pred svojim vladarjem in vladar je samo vprašal: »Kaj si storil v Moskvi?« Rasputin je čutil, da mu postajajo noge slabotne. in je zajecljal nekakšen odgovor: »da ni svetnik... da je navaden, grešen človek... nalašč so ga bili opijanili...« Car je gledal molče v te vodeno modre, nemirne oči, ki so se sedaj ozirale prestrašeno, nepokojno naokrog, strahopetne oči nizkotne kreature. Potem je videl vso neotesano, grobo, čokato postavo, svileno rusko srajco, ki so jo bile izvezle ljube roke. Ta pogled in misel na carico sta mu bila neznosna. Dejal je eno samo besedo: »Ven!« Toda Rasputin je kmalu spet splaval na površje. Carica se je zavzela zanj iti pregovorila carja, da mu ni samo odpustil, temveč da je še bolj poslušal njegove svete, češ da je edini človek v Rusijr, ki um je vdan. In tako je ostal tako dolg.-* car- i jev svetovalec, da je postalo prepozno, i Kajti, ko so Rasputina umorili, ie bila uso- j da rusks monarhije že zapečatena. * Iz ..tretjega carstva" Značilno prerokovanje »Manchester Guardian« objavlja pismo nekega staropruskega konservativca, ki se iz previdnosti ne izda, vendar pa neusmiljeno kritizira sedanji režim v Nemčiji. Pisec smatra duh narodnih socialistov za nenemški pojav in očita Hitlerju boljševizem v obrnjeni izdaji. Pisec veli dobesedno: »Hitler se drži na površju samo z ova-duštvi in z gospodarskim nasiljem. Hitlerjeva tajna policija je kopija ruske Čeke. Načelo totalitete, ki ga oznanja narodni socializem, pomeni pogin Nemčije« Milijoni za propagando Ženevski »Journal des Nations«. uradni organ tajništva Društva narodov, objavlja zanimive številke iz nemškega državnega proračuna. Za avijacijo je določil Hitler 73 miliionov mark (preišnje leto 41 milijonov). Od 1. januarja 1933 doslej pa je porabil rjavi režim za propagando doma in v inozemstvu celih 44 milijonov mark. »Preussenhaus« V Berlinu kanijo ustanoviti •sPreussen-haus«, centralo za krepitev nemške nar. misli in zavesti. Naloga te ustanove bo učvrščevati narodno-socialistično svetovno naziranje. Predsednik ustanove bo najbrže Goring. Nevarni Stevenson Bavarska vlada je zaplenila in prepovedala nemški prevod R. L. Stevensonove-ga »Kluba samomorilcev«, ker ta zgodba demoralizujoče vpliva na možgane mladih čitateljev. Robot v baru ^-^Li-^LL ..ŽIVLJENJE NOVA ŠTEVILKA ilustrirane tedenske revije m SVET41 z naslednjo vsebino: Amerika, ki je odpravila prohibicijo, je dobila takoj reklamno značilnost za točenje piva, vina in spirituoz: mehaničnega mi-kserja Slika na ovitku: GLORIA SVVANSON Naslovna slika: ORJAKI TEHNIKE Dr. O. Richter-A. J.: IZ PODZEMSKEGA LABORATORIJA (s slikami) Dr. Oskar Reja: KLIMA SLOVENIJE (s sliko) Elza Koštial: , LAUBACH—LJUBLJANA ČLOVEK NE 2IVI SAMO OD KRUHA ŽIVALI V ZIMSKEM SPANJU (s slikami) DR. EMIL ROUX t (A. D.) A. Debeljak; DR. SLAVKO JEžIč (s sliko) ŠVICARSKI DUH (s sliko) SUŽENJSTVO IN DRUŠTVO NARODOV (s sliko) Georges de Faure-ZGODE IN NEZGODE IZ AFRIKE SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Dr. Vlad. Travner: TRAGEDIJA ZADNJIH INK (s sliko) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (s sliko) ČLOVEK IN DOM (Za zastorom — s sliko: Naše štiri stene; Umetnina v stanovanju) ZA MISLECE GLAVE ŠAH IZKOP STARORIMSKE TRGOVINE IZ HERKULANSKIH RAZVALIN (s sliko) PREMOG KOT GNOJILO ALI ZE VESTE? DESNIČARJI IN LEVIČARJI v^ Z AKONU NOVE ŠVICARSKE ZNAMKE HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža in lepih slik. »ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Dtn 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva al. 5. n v «*• f ' ' Učenjaki med ledom in snegom Nahod — prvi pozdrav civilizacije Z rusko znanstveno ekspedicijo, ki je v imenu drugega polarnega leta prebila skoraj poldrugo leto dni v Nansenovi deželi (bivši Deželi Franca Jožefa), se je vrnil tudi nemški učenjak prof. dr. Scholz. O znanstvenih uspehih te ekspedicije ne more še obširno govoriti, bili so na vsak način veliki. Zanimive stvari pa ve povedati o življenju tam gor. Nansenova dežela je že tako daleč na severu, da se morje okoli nje otaja komaj za tri mesece v letu. Od lanskega oktoora do letošnjega septembra niso videli niti ene ladje, 20 ljudi, med njimi sedem učenjakov, je živelo navezanih nase. Bili so pa dobro založeni z vsem potrebnim, tako da jim ni manjkalo ničesar — razen1 boljšega kuharja. Imeli so celo kakšen tucat prašičev, a ena izmed svinj je v tihi polarni noči skotila mladiče — v veliko veselje zamenjalne ekspedicije, ki bo sedaj s svoje strani prebila leto dni na daljnem severu. Znanstvenega dela je bilo obilo, tako da ni bilo časa za dolgčas. Kratke ure, ki jih niso prebili ob aparatih in z računi, so bile posvečene večinoma lovu. Severnih medve- časovni spomin čebel Neki nemški raziskovalec, ki je hotel ugotoviti, da-li imajo čebele časovni spomin, je napravil zanimiv poskus, v podzemeljskem rudniku soii, da bi izključil vplivanje dnevne svetlobe in temperaturnih nihajev, je zdresiral roj čebel, da so priletele vsak dan točno ob določeni uri na posladkano vodo. Te ure so se držale strogo in redno. To kaže, da so si čas utegnile zapomniti. dov je bilo dovolj, kakor tudi tulnjev in neredko so se priplazili tik do naselbine. Veliko razvedrila so imeli s svojo brezžično postajo, ki jim je posredovala poročila in zabavne programe iz tisoče kilometrov oddaljenih kultumin središč. Le v poletnih mesecih je eter stavkal, uveljavljal se je prosluli »pas molka«. še eno zanimivost; Več nego 15 mesecev je prebil dr. Scholz ob severnem tečaju in je bil ta čas zdrav kakor riba v vodi, o prehladih in podobnih stvareh niti govora. Cim pa je na povratku prestopil tečajni krog, je dobil — nahod. V soboto stopi pred francoski parlament Zimske suknje raglane, obleke, smokinge in večerne obleke za gospode v neprekosljivih kvalitetah najceneje pri Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA Pred več desetletij se je Ibsen, ki je tedaj živel v Monakovem, zelo razburjal zaradi neke ženske, ki je prelomila zakonsko zvestobo in pobegnila svojemu možu. Prijatelji, ki jim je to razburjenje že presedalo, so si naposled dovolili opazko, da je vendar nekako tako ravnala tudi njegova »Nora«. Ibscn jim je nato odvrnil: »Res je, toda vi pozabljate, da je moja Nora pobegnila sama brez moškega spremljevalca! ,..« VSAK DAN ENA nova vlada radikalnih socialistov pod vodstvom ministrskega predsednika Caiiiula cnautempsa — Kaj vendar počnete? — Franc trenira, ker hoče postati natakar v jedilnem vozu. P. H.: 40 Življenje—film Roman Veselo gleda za višnjevimi oblački dima. Nato se nekoliko spočije in ogleduje dragocenosti, ki jih je pobral iz Sokolovljevih žepov. Nekaj briljantnih prstanov, srebrno cigaretnico, ovratno iglo, zapestnice. Odkod neki ima Sokolov take reči? Nu da, bogastva sicer ne pomenijo. a za Mnhajlova so vendarle dragocena. Ko pride v Varšavo, jih poproda. Veselo se bo živelo zanje. Mihajlov pripre oko. Nehote si oblizne ustnice, kakor da bi že čutil užitke, ki ga čakajo. Sokol ovije ve obleke se mu bodo prile" gale kakor ulite; kavalir.a bo igral! Brez naglice sklada dalje in vtika nos v sleherni vogal omare, da ne bi česa pezabil. Še tistih nekaj toaletnih potrebščin ne pusti. Zobno ščetko, košček mila, vse pobere. Parfum tudi. Nekaj kapljic si ga ulije na obleko in poduha. Njegova preprosta duša je blažena. Nato zaklene kovčega. »Tako — v redu! Zdaj bi se lahko odpeljal na vlak.« Grd režaj mu spači obraz. Sokolov ga čaka. Bedak. Strah ga je. Cesa? Posledic njegovega polovičarskega dejanja? Da, dragi Volodja, bratec neumni. če hočeš igrati kavalirja. ne smeš sprožiti pištole prej nego ti dovolijo! Fmj gospodje ne marajo tega. Izpozabil si se. ker n\si gospod, ampak lopov! Mihajlov se zasmeje. »Da, in zdaj sediš pri svoji črni Yvonni in čakaš mene, svojih kovčegov in denarja. Čakaš in misliš, da me boš drevi odpravil z brco. ko izgineš z dekletom v široki svet. Kaj ne? Ali se motiš! yolodja, brai~;, kolikrat sem ti rek^l. da Mihaelov ni tak butec, kakor je videti, če pogledaš njegove oslovske uhlje. In tako boš čakal zaman. Razen tega ti pa skuham godljo, ki te bo pre-teto tiščala v želodcu. Da, da, prijatelj. Mi, kar nas je ob Volgi doma, nismo tako neumni, kakor bi nas marsikdo obsodil, o ne!« Tako modruje M'ha, lov. Zadovoljno se režeč sam pri sebi, poišče na mizi prazen košček papirja in ovoj, si pripravi črnilo in začne pisati. »Kneginji Olgi Nikolajevni Melikovi, v vili ,Nikolajevki\ ob Korzu.« »Tole vam pišem, preden jo uberem čez devet gora. Ko boste brali moje pismo, me ne ujame več nobena policaja. Mislim pa, da se vam ne bo zelo mudilo. Lovite rajši onega drugega, ta je bolj vreden, da pride v luknjo. Vladimira Sokolova mislim! Vse. kar vam je natvezel, je bilo laž. Že mnogo let se klati po svetu; izmed tistih nepridipravov je, ki jih nikoli ne zmanjka. Edina resnica je ta. da je bil za časa vocne poročnik pod polkovnikom Petrovim. Pozneje so ga spodili. Seznanil sem se z njim pri Marcelu Ricautu. v pristan:ški beznici, kamor gotovo ne boste n:koli zašli. Policija vam lahko pove, kakšen brlog ie to! Kar je poizkusil pri vas, je bilo navadno izsiljevanje. A zdaj se vam ga ni več bati Nikoli vas ni videl s polkovnikom Petrovim; to sem mu le jaz vtepel v glavo, m on je zgradil na tem sv<~m s'eoarski načrt. Po današnji lopovščini se je skril pri svoji ljubici, črni Yvonni. Ta je plesalka in stanuje pri Marcelu Ricautu. Brez skrbi ga dajte prijeti. Gotovo ima še marsikaj ra vesti, in policija ga bo vesela. To sem vam hotel pisati, preden odrinem v lepše kraje « Nekaj trenutkov se obotavlja. Nato zapiše pod pismo svote ime. Lopovska zvestoba! Nravstveni pomisleki Mihailovu niti malo ne težijo srca. V tem trenutku se ima celo za nenavadno spodobnega človeka. Nekoliko kasneje se v hotelu poslovi in se odpelie na postajo. Spotoma ustavi tekača, ki mu da pismo z naročilom nai ga čez kaki dve uri odda na naslov. S kretnjo velikega gospoda mu spusti v dlan napitnino. Da je ta kretnja strahovito smešna videti, tega je kriva mati narava, ki mu je bila ob z;bel,ki tako malo naklonjena. Nihče ne postane v enem dnevu iz sužnja kavalir, tudi če ima v žepu dovolj denarja za nekaj mesecev brezskrbnega življenja. Nato sede v vlak. Ko oddrdra s postaje, si smet prižge eno izmed gosposkih cigaret, p0 katerih Sokolova baš v tem trenutku tako bridko skomina, in se s svojim prirojenim rezanjem ki se ne bo nikoli izpremenilo v smehljaj, nasloni v svoj kot. Majhen potepušček je, ki mu bodo vrabci v roki zmerom ljubši od golobov na strehi. Ciganček revnega formata, ki ie enkrat v svojem življenju zamislil velik načrt — in še ta se mu ie sijajno ponesrečil! / V mali, poltemni sobici črne Yvonne sedi Vladimir Sokolov in ves obupan čaka Mihailova. Čaka ga in čaka. Brez konca, brez kraja. Praktična Miklavževa „Ti si res najbojši mož na svetu", ko mi ust režeš, če le moreš. Hvaležna sem Ti, da si mi naročil pel gospodinjskih knjig »Žene in doma«. Saj dobim v teh knjigah veliko migljajev in nasvetov, pn katerih si v teh težkih časih oiursiki.j hihko samn napravim.« Tudi Vam j"h p-iporočamo. Vsaka knjiga stane Din 30.—. Naročnice »žene in doma« dobe pet takih knjig /a Din 37.—. Pišite upravi »žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10/7, da Vam pošlje brezplačen popis teh knjig. za gospode, dame in otroke v veliki izbiri po vsaki ceni dobite pri F. I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Oglejte si izložbe! (Dino! 400 lil vlastelinsko prvorazredno staro (gr ase vina, traminac) naprodaj. Vprašanja na »UNIOREKLAM« Zagreb, Gaje-va 4 pod »Vino«. 12224 Anton kiicar iz Ziiricha, roj. 28. septembra 18S3 1., mizar, soprog Berte roj. Ba ler. ki ie stanovala na Richard \Yagner-sfrasse 24, Ziirich 2, se pogreša. Odšel je z doma 26. oktobra 1927 in ga odtlej ni bilo več na izpregled. To ne-v gotovi jenih vesteh se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je bil prvotno doma, in je baje 6. marca 1930 v Ljubljani umrl. Vsakdo, ki bi mogel dati o usodi pogrešanega točne podatke, se pozivlje, da se tekom enega leta od dolnjega datuma /glasi v pisarni sodnijc. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo pogrešanec proglasil za izginulega in potem se lahko uveljavijo pravice, izvirajoče iz smrti pogrešanca, kakor če bi bila smrt dokazana. Ziirich, 26 maja 1933. V imenu okrajnega sodišča 5. oddelek. Sodni pisar: K. Huber. »Ljudska samopomoč« registrovana pomožna blagajna, Maribor, Grajski trg 7, je razposlala te dni vsem svojim članom nova pravila, s katerimi je zavod postavljen na popolnoma novo, zdravo podlago. Nova pravila so sestavili sporazumno z ministrstvom in bansko upravo strokovnjaki. Nadzorstvo nad blagajno vrši kraljeva banska uprava. Ljudska samopomoč je izplačala tekom svojega šestletnega obstoja nad 11 milijonov dinarjev na podporah, kateri denar je ostal ves v domovini, je torej pravi domači zavod. Ako še niste član »Ljudske samopomoči«, zahtevajte brezplačno in brezobvezno pristopno izjavo. V petek, na praznik Uedinjenja, od 16. do 19. ure v Slamičevi buHet- restavraciji ca; a tttca lliiiiiiiiiHiiimumminuiiniuHiiiiii' Serviralo se bo v novo nabavljenem servisu od tvrdke »Dekor«. Od V220. ure dalje ribja pojedina, ki se bo zalivala s priznano NAJBOLJŠO ČRNINO, kar so je pridelali Belokran.ici ob OPOLOM CVIČKOM in drugimi specialnimi vini. Od 1. do 20. decembra dobite DAMSKE PLAŠČE za 20 odstotkov cenejše Nudim vam tudi ostalo blago po zelo znižanih cenah. •Otroške nogavice od Din 2.50 Otroške nogavice boljše vrste od » 6.— Damske nogavice od » 6.— Damske nogavice zelo dobre od » 8,— Otroške rokavice od » o._ Damske rokavice od » 13.— Moške rokavice od » 13.— Moške maje od » 27.— Moške srajce od » 21.— Moške kravate (ovrat- nice) od » 5.— Damske reform hlače od » 23.— t Po kratki bolezni nam je preminul naš dragi sin, brat in svak, gospod IVAN CELARC mehanik in obč. odbornik na Viču Pogreb prerano umrlega bo v petek, dne 1. decembra, ob 14.30 uri izpred hiše žalosti, Rožna dolina, cesta III. št. 5. Ljubljana, 30. novembra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. "S 32,— Zimske rjuhe od Velika izb;ra čepic, finih kravat, kožnih rokavic in vsega drugega manufakturnega blaga. — Prepričajte se o dobrem blagu in 12.276 nizkih ccnah. I. TOMŠIČ, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 38. Inserirafte v ,.JUTRU Vsem strrodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pretužno vest , da me je za vedno zapustila moja i ljubljena soproga, sestra, teta, sva- i kinja, gospa - Frančiška Dobnikar roj. Plantan. < soproga žand. narednika v p., . dne 29 novembra t. !.. po dolgi muč ni bolezni, previdena s tolažili fv. vere. Pogreb bo v petek 1. decembra 1933 ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice ni pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 30. novembra 1933. Žalujoči soprog Dobnikar Ignacij in vse ostalo sorodstvo. Radi opustitve moškega oddelka oblastveno dovoljena blaga za gospode v moškem oddelku HITITE, DOKLER JE Knrja očesa srtntetvo prt«, kur. i tu ■ržesom »ClaviD« " ■ je nj.ifit & g. 1 Dobite ▼ lekarnah, droge "ijih ali naravnat ii tvor niee in giarnrpi skladišča Čuva;:« te ponaredi)! 15 M. Hrnjak lekarnar — Sfsal* Upravni odbor mestne elektrarne in vodovoda naznanja, da ie njeg^\ dolgoletni vestni sodelavec, gospod Više niste naročili skupine romanov iz »Ju rove« Knjižnice o znižanih cenaf II aročite, da bo ^e deležni dohn dejnesrs razvedrila 1 Telefon 205? £ PREMO' suha drv Dobra obutev-nizke cene DECI ZA SNEG IN BLATO. Tople copate ženske Din. 29.-, moške 3?.-. ^ 4 ~~ Za dečke, k. mkdar ^^ '^tneaa uSa Za živahne dečke in deklice v dežlju, snegu y;sok:h cevliev .z močnega mastnega usn.a ^ ^ ^ ^ operejo s Comanditno društvo Beograd, Cika Ljubi-na br. l-III. 12151 Svinjske kože upu je po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIC ovar. usnja. Kamnih 303 »TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška Nai-''"'" cene! cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvo-koles v prostorih domače tovarne -S- SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapavlca, beli tok so ozdravljive brer strupenih Injekcij, brex Sivega srebra in s&Jvarzana. priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo sa popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura Je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! PtAite nam tn ml Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se tzneMte bolezni. In tako se boste Šteli med srečnike Laboratorij Havelkm. Praha 65-Nusle, Božetechova ulica" 10, J. 17. CSR. 162 n x k * n k u n n H tt U H H H n n H n n kupite pr! nas darila za malo denarja. Izvleček nekaterih primernih daril: H n 4A * n n n K n n n n PERILO: Damske hlačne kombineže.........Din 28.— » kombineže ...........» 30.— » hlače svilene..........» 16.— » hlače volnene...............» 20.— » hlače triko...........» 16.— » spalne sraice svilene........» 1*5.— » maje z rokavi..........» 16.— moške maje (Benger)...........> 27.— > srajce .............* 29.— » kravate.............» 16.— robci .............Din 2.50, 3.—, 4.50 PLETENINE: Otroške vestje brez rokavov.........Din 30.— » »z rokavi ..........» 34.— » » boljše............» 46.— otroški puloverji ............» 90.— damski puloverji.............» 75.— damske vestje.............» 70.— moški puloverji.............» 85.— moške vestje . .............» 85.— garnitura (šal in kapca) .......Din 50.—,55.— NOGAVICE: damske.......Din 7.50, 9.—, 10.—, 15.—, 20.— moške......Din 4.^, 5.—, 6.—, 8.—, 9.—, 13.— damske svilene..............Din 26.—, 30.—- damske volnene.......... » 28.—, 40.— otroške od.............Din 4.— dalje ROKAVICE: damske volnene pletene..........Din 26.— » podložene triko........... 14.— » usnjene ............» 30.— moške volnene.............» 14.— » usnjene..................» 70.— otroške Din 12.— vse velikosti. KONFEKCIJA: damska krila..............Din 58.— damski plašči športni........... 230.— damski plašči s kožuhovino .......... 340.— ČEVLJI: Snežni čevlji z baržunastim ovratnikom ..... Din 39.— > » na 3 gumbe..........» 65.— » » na 4 gumbe..........* 99.— galoše za gospode............» 69.— domači čevlji za dame...........» 18.—• » » »otroke..........» 19.— » » » gospode..........» 34.— damski usnjeni čevlji rjavi ali črni......» 75.— moški visoki če^i z gumijastim podplatom ... » 79.— moški čevlji z usnjenim podplatom......» 80.— STEKLO: skodelice za črno kavo ...«.»••.. Din 5.—. skodelice za belo kavo ..........» 8.50 kompletna garnitura za črno kavo za 6 oseb ... » 80.— kompletna garnitura za belo kavo za 6 oseb ... » 9S.— kompletna garnitura za čaj za 6 oseb ..... » 99.— kompletna jedilna garnitura za 6 oseb . . . . » » 390.— TRGOVSKA HIŠA KERAMIKA: pepelniki .........Din 10.— vaze............» 8.50, 12.—, 19.50 podstavki za kakteje.......» 30.— posoda za rože........» 45.— denarnice damske torbice kovčki . . aktovke . . USNJENI PREDMETI: .... Din 2.75, 4.—, 5.—, 5.25, 9.— .....» 13.—, 16.—, 24.—, 29.— .....» 13.—, 17.—, 19.—, 24.— , . . . . » 47.— ogledala šolski nahrbtniki moški nahrbtniki RAZNE DRUGE POTREBŠČINE: termos steklenice manikire . . . toaletna garnitura Din 4.— 16.— > 45.— » 22.— * « 18.— > 19.— > 45.— X 50.— IGRAČKE: punčke .... ........ avtomobili........... štedilniki .......... trompete . . . . ... . . . . železnice........... harmonike.......... kocke ............ V zalogi še velika pestra Din 5.—, 12.—, 19.— » 2.50, 7.—, 12.— »■ 7.—, 12.—, 17.— » 4.— » 17.—, 27.— > 6.— » 7.50 izbira drugih igračk. H n n n STRITARJEVA ULICA 1-3 n LJUBLJANA MESTNI TRG 26 * x X X x x x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X i X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXiXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKX*««XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Cene malim oglasom Zenitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina te šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Lhn I.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa bm, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslu-tek*, če se z oglasom nudi zasluiek. oziroma, ie »e išče potnika. Kdor »i pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača ta Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din t.— zrn besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna prtstojbtna za iifro aH za dajanje naslova pri oglasih, fcl se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanj« znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 19.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dtn 15.—. Vsa pr&ojbtne w male oglase fe plačati pri predaji naročils, roma fth fe vposlati v pismu oberem t naročilom. EZE2ZM b«4ebri> molttJ te opravljati druga poljedal-sk» le;«.. sprejmt-m » 1-j« nuarjem — Pismene po nilbe s prespi »pričeval d-ee-ianjih fltib ie ogla« ollelek »Jutra« OKl Šifro »K-avar« i 632 1 Prvovrstno direktriso (lel-ovodinjo) i f s 6 t c I-D •> prakso. ki bi bi!« »e sam *tojnn r«,itt.' ■1»'->: kak1*' pn'kr»jcv»n.ie. k>nfi*k«:jo secf.iTo bar* 5» irl^Lav« mndHoT vf-C ja vjv^rna [MPtenin v S!o- »S im^ot.^jna« na A!™« C >miianv d. t. t>. t.. Ljub tj trta. 42758-1 Stalno službo inkasanta v LjwMja«! dob; ticti. k' zi 3 m>-ffr.f [«o,:iid: ',0.000 D ri D^tof na •)1 1 Dekle zirKfžno kube in vr-eh hiš-a.ih del. lepf^a vedenja, z doibrim.! snriievali, išče n« deželi siužbo pri drožini z otroci. Na«!oT p&ve og^Ue. od-d«-iei »Jutra«. 4;; 173-1 Mlado dekle za razrt-ašanje in druga dela . sprejmem 'nkoi v eve-t-l-K-aru-o. Ponudbe na ■>dd"!ei »Jutr«« pod š:fr-o »!-212<. 43307-1 Služkinjo za vse ki zna kuhati, sprejmem r Vensto-všk-ovi ulici št. 27/1. 43334-1 Krojaškega mojstra iščem«, ki bi »prej-el va jeno.a, ki je d-ovršii! g ufco nemnico. — Po.i«s-ni!a daj« r a v n a t eljč t v o gi uli on e m n i c e v Ljubljani. 432*37-44 Salon »Moda« M'"k;k»:6eva 10. iš«e vaje-n-ko. 4R315 44 Natakarico n bufet in deMikateeo eprej-rnom. Preditiost « kavcijo. Ponudbe na osla«, oddelek »Jutra•! jM>d šifro »Dobra «»ra 16 ,H. bolnih star natakarica«. 43310-1 šev « trem: razred: arednj* šoie. bi ee šla rada nci' v Deklica Gospodično za pisanje naslovov :n ureditev kartoteke, začafno 'fikoj sprejmem. Ponudbe ■ia ug-!at=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Obvladam pi-sailni stroj«. 43314-1 Trg. pomočnika ali vodjo trgovine, zmožnega kavcije, epreime vp!<-ja trgovina v mrptu na n iTen:r.kem. Ponudbe na i^ae. o4dplt-k »Jiit^-a« r>od f n Rotrran; Mfsv tngovin-o mešanega biaga — nairaje Dii deželo. — Po nii'1'be na podružnico Jut.ra v Maribor u pod »Mnr!:iva« 43302 44 < tfe&ir iue»b> pot I j uika. pla£a ta rnk.' ' i i>««sdo .10 |Mtr: aa f ) >a:ijr naslov« »ji ut ( i Šifro 3 Din — Kd *a iMfri> iw 5 Din. (51 Potnika dobro TOti anega v šf>ew Oglasi trg. znaAaja po 1 Dia beseda; ia ia anje na«!o>v» »Ji ta Šifro 5 Din. — Ogla« ■•onialne?* »navala pa vsaka b«!wwla 80 par; sa dajanja naslova al: ia SWm pa S Din. '81 Leposlovne knjige z'ačti »Zvon« in »Slovan« naprodaj. Nae-l^v v ogi-a«. odiielku »Jutra«. 43362-8 Kdvr 114» upnika. pla£a ta vsak« be»«do 50 par: ra ovM«™ ali Šifro 8 Din. — Kd-ot n a d i tasiužfk. pa ta v»»ko beseda 1 Din. ta dajanje naslova ali i* Iifro pa S Dia. (81 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na di>m. Naslov pusti« T* oglasnem -wid»:ku »Jutra«. 433S8 3 Vsaka beseda .tO par sa daj »n j« oa »lov* »Ii *a Iifro p» S Din (T S strašnim treskom se je zaletel avto mobil v Hišo ko je najprej izpodbil enega izmed stebrov, ki sta nosila balkon. V strah in grozo nežnih bitij je balkon zdajci: zaro pota! na vrt. In z njim vred vse, kar je bilo na njem ... Vrtnar rjakih trgii-vinah. licemo. i , 15!ettio prakeo, Prednost dajem-" kavcije zmožnim z 1a6ta:m avtomobilom. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na na^ov: Frank i drugo vi. Ljul>!jana VIT. 43273 5 r- n 9UK i UlU. Ui -is« janj« ua»lov!i ali u iifro A Din Dijaki ki išAojo Uustrukc.tjfc p! a rsako 50 par, ta iifro ali t* 'la iAni* na.l-ov* 3 THn f4l Nemško konvertacijo io oouk nudi v.ooraž-iia g '*)« po 10 D n la aro — Poljanska št. 13/11 levo. 43177 4 Francoski oouk želim. Nieem «a<5»tnik — Po-nudbf na igia« >dd»lek »Jutra« [/»Vi »Zahieva« 43205 4 Francoščina UJitpljiCa z ve^'et.Tvo prsk ;ee na "^'a^n .1 u *r a • ,ood »Dob-a frizerka« 432«5 2 1 iMbitelilca n-frok 'pppr' ff^v:r>odini atvii. ali ko' mof 7ah'pvV'- vas o«krbo iti 'Vi D'o m^p^no ^'onl»n^ Brivski pomočnik vojaščine pro»t, išče elul-bo za takoj ali pozneje. — Cenj. dopise na oglas, od delek »Jutra« pud značko »Nekadilec«. 43266-2 Kontoristinja ■ veiletJi«. prakso t Mido-strijtkpm podjetju, zmožna perfekt.no nemščine io srb>vhrvašfine stecogra fije, »»rojepisja ter vseh pisapn-i&kib del. išče pri merrH) službo. Ponudbe oa oglas o-Mel^k »Jutra« pod 8i.fm »Prvovrstne reference« 42699-2 Dekle ižče mestno gospodinje kje na deželi pni bolj navadni obitelji. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 43296-2 Plačilna natakarica boiljša, r večletnimi spričevali. sta ra 24 let, želi s 15 decfm.brom ali Novim letom men:ati eliržbo. Grr tudi v boltjšo gostilno na d-eželi. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Zelo zmožna 2600«. —_ V istem času želi menjati s užbo m ' a d a. perfektina kuharica kamorkoli — najraje na gostimo. Ponudbe na ogl. od«le'eik »Juit-ti« pod šifro »Dobra moč oW«. 43302-2 Izučen mehanik m'ad fant. iišče kak^okoli zaposlitev. — Z»" Franjo. Brezovica pri Ljubljani. 4:1171-2 Mlinarski pomočnik dobro izurjen v valjčnem mlinu, žeii premeniti služ bo. Nas'ov v og'asnfm id delku »Jutra«. 43200 ? Gospodinjska pomočnfea vajena kuhe in v«eh hi5nib del. i5č>- shižbo za 'akoj. Ponudbe na og^as ^dfl^^k »Jutra« pod »Poštena ^77« 4-3387 2 |Prodam USM »g. značaja j I Din beseda: za da l anje naslov« »ji n ; šifro S Din — Ogla« f "ociaJnrga tnačaia vsa • ta bwe<1a 50 par; ta i lajanje naolova »Ji u | iifno ti« 3 Din. («) šifro »Le?one« 43306-4 ven Ljubljane«. 433:8-2 «kega 17. Zibelko na k>o|es h z zast-orSki In ž;mn>o za doienfka f»o ceni proda Ahačič. Zrinj 43343-0 Perje goeje (6oh«n-o) kg 36 Din, purj« ;č->ha-no) kg 36 Din IL vr«te kg 16 Dio b e It p a h kg po 160 Din •wz[>ošiija po petnem pot zetjn najmanje 5 kg L. Uroaorid. Zagreb. Oica 93. 512« Prvi vir za trgovce Želez ni no in »t-rožk e vgrafr ke dobavljamo naireneje. Zahtevajte senike S-^mmer i Drug. tvorni ca teletnine m igračk. Bačka Topola. 42107-« Bakreni kotel 2S X 14 X 49. ta štedil-&ik, se rw>v — kakor tudi železno peč (gaš.perčka! proda Lumder, Cesta v Rožno dolino 14. 43317-6 Za Miklavža orodam patentno milico za Prodam: dobro ohranjen krojaški »troj. kopalno Kanjo, orna ro. drugo sobno pohištvo ta oekaj kosov trgovske »prave. — Florijanska 40/1 4S398 6 2 pernici 2 odeji in obleke po nizki ceni prodam. — Istotam surejmem 12 do 14 let star-o deklico k otroku. Franc Zimbrich. Catfci »t. 50 pni Bre-žieah-43300-6 Vaaka beaeda 1 Din: t« dajanj« matov« alt ta «ft» pa 5 Din. (101 Tovorni avto T brezhibnem stanj"j, u .sil-nost 2000 kg. zamenjam ta 6—12!etno deco. telezohra i kakršnokoli blago. — Po-stova. kot nov«. Pojasnila ; nudbe na oglasni oddelek daje Lunder. Cesta v Rož- i »Jutra« pod »Ugodna pri no dolino 14. 43318-6 ' lika«. 4319S-10 Igrače ku^vnja. servis, punčike. ri- Avtotaks. koncesijo za Ljubljano, z vozom pro- Sel.ka. ži-va1' te'ovadno j dam." Ponudbe r>« ogia«rii orodje, maiador itd. pro 1 oddelek »Jutra« pod šifro Rabljeno blagajno eistem »W»rt4ieim«. visoko 1.30 m. kupi Rudnik Ivan, Hotedršica št. 12. 43299-7 Merklin ali Metalbaukasten kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Merklin«. 43308-7 Pohištvo I V'S®*« besed« 1 Din: | ta (lajanj« naslova ali 1 ca Hfr0 pa 5 Din. (12) dam Naslov v oddelfct) »Jutra og'.isnem 43324-6 »Koncesija«. 43358 10 Za Miklavža volnen^ obleke že od 160 Din. Avgust Tg!:!. Tavčarjeva ulica S. 43310-6 K«»h!nTSko kredenco ž;mo ia rrad-ncp in veliko steklen'« irUfh^n-o omaro n-^odn Vokač. Krekov trg St. 10. 433Tw-6 SmtičJ ?« «anke priznano na:bo|iši izdelek dobite na'ii2r dne;e pri <* ,1(.lova'cii M Fa:fa'. Ljub |;aoa. Trnc>vske ulien ?S Telefon 34 10. 433816 pUncV? Wn»taln5k f. 2 fforfloetna 'n s pečico. ttlin«ki "ka'n:k marmornat 'iTn'vs'n;ik za k"r>aln!co :n rnodpn^a^t Ipst^noc naoro rta i Vi^ifvr r>ove ogr'ncn: oddelek »Jn+m«. 43:V>3 6 No^e Soloke ra kla^t in v"oW-no. izvlpčV oper »Novi iko^di« in »San? n K!nriT« 7 zvezkov napada' Ni «'ov pove >g'asni »JiMT«. 43364 P nvosed<»?«P cankg nfroSki tricilre1. več parni rtir «ffcr**»snv tn omare ra pnn^ke prodam Vn-tlor v ig'a»ncm oddelku ».T.«»-». 43365 6 Kupim UglMi trf. toaAaja uo 1 Dio beseda; ta ia-anj« naslova ali u •ifr« 5 Di«. — Oglan ■fK^alneg« soačaja ka beaeda 50 nar; ta ■ajanje naslova »M za iifro p« 3 Din. (7i i Manjši skobelnik z mizarskim orodjem ku p: m Ponudbe i navedbo cen« in materija!« na og oddelek »Jutra« * fro »Skobelnik«. 43246 7 Tra verze v brezhibnem stanju, veli k-stii- 2 k >m 580V16 2 k<>m 510x15 6 kom 450 X18 3 kom 420x18 9 kom 240x12. 1 kom 370 X 14 -m ku-pr Peter Seti na Kadete. 42814 7 Veliki Matador ali Marklin ku.p:m Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen«. 48304 7 Nizek koleselj v dobrem stanju, za enege konja. kup:m Ponudbe s sk-aj'no eon.0 na o,sr'«(wi! oddelek »Jutra« pod fifr" »Koleselj«. 43230-7 Moderno jedilnico novo — in-dobro ohranjen pianino ali klavir kupim na hranilno knjižico Ponudbe ne o-?Ias. oddelek »Jutra« pod značko »Takoj kapam«._43145-12 Pohištvo v rcliki ir.biri lahko kupite s hranilno knjižico pH Ennan 4 Arhar, tovarna pohištva. Št. Vid, zadnja tramvajska postaja. 43341-12 »Couch« zofe otomane. spalne fotelje, žimnice itd si boste na baviili najugodnejše pri ta-petn-.ku Kobilica Avgusta v Dvnfakov, ulici štenr. 3. Oglejte si izložbeno okno na Tvrševi ces-tS štev. 36. 43338-12 Kapital 10.000 Din posojila aamo za 3 mesece iščem tata bulo ci j« aa prvo me sto na veliko kmetijo ali na drugo poees-t. kjer je gostilne in trgovina, oboje je brez dolga. Informacije daje A.n-on Ce»t»r. iabni-oa pošta Skofja Loka. 43215-16 Hranilne knjižice fcupite ali proda ste — ter lombardirate posojil« naj kolantneje pri: Prelomi tavod d d., Zagreb. Pra ška n'iea 6'I1 Z« odgovor pril'iž:te znamko za 3 Din. 40610-16 70.000 Din posojila iščem proti mesečnemu od plačevanju po 2000 Din in vknjižbi na hišo. Ponudbe na oglasni oddelek Jut.ra pod »Nujno«. 43357-16 Vsaka besed« l Din. ' g:3?n! 'Kid-lek »Jutra« pod »Takoj razpoložljivo« 431.92-16 Hranilne knjižice Kmeteke hranilnice ljub Ijaneke kupim. Ponudbe ne oglas oddelek »Jutra« pod »Brez posredovanj« 100«. 43380 16 20.000 Din posoiila :ščem Ponudbe n« oglasn1 iddelek »Jut^a« pod 5-fro »Vknjižba n« prvo merto«. 43308-16 Vložne knjižice Kmetske, i vlogo »ca Din 135.000. Ljubljanske mestne a cca 25.U00 in Praštedione a cca 38.000 Dim prodam. Ponudbe na ogla«, oddelek ».J»tra« pod šifro »Sam-o direktno«. 43377-16 Praštedione manjše «!i večje tne&ke kupim prott gotovini. Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prašt<"Vona«. 433T2-16 Ljubil, kred. banke knjižico, cirka 100.000 Din prodam na mesečno odpla čilo proti dobri garanciji. Ponndbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Kreditna«. 43373-16 Vogalno hišo enonadstropno, dvodružin-r.ko. pet eob, dTa kabineta. verand«, pariet, plin in prit:k':ne prodam. Cea l/1 knjižice. — Moste pri Ljubljani, Ciglarje^a u!. IS 43322-20 Krasna parcela pod Rožnikom — ees'a X naprodaj. Pojasnita daje g. Rozman, Beethovnova 9. 43336-20 Parcela 570 ms, naprodaj nasproti nove šo'e v Zg. Šiški. N« slov pove ogledni oddelek »Jutra«. 43370-20 Prehranu a a d t pretHsn« plač« ta vsak« be&ede 1 Din; kdor iii* pre-hrano p« ta besedo 50 par; u dajanja naslova ali šifro S Dia. >z kroma 5 Din. (14) Trgovski »giaM 1 Dia Vaaika beseda 1 Din; ta dajanj« 0M<«rv« aH ta Sifr« p« s Dia. (20) Novo vilo moderno, petstanova.njeko v Ljubljani prodam Na slov pove oglasni oddelek »Jutira«. 43105 20 Več zemljišča na Bledu proti vložnim knjižicam Mestne hranitaice ljubljan ske pr- dam Pojasnija daje Stanko Florjoričič, trnovi na t žele^nino. Ljubljana Sv. Petra ces-ta štev 35 43310-20 Fnonadstropno vilo na periferiji Celja prodam w 220.000 Din — tudi o« hranilne- knjižice. Ponudbe na podružnico »Jutra« r Celju pod »Cgodnort«. 43666-30 Na dobro domačo hrano poceni sprejmem. Nasior r oglasnem oddelku »Jutra«. 4031M-1 Lokali Pisarniški prostor v pritličju, po-leg »odiača ■jddam. Pripraine ta odvetnika ali slično. NaaJor v oglasnem oddelku Jotra. 4o304-19 Gostilne, trgovine od 90.000 Din naprej, ter posestva in hiše prodaja Posredovalnic« T M ari Noro, Frančiškanska n!. št. 21. 43001-1® 2 pisarn, prostora odda s 1 januarjem 1933 v evoii palači v Oopori ni. Delavske zbornica t Ljob-Ijanš. Reflektanti na.j m> javijo osebno med Uiredn:-mi urami od 8. do 14. nt a v zbomičiem uradu. 43296-19 Vinotoč z delikateso dobro idoč, oddam na prometnem kraju v ljubljen-Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutri« pod »Promef«. 43311-19 l 3 stanovanja 2 dvosobni ia 1 enosobno, vee parketirano in pod 1 ključem, oddam. Naslov v oglasnem oddelku >Ju.tra«. 43544-21 Stranka brez otrok I&ce za takoj enosobno stanovanje s kuhinjo, po možnosti v centru. — Po-nnln oddam r Pru-. ,:h št. 6. 43960-21 Dvosob. stanovanje ? kopalnico, kabinetom in pritikliriami. t prvem nadstropju oddam. Pojasnila da;e Turk, Tyrževa e. 5. 4333M1 Dvosob. stanovanje lepo, t prilik'i nami oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 45361-21 Takole sva metala • • • denar v zrak, ne da bi vedela, zakaj sva ga zapravila. Sedaj pa vodiva gospodinjsko knjigovodstvo. Vsak dohodek (ki ni velik) in izdatek zapiševa v koledar »žene in doma«. če hočete vedeti kako doživite sto let, kako se ubranite hripe in revmatizma, kako ravnajte, kadar si kdo zlomi nogo ali roko, kakšna naj bo osnovna prehrana, kako se nauči otroke gospodariti, kako daleč sega Vaša radovednost, kakšna je žena na vasi, kakšna je šola za zakon, zakaj ženske moških ne potrebujejo več, zakaj je moški pod copato in še sto drugih podobnih nasvetov, ki so na 128 straneh pregledno razvrščeni, potem koledar še danes naročit«. Poleg tega ima koledar še raznega branja a podobami za kratek čas. Koledar stane Din 20.—. Naročnice »žene in doma« ga dobe za polovično ceno. Naroča se pri upravi »ŽENA IN DOM« Ljubljana, Dalmatinova ulica 10-J. 12009 Klepar. delavnico Je oh>:o;e«t». "ddrsm v Z?. Sliki. Uelovafcji .-cesta 65. 43326-19 Trgovski lokal usodno odda M. Ravtnr, Ljubljana, Stari trg &n 19. 43574 19 Modno trgovino dobro idočo. za gospode, t centra meata prodam. — P. r.udbe na og\i#. oddelek »Jtjfa« ood značko >Pro-' goi.ov.lni«. ' 45365-19 Ve»eda ] Din. i ta lajanje aa »lova ali j ta Šifro pa S Din. (17) j Gostilno s posestvom aa prometa! točki v Slo-v. goricah oddam v najem, prednost ima družina * 3 d-lonvmi močmi. p-smene p rnid.be na naslov: Makso HeriJ. tr 45 Din — ter t«-p. vlbran zo človeško prehran*. po Din za '00 kg odd a'a 4okW zaloga trdita A Volk. Liubja na flesljeva cesta štev 24 42900 33 Orehova Jedercp •imeVio r>ošii*ena. popoln« ms brej vlage — iti T.<-f»-t moV t? norice -"■d1 najceneje Sever & Komp., LJaMijan-a. 43337-J3 trg. ogla« po 1 Dio beieda; za dajanje na slov« ali za šifro i Dl1 Oglasi socialnega risa iVaja vsaka beseda 50 par; sa dajanje na«loT» ili za Šifro 5 Din. (18> Črno moško suknjo in temno obleko, za vieo-ko osebo. prodam. Nasov v Ogl a fin em oddelku Jutro. d&ats-ie Velik spalni divan z mndroci, dobro ohranjen in čist, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkm »Jutra«. 43320-12 2 zimska plašča malo rabljena enega .za odraslo in enega za 15. 'et staro {fospod:čno, kapi Fant 7j3 :c,- GH-nce, «»ta XVII št. 59 — Vre. 41333-13 Potovalni kožuh (Wasohb.1r) in pariško operno kukalo por eni naprodaj. Nas»'ov t o? as »c m oddelku »Jmtra«. 4&379-13 Ugodno naprodaj: dolga moika fnna suknja, k-a tka močuka rjava suknja — za srednjo pos.ta.vo. Na ogled mrd 1.2. in 34. tiro v Tavčarjevi ulici Št. 3/IT desno. 4339443 Vsaka boseda 50 par; za dajanje naslov« aH z« iifro 3 Din. (221 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo v centru meva. K'avir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45-578-22 Vsaka Ooseda 1 Din. za da.ja.nj« naslova aH ta Šifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanie s kuhinjo, oddam na Sta rem trgu št. 24/11. 43050-21 Dvosob. stanovanje s pritlklinami oddam z decembrom ali januarjem v Einspieierjevi uiici št. 31. 43303-21 Trisob. stanovanje e kopalnico in vsr-mi priti kirurmi oddam z januarjem ali februariem. NasJov v •iglaenem oddelku »Juitra«. 43321-21 Enosob. stanovanje moderno, v oo 11) »lek»ri'ko oddam j ieeembrom. — Pojasni'« v Sublče-ri ulici 5tev S/T. 49932-31 Opremljeno sobo e kuhinjo oddam 2 osebama v Geraetovi ulici št. 9. 43*76-21 Enosob. stanovanie oddam ta.koj odrasli družitvi v Sp. S:ški, Kav>kAeir plačnik, Dvosobno, Dvajeeueuui, Dobra si ca, IM>:a iiviija, D;uiai>ulk, Bveiiine, Enostavno, Ooto-vin«, G'i>S't.wu.a, Galanterija, Gostilničar iin trgovec, Gotovina 35.000, Hitra kupčija, Harm'i>aija, Hipoteka Dio 130.000, Idealist, Industrijo. KoresponOeut, Kongres™ trg, Kamnik, Kavcija, Kontoristinia 20, Lovski dom, Labko etalaia sluiba, Liseria sitena, Ljubljana.. VII, Ljubrjana, Ljubiteljica otrok, Marija 5, Med' 12, Mesarija v Lj-ub-l.jani, Modeiir, Jlirna »tcaa-. ka, Ne deleč od centra. Obrtnik, 9), Op s života, Poštena in »naina. Prvovrstna moč, Popravim sam Plačilo takoj, > Pomanjkanj« z-narki t ev, Prometni kraj S8 iPcišteno dekle, Pivk Mici, Pnt 60, Peč, Perfektna, pn.jtinjs.ka roža, Regentin. Razvedirio, Slovenka, S« -mo direktno, Strojnik 50, 3-,1-tio delo. Strokovna. Slaščičanna, Simpatičen 30, Soudeležba, Stalni zaslužek Stal.n'0-za upi jivo. Trgovina. Tiha sreča. Tudi začetnica Ubog'ji v. Uradnica 20. Uteha, Ugodno, Vnt, Vrnitev po dogovoru. Vsestransko spasob1 n. Večja liiča. Za-, koa : 'jj. izkltučen', Zahtevi, ZHo' ugodirii ..pn.gojf, Zaslužek.' Zoposlirtev, Za gotovino, Začasno, ,2nupi>o in sital.Ti.0, Zvesta, Zanesljiva oseba. Zahtevek. Zdrava. Ze'o Titrožetl. 2S.OOO, 1001. 19, 8000, 600. 5000,. 1200,-65.000. 25.000, Prijatelj P«*tn$ preda! ne zadostuje Spor.."'iV naslov, da pošljemo ponudbe. 45330-34 V«xk« beseda Ž Din: m šlje pnjsnekt prosi predplačilu 10 Dio. 232 25 j V»u »Meri« !W par. , i sa 4a>nj« aaalov« ali ! j zrn iifro S f*n f33> i Kabinet dobro ohranjen, z razsvetljavo i.n postrežbo oddam takoj za 300 Diu mesečno v Knafljevi ulici Kev 13/11 42163-23 Opremljeno sobo solnčno, s popolnoma se-pariranim vhodom, oddani s 1. decembrom stalnim go spodom. Ogledati v Knaf-|ievi uiiol štev. 13/11. 42164-23 Sobo z balkonom lepo opremljeno, takoj oddam 2 gospodom« na Pomenski cesti 13/LI. levo. 43176 23 Samsko stanovanje kom.fcrtno. od 'tem s 1. januarjem bcl.j&emn gi)«$>odu. Poizve se v Beethovnovi ulici š»t. 14 — pri hišniku. 4S248-33 Opremljeno sobo s kopalnico in posebnim vhodom, oddam blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42762-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, v vi'i poleg Tivoli:a., 10 minut od glavne pošte, oddam. — Vpmšati: Cesta v Rožno dolino M. 43319-23 Veliko sobo praz.no ali opremljeno oddam n-a Dvornem t.rsro št. 3/n levo. 4W2o-23 Gospoda poltenega in mirmeea po nizki ceni takoj sprejmem kot sostanovalca v Id-ijf.ki »lici 11. » 43332-23 Sobo za 2 osebi udobno oprem''eno. t novi vit' po'eg »v Krištofa od da »olidn* dnvžina po prav zmerni ceni eventnelnn i oskrhn Nns^r v oddelku .Jutra«, d3347-28 Sobo lepo opremljeno, i zajtrkom in periiom, takoj oddam boljšemu g-osjiodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.- 43340-23 Gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje v sol.nčno in zračno sobo e souporabo kopalnice. Bežigrad, Hranilalška u lea 14. 43:535-33 V strogem centru r I. nadstropju oddam zračno in svetlo sobo z 'astnim umivalnikom s tekočo vodo, souporabo kopalnice in s hrano, za 650 Din taeseč-no. — Istotam sprejmem d::aka nižješolca v l»opo'no oskrbo in nadzorovanje pri učerviu. Naslov pove og*,-!?™ odd el ek »Jutra«. 45346-33 Opremljeno sobo event, e trn no odda m 2 "Sfbam3 pole? univerze. — Vas'ov v oglasnem oddelku Ou.tra«. 43351-23 Separirano sobo oddam najraje dvema solidnima gospodičnama. — Stare, Tavčarjeva u'. 1/1TI Sostanovalko boljšo, sprejmem. Isto*am prodam felezen šfedilttik. NasJov pove ogl. oddelek »Jutra« 43356-23 Opremljeno sobo v centru me«ta oddaim -a-koj dvomu osebama. Na-s'.ov pove og'asn.i oddelek »Jutra«. 45382-23 Lepo sobico z d^hro domačo hrano, oddam 2 gospodičnama po zmerno nizki ceni. — Ana Zorim;. Ljubljana, Vodovodna 8. 13371-23 Sostanovalca sprejmem takoj v iepo, solačino, separirano sobo k m'ttiemu gospodu. Kopališka ulica 20. 4«6»-23 Sobo z 2 posteljama m posebnim vhodom — s snaženjem ter hrčjio, event. s hra.no ali brez poceni oddam na Sv. Jako.ba t-tu .1 43330-23 Onremlieno sobo separirano. v eerrfni takoj' oddam s^ldmonvu in stalnemu gospodu, ali go-epodočni. Nasnov pove oddelek »Jutra«. 4336T-33 Opremlienn soHo čisto, jti.žno fcfeto. « vbodom e s topni''>, takoj oddam poleg Tabora — Vr-tovčeva oiica 9/1. desno. 4S304 2S OnremHpnn sobo s posebnim vihod.om, v e>e«i-tru me?ta takoj odda. 2 gospodoma Kotar, Tvrševa cesta 9/H levo 5. vra.ta. ..........£«35-23 OoremHero «obo <>d4sm ;?«ni ali dn-eind e««Kla 1 Dm. xa dajanj« oaalor« aH xa Šifro p« 5 Din (27 Dva psa l»ieo Jazbečarko, zelo oj-s;to. I. levo. 43386-2S Izgubljeno Vuki beseda 50 par:. u dajanj« našlo*« aH ta šifro pa S Din. (28) Denarnica z manjšo vsoto denarja je bila najdena v torek med 8. in 9. uro na Kongresnem trgu. Naslov v oglas. odde'ku »Jutira«. 4529S-38 Zdravstvo Vsaka beseda i Dm, a dajanje oasio*« ali za Šifro pa 5 Di«. (40) Slabotni moški Ne glede 0« rnrofc »l«bosta starooul »n droge aeprilike Vam takoi povrnejo normalne m »ke nile Nika k1h pilul table« ln drugih »otranjU) vedet«vl Speci«' oe proeoekt* pnilljamo 4'. rot.no » t» pet.l kuvert brej iu.nanjega Oit>'s« -urot' p^lliarv 5 Dir v itnumksb »Salus« 7,ngre-h 6'J». Savska 10. 302-40 Obrt Vaak« beseda 1 Din: ia dajanj« naslova aH ta Šifro pa 0 Dia (30) Ceni. občinstvu naznanjam otvoritev modne konfekcijo obleke ia deklic« od i—15 leta. Ute se zvriu.-ejo Da tei/o tudi po meri. Na zalogi pa je »elika ubira najDorej-ših oblek, kako* tweti škodo radi uporabe pudra srednje vrste ? V pudrih BOURJOIS imate Poudre »SOIR DE PARIŠ« »PRINTEMPS DE PARIŠ« »MON PARFUM« »FIANCEE« absolutno popolnost in neškodljivost v kvaliteti, kar je vaši polti nujno potrebno. Poleg tega vam nudi bogato izbero v nijansah. BOUR.TOIS-PARFUMEUR se vedno prizadeva, da vas ohrani mladostno in lepo. PARFUMEUR Izdelovalec svetovno znamenitih rdečil za lice Cendre de rose ln rouge mandarine. Umrl nam je -danes ponoči naš dobri soprog in oče, gospod IVAN KOMAR STAVEC V POKOJU v 74. letu starosti. Pogreb ranjkega bo v petek, dne 1. decembra ob 2.H uri popoldne iz hiše žalosti na Grudnovem nabrežju 21 k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. novembra 1933. 12260 Žalujoči« Občin« Ljubljena Meetm pogrebni uvod Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nazna*-pretužno vest, da je danes zjutraj nenadoma preminul naš predobri in iskreno ljubljeni papa, brat m stric, gospod Alojzij Ciuha direktor Mestne elektrarne v pokoju Blagopokojnika spremimo r.a njegovi zadnji poti v soboto, r te 2. decembra 1933 ob V2 3. uri popoldne izpred Dalmatinove ul;-e št. 1 na pokopališče v štepanji vasi. Ljubljana, dne 30 novembra 1933 12285 Žalujoči ostali Vel. 22—25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltona, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26—30 samo D. 32.—. I Tople, moške copate, dober materija!, najboljša izdelava D. 48.— in D. 65.—. ženske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D. 65.—. D. 40*- Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste s peto samo D. 75.—. Copate iz velblodje dlake, podplat iz klobučevine in usnja. Moške vel. D. 65.—. vel. 31—35 D. 35.—, vel. 26—30 D. 30.—, vel. 20—25 D. 28.—. Topli, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali usnjem obšiti same D. 125.—, moški z usnjem D. 145.—. Ženski čevlji iz črnega ali rjavega boksa, dober podplat iz usnja. pruga vrsta samo D. 110.—, lakirani D 115 Moški galoši, samo najboljši izdelek. Znamka »Tretorn« D. 98.—. D. HO*- Čevlji iz gumija z manšeto in volneno podlogo. Otrcfke velikosti D. 80.— in D 95.—. Isti z zip-zapiračem. črni ali rjavi, od D. 135 — dalje. 4hunanik — ■ * r* . LJUBLJANA: Tyrševa c. la, »Pet™ MARIBOR: Gosposka ulica 1? CELJE: Aleksandrova cesta 1. Din I1 o skrajno znižane cene priznano najboljše obutve znamke Priljubljeni športni čevelj za šolsko mladež z okrašenim jezikom iz rjavega boksa s prvovrstnimi podplati Št. 26—27 . . . Din 85.— 23—30 ... „ 95.— 31—35 ... „ .115.— 36—39 ... » 145.— Topli suknjeni čevlji visoko z usnjem obšiti za dom in za cesto Vas obvarujejo prehlada. Edinstvena prilika za naše dame Din 165 Din 7 Za elegantne gospode iz črnega ali rjavega u?nja. Izborni podplati. Dlsi St Visok fantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, rjav ali črni boks. Št. 25—30 • . . Din 75.— 31-35 ... 95.- 36—39 ... „ 125.— Okusen damski čevelj na zapono ali v salonski obliki, z visoko ah nizko peto, iz rjavega ali črnega boksa. Lakaste in S2§.—, 145 v ULJE Udobna topla copata iz velblodje dlake neobhodna potrebna vsaki gospodinji. NOSITE LE f ^IkH St* Z USNJENIMI PODPLATI, KI SO NAJBOLJŠI IN NA JZDRAVEJŠI ZA VSAKO NOGO IN JAMČIJO ZA UDOBNO IN SIGURNO HOJO. d t * ZA NAJMANJ DENARJA. BOGATA IZBIRA NAJOKUSNEJŠJH SNEŽK* SVETOVNOZNANIH ZNAMK „T R E T 0 E N", „R I G A" ITD, Specifalisi šasnpon 3 claje potemnelim lasem sijaj in svileno mehkoto. že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal. Oprema za enkratno uporabo Din 6.— Oprema za trikratno uporabo Din 12.— Dobi se povsod. 316/11 i£.»n?ska Tinina ( Rosshaar) žir.io za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime Stražišče pri Kranju. 272 Vzorci franko! Ustanovljeno 1768 Cene nizke! •jstsš za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATERIJAL, trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tvrševa 36. ZAHVALA O'o prerani in bridki izgubi našega očeta in soproga STROJNEGA STAVCA izrekamo za tako srčno izkazano sočutje in sožalje ter poklonjeno cvetje vsem najisskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo osobju »Učiteljske tiskarne«, pevskemu društvu »Grafika«, vsem njegovim tovarišem, prijateljem in znancem, ki ^o ga spremljali na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 30. novembra 1933. 12252 Žalujoča rodbina Kocmur. Kokošje, (»urje, gosje m moje, navadno, s si.v. »»3 čiščeno in čohano. Po znatno nižjih cenah. Vzorci sr pošiljajo brezplačno in franko. DOBAVLJA V VSAK 1 MNOŽINI - ČAKOVEC Telefon 59, «0. S, 4. šivalni stroji Mesečna odplačila! Večletna s;aranei,ja! Brezplačen pouk v vezenju! Kupiš ugodno pri IGN. VOK, Ljubljana Tavčarjeva uItcp Podružnici: Kranj, Glavni trg Novo mesto. Glavni trs 323 TNA ANILNICA v LjuM|ani, Prešernova ulica stev. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. ima nad Dir rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe ima sodno depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem ir> davčno močjo. Telefon št. 2016 in 2616. Poštno čekovni račun št. 10.533 Uradne ure za stranke so o«1 8 do 12.Vi ure- BR! Odločili smo se, da radio 100% populariziramo in radi tega Vam stavimo naš aparat tipa 938, ki sprejema tudi AME- RIKANSKE postaje, na razpolago, in sicer na (' 18 MESEČNE OBROKE OD DIN 210.— oziroma Din 220.— za isti aparat z vdelanim supresorom. Poleg vseh evropskih postaj sprejemate tudi amerikanske postaje. Največja radio industrija sveta PHILIPS RADIO zastopstvo '3. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6 ) ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK. 11222 Zbiralcem krasnih sličic NESTLE kateri še niso izpolnili album »CUDE2I Z VSEGA SVETA« zvezek L, pošilja na željo gratis manjkajoče sličice NESTLE, pošt. pret, 371, ZAGREB čitaffe Jutreve male oglase ki imaja uspeh? . v ;ujt uavoi u navijati izdaja aa KOuzorcij »Jutra« Auou rviomitiu. Lh i\ai uuno uskaruo d. d. Kol uak