št. 253.
v Ljubljani, petek dne 11. novembra 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nadeljah in praznikih — ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K l-—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K18*—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28-~~.
Neodvisen
*
političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-Iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
V resnih časih!
Vsa napredna javnost se zaveda da-lekosežnosti pomena bližajočih se občinskih volitev v Ljubljani. Odločila se ne bo le usoda za Ljubljano, marveč za celo Slovensko. Glasovnice imajo dognati, je-li naj zavlada dr. Šušteršič neomejeno po celi naši domovini ali ne.
V	tako važnem položaju skušajo celo najmočnejše stranke doseči med volilci kar največ zaslombe, v svojih vrstah pa največjo moč. Pred odločilno bitko ni časa za notranje boje, marveč treba je konsolidiranih moči, ki bi složno in jedrnato pognale nasprotnika tja kamor spada. Vsi smo v tem na jasnem, vsi z bojaznijo čakamo razvoja naših žalostnih razmer, hrepeneč edinole po tem, da končno napredna misel vendarle zmaga.
Pri .Slovenskem Narodu" so drugačnega mnenja. V svojem bistvu dobri in dobrohotni dr. Tavčar je očividno prepustil usodo stranke, usodo slovenske napredne javnosti ljudem, katerim ni za noben ideal več, ljudem, ki iščejo zadoščenja le v svojih lastnih osebah. Narodno-napredna stranka je brez glave, njen kolovodja je postal dr. Triller in ta s svojimi kompani-joni v »Narodni tiskarni, uganja politiko, kakor da bi bila stranka najmočnejša, kakor da bi bil on vsegamogočen. Tik pred vo-* litvami piše „Narod" dan na dan o dr. Žerjavu, ki leži na smrt bolan v Egiptu tako, kakor da bi že sodna obravnava dognala, da je edinole on kriv konkurza v Agro-Merkurju. .Interes stranke zahteva, da se izreže in izžge rak-rana" pravi .Narod". Gospodje so pisali prvi dan po razglasitvi konkurza o Agro-Merkurju, da je bilo to privatno podjetje, ki ni imelo s stranko ničesar opraviti. Zakaj se sedaj ravno Vi bavite s tem privatnim podjetjem? Zakaj ne pustite, da urede deležniki sami razmere pri Agro-Merkurju, osobito ker nimate Vi niti namena, niti volje stvari pomagati? Ne gospodje, hudobija, ošabnost in nerazumljiva domišljavost govori iz Vas in v svoji slepoti hočete le oblatiti dr. Žerjava, uničiti mladinsko gibanje in preprečiti vsako reformo v stranki; nekaterim gospodom, ki vedo, da jih ljudje ne marajo, pa bi pri tem radi na umeten način podaljšali politično življenje! Ne pomislite pa, da je Vaše delo samomor!
Konkurz Agro-Merkurja, in recimo, da bi ga tudi zakrivil dr. Žerjav sam — sodna obravnava bo dognala kaj drugega — vlačiti v časopisje, se pravi ubijati v ljudstvu, osobito v naprednjakih, vsako zaupanje v narodno-gospodarske institucije. Le slepi politični idijoti morejo napram lastnim gospodarskim institutom tako nastopati kot dela to .Narod".
S tem, da se blati lastne zavode, lastne strankine pristaše se tudi izkazuje dobroto le Nemcem in klerikalcem, ki se
lahko smejejo. Nikar ne govoriti toliko o čistih in zdravih razmerah, ko Vam je treba le malo okrog sebe pogledati, da vidite kako smrdi in poka. Mar še niste nikdar nobene stvari zamolčali? Ali ste že na vse pozabili? Ali ste pozabili na razne gospodarske polome v privatnih in javni korporacijah, ki so jih imeli v rokah starini? In danes čivkajo grabci po strehah o velikem starinskem zavodu, kjer marsikaj ni v redu in kjer bi lahko gospoda okrog .Naroda" najpreje pometala. Če se hočete gospodje vtikati tudi v privatne stvari, potem je nam dana prilika, da tudi#mi razkrijemo marsikako gnjilobo. Nikar ne bodite tako ošabni!
Mi pa pravimo: Agro-Merkurjev konkurz pride pred sodišče in tamkaj se bo popolnoma dognalo, ali je kriv predsednik Agro-Merkurja, tovarnar Lenarčič, ali člani načelstva gg. Bajer, Rožman, in dr. Žerjav ali kdo drugi. Dokler stvar ni sodno dognana, je največja podlost napadati odsotne in na smrt bolne ljudi, in to samo iz hudobije.
Gospodje, nikar si ne domišljujte, da boste — če se Vam tudi posreči dobiti pri Agro-Merkurju žrtve — ubili s svojim psovanjem tudi še vse druge, ki Vam niso ljubi.
Kakor je šlo zadružništvo od prvega začetka preko Vaših ovir svojo pot dosedaj, tako bo šlo tudi v bodoče. Začetni grehi se bodo morali preboleti in če jih .Narod" še tako izrablja. Gotovo pa je tudi, da bo šla mladina preko takih grehov in tudi preko starih ovir svojo pot naprej in da ji tudi dr. Triller ne vzame bodočnosti!
Če misli dr. Tavčar, da je zanj častno mirno gledati kako ubija »Narod" mladino, kako razganja stranko, kako hoče po vsej sili pokopati zadnjo možnost složnega nastopa — in brez nje tudi napredno stvar — pred volitvami, se moti. Dr. Tavčar je predsednik .Narodne tiskarne", dr. Tavčar je po odstopu Hribarja vodja narodne-na-predne stranke in edinole v interesu napredne stvari kličemo ravno njemu zadnjič in v zadnjem trenutku zaupno:
V	nevarnosti je napredna stranka, v nevarnosti je napredna mis§l, izkaži se v najresnejšem in najvažnejšem tre-notku moža in reši položaj!
Iz slovenskih krajev.
Iz Postojne. Predavanja o Postojnski Jami in njej okolici. Jamski tajnik g. And. Perko je predaval meseca oktobra in prvi teden novembra na Dunaju in v Brnu o tem svetovnem čudežu. Pri predavanjih je kazal 150 skijoptičnih podob po najnovejših jamskih slikah. Predavanja so tako močno učinkovala na občinstvo, da se je istih udeležilo nad 5000 oseb. Preda-
vanja so se vršila na Dunaju v avstrijskem turistovskem klubu, v dunajskem foto-klubu, v ljudskoizobraževalni hiši, v društvu »Ski-optikon", v Ljudskem domu, v avstrijskem planinskem društvu, v klubu avstrijskih železniških uradnikov in v Brnu v planinskem društvu. Jamski tajnik Perko bode ponavljal predavanja še po drugih mestih, v in izven države.
Odlikovanje Postojnske Jame v lovski razstavi na Dunaju. C. kr. ministrstvo za javna dela je podelilo jamski komisiji v Postojni za razstavljene predmete v lovski razstavi na Dunaju prvo darilo, veliko srebrno kolajno in aranžerju razstave, jamoslovcu in jamskemu tajniku g. And. Perko-tu pa častno diplomo. Ta skrajno okusna in mogočno učinkujoča razstava ni zamudila vzbuditi za krasno Postojnsko Jamo, katera se kaže v vsej svoji krasoti in posebnosti, mnogo zanimanja in novih simpatij. Kakor piše Perko v predgovoru svojega dela:	»Die Adelsberger
Grotte in Wort in Bild," ki je tam razstavljeno in ga je založil odbor za zgradbo jamskega muzeja v Postojni, je Postojnska Jama v resnici velikanska posebnost, ka-koršne nima nobena druga dežela na svetu. In dalje pripomni Perko jako dobro, ko piše, da je to podedovano zlo nas Avstrijcev, ki posedujemo tako krasne zaklade in ne storimo ničesar, da bi zvedel vesoljni svet o naravnih čudežih Postojnske Jame, tega bajnega podzemeljskega sveta. Da se temu odpomore, uspešno delujeta z veliko vnemo in spretnostjo zadnji dve leti c. kr. poljedelsko ministrstvo in jamska komisija v Postojni.
Splošni pregled.
Srbija.
Vlada je predložila skupščini osnovo za novo avstrijsko-srbsko trgovsko pogodbo, ki bo odkazana finančnemu odseku ter bo prišla pred plenum, ko bo ogrski parlament obravnaval o pogodbi. Masarykov govor o Friedjungovem procesu je vzbudil po vsem srbskem svetu veliko senzacijo. Srbski listi so prinesli govor dobesedno. Neki bivši žurnalist Vasič je sam priznal, da je ponaredil z dvema pomočniki dvoje dokumentov, ki so se navajali v Friedjungovem procesu. Prišlo je do demonstracij proti grofu Forgachu. — Prestolonasledniku se zdravje počasi vrača in je upati kmalu na popolno ozdravljenje.
Cima Dodiči.
Prepir za Cima Dodiči na italijansko-avstrijski meji je definitivno končan.
Belgijski parlament.
Ob priliki otvoritve belgijskega parlamenta je prišlo do burnih demonstracij na ulici od strani socijalne demokracije, ki
LISTEK.
MICHEL ZSVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[153]
Ko je bila ta točka opravljena, je Ragastens preživel ostanek dneva s svojimi prijatelji. Skupaj so si ogledali utrdbe ter se dogovorili o načrtu obrambe, ki bi. ga v slučaju oblege predložili knezu Manfredi. Nato so imeli velik skupni obed v Palači Orsini. Po obedu je šel Ragastens v sobo, ki mu jo je bil dal Giulio Orsini na razpolago, in je našel tam Spadacappo, ki ga je pričakoval.
.Gospod," je dejal bivši bravo, .ali torej ne odideva iz Italije?"
„Ne . . . vsaj za zdaj še ne."
„In gospod vitez ne misli več na to, da bi se dal ubiti?"
Ragastensa je streslo.
.Kdo ti je rekel, da bi imel jaz take neslane misli?"
»Tako, zdelo se mi je . . . No, ker ste še živi ter me ne zapuščate . . . demanti . . .“
»No, demanti ... kaj je z demanti? . . .“
»Tukaj* so ... na kaminu."
»Ah, ahl To te je skrbelo! Preveč pošten postajaš, le pazi, da se ne boš kesal."
In Ragastens, v srcu bolj ganjen, nego je hotel pokazati, je prijateljsko potrkal Spadacappi na ramo, kar se je temu neizmerno prileglo. Ko je hotel nato oditi, ga je Ragastens pridržal. Sledil je dolg, skrivnosten razgovor, ki so ga zaključile besede Spadacappe:
»Dobro, velja, gospod. Še nocoj hočem pričeti . . .“
Nekaj dni je preteklo. Ragastens je obenem z ostalo množico poveljnikov in veljakov vsako dopoldne prihajal v palačo. Kadar se mu je pripetilo, da je srečal knjeginjo Manfredi, se ji je v pozdrav globoko in resnobno poklonil, govorila pa še nista bila ves čas, odkar se je bil vršil njiju zadnji sestanek na vrtu.
Vitez je imel vsak večer čudno opravilo. Kadar se je bližala noč je Spadacappa peljal iz Monteforta voziček, pogrnjen s plahto. Ragastens pa je spremljal ta voziček; in v vrvenju množice ni nihče pazil na to vsakdanje vitezovo odhajanje.
Armada zaveznikov se je zbrala na veliki planoti, ki je ležala pred Peklensko sotesko. Tej planoti je bilo ime Pianosa. Tudi Cezar je zbiral tukaj svoje čete, tako da sta ležala tabora drug drugemu nasproti, in jih je ločila k večjemu dobra milja razdalje. Vse je kazalo, da se spopadejo v najbližjem času.
Ko se je Ragastens nekega večera po enem izmed tistih svojih skrivnostnih in vsakdanjih izletov vračal v Monteforte in stopil skozi mestna vrata, je med množico prihajajočih ljudi zapazil tudi postavo neke ženske, ki se mu je zdelo, da jo pozna. Stresnil se je in naglo pognal konja; toda v tistem trenotku je nastala taka gneča, da ni mogel dalje. In ko je dospel do uličnega vogala, kjer je prej videl postavo, ki je jahala pred njim, je bila izginila.
Ragastens je zdirjal po tisti ulici in preiskal vse sosednje uličice, toda njegovo iskanje je bilo brezuspešno. Naposled je odnehal ter zamrmral:
»To je blaznost, prevara domišlije 1 Kaj takega ni mogoče I . . .“
so demonstrirali proti kralju za splošno in enako volilno pravico. Vse ulice v Bruselju so bile polne ljudstva. Tudi pri prestolnem govoru so se čuli klici proti kralju. Proti tem glasovom so se oglasili konservativni elementi z .Živel kralj." Ta boj glasov je trajal cel četrt ure in ga je poslušal kralj mirno na prestolu. Bila mu je tako dana prilika slišati mnenje ljudstva. Na ulici so ljudje metali razne stvari proti vozu, v katerem sta se peljala kralj in kraljica od prestolnega govora. Prišlo je do burnih scen, ki so pokazale nezadovoljnost širših mas. Belgijski parlament bo imel nalogo, da izvede dvoje važnjh reform: šolsko in volilno reformo. Šolstvo v Belgiji je prišlo pred 25 leti v klerikalne roke in je pro-palo. Treba je uvesti splošno šolsko dolžnost. Enako se bo moralo ugoditi zahtevi po splošni in enaki volilni pravici. To bo delo sedanjega burno začetega zasedanja v belgijskem parlamentu.
Francija.
Listi obširno pišejo o novem kabinetu in o predsedniku Briandu. Vprašanje je, na katero stran bo krenil Briand sedaj, da srečno izvozi iz zadreg, v katere so ga s svojo stavko pripravili njegovi bivši prijatelji socijalisti. Na levo ali na pravo? Na vsak način je Briand ediui mož, ki je zmožen obvladati situacijo.
Španija.
Uradi so konfiscirali cele zaloge revo-lucijonarskih brošur in letakov v Barceloni. Več anarhistov, ki so na sumu, da so v zvezi z zadnjimi dogodki, so zaprli. — Vesti o novi vojni z Maroko so izmišljene; republikansko časopisje je baje hotelo te vesti porabiti v svoje namene. — Ministrstvo je sklenilo predložiti zbornici cortesov predlog o povišanju častniških plač, prepoved raznih zbirk, ki so jih doslej dovoljevali razni menihi in redovi ter principi-jelno priznanje civilnega zakona.
Portugalsko.
Portugalska duhovščina je prisegla zvestobo novi vladi. Premoženje izgnanih redov znaša 23 milijonov milreisov. (1 mil-reis = 5 K 32 vin.) Konfiskacija se še ni vršila.
Amerikanske volitve.
Letošnje amerikanske volitve niso budile toliko zanimanja, kakor prejšnja leta, pač pa je velik krik sedaj po volitvah, kajti demokratična stranka je zmagala z nepričakovano večino. Republikanci so poraženi na celi črti, njim na čelu Roosevelt, ki je pred nekaj leti dobil 6 milijonov glasov. Značilno je posebno, da so demokrati dobili največje zmage tam, kjer se je v volitve osebno omešaval Roosevelt. Posebno velik poraz so republikanci doživeli v New-Yorku, kjer je z veliko večino zmagal demokratični kandidat Dix. Demokrati so do.
Preteklo je še par dni, tako da je Ragastens docela pozabil ta dogodek.
Nekega večera sta knez Manfredi in grof Alma nenadoma naznanila, da jutri naskočijo Cezarjevo armado. Vsi navzoči veljaki so bili povabljeni na odločilni sestanek, kjer se je sklenilo, da bosta grof Alma in knez Manfredi na bojišču, kakor hitro se zdani. Pri tem sestanku je bil Ragastens, bila pa je tudi knjeginja Manfredi.
Po zborovanju se je Ragastens vrnil v palačo Orsini ter skrbno pregledal stanje svoje bojne oprave in svojega orožja. Ko se je v tem pogledu ogotovil, je z najboljšim tekom povečerjal, a nato je hotel leči spat. Toda začutil je, da spanja ne bo na njegove oči.
Misel o Primaveri mu ni dala miru.
Zdaj, ko mu je bilo nemara umreti, bi jo bil rad vsaj še enkrat videl; in nedvomno, povedal bi ji, koliko je trpel zaradi nje. Nazadnje se ni mogel več premagati; šel je od doma. In nehote se je napotil proti grofiji.
Vrata so bila zaklenjena. Vitez je stopal pokraj par-kove ograje.
Čez nekaj časa je obstal ter pritisnil obraz k ograji, skušaje prodreti temo, v katero so se zavijale mračne gruče nasadov. Toda njegov pogled ni videl ničesar. Ves veliki park je molče počival v mirni tihoti.
Naenkrat pa je Ragastens začel plezati preko ograje.
V	par trenotkih je skočil na drugo stran.
Kani hodi? Težko, če je vedel . . . Brez jasnega namena je bil preplezal ograjo kakor tat, in zdaj je korakal tja v noč, ne da bi se vpraševal, kam pride. Zdajci je dospel kakor nalašč do tiste granitne klopi, kjer je bil že zadnjič govoril s kneginjo Manfredi. In ona je bila tam!
------------------------------- (Dalj*.)
bili 24 novih mandatov in bodo imeli na kongresu večino. Zmaga demokratov je velikanskega pomena in prinese nove izpre-membe v Združene države. K zmagi demokratične stranke je pripomoglo predvsem delavstvo in je s tem zadeta zveza trustov, kar bo imelo pomen tudi v notranjih razmah in bodo čutili tudi naši izseljenci, ki dozdaj čakajo na izboljšanje razmer. V toliko so za nas volitve zanimive. Zmago demokratične stranke so zmagovalci pozdravili z amerikanskim slavljeni.
Dnevne vesti
Shod ljubljanskih zaupnikov na-rodno-napredne stranke se menda vrši v nedeljo dopoldne. Ne vemo sicer kaj je na dnevnem redu, zdi se pa nam, da je pisava „Slov. Naroda“ najbolša priprava za to, da napravi iz shoda zaupnikov zborovanje ne-zaupnikov. Dr. Triller in Kokalj naj nikar ne mislita, da že sama reprezentirata na-rodno-napredno stranko. Zadnji njiju shod v Mestnem domu, ki je bil izrazovita po-gorija, je jasno pokazal, da nima oštarijsko omizje pri Roži nobenega vpliva več. Če bo še dolgo ta jara gospoda komandirala in odganjala iz stranke ljudi bo vse skupaj vrag vzel. Kokalj bi sedaj že lahko bil zadovoljen z upraviteljstvom konkurza pri Agro-Merkurju. Tudi naj bi raje še naprej koval pesni in pustil stvari, ki jih ne razume.
Kaj pravi k temu „Edinost“. »Edi-nost“ je pred tremi tedni spuščala cele je-remijade na slogo v naši stranki. Mi smo molčali. »Narod" pa je nas dan na dan blatil. Ali morda „Edinost“ sedaj uvideva, kaj so kranjski starini? Mi nismo krivi, če se bo začel brezobziren boj pred volitvami.
Uradništvo postavi svoje kandidate ? Iz uradniških krogov se bolj in bolj čuje glas, da bi bilo najboljše, če si postavi uradništvo samostojne kandidate. Uradniki so že do grla siti tlake, ki so jo dosedaj delali kliki v liberalni stranki. Kakor je ta želja in misel sama na sebi morda opravičena, vendar mislimo, da naj bi se uradništvo ne prehitelo in naj bi počakalo, da se morda razmere v napredni stranki vendarle urede.
Klerikalna agitacija v šolah. V trgovski gremijalni šoli agitira za „Orla“ neki vajenec pri tvrdki Kessler po imenu Franc Pavlin in sicer se poslužuje pri tem tudi laži. Nekaterim vajencem je n. pr. rekel, da je govoril z njihovimi šefi in da so ti obljubili, da jim kupijo kroj, ako bodo telovadili pri »Orlu". Nekateri vajenci so se pri svojih šefih informirali in so zvedeli, da je to čisto navadna klerikalna laž, nekateri pa niso nič vprašali in so začeli zahajati k „čukom\ Ta agitacija je začela že vsem presedati in šolska oblast bi dobro storila, ko bi temu klerikalnemu petelinu malo pristrigla peruti.
Beda med našim dijaštvom — sred-nje- in visokošolskim je res velika in občutna. Kdor more, naj podpira dijake s hrano, druge pa s prispevki, ki jih nabira »Podporno društvo na Dunaju". Gotovi napredni krogi v Ljubljani in zunaj Ljubljane vse premalo store za revno dijaštvo Vsak mesec bi jih veliko lahko žrtvovalo po 4—10 in več K v ta namen, ali v izkazih ne vidiš celo leto več kot enkrat tiskano ime tega ali onega, ki je dobro situiran ! Visoke uradnike, tovarnarje, funkcionarje, možakarje, ki jim sinekure neso po 4—6000 K postranskega dobička, poznamo, pa ne dajo ne za Ciril-Metodovo družbo nič, ne za dijaško kuhinjo ali za »Podporno društvo na Dunaju1*. Pa poglejte klerikalce, kako znajo za svoje pristaše skrbeti. Kdor za zarod ne skrbi, ga zarod — zapusti! . . .
Slovensko deželno gledališče. Po daljšem času smo zopet poslušali Fallovo »Dolarsko princeso". Desetkrat se je ponavljala preteklo sezono, v enajstič smo jo gledali včeraj. Glasbo in libreto so ocenili že pred nami lansko leto različni kritiki in se zato nočemo spuščati še mi v specijalno debato o umetniški vrednosti operete. Omejimo se samo na par opazk: Predvsem konstatujemo, da leži uspeh »Dolarske princese" le deloma v igralskem delu, omenjamo to zato, ker je ravno pri modernih, novih operetah mnogokrat igra glavna stvar in petje postranska. Na vsak način imamo pred sabo posebne vrste eksperiment. Če bi libretista, gg. Willner in Grtinbaum le hotela, bi lahko ustvarila iz te muzikalne salonske veseloigre veseloigro pol dunajskega, pol francoskega styla; tak slog bi vendar tudi tako zelo zadovoljil naše operetne habitueje! Samo še par korakov pogumno naprej, pa bo eldoradu operetnih tepcev — oprostite izraz — kmalu za vselej odzvonilo. Prvi akt prinaša zares prikupno ekspozicijo; potem pa se dejanje razvija nekam prisiljeno in se nam zdi posebno oni običajni spravljivi konec dovolj forsiran; no, v splošnem se je libretistoma posrečilo izmisliti tako za silo možno pravljico. Samo s komiko nista vedela kaj početi ; jovialna flegmatičnost starega Johna nam je razmeroma premajhna odškodnina
za tisto, kar v tej opereti včasih dosti težko pogrešamo. Ouvertura se nam dozdeva v tem okviru skoro kot nekakšna parodija, pač zato, ker uporablja preveč dramatične napetosti in masivne instrumen-tacije; partitura se sicer pošteno trudi, da bi potisnila tradicijonalno konvencijalnost v stran, ali Leo Fali je pač samo takrat vesel svojega življenja in svojega bogatega talenta, ako lahko čisto po svoji volji piše melodije, udarja ob mali boben in koraka v ritmičnem maršu. Ako se gdč. Hadr-bolčeva in g. Iličič vnameta v medsebojni ljubezni — pardon, seveda samo na odru — potem pri vsem odporu komponistovem skrivaj vendarle triumfuje duh »Vesele vdovice" ... — Uprizoritev je stala precej pod lansko višino; seveda, strastne, temperamentne gdč. L v o v e ni več, gosp. F i a 1 o pogrešamo istotako neljubo. — G. Bukšek, ki je svojemu glasu primerno pel partijo Schlicka v baritonalni legi, se kljub vsemu trudu, ki ga priznavalno omenjamo, ni mogel pospešiti tako visoko, kakor njegov lanski prednik. V igri je bil pač splošno premalo irzrazit — v kvartetu drugega akta n. pr. je bil odločno premrtev, v petju je imel pa dovolj lepih momentov, ki bi imdli, ako bi bi bila opereta uprizorjena danes sploh prvič na slovenskem odru, gotovo večji uspeh. — Gdč. Hadr-bolčeva se je odlikovala kakor vedno v pevskem in igralskem oziru. Njeni trije spremljevalci: temperament, šik in graci-joznost jo ne zapuste nikdar. G. Iličič zasluži vse priznanje: duet Fredy-Alice v prvem aktu je izzval aplavz. Labinska gdč. Thalerjeva je ugajala. — G. Rasber-gerju primanjkuje zunanjega šlifa ; njegova maska ni bila najboljša, z nepoli-kanitni hlačami naj bi ne prišel več na oder. Daisy je pela gdč. Šmidov a z zelo dvomljivim uspehom,	—a—.
Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto prvič burka »Zakonske metode" (Florete Patapon). Spisala sta jo francoski Hennequin in Veber, znana bur-kača, ki iščeta le smeh, šalo, dovtip in zabavo ter se za logiko, psihologijo in za vse literarne zahteve ne brigata nič. Ker pa sta rafinirana teatralika in najporednejša šaljivca, ki dosezata povsod najhrupnejši krohot, sta priljubljena po vseh odrih z dobrimi komiki. Slovenska drama je gojila letos doslej le težke žaloigre in razne literarne igrokaze. Publika pa zahteva tudi burk. Zato naj pridejo k besedi za izpremembo tudi komiki, ki imajo v burki glavno ulogo: gg. Bohuslav, Povhe in Verovšek, pa dame gdč. Thalerjeva, gdč, Šetrilova, ga. Bukše-kova in ga. Iličičeva. »Zakonske metode" je prevel v dobi intendance g. prof. Frid. Juvančiča g. VI. Levstik; doslej se ni uprizorila, ker ji je delala težave cenzura. Katera metoda je v zakonskem življenju prava? Ali naj bo mož tiran ali rob? Na ta vprašanja odgovarja burka. Kdor se rad smeje, naj si jo ogleda!
Slovensko gledališče v Mariboru.
V nedeljo, dne 13. novembra popoldne se vrši predstava »Krasna Lida", velika burleska s petjem in plesom v 5. dejanjih. Češki spisal Oton Faster, za slovenski oder priredil Iv. Podgornik. Začetek točno ob polu 4. popoldne.
Iz Litije. V nedeljo, dne 13. t. m. popoldne se ponavlja Raupachova peterode-janka »Mlinar in njegova hči" v gostilniških prostorih g. Oblaka. Cene so znižane.
Meščanskim in delavskim ženskim krogom priredi nocoj ob 8. v veliki dvorani Mestnega doma na povabilo »Splošnega slov. ženskega društva" g. R. Šega javno predavanje o »Meščanski in delavski ženi". Naj bi se udeležile tega predavanja dekleta in žene meščanke in delavke! Vstopnina 20 v za osebo je namenjena Družbi sv. Cirila in Metoda. —
V nedeljo, 13. t. m. dopoldne ob 11. pa priredi isto »Splošno slovensko žensko društvo" drugo javno predavanje v Mestnem domu. Predaval bo znani prijatelj mladine in pisatelj c. kr. sodni svetnik gosp. Fran Milčinski nove slovenske pravljice. Vstopnina 10 v za osebo je določena »Društvu za varstvo zanemarjenih otrok". Dijaki, dijakinje in mladina so vstopnine prosti. Z ozirom na koristni namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec“ priredi v nedeljo, dne 13. novembra 1910 Martinov večer v veliki dvorani »Narodnega doma". Začetek ob polu 8. Vstopnina 60 vin. Po končanem sporedu se vrši ples.
Telovadno društvo »Sokol" v Št. Petru na Krasu priredi dne 13. t. m. v prostorih »Narodne gostilne" domačo veselico s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer; vstopnina 30 v.
»Akademlčno društvo slov. veterinarjev na Dunaju" ima 12. t. m. ob polu 8. zvečer v restavraciji »Zum griinen Tor" (poprej Novak) III. okraj Hauptstrasse 45 svoj 2. redni občni zbor z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Študije o slovenski hiši. Zadnje poročilo iz odborove seje Matice je popraviti
I v tem smislu, da hoče Matica v svrlio študij o slov. hiši v zvezo stopiti z ljubljanskim amaterskim fotografskim ldubom, ki se sedaj snuje, ne pa s športnim klubom.
Dež, blato ih tema, to so trije naslovi, na katere opozarjamo — mestni stavbni urad. Dež je sicer v enem oziru prav prišel, da bo ceste po mestu in okrog mesta izpral, ali blata je še vedno na kupe, ker ga nadzornik cestnih delavcev ne vidi. Tu manjka reda! Električna razsvetljava je ob periferiji pomanjkljiva. Male žarnice niso zunaj za nič in njih razsvetljava sega komaj deset korakov daleč. S kratka : Kar spada k mestu, naj bo snažno in svetlo. Zdaj se zapaža v tem oziru na vse strani velika nemarnost.
Povodenj. Zopet lije! Barjani se že umikajo iz pritličja v podstrešja. Gruberjev kanal je sicer deloma že poglobljen in ondi se voda zdaj po strugi hitreje odteka, ker so odprte zatvornice v Prulah. Ali vsakdo se vpraša, kedaj se bo delo pričelo v resnici resno izvrševati. Dozdaj je šlo po polževo. Barjani bodo še dostikrat »plavali", če se bo osuševanje tako izvrševalo. Dozdaj je tvrdka razumela »sušiti" le blagajno!
Vsled visoke vode so dela v Gruberjevem prekopu ustavljena. Voda je odnesla mnogo lesa, a tvrdka Czeczowiczka nima škode, ker je zavarovana. Delo bo stalo kakih 8 dni.
Po planinah je včeraj popoldne jelo snežiti. Temperatura je vsled tega pri nas padla od 1 Oo na 4o R.
Sneg v Ljubljani. Včeraj je v Ljubljani padal najprej dež, potem pa je začelo snežiti. Po noči je prenehalo deževati in snežiti, ali za to je nastal tak mraz, kot po zimi, ki ga še povečuje hladen veter. Zima ni več samo pred durmi, ona je že — tukaj in joj revežem, ki nimajo niti za hrano, kamoli za kurjavo!
Preprečena požarna nevarnost. V noči na dan 10. t. m. ob polu 3. je stražnik Prelovec 1. ljubljanskega zavoda za straže n je in zaklepanje v dvoriščni delavnici hiše št. 3 v Slomškovi ulici zapazil svit ter se prepričal, da seje od ponve z gorečimi cinovimi ostanki, stoječe na tleh, poleg vnel kup oglja. Pogasil je ogenj s pomočjo domačih ljudih, ne da bi bilo treba poklicati požarno brambo na pomoč.
Aretovanl tatovi čevljev. Pred kratkim so bili sprejeti 211etni tovarniški delavec Ivan Masten, 201etni strugar Juraj Partlič in 181etni Ernest Ivic v tovarno za stole v Bistrici pri Borovnici v delo. Toda imenovana trojica je kmalu nato kar čez noč pobegnila in vzela tudi več parov novih čevljev, ki so bili last drugih tovarniških delavcev, s seboj. Orožniki so zasledovali tatove do Ljubljane in jih vjeli na Karlovški cesti. Imeli so vsi še nove čevlje s seboj, katere je spravilo v varstvo sodišče v Ljubljani.
Javno nasilstvo. V sredo sta bila v Rožni dolini aretirana zidarska pomočnika Franc Skuhala in Alojzij Ribič in izročena deželnemu sodišču v Ljubljani. Oba možakarja sta se najprej sprla z nekim Antonom Kozamernikom, nakar sta mu razbila vse šipe na njegovem stanovanju in metala kamenje v sobo, vsled česar je bila družina Antona Kozamernika v veliki nevarnosti. Aretiranca sta tudi osumljena, da sta v noči dne 2. t. m. razbila gostilničarju Ignaciju Korošcu na Glincah šipe.
Svojeglaven hlapec. Predvčerajšnjem popoldne je vozil neki hlapec po tiru električne železnice in se nikakor ni hotel umakniti nasproti vozečemu električnemu vozu. Šele potem, ko je moral voznik voz ustaviti, se je umaknil s tira in odšel smehljaje dalje. Hlapec se bo mdral radi take nedopustljive svojeglavnosti zagovarjati pred sodiščem.
Razmere v Lichtenthnrnovem zavodu v Ljubljani.
Prejeli smo naslednji dopis:
V	Lichtenthurnovem zavodu vladajo take škandalozne razmere, da je treba spregovoriti o njih v javnosti, ker kar počenjajo sestre neusmiljenke z gojenkami, izročenimi njihovi vzgoji, to presega že vse meje.
Ako vede koga slučajno že ob 5. uri zjutraj pot po Ambroževem trgu, srečaš gotovo procesijo samostanskih gcjenk-pevk, ki morajo brez ugovora tako zgodaj, tudi v največjem	mrazu,	trapati	v cerkev	in
stavljati v nevarnost svoje zdravje, za plačilo morajo pa poslušati razne psovke, kot: frdamana svinja, brezverka itd. — krasni izrazi iz ust »usmiljenih" sester 1
Hrana,	seveda,	tudi ni	dobra, a ne-
katere sobe so tako vlažne, da gojenke tudi -po zimi lahko študirajo sestavino gob, ki rastejo po stenah. V zavodu je baje cela množica poslov, ali pospravljati, svetilke in okna snažiti,	peči kuriti in	celo pode	ribati morajo	deklice	same.	Ni čuda,	da
mnoge zbolijo in tudi umrejo, kot se je to nedavno zgodilo ubogi A. Čepuder.
Gojenke morajo vsak teden k spo' vedi in sicer k spovedniku, ki ima ka čudne pojme o ljubezni do bližnjega. Ta posvečeni mož je pri neki priliki priporočal gojenkam, naj neko določeno osebo zaničujejo, zasramujejo in uničijo njegovo lastnino. Res, vzoren »božji namestnik", kot so vzorne »božje služabnice" tudi sestre neusmiljenke, te ljubeznive devičice, polne hinavščine in zlobe.
Uboge deklice, ki morajo vse to prenašati in živeti pod komando teh pobožnih devic! Smilijo se nam, ker so vsega usmiljenja vredne.
Odklonila tisoč snubcev.
Zaspani mož.
Pred dvemi leti je umrl v Piere-u, glavnem mestu južne Dakote bogati pivo-varnar Arbibald Dyke, ki ni poznal večjega vžitka od — spanja. Imel je lepo mlado ženo, ki si je želela veselic in razvedrila, ali on se za to ni brigal, ker svojega spanja ni hotel žrtvovati svoji mladi in lepi ženi, ki se radi večne zaspanosti svojega moža ni mogla niti ganiti iz hiše, ker sama vendar ni mogla zahajati na veselice, mož je pa takorekoč neprestano — spal.
Samo po sebi se razume, da ta zakon ni mogel biti srečen. Oziroma mož je že bil srečen in zadovoljen, ali žena ni bila zadovoljna. Ko je pa nekega jutra konsta-tirala, da je njeni zaspani mož zaspal — za vedno, je vseeno bridko jokala in se ni dala potolažiti; seveda, vprašanje je, ako so bile njene solze odkritosrčne in resnična njena žalost.
Žalovanje.
Navada je taka, da mora vdova žalovati po svojem možu celo leto. Tudi gospa Dyke se je tega držala in sicer tako strogo, da se leto dni po moževi smrti takorekoč niti pokazala ni na ulici, nego je doma — štela dneve, ki so jo še delili od zlate prostosti. Ko je pa obligatno žalno leto poteklo, je nastala takoj
Vesela vdova.
Mlada vdova je začela zahajati na vse veselice in druge priredbe. Plesala je toliko kot nobena druga in ker je bila izredno duhovita, je bilo okolu nje vedno vse polno kavalirjev in — snubcev, ali ona se je sicer zabavala naravnost imenitno, snubce je pa kar po vrsti odklanjala.
Odklonjenih 100 snubcev.
Mlada vdova je bila sicer dovolj diskretna in ni preveč renomirala s svojimi snubci, ali časnikarji imajo dobre nosove in nekega lepega dne priobči dnevnik »Morning Telegraph" njeno sliko, opis dosedanjega življenja in vest, da je odklonila že — 100 snubcev. Posledica tega je bila, da so se začeli zglašati snubci iz cele Amerike in mlada vdova je morala naročiti — da ne izgublja preveč časa s pisanjem — tiskane posetnice z napisom: »Hvala, ne maram se več poročiti."
Originalna ponudba.
Deset posestnikov je vložilo v neko banko po 10.000 dolarjev s tem, da dobi vseh 100.000 dolarjev (pol milijona kron) oni od njih, ki dobi roko krasne in nepremagane gospe Dyke. Dobil je ni nobeden in vsak je vzel iz banke svojih 10.000 dolarjev z žalostjo v srcu nazaj.
Premagana.
Ko je mlada vdova odklonila že tisoč snubcev, ni več pošiljala posetnic z napisom: »Hvala ne maram se več poročiti", nego je vsakemu novemu snubcu odgovarjala, da je že — oddana in sedaj se vse povprašuje:
Kdo je ta srečni človek?
»Morning Telegraph" je sicer priobčil tudi njegovo sliko, ali srečni izvoljenec lepe in mlade vdove ni iz Dakote, nego in Nevv-Yorka in v Dakoti ga nihče ne pozna. Srce mlade vdove si je pa zadobil s tem, da ji je pisal, da ne more spati na dan več — kot pet ur in da ima preveč prostega časa. Vdova se je spomnila na svojega vedno zaspanega prvega moža in je sklenila poročiti se s tem človekom, ki spi samo pet ur na dan.
Razne vesti.
* Bivši perzijski šah na potovanju.
Bivši perzijski šah je nastopil svoje potovanje po Evropi in namerava kaka dva meseca ostati na obrežju sredozemskega morja, nakar bo odšel zopet v Odeso. Šah odide najprej v Nico na letovišče. Kakor se domneva ima to njegovo potovanje politično ozadje in stoji v zvezi z dogodki v Perziji. Na potovanju ga bo spremljala samo njegova družina. Ob prihodu na Dunaj, ga bo soproga zapustila in odšla na potovanje v Meko, kjer bo na grobu Mohameda molila za svojega soproga.
• Afera advokata dr. Steinfelda. Oblasti so prišle do prepričanja, da so dr. Steinfelda, znanega krakovskega advokata, prisilili k hazardnim igram kozaki in go-
ljufi. Dr. Steinfeld je iz zapora odposlal na svojo družino pismo, v katerem jo prosi, naj niti ne misli na njegovo sanacijo, ker bi ta zahtevala prevelike svote. Steinfeld je v zadnjem času zelo potrt in popolnoma obupan.
Nfjnovejša telefonska In brzojavna poročila.
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 10. novembra. V današnji plenarni seji avstrijskih delegatov je najprej govoril češki socijalist Nemec, ki je ostro nastopal proti cesarju Viljemu in rekel, da razburja s svojimi potovanji in govori celo evropsko javnost, zlasti pa diplomate. Njegova tako iskrena ljubezen do Avstrije ima čisto druge vzroke in izvore. Nato je govoril dr. Kramar, ki je ostro nastopal proti izvajanjem delegata Grabmayerja in trdil, da vedni obiski cesarja Viljema na dunajskem dvoru nikakor dobro ne uplivajo na druge evropske države. Nato je nasla-njaje se na Masarykova izvajanja vprašal ministra za zunanje zadeve grofa Aehren-thala, kako je prišel do znanih ponarejenih dokumentov, ki so služili prof. Friedjungu kot dokumenti o resnični veleizdaji hrvat-sko-srbske koalicije, s katerim procesom se je Avstrija blamirala pred vsem svetom. Dokazoval je, da temu ne more biti nikdo drugi kriv, kakor znani zloglasni avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach, ki je sam naročil ponarejene dokumente. Koncem svojega govora se je dr. Kramar pečal s trozvezo in bičal v sijajnem govoru avstrijski bizantinizem pred Nemci, ki lahko postane za celo državo zelo usodepoln. Ta naravnost škandalozna in sramotna zveza z Nemci je edino kriva, da stoji Avstrija v slabih odnošajih z Rusijo in nima nobenega upliva pri zapadnih državah. Vse nemški kričač Dobernig je polemiziral z dr. Kramarem in neprestano hvalil cesarja Viljema kot zaščitnika Nemcev. Njegov govor so spremljevali sarkastični medklici slovanskih in socijalno-demokratskih delegatov. Poljski delegat dr. German je v svojem govoru odobraval politiko grofa Aehrenthala. Koncem seje so govorili še delegati Zazvorka, Pittoni in Bugatto. Kot zadnji govornik je nastopil socijalist Seitz, ki je z ozirom na vedne obiske nemškega cesarja na Dunaju zahteval, naj avstrijska vlada stopi v najtesnejšo zvezo z italijansko vlado. Klerikalna avstrijska dinastija ima namreč tak strah pred Vatikanom, da se noben avstrijski vladar ne upa obiskati laškega kralja v Rimu, kar je naravnost sramotno za avstrijsko samostojno državo, obenem pa tudi zelo značilno za avstrijsko politiko, ki je popolnoma odvisna in zasužnjena od nemškega cesarja.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 10. novembra. Današnja seja narodno-politične konference se je vršila ob navzočnosti cesarskega namestnika. Češki delegati vstrajajo pri svojih zahtevah in zahtevajo, da pride pred plenarno sejo narodno-politične komisije ves spravni mate-rijal in ne samo deželni red. Današnja seja ni imela nikakega vspeha. Jutri se posvetovanja nadaljujejo. Češki radikalci so svojo sejo odložili na poznejši čas. Nemški delegati so imeli svojo sejo danes ob šesti uri zvečer, ki še vedno traja. Seje sta se udeležila tudi oba nemška praška rektorja.
Srbska javnost proti Avstriji.
Belgrad, 10. novembra. Vsled Ma-sarykovih odkritij o ponarejenih dokumentih, ki so se potem uporabljali pri zagrebškem veleizdajniškem in znanem famoznem Friedjungovem procesu, je bil danes vv Belgradu aretiran srbski časnikar Vasic Stefanovič, ki je grofu Forgachu preskrbel te škandalozne dokumente. Obenem s se je vršila v njegovem stanovanju preiskava. Policija je našla več zelo važnih rokopisov, ki so za avstrijsko poslaništvo v Belgradu zelo kompromitujoči. Vsa srbska javnost je radi Masarykovih razkritij strahovito razburjena. Ljudstvo zahteva, da se avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach, ki je edini povzročitelj tako zagrebškega kakor Friedjungovega procesa, takoj odpokliče. Vsi srbski listi stoje na stališču, da mora srbska skupščina avstrijsko-srbsko trgovinsko pogodbo, katere akceptiranje je na današnjem dnevnem redu skupščine, čisto enostavno položiti ad akta. Proti časnikarju Vasiču-Štefanoviču pa je vložena tožba radi veleizdaje.
Belgrad, 10. novembra. Rarburjenje radi Masarykovih odkritij je v vsej Srbiji vedno večje. V Belgradu se zbir* ljudstvo trumoma po ulicah in javno protestira proti podli politiki avstrijskega poslanika grofa Forgacha. Srbska vlada je izdala danes ko munike, v katerem poživlja ljudstvo, naj se varuje pred javnimi nasilstvi toliko časa, dokler ne bodo razkritja popolnoma dokazana.
Afera Ungern-Sternberg.
Petrograd, 10. novembra. Danes se je pričela v Petrogradu obravnava proti
znanemu avstrijskemu vohunu, baronu Ungern Sternbergu. Obravnava je popolnoma tajna. Dopuščeni niso niti časnikarji. Zaslišanih bo približno 30 prič, med temi bivši predsednik ruske dume Homjakov, sedajni predsednik Gučkov, predsednik in podpredsednik državno-obrambnega odseka in več časnikarjev.
Konflikt med Rusijo in Perzijo.
London, 10. novembra. V mestu Kerman v Perziji so perzijski vstaši napadli ruski konzulat, pomorili stražo in odpeljali konzula Pijetroviča in njegovo družino neznanokam. V Londonu so radi tega v velikih skrbeh, ker se boje, da ne bo Rusija smatrala to kot povod za agresivo proti Perziji.
Pred splošno železničarsko stavko v Sarajevu.
Sarajevo, 10. novembra. Kakor znano, je bila bivša bosenska železničarska organizacija razpuščena. Ker vlada sedaj ne dovoli ustanovitev nove organizacije, se je med železničarji pričelo jako živahno gi-panje. Železničarji nameravajo v slučaju, ako vlada takoj ne dovoli ustanovitev nove železničarske stanovske organizacije, pro-klamirati generalno stavko.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani
Kupujte ,JUTRO'!
Izvod samo 4 vinarje.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
KORESPONDENCA.
Trgovec, star 25 let, se želi poročiti z gospico primerne starosti, ki ima veselje do trgovine in nekaj premoženja. Resne ponudbe s polnim imenom, naslovom in sliko, je poslati pod šifro .Prihodnji soprog* do 14. t. m. na inseratni biro .Jutra*. 388/3-1
„PomIud 12“ se prosi, da vzdigne pismo pod njej znano šifro.	389/1—1
“TTT v za slabokrvne in prebolele
|4 *1"1 je zdravniško priporočeno črno dal-B \ Bjl \ j matinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg franko K 4'—.
I5r-. Novakovič, Ljubljana.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Tuni Jager
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
jV.Iod.el 1910.
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. - - - -
SODE
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAN BUGENIGGi
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10—1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrže.
novi iz slavonskega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov „	100	„	120	„
„	150	„180	„
„	200	„	250	„
„	250	„	800	„
se dobivajo po prav nizki ceni pri
I.
v Ljubljani, poleg pivovarne »Union*.
Edino zastopstvo in zaloga »Prve hrv. tvornice sodov* v Novski.
? I ? I K O ? O ?
Najboljša
ura
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
1 K O
nikelnasta In jeklena sc dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
I! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? S K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IK0“.
I K O
Najboljši pokončevalec mrčesa je hrezdvomno E. Scherag-a
JANOL
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo.
Naroča se:
Dunaj XV.,
Eimfhausgasse štev. 5.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz
glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanih novosti Leopold Weiss, Dunaj II. Hofenedergasse 1.
ssssa
„Mayola“
ChevreaM-svetla-krema
za čevlje vseli vrst usnja!
Mayola je voščeno-oljnata krema; Mayola se vsled tega nikdar ne vsuši; Mayola se sveti takoj brez truda; Mayola konservira vsako usnje;
MayoIa ga naredi nepremočljivega; Mayola svetloba drži dolgo;
Mayola je zajamčeno prosta kislin; Mayola omehča najtrše usnje in ga ohrani mehkega;
Mayola je najcenejša krema;
Mayola se namaže nalahko na čevelj, se z mehko krtačo krtači in z volneno, cunjo odrgne. Vspeh Vas iz-n e n a d i;
Mayoia se dobi v vsaki trgovini; Mayola je varstveno zavarovana;
Mayola se izdeluje edino v kemični tovarni
RUDOLF IAIER, kemik
Asch (Češko).
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
mm euchs
Dunaj XIlI/3, Hutteldorferstrasse št. 135.
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
vseh. -velilsosti se ceno proda.
Moje ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII,
SantergH«se 13.
32rojeuš3sI setlon. za gospode
Ivana Magdiča, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v idoči sezoni moderno angleško blago.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.	 M
ta
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
*2# Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
izvršuje vsa mizarska stavbena dela.
- Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. -
0-u.d.ež; a,ncLerils:a.3asls:e indus1trije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim“)
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo seštevanje in so njegove glavne prednosti ob n a j p r i -prostejši uporabi in brezhibnem funkcioniranju:	na	eni	strani
veliko razbreinenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje,
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na jš| času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. Iq.
Vi prihranite denar
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo darilo!
lepo	far
darilo!	**
JOSIP SCHUNDER U^ldoHtfr^rasse n^7^V*.1
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavamarji izjemne cene.
Lpiblianska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva alica št. Z	Reservni fond K 450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glavni dobitek
promese na	ogrske premijske srečke, cele	a K 16,	polovice	a K 9, 15. novembra,	K 240.000.
promese na	ogrske hipotečne srečke, a K	5,	................15. novembra,	K 40.000.
promese na	3%> zemljiške kreditne srečke	a K 5*50..............16. novembra,	K 90.000.
Tri promese	skupaj	samo	K	25.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti obrestovanju od dne vloga do dne dviga
po čistili
				
			gnnn	
Zaradi ogromne zaloge
priporoča
,	—	pod	lastno	ceno	=
zalogo storjenih oblek in konfekcijo za dame
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
gsaasMaal
		
m		Telefon interurban štev. 129. j
		
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČ AR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-= ljejo v račun. - — ■
—-—z_s--------------------------
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
i—im »m mn    *
Svilnato blago
baržuni, pliši, tančice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, jabots šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila, vedno najnovejše in v največji izberi
Modna trgovina P. MAGDIČ, Ljubljana, naspr. glavne pošte.