PoStarina plačana. Štev. 29. V! Liuftijani, dne 16. julija 1926. Posamezna stev. Din 1-- Leto IX. Ipravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Harofnlna za tnztmstvo: Četrtletno J-50 Din, polletno 15 Din, celolet«9 St Dli; za Inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, eelolet« 43 Din. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, št. 10.711. Naše občine in občinske volitve 1927 Cim boij prihajamo po vojnem trpljenju k sebi, tem večjo veljavo in ugled dobiva zopet občina. Med vojno je bil župan (po novem Szakonu ga bomo nazivali predsednik občine) J)olj eksekutor za državne, pred vsem za [vojaške zahteve in nič kaj hvaležen ni bil njegov posel, to sc pravi za poštenjaka, kajti klerikalni župani so z malimi častnimi izjemami zlorabljali svojo moč. Tudi v prvih letih po vojni se niso mogle občine prav razvijati, ker je bilo preveč nezaupanja, denar je izgubljal vrednost in se nihče ni upal kaj trajnejšega začeti. Danes se lahko reče, da naša občina zopet dobro posluje. Njena veljava in važnost raseta, ker sta radičevska in klerikalna stranka, žal, preprečili oživotvorjenje samouprave v okrajih in oblastih ter je za enkrat [občina edino samoupravno telo. Že se v vsaki [občini delajo načrti, marsikje se celo kljub neugodnim finančnim razmeram že izvršujejo. /Ali smo preskrbljeni z vodo, z elektriko, kako je z našimi potmi, ali je šolsko poslopje zdra-Lvo in dostojno? Kako so preskrbljeni reveži, kakšne so zdravstvene prilike, ali se kaj gleda na to, da bo kraj ličen in čist? Ali se kaj stori za tujski promet? Ali občina kaj gleda na to, 'da pritegne k sebi obrt, industrijo in pospeši 'zidanje? V skupnem interesu razumni občani 9elajo take in podobne načrte, kako dvigniti blagostanje v občini. Naš občinski volilni red predpisuje pro porcionalno (sorazmerno) zastopstvo volil-jcev. Izkustvo kaže, da se je udeležba raznih strank in krajevnih struj zlasti v kmečki ob- čini izvrstno obnesla. Zato nas veseli, da sc to načelo vnese tudi v naš občni občinski zakon, ki ga vlada že dalje časa pripravlja. Izjavil sem na tem mestu že, da SDS skrbno proučuje vprašanje občinskega zakona in da bo na vso moč ščitila samoupravo in neza-visnost občine ter njeno finančno samostojnost. Leta 1927. bodo po starem ali že po novem zakonu občinske volitve. Velika važnost občine in izkustvo polpretekle dobe nas silita, da se že zdaj začnemo pripravljati na to dalekosežno odločitev. Naši pristaši morajo že danes začeti s posvetovanji, kdo bo najbolj primeren, da ga kandidirajo v občinski odbor, in kako pripraviti vse potrebno, da bo naš uspeh čim večji. Vsaka razumna glava, ki jo spravimo v občinski odbor, bo občini v korist, stranki pa v čast. Tu sc lahko pritegnejo novi in mlajši možje iz raznih vasi in iz vseh stanov, da bo podoba občinskega odbora odgovarjala podobi občine. Dobro kandidatsko listo sestaviti je prava politična izkušnja za naše organizacije. Naj sc nanjo resno pripravijo. Potem uspeh ne bo izostal. Poznavajoč naše vrle somišljenike na deželi, ki se od farovških prislušnikov razločujejo glede znanja, samostojne sodbe, iznajdljivosti in podjetnosti kakor svetlo solnce od močvirne megle, sem prepričan, da velja za vsako obč;no kakor za našo celoto resnica: Čim več občinskih odbornikov bo samostojnih demkratov, večji bo napredek blagostanja in kulture naših občin in vsega naroda. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Politični pregled Naša država preživlja hude čase. Strahovite poplave razsajajo domala v vseh pokrajinah države, edino Slovenija je zaenkrat še očuvana pred večjimi katastrofami, obenem pa tudi že dovolj prizadeta z neprestanim deževjem, ki uničuje seno in posevke. {Toda mnogo strašnejše je drugod. Vojvodina, naša žitnica, jc pod vodo, poplavljeno je na stotine hektarjev, uničene so ponekod kar Cele vasi. In voda šc ne pojema. Če pojde tako dalje, bo uničena vsa letina. A v teli usodnih dneh. ko ljudstvo obupuje, je Narodna skupščina na počitnicah, beograjska vlada pa je šele zadnje dni začela .nekoliko migati in se brigati za poplavi,ene Kraje. Kralj Aleksander, ki ie z ljud.s v m suteč vladar, se je takoj po prvih vesveh (• Onnifivnih nesrečah odnidinl / Hlivl i v \ vodino ter si na lastne oči ogledal strašne prizore, ministri pa so med tem sedeli v Beogradu in se pričkali za malenkosti. Šele v ponedeljek, ko so iz Bačke in Banata prišle vznemirjajoče vesti, da utegne Donava porušiti nasipe in se razliti vsevprek, so sc trije ministri, rned njimi tudi Pucelj, podali v Sombor, pogledat, kakšna je ta strašna reč. Skoda znaša žc doslej nad sto milijonov dinarjev, vlada pa jc poplavljencem veliko-| dušno vrgla drobtino petih milijonov, a več : ne more dati, ker ni Narodne skupščine, da i bi odobrila izredne kredite. A Narodna skup-| ščina se nahaja na počitnicah samo zato, ker i se vlada boji kritike, upravičenih očitkov in j nezvestobe od strani radičevcev. Še nikdar j se ni v tako strašni luči pokazala nobena vlada kakor sedanja, ki po vrhu še pravi, da it: seljaška. ki jo podpira Stepati Radič in je ! v uiei /.u.- mini -»Vii is Puccli. Radikali imajo v svoji stranki večne ra-buke, ki se posebno poostrujejo zdaj, ko se bližajo občinske volitve v vsej Srbiji. A radičevci uganjajo vse mogoče kaprice. Izključili so iz svoje stranke ministra dr. Nikiča, ki pa še vedno sedi z njimi skupaj v vladi, ker ga radikali ne dado. Tako trajajo med radikali in radičevci neprestana ribanja, v katera so gospodje, ki se predstavljajo za zaščitnike kmeta, tako zaverovani, da so za ljudske nesreče enostavno slepi in gluhi. V petek jc bil Stepali Radič v avdijenci na Bledu. Dočim je še dva dni prej priznaval, da se vlada nahaja v kritičnem položaju, kar je res, je po avdijenci mogočno zatrdil, da je položaj naravnost izboren in da krize ni. V ponedeljek jc nato bil pri kralju zunanji minister dr. Ninčič iu se s precejšnjo gotovostjo zatrjuje, da jc kralju razložil mnenje radikalov, da je Radiča treba izključiti iz politike. ker povzroča neprestane zmede. Zaenkrat sc je Radič zopet umaknil na letovišče ob Jadranskem tnorju, a verjetno jc, da bodo radikali takoj po njegovem ponovnem javnem nastopu z njim obračunali. Razen Radiča in zunanjepolitičnih zadev se je dr. Ninčičeva avdijenca na Bledu tikala še ene zadeve: ureditve odpravnin za člane bivše črnogorske dinastije. Črnogorski knez Peter Petrovič Njegoš je bil istočasno na Bledu kakor dr. Ninčič m je tudi njega kralj sprejel v avdijenco. Smatrati jc, da je ta zadeva rešena. Največjo delavnost razvijajo kakor vselej tako tudi tokrat samostojnodemokratski poslanci, ki budno zasledujejo nesreče, od katerih je ljudstvo letos prizadeto. Vsak poslanec SDS vodi skrb za dogodke v svojem volilnem okrožju. Voditelj SDS Svetozar Pribičevič sc je zadnje dni mudil v Sandžaku in Južni Srbiji, kjer ljudstvo sicer ni od povodnji prizadeto v tako strašni meri kakor drugod, zato pa so tam doli upravne in politične razmere takšno, da kričijo po izboljšanju. G. Pribičevič se ie na lastne oči prepričal, kako stoje stvari tam doli. Ljudstvo je tega odličnega, poštenega in žilavega borca za ljudske pravice navdušeno pozdravljalo. Vršila se je cela vrsta zborov, na katerih jc Svetozar Pribičevič pojasnil iu ožigosal današnje stanje. Najveličastnejši ie bil zbor v Kosovski Mitrovici. ki sc jc vršil v nedeljo in je s svojim mogočnim uspehom dokazal, da si jc Svetozar Pribičevič osvojil tudi srca bratov na jugu naše države. Ni več daleč čas. ko bo vse, kar je poštenega od Triglava do Bitolja, prešinila mogočna ideja svobode, enakosti in bratstva, i ki bo v državi obrnila razmere k boljšemu s i prav takšno silo, kakor zdaj povodenj uničuje I divne in bogate pokrajine. • «JJUiT bo vršila v nedeljo 18. t. m. Spored: Ob pol 9. zjutraj zbirališče na trgu pred cerkvijo in spomenikom ter pozdrav in sprejem gostov; ob 9. sv. maša za padle vojake v župni cerkvi (med sv. mašo darovanje za spomenik), pri kateri pojo združeni zbori; po sv. maši blagoslovitev in odkritje spomenika, libera, govor (kurat g. Bonač), petje, deklamacije, sviranje nagrobnij, pozdravi zastopnikov podružnic ZSV. Nato je kosilo v okoliških gostilnah. Popoldne: ob pol 3. litanije z blagoslovom; po litanijah zborovanje bivših vojakov (govorijo major g. Colarič in drugi). Pri slavnosti pojo združeni zbori tukajšnjih društev ter igra domača godba na pihala. Ker je ta dan posvečen spominu padlih vojakov, se pros% da izostanejo vsakršne veselice s plesom. Spomenik je krasno delo kiparja g. Dolinarja ter kamnoseka g. Vodnika in je s podstavkom vred visok okrog šest metrov, na krasnem podstavku je kip vojaka iz kraškega marmorja v nadnaravni velikosti. Na štirih ploščah se blišči 96 imen padlih vojakov. Odbor vabi tem potom k obilni udeležbi. LUKOVICA. Kakor ste že poročali, je umrl daleč naokrog znani Miha Šimenc, ki smo ga položili k večnemu počitku 2. t. m. Bil je res mojster v negovanju živine. Do decembra lanskega leta je sam z enim pomočnikom krmil 16 glav živine. Bodi mu lahka domača žemljica. — V nedeljo 4. t. m. je bilo odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlim vojakom v Lukovici. Po sveti maši je bil skupen pohod k spomeniku, kjer je domače društvo zapelo «Vigred». Sledili so razni govori. Udeležba je bila prav lepa, čeprav je bilo deževno vreme. MOTNIK. Občina Motnik je kupila v letu 1925. hišo z namenom, da bi se uporabila za občinske reveže. Hiša se je tudi vpisala kot občinska ubož-nica. Nato se je poslopje popolnoma popravilo ter je bilo gotovo koncem junija. Kljub temu, da je hiša občinska ubožnica, pa se za občinske reveže ni priredil niti en kotiček. Zakaj tako? feTUDENEC PRI KRŠKEM. Preteklo nedeljo so bili zamudniki, ki še niso vrnili velikonočnih spovednih listkov, na precej oster način pozvani, da listke kmalu prineso, sicer se bodo imena hiš oznanila s prižnice. Očitala se je tem zamudnikom tudi zanikarnost. Toda več kot zaniliar-l nost pa je lo, da se letos v naši fari ni proslavil god sv. Alojzija, zaščitnika mladine, s šolarsko sv. mašo, kakor je bilo to doslej vsako leto. Niti se niso o tej izpremembi, odnosno izostanku te proslave obvestili starši, da bi otroci iz oddaljenih vasi ne hodili zastonj iskat sv. maše, kakor se je to letos zgodilo. Predzadnjo nedeljo je bila zopet oznanjena sv. maša za lepo vreme* a brez dostavka, ob kateri uri se bo opravilo vršilo, in' tako je zopet mnogo ljudi, ki so se brez dvoma prav težko odtrgali od doma, prišlo k fari ob času* ko je bila sv. maša že končana. Zanikrnost torej ne gre samo na račun zamudnikov. PODZEMELJ. V nedeljo so uprizorili tukajšnji fantje in dekleta narodni igrokaz , ki je uspel proti našemu pričakovanju dobro. Šolska soba, v kateri se nahaja šolski oder, je bila napolnjena do zadnjega kotička, kar dokazuje, da se naše ljudstvo zanima za delo domačih fantov in deklet, ki neumorno korakajo naprej po začrtani poti za napredek in povzdigo naše občine. S io uprizoritvijo se je končala letošnja sezona ter bomo otvdrili novo sezono v septembru, ko bodo nastopili daljši večeri. Od onih prvih delavcev, ki so blagoslovili naš šolski oder s prvo predstavo «Divji lovec:>, nas je le še par, drugi so se razkropili po različnih potih; nekateri k vojakom, nekateri v zakonski jarem, trije najboljši k orožnikom in našega tovariša Mostar-skega Jožeta smo spremili na njegovi zadnji poti. V najlepših letih ga je zavratna bolezen ločila od nas. Vse nastale vrzeli se počasi izpopolnjujejo z novimi močmi. Poživljamo vse, ki se zanimajo za napredek in izobrazbo, da stopijo v krog igralcev in igralk. S seboj v naš krog je treba prinesti le en koš požrtvovalnosti, potrpljenjaj vestnosti in nekaj zanimanja za lastno izobrazbo. Na dosedanje naše delo smo lahko ponosni, ker ono je naše izpričevalo, ki nam pravi, da smo nekaj. Mi še pristavimo, da se nikogar ne ustrašimo. Povemo vsakomur v obraz: «Kdor je proti našemu delu, tisti je proti izobrazbi!? O našem dosedanjem delu priča izgotovljeni šolski oder, ki je vreden 10.000 Din. Na njem smo uprizorili že številne igre, in sicer so to: «Divji lovec>'j , '.Mlinar in njegova hčb, «Trije tičkb, «Stari Ilijai. in «Miklova Zala*. Imamo tudi nov tamburaški zbor, obstoječ iz dvanajstih članov, ki pridno škripljejo in si brusijo —- Stran 2 = V zunanji politiki je pozornost vse evropske javnosti obrnjena na reševanje valutne krize v Francija, kjer so končno dobili moža v osebi Cai!lauxa (izgovori: Kajoa), ki utegne kot preizkušen finančni mojster rešiti Francijo pred polomom. Caillaux uživa zaupanje parlamenta in ima proste roke za reševanje franka. V torek ie Caillaux v Londonu sklenil pogodbo z Anglijo glede odplačevanja francoskih dolgov in zdaj bo nadalje postopal po svoji preudarnosti. Skratka: Francija in vsa Evropa vidi v Caillauxu moža izrednih finančnih sposobnosti in mu poklanja zaupanje. Precej ugibanja vzbujajo zagonetni dogodki v Bolgariji, kjer se zopet obeta nova prekucija. Bolgarski kralj Boris je v soboto nenadno odpotoval iz Sofije v Pariz, odtod v Švico in še dalje po Evropi. Navaja se, da namerava močna struja spraviti na bolgarski prestol Borisovega brata Cirila; četudi bi bilo najbolje, ako bi se Bolgari otresli tujcev in se približali nam, a oni raje neprestano rovarijo in povzročajo tolovajske vpade na naše ozemlje, obenem pa lezejo v odkrit spor z Rumunijo, ker se rumunske čete iz nepojasnjenih razlogov vdrle na bolgarsko ozemlje in pomorile 120 prebivalcev. Na Balkanu pač mora vedno vreti, drugače ne bi bil upravičen stari rek, da je Balkan ognjenik in smodnišnica Evrope. LESCE. Tamburaški zbor ,v Lescah, ki je bil ustanovljen pred šestimi meseci, se pripravlja, da pokaže svoje prve uspehe. Tekom drugega meseca bo priredil koncert in veselico v kritje nabavljenih inštrumentov. Kedaj in kje se bo vršila prva naša prireditev, bomo že pravočasno javili. Priporočamo se pa Že v naprej za čim večji obisk. DEVICA MARIJA V POLJU. Tukajšnja podružnica ZSV ,vabi k slovesnosti odkritja spome-- nika v svetovni vojni padlim domačinom, ki se Anton Stražar: Od vojaka do graščaka (Po ljudskem pripovedovanju.) (Konec.) Mlada dva gospodarja na Zaleškem gradu Tomažek in Katinka sta se zvesto ravnala po besedah očeta Ferdinanda, ko jima je govoril na njuni poročni dan vpričo svatov na grajskem dvorišču: «Živita srečno in bodita vedno prijazna in usmiljena do vseh!» Vsi bližnji in daljnji okoličani so blagro-vali zaieške ljudi: «V Zaleškem gradu pa ima-, jo zares prijetno življenje. Pa kako dobra sta do vseh graščak in prijazna gospa.» Sem in tja je med mlada zakonca prišla tudi grenka ura. Tako ob smrti dobrega očeta Henrika. Kmalu za svojim soprogom je umrla tudi njegova zvesta družica. Mlada mati se kar ni mogla utolažiti ob smrti dragih roditeljev. Šele očetu Ferdinandu, ki je večkrat prišel na obisk, se je posrečilo potolažiti mlado gospo. Govoril ji je: «Saj mi na tem svetu nimamo stalnega bivališča; mi smo Ie popotniki, ki potujemo proti naši nebeški domovini. Ako vam je naš dobri nebeški Oče vzel k sebi Dčeta in mater, vam je pa ta dva že nadomestil b sinčkom in hčerkico. Ker je bil Tomažek kmečki sin, je bil vedno pri svojih delavcih. Z njimi vred je delal, pa prav po domače se je z njimi pogovarjal. Tudi svoje otroke je navajal na delo. Zato se ga je po vsej pravici prijelo ime «kmečki graščak«. V delu in lepem družinskem miru in v ljur bežni so jima leta hitro minevala. V začetku sta bila srečna. Samo smrt dragih znancev jima je včasih grenila ure, zlasti ko je umrl oče Ferdinand. Takrat je bil pogreb, da ga takega ni zlepa videla brdska okolica. Od blizu in daleč so prišli ljudje in spremljali na zadnji pozemeljski poti jim tako ljubega dobrotnika in dušnega tolažnika. Spomin na očeta Ferdinanda je ostal še dandanes. Še sedaj vsakdo s spoštovanjem pije vodo iz znanega «žegna-nega studenca«, ob katerem je dolgo vrsto let bival oče Ferdinand. Godec Lukež-Pukež pa je umrl na Zaleškem gradu. Tudi po tem možu so žalovali grajski; otroci se kar niso dali utolažiti, kajti dobro so vedeli, da se je od njih za vedno poslovil prijazni možak, ki so ga vedno klicali za strička, kadar se je z njimi igral, jim pripovedoval mične pripovedke in igral na citre. Cesenjski graščak Fric se je oženil isto leto kakor Tomažek. Dobil je bogato nevesto, ki je bila po svojih lastnostih zelo podobna svojemu možu. Zato ni bilo sreče v zakonu. Po preteku treh let vednega krega in zakono-lomstva sta se ločila. Trdosrčni Fric, vdovec pri živi ženi, je nadaljeval svoje nelepo življenje. Zelo so se oddahnili njemu podložni kmetje, ko je v najboljši moški dobi umrl. Kaj pa Kurdež? On je še nadalje sleparil ljudi. Istotako njegova sestra Micona, ki je od ljudi jemala oderuške obresti. Neko temno zimsko noč, ko se je vračal proti domu, ga je nekdo iz zasede napadel in tako pretepel, da je tekom dveh tednov sklenil svoje grešno iivljenip Tomažek in Katinka sta učakala izredno visoko starost. Šele proti koncu devetnajstega stoletja je Tomažku umrla zvesta družica Katinka. Ob pogrebu daleč na okoli priljubljene graščakinje je bilo izredno mnogo po-grebcev, ki so vsi jokali — redek primer, da bi tlačani točili solze za grajskimi gospodarji. Ko so se vračali pogrebci domov, so se pogovarjali: «Bog je natn vzel našo dobro gospo. Kakor mati je bila dobra za nas.» * Ob času francoskih vojn je legel tudi Tomažek. Kmete, ki so ga obiskovali, je tolažil: «Ne zdihujte za menoj, star sem in umreti bo treba. Nič se ne bojte Francozov, pri njih ne bo krivic. Mojega sina Jožeta se varn pa tudi ni treba bati; vedno vam bo v pomoč.* Ko je mogočni cesar Napoleon zmagoslavno prišel v našo belo Ljubljano, je Tomažek zatisnil svoje oči. . V dolgih zimskih večerih ali pri drugih takih sestankih so se okoličani kmetje često spominjali dobrega graščaka Tomažka. Leta so minevala, ali še vedno so očetje, sedeč na zapečkih, pripovedovali zvedavi mladini O Rihtarjevem Tomažku, ki se je povzpel «iz vojaka do graščaka*. Dve leti bo sedaj, kar sem po opravkih hodil po moravški strani. V obližju Zaleškega gradu me je ujel dež. Premišljeval sem, kje bi dobil zavetišče pred nevihto. V sili sem se obrni! kar proti gradu. Komaj sem imel toliko časa, da sem utekel pred nebeško vlago v grajsko kovačnico. V kovačnici je bilo več prste, da kmalu javno nastopijo. Vsi se zanimajo za delo, ki stremi za lastno izobrazbo in napredkom, ter se ne strašijo truda in žrtev, ker vedo, da brez žrtev ni uspehov. Vsem obiskovalcem naših prireditev v Podzemlju in v Gradacu se zahvaljujemo za ujihov posel iu pozivamo vse one, ki se zavedajo, da moramo tudi mi naprej za tokom časa, da ne zastaramo pri kopitih pra-dedov, naj tudi v bodoče posečajo naša predavanja iu predstave. V nedeljo 18. t. m. bomo ponovili narodno igro cMiklova Zala». PODZEMELJ. Ustanovili bomo društvo, katerega prva in najsvetejša naloga bo skrbeti za širjenje prosvete v naši občini. To hočemo doseči s predavanji kmetijske, splošno - gospodarske, so-cijalue in druge vsebine, s predavanji o zdravstvu, z gospodinjskimi, sadjarskimi in čebelarskimi tečaji. Našo šoli odraslo mladino hočemo zaposliti ob dolgih zimskih večerih in pustih nedeljskih popoldnevih z dramskimi, pevskimi in tamburaškimi vajami. Osnovati hočemo javno knjižnico, ki bo skrbela za dobre kujige, ki so najboljše prijateljice vsakega človeka. Zaradi tega se je sestal pripravljalni odbor pod predsedstvom g. Ivana Žuglja, gostilničarja iu posestnika na Dobravicah, ki je sestavil pravila in jih predložil velikemu županu v Ljubljani v potrjenje. Dne 1. avgusta t. 1. se bo vršil ustanovni občni zbor in vpisovanje članov v Prosvetno društvo Bela Krajina v Podzemlju, kar bomo še natančneje objavili. SELA. Večkrat sem bil že opazil, da se neka sumljiva moška oseba pl^zi okrog naše hiše. Nekoč sem možaka zasledoval in spoznal v njem krovca Majcena. Kaj je neki hotel? Ali je plačan vohun za SLS? — Josip Plevnik. LAšKO. Cenjeni gospod urednik, ne mislite, da smo brez vseh skrbi, ker malo jadikujemo po časopisju. Prenašamo pač udano naše gorje, . kakor je že pri siromašnih Slovencih navada, ker smo tako vzgojeni iu bomo zato v nebesih obilo poplačani. Ali že veste, g. urednik, da misli postati naš napredni trg mesto? Takrat se bomo postavili, pa ne vsi, ampak samo tisti, ki imajo svoje hiše ali pa zajamčeno stanovanje, ker nas druge bodo postavili na cesto, kakor hitro bo umrl stanovanjski zakon. Pri uas je namreč tudi pomanjkanje stanovanj in mi siromašnejši ljudje, možakov. Med njimi sem poznal samo kovača Lojzeta. Zelo so se me vsi razveselili, kajti kovač me je predstavil tem možakom kpt pisca povesti v «Domovini». Ker so bili vsi ti naročniki, so vsi poznali moje povesti. Pravili so, da jim je ugajal zlasti «Močnikov stric«, ker se je ta povest godila v naših krajih. Veliko je bilo moje začudenje, ko me je ogovoril krepak možak v kmečki opravi in z delovnimi rokami: »Stražar, povabim vas na malico. Prav veseli me, da vas enkrat osebno poznam.« Pri razgovoru in dobri malici sem spoznal, da je bil to sam zaleški graščak. Pri prijaznem možu sem se zamudil več ur. Povedal mi je zgodovino svojega rodu in sklenil sem. da popišem vse zanimive doživljate od njegovega pradeda Tomažka, ki se je iz vojaka povzpel do graščaka. Žal je nenadna smrt v najlepših letih ravno v minulem letu pretrgala nit življenja prijaznemu zaleškemu graščaku. Ko sem bil kmalu po tej novici na dopustu, so se bližnji rojaki zaleškega graščaka pogovarjali o njem: «Škoda je bilo zaleškega Jožeta! Vsakemu je rad priskočil v potrebi na pomoč.« Ni razumela. Hčerka se je baš vrnila z ženitovanjskega potovanja iz Italije ter pripovedovala svoji materi: «Ko sva z Jurčkom jahala na Vezuv, bi se mi kmalu pripetila nesreča. Ta presneti osel je postal trmast.« cKaj? Že na ženitovanjskem potovanju je pokazal roge?» kakor vpokojenci, invalidi ter slični cnepotrebni* elementi bomo morali ven. Tukajšnja posojilnica je sicer uameiavala blizu kolodvora postaviti palačo, kjer bi bilo nekaj stanovanj in še uradi, pa pravijo, da je ta hvale vredni načrt prekrižal neki napredni stranki sovražen občinski odbornik. Državna uprava tudi ne zida nobenega poslopja za urade, tem manj za stanovanja. Živ-ljenske potrebščine v našem trgu so dražje kakor po mestih. V Celju in Mariboru se dobi n. p. goveje meso po 10 do 15 Din kilogram, a pri uas od 16 Din naprej. Tudi mast, moka, sladkor in drugo je tam ceneje. Pa še dobro pitno vodo imajo po mestih. V našem trgu ima zagrizen pristaš SLS najemnika, ki ga brez vzroka preganja, a tudi nekateri drugi klerikalci mu še pomagajo. SLIVNICA PRI MARIBORU. Klerikalnemu poslancu g. Faležu leži naš učitelj g. čiček zelo v želodcu, posebno tudi zato, ker so vse ovadbe bile brezuspešne. Ali g. Falež, ki je po milosti farovžev in nevednosti volilcev postal poslanec, ne privošči miru g. čičku, ki je eden najboljših učiteljev. Saj se g. čiček briga le za šolo in po šoli pomaga svojemu staremu očetu na posestvu. G. Falež, pustite uboge uradnike na miru, če vestno vrše svojo službo, kajti v nebo vpijoči greli je odjedati jim kruh, ki ga imate vi v izobilju, oni pa si ga morajo trdo zaslužiti. MALA NEDELJA. S hitrimi koraki se bliža 25. julij, ko hočemo na slavnosten način odkriti spomenik zaslužnemu pesniku, pisatelju in narodnemu prvoboritelju, tukajšnjemu rojaku dr. Razlagu. Vsakdo uaj po svojih močeh pomaga, da bo slavnost uspela tem lepše. Po sporedu, objavljenem na drugem mestu, se bo priredila v nedeljo 25. t. m. ob 8. zvečer v Društvenem domu zabava z vprizoritvijo zanimive veseloigre s kupleti ter šaljivimi prizori. Vsi prijatelji razvedrila se vabijo, da se pri slavnosti udeležijo tudi zabavne prireditve v obilnem številu. SV. ANTON V SLOV. GORICAH. «Domovina» je dober časopis, toda pred našim gospodom kaplanom velik siromak. Pred kratkim smo obhajali pobožnosti s pomočjo treh misijonarjev. Te pobožnosti pa niso bile baš najboljša podlaga za utrditev vere. Gospod kaplan je spoved opravljal tako, da je vsakogar, ki je prišel k spoved- Ivan Albreht: Za sina Povest. (Dalje.) Tako so minevali tedni in Podlipčevi so živeli čisto nekam zase. Res so imeli vedno najete poljske delavce, toda hiša je dobila izza tistih dni, ko je stari Podlipec «od mrtvih vstal«, nekak skrivnosten sloves. Stari Podlipec se je v novih razmerah vidno pomladil. Govorice med ljudmi so potihnile; kajti Podlipčevo hišo in družino je obdajal odslej v veri ostalega prebivalstva skrivnosten čar, tako da si ni nihče upal mnogo ziniti. Ljudje so namreč bili prepričani, da Podlipec vse ve, kar kdo zine, da celo to, kar kdo zgolj misli zoper njega. To vero je oče Anton še podpiral, ker je bil kot navidezni mrlič vse slišal in razumel, kar so kropilci dobrega in zlega govorili o njem. Zato je odslej družina živela v takem miru, da si ni mogla misliti ne želeti lepšega ... V. Nevabijeni gostje. Saj menda ni kmetije pri nas, ki ne bi poznala nadlege, ki je včasih hujša nego toča in moča. To so cigani. Kar se da odmakniti, vse se jih prime. Nikdar jim ni dovolj to, kar jim človek da drage volje, vselej odneso še kaj več. Kdor se jim zameri, mu radi poženo tudi «rdečega petelina« na streho, tako da človek lahko čez noč izgubi svoje imetje. Pa ne samo to! Še hujše zlo je morda prerokovanje, k! niči, vprašal, ali čita «Domovino», odnosno ali ima naročeno. Poleg tega je grozil, da ne bo zveličan nihče, kdor ne opusti naprednih časopisov. Tega pa mi nikakor ne bomo storili, pač pa bi priporočali gg. duhovnikom, naj se tudi naroče na naš list ter se po njem ravnajo. Misijonarji so neko tukaj stanujočo ženo spravili s tira tako, da je pobegnila od svojega moža. No, pa je žena zopet prišla k zdravi pameti, pustila misijonarje ter se vrnila k svojemu možu. Ne bomo vsega popisovali, vendar se nam zdi, da mora neumnosti, ki jih priporočajo in povzročajo misijonarji, obsojati vsak količkaj razsoden človek. Saj vendar nismo več v srednjem veku! Ljudstvo župnije Sv. Antona v Slov. Goricah, odpri oči! MUTA OB DRAVI. Prosim, gospod urednik, za malo prostora. Kakor drugod, imamo tudi pri nas neprestano deževno vreme, ki nas je zelo oviralo pri sušenju sena in nas ovira sedaj pri žetvi. Potoki so zelo narasli, predvsem Bistrica, ki je odnesla lesnim trgovcem muogo lesa. Poplava je pokvarila tudi vozne poti. — Delavci tukajšnje železarne, ki je last nemške tvrdke Grei-nitz, se borijo za povišanje dnevnega zaslužka. Vsi delavci, od najmlajšega pa do najstarejšega, so soglasno izjavili, da pustijo delo, ako se njihovim zahtevam ne ugodi. Želimo jim ugoden uspeh. Žalostno je, da se pri nas nihče ne pobriga, da bi imeli v cerkvi pri službi božji boljše petje. Že nekoliko let poje samo mežnar, ki je obenem tudi organist, včasih sam, včasih pa skupno s svojo ženo. Mi smo mišljenja, da nas njuno petje nikakor ne more očarati. Organist bi se pač lahko potrudil, da bi vzgojil dober pevski zbor. Naj zadostuje samo ta opomin. VIRŠTANJ. Dne 27. junija se je vprizorila v šoli igra «Sin». Med vsemi vlogami je najboljše igrala učiteljica gdč. Polakova, ki je imela vlogo Helene. Tudi nekateri drugi so rešili vloge dobro. Manj so uspeli oni, ki se ne potrudijo iu ki ne marajo poslušati potrebne kritike. Upamo, da bomo ob prihodnji priliki zadovoljni z vsemi igralci in igralkami. VERAČE. Dobili smo tri zvonove iz Maribora. Bilo je mnogo veselja. Vse je bilo v zelenju in cvetlicah. Samo g. dekan iz Kozjega je imel manj ali pa celo bolj genljiv govor, kakor se je vedelo povedati. Tudi jokal ni nihče. Zdi se pa se cigani, zlasti pa ciganke tako rade pečajo z njim. Toliko časa oprezujejo okrog hiš, da izvohajo, kdaj ni moških doma, potem pa haj-di! Vse povedo, kar kdo želi. Navadno začno s preteklostjo, potem s sedanjostjo, nato pa, k( gospodinja vsa začudena strmi, kako ji more biti takile tuji pritepeni ciganki njena minulost tako popolnoma znana, ponudi ciganka hitro še pogled v bodočnost. Kdo bi se tedaj čudil, ako preprosta kmetska žena podleže tej izkušnjavi?! Saj smo vsi ljudje več ali manj radovedni na to, kaj hrani za nas bodoči čas. Znano je tudi, da včasih učeni in prav resni ljudje gredo takim prerokom na lima-nice. Tako se je zgodilo tudi Podlipčevki. Ko je bilo žito že požeto, so se priklatili cigani na vas. Tolpa je bila precej številna, utaborili pa so se zunaj vasi na zanemarjeni gmajni, kjer ni rastlo drugega nego brinje in razno pritlikavo bodičje. Tam jih ni nihče preganjal, ker niso bili nikomur v napotje. Hodili so po vaseh, mešetarili, prodajali in kupovali, popravljali kotle in drugo staro ropotijo ter igrali na razne instrumente. V pisani ciganski družini je bila tudi ženska, ki je kmalu opozorila prebivalce nase s svojo lepoto in s svojo harfo. Ime ji je bilo Lejla. Bila je stasovita, še mlada in res lepa. V pisana odela, vezena z zlatimi in srebrnimi nitkami, oblečena je nosila svojo harfo od hiše do hiše, se postavila pred vežo ali pa tudi v vežo ter začela brenkati. Zraven je včasih tudi zapela z otožnim, žametno-mehkim glasom pesem, ki po besedah sicer ni bila razumljiva, ki pa je vendar vzbudila v poslušalcu ne- nam, da se jih je mnogo smejalo. Zakaj so se neki smejali? Dopisnik < Slovenskega Gospodarja), ali si dobil pod nos od g. župnika v nedeljo 4. {. m., ker si pisal neresnico? LJUTOMER. Tamburaško društvo v Ljutomeru vljudno vabi na plesno zabavo, ki se bo vršila v v nedeljo 18. t. m. v prostorih gospe Rajhove na Moli. Začetek točno ob štirih popoldne. Vstopnina 3 Din. Prosi se za številno udeležbo. TRBONJE PRI VUZENICI. Mislili si boste mogoče, da je pri nas ob koroški meji vse tiho in zadovoljno, ker ni od nas nič slišati. Zal, da ni tako. Naš g. župnik se preveč vmešava v politiko, zlasti «Dcmovina> mu je na poti, ker vidi, s kakšno nestrpnostjo jo pričakujemo vsak teden. Mi smo spoznali, da je to dober list, ki prinaša mnogo poučnega; koristnega in zabavnega. Gospod župnik se je izrazil, da ne prestopi praga hiše, v kateri imajo cDomovino. Rad bi pač imel, da bi čitali klerikalno časopisje, toda to je pri nas minilo in se ne bo več vrnilo. Naši ljudje so se celo naveličali župnikovih političnih pridig. Če bo šlo tako naprej, bomo hodili ob nedeljah raje v druge cerkve k maši. G. župnik naj si zapomni, da ostanemo mi, kar smo bili, zato bomo ob vsaki priliki širili «Domovino». Nam je prav vseeno, ali mu je to prav ali ne. Živela "Domovina:?. KLJUČAREVCI PRI SV. TOMAŽU. Pri nas imamo prav vnetega radičevca, ki po jeziku celo prekaša svojega šefa Stepana Radiča, Radi njegovega jezika je moralo posredovati že sodišče. Prosimo ga, naj nas ne razburja po nepotrebnem, če nam bo pa skrbel za zabavo in smeh, mu pa bomo prav hvaležni. CEZANJEVCI. Ker se iz naše občine nihče ne gane, da bi Vam kaj poročal, bom jaz malo obrazložil vrline nekaterih naših klerikalnih voditeljev. Najprej moram povedati, da izganjajo z orožniki najemnike cerkvenega posestva, ki je prav za prav naša last. Pripomniti moram, da najemniki niso klerikalci. Z našim kaplanom g. Mihom Ferkom smo prav nezadovoljni, kajti on preveč politizira na prižnici in neprestano napada «Domovino». Vsem prizadetim priporočamo malo več obzirnosti proti ubogim najemnikom, kakšno vzvalovalno otožnost, nekakšno trpko hrepenenje po nečem lepem, daljnem in ne-dosežnem. Kadar je hotela Lejla biti posebno vabljiva, je nataknila na zapestje zlate in srebrne zapestnice, a v razpuščene, kot noč črne lase je vtaknila par rdečih nageljnov. Kamor je prišla taka, je tudi moški niso odganjali, ako so bili slučajno doma. Iz Lejlinih oči je tedaj švigal ogenj, ki je ranil marsikako fantovsko srce. Njene ustnice so bile rdeče bolj od nageljnov, a zobje beli, da so se kar lesketali. Med brenkanjem se je sklanjala nad svojo harfo tako spretno, da je ohlapna obleka uslužno dovoljevala radovednim očem pogled od vratu vse dalje do pasu. Marsikaka vaška lepotica je bila tedaj tisti čas v skrbeh za zvestobo svojega izvoljenca, medtem ko so bili cigani vsi od kraja s pretkano Lejlo nenavadno zadovoljni. Njihova kljuseta so imela vedno dovolj krme, pa ne morda samo dobrega sena, celo ovsa ni nikoli manjkalo. Tudi kure-tine, jajec, maščobe in krač je bilo po Lejlini zaslugi vedno v izobilju in ni bilo treba krasti; kajti Lejla je bila res lepa in njena lepota je cvetela šele šestnajst let. Proti koncu avgusta je bilo, ko je prišla Lejla lepega popoldneva k Podlipčevim. Vse ie bilo na poljih in travnikih, le Julka edina z malo Anico je bila doma. «Bog daj srečo, lepa mlada mati, vam in vaši hiši, ljudem in živini Bog daj pravo srečo», je zategnila Lejla s svojim mehkim glaskom, ko je stopila v vežo. Postavila je harfo na tla, se sklonila in jela brenkati tako vabljivo in mehko, da je kmalu privabila Julko iz kuhinje. Začudeno je ogledovala Podlipčev-ka lepo cigankt). Imela ie že besedo na jeziku, več skrbi za cerkev in prav nobene za cDomo-vino, ker zanjo bomo že mi sami skrbeli. BODONCI. Ob tej zadni povodnij je vdarila voda iz Bodonskega potoka, pa se razlila po poli in travnikaj ter s tem včinila velko škodo. Tiidi bodonekemi mlinari Ludvik Mikuli je raztrgala novo napravlene jezove, tak da ma zaj velko škodo, ka še mu huje pride, ka mu je novembra mesca ob tistij velki povodni odneslo dosti lesa od žage pa tiidi vse jeze podrlo! Komaj je zaj nove postava, pa so opet šli. DELAVSKI GLASNIK ZAVAROVANJE DNEVNIČARJEV, KON-TRAKTUALNIH URADNIKOV IN DELAVCEV, ZAPOSLENIH V DRŽAVNIH NAPRAVAH IN USTANOVAH. Ker je člen 290. finančn. zakona glede obveznega plačevanja zavarovalnine po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 22. maja 1922. za osebe, zaposlene pri državnih uradih in napravah, po svoji redakciji nejasen,je predložil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ministrstvu za socijalno politiko tozadevno predstavko, na kar je minister izdal z dopisom ministrstva za socijalno politiko od 11. junija 1926. št. 103/IV naslednjo avtentično interpretacijo. 1.) Dnevničarji, honorarni in kontraktualni uradniki, kakor tudi delavci, zaposleni pri državnih uradih in ustanovah, niso oproščeni obveznega zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev, marveč so oproščeni le od plačevanja prispevkov za to zavarovanje. 2.) Ker torej gori navedene osebe niso oproščene obveznega zavarovanja, mora plačati država kot njihov delodajalec v zmislu § 35. ZZD. vse prispevke za njihovo zavarovanje. 3.) Prispevki za Delavsko zbornico in Borzo dela se morajo pobirati na dosedanji način. Glede na gornji odlok in po sklepu predsed-ništva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev se upostavlja glede zavarovanja gori navedenih oseb stanje, ki je veljalo pred 1. aprilom 1926. da jo odslovi, vendar se je premagala. Dekle jo je pogledovalo tako verno, skoro nekam sramežljivo, pa kar nikakor ni mogla izreči ostre besede. Narobe. Sedla je za mizo, opazovala spretne prstke, ki so begali po strunah, in poslušala melodijo. Misli so ji jele uhajati nazaj v dobo tistih davnih, brezskrbnih detin-skih let, ko se zdi človeku ves svet tako neskončno dober in lep, vsak človek tako blag, da bi ga mlado bitje najraje objelo, v tista sladka leta, ki so edina zarja poznejših viharnih dni človeškega življenja in nadlog. Z levo dlanjo si je podprla lice, s prsti desnice pa je kakor odsotna brskala po mizi- ter od časa do časa pritajeno vzdihnila ... Oj, Lejla, ciganka Lejla, kako satansko močna je tvoja skrita umetnost!... Ko je Lejla opazila, da je Julka že dovolj razmehčana, je z akordom, ki je bil kakor krik iz sanj, prekinila melodijo in začela s kar najbolj vabljivim glasom: «Oj, v imenu božjem, hudo nam je pod solncem vsem, kar nas je Adamovih črvičev, kajne, lepa mlada gospodinja? ...» Podlipčevka je bila tako presenečena, da niti ni mogla odgovoriti. Kaj naj bi tudi rekla temu mlademu bitju, ki tako nenadoma seže in začne brskati po njenem srcu!? Medtem ko je tako molče premišljevala, se je spet oglasila Lejla: <>Oj, lepa mlada gospodinja, kdo danes ne vzdihuje! Samo pravim ti, lepa, zlata, dobra žena, nikar ne zaklepaj srca, ko je vendar prehudo. Vidiš, ko sem bila na Sveti gori —» Zdajci je Julko le posilil smeh, Lejla pa je potrdila z nenavadno resnostjo; Okrožni urad naproša vse prizadete državne urade in ustanove, da predlože z dnem 1. avgusta 1926. ponovne prijave za vse zavarovanju zavezane osebe. SNAGA IN ZDRAVJE. Premalo je pri nas ljudi, ki se zavedajo, kolikega pomena je za naše zdravje snaga. Bacili, ki povzročajo bolezen, so najhujši sovražniki človeštva, zato jih moramo uničevati. Na najlažji način pa to storimo, ako odstranjujemo nesnago, v kateri je njihovo glavno bivališče. Cestni prah sam na sebi bi ne bil toliko škodljiv; kar ga napravi nevarnega, so milijarde bacilov, ki se nahajajo v njem. Ako jetičen človek pljune v ta prah, se pljunek posuši, bacile pa s prahom vred dvigne veter ali pa mi z nogami. Ta prah se nato prime naših rok, nam zaide v nosnice, pride pa tudi skozi okna v naša domovanja, kjer se vsede. Vedno smo torej v nevarnosti, da nosimo kali bolezni na svojih rokah ali na svojem životu sploh. Edina odpomoč temu je, da skrbimo za telesno snago. Nikar ne mislite, da so roke že čiste, ako ni na njih toliko blata, da bi ga lahko videli ali celo otipali. Pomnite, da so bacili tako majhne stvarice, da jih zapazpno le, ako jih za več tisočkrat povečamo. Tako se torej lahko nahajajo cele armade bacilov na naših, navidezno popolnoma čistih rokah. Ne pozabi si torej vsaj pred vsako jedjo temeljito umiti rok. Enako pažnjo moramo posvečati snagi v naših stanovanjih. Način, kako številni ljudje čistijo svoja stanovanja, pa je često zelo pomanjkljiv. Ako n. pr. pometaš tla z navadno metlo, ne dosežeš s tem ničesar drugega, kakor da dvigneš prah, ki se nato vsede ne samo zopet na ista tla, ampak ga poženeš tudi v sosedno sobo. Proces, s katerim uničujemo škodljive bacile, se imenuje razkuževanje, pripomočki, s čimer to storimo, pa se imenujejo razkuževalna sredstva. «Na Sveti gori, lepa žena, res, na Sveti gori, pri Zamorski Mariji sem molila za vse naše dobrotnike in za vse ljudi, ki nam bodo sploh kdaj storili kaj dobrega, oj.. Tedaj je obmolknila, otožno povesila ljubko glavico in se dotaknila s prstki strun, da je zazvendo kakor cingljanje kraguljčkov na sveti večer. Nato je izpod čela in nekoliko od strani s toplo pobožnostjo in otroško vernostjo jela pogledavati ubogo Julko, dokler je ni popolnoma zamrežila. Nato se je zopet vzravnala in z jasnim pogledom premerila začudeno Podlipčevko: «Da,» je rekla, «Marij a mi je razodela tvoje nekdanje, sedanje in bodoče skrivnosti —» Ne da bi čakala, kaj poreče Julka, se je spet dotaknila kitare. Zdaj so bili zvoki bolestni in otožni, kakor da ječe in ječi trpeče bitje v strunah. •Lejla je začela: «Mnogo si trpela, sirota si bila in bogati ljudje so te hoteli prodati ničvrednemu človeku. Reci, če ni res!?» Julka je strmela in molčala. «Ti si ga nekaj časa tudi skrivaj in samo v svojem srcu ljubila, potem pa si ga spoznala, se odvrnila od njega in se z vso resnično dekliško ljubeznijo oklenila njega, ki je danes tvoj mož in oče tvojih otrok. Ali ni tako?» Julka je prikimala. «Odkod pa veš vse to, čarodejka mala?» jo je prijazno vprašala in ji v naglici prinesla nekai zabele in drucib takih dobrot. Navadno milo z vodo iu. razna druga razkuže-valna sredstva, ki jih dobiš v drogeriji, delajo naravnost čudeže v pobijanju bacilov. Najhujši sovražnik bacilov pa je solnce. Zato se uikoli ne boj njegovih žarkov, akoravno včasih malo pripekajo. S snaženjem prav za prav nismo nikoli gotovi, kajti prah in druga nesnaga se takoj zopet na novo nabereta. Re3 je sicer, da je s tem nepre-stau trud, toda zdravje, naše največje premoženje, je pač vredno, da se čim najbolj potrudimo zauj. Poleti je prav prikladen čas, da napravimo v svojih stanovanjih glavno letno čiščenje, da temeljito iztrebimo ves prah iu vso nesnago, ki se je nabrala po kotih, in v kateri bacili le čakajo na ugodno priliko, da se razvijejo v novo življenje. / z Pomanjkanje svetlobe je največji pospeševalec bolezni. Zdravniško ie dokazano, da je v času, ko solnce najmanj sije, iu pa v dolgotrajni megli iu deževju največ nalezljivih bolezni. Solnce je največji in najboljši razkuževalec, njegova svetloba ubije v najkrajšem času vse škodljive bakterije, to so s prostim očesom nevidne glivice, ki se hitro muože in povzročajo bolezni. Zato je temno in nezračno stanovanje pravo gnezdišče bakterij in vsakovrstnih bolezni. Kamor ne pride solnce, mora priti zdravnik. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk PROTI &KOD1 PO POLŽIH. Letos delajo po raznih naših krajih polži veliko škodo. Cele njive so napadene. Lotevajo se fižola, prosa, detelje iu drugih rastlin, ki jih do golega objedo in pokončajo. Ti škodljivci nastopajo v velikih množinah, tako da ni varno pred njimi nobeno sočivje iu nobeno mlado zelenje. Temu se pa tudi ni čuditi, če pomislimo, kako silno se ie živali razmnožujejo. En sani polž, ki doraste, zamore zaploditi do 400 novih polžev, ki so od mladega naprej zelo požrešni. Polžem je priti težko do živega, ker se čez dan skrivajo, ponoči pa lazijo okoli in se pasejo. Čez dan se skrivajo v zemljo, pod kepe in druga zavetja, ki jim nudijo potrebno senco in kritje. Najbolj se počutijo in razmnožujejo v vlažnih letih, kakršno je letos in lani. Vlaga in toplota jim najbolj ugajata, zato so se pa letos in lani tako zaredili. Proti njivskim polžem, ki so goli in ki jim pravimo tudi poljski slinarji, se je težko bojevati. Imamo pa nekaj sredstev, ki se priporočajo. V prvi vrsti se kot priznano dobro sredstvo hvali apno, ki ga trosimo po napadenih mestih. V ta namen je vzeti v prah gašeno apno, ki si ga pripravimo na ta način, da živo apno toliko časa z vodo škropimo, da se zdrobi in izpremeni v prah. Tako pripravljen apneni prah naj se trosi na večer po dotičuih njivah in naj se zjutraj, ko se začne daniti (tedaj pred solučiiim izhodom), to delo ponovi, da se škodljiva golazen zatre. Polži, ki pridejo z apnom v dotiko, in posebno še, če jih z apnom poštupamo, se začnejo močno sliniti, tako da se preveč izsuše in na tem poginejo. Štupanje z apnom pa ni prijetno za tistega, ki to delo opravlja. Radi tega mora biti vsa trošnja previdna iu se mora izvršiti ob popolnoma mirnem vremenu, da se prah preveč ne razkadi in da ne škoduje sejalcu. Dobro je, da si dotična oseba najprej namaže oči (trepalnice, obrvi) z oljem in ravno tako tudi roke. Kdor bi se Dal nastopiti s tem sredstvom po vsej njivi, naj napravi najprej poskus, da se na lastne oči prepriča, kake vrednosti je v prah gašeno apno za pokončavanje njivskih polžev. Kot dobro sredstvo se je v teku časa nasvetovalo tudi v prah stolčeno zeleno galico (železni, vitri-jol) iu kuhinjsko sol. Tudi s kositrom bi kazalo delati take poskuse. SKRBIMO ZA SNAŽNE IN ZRAČNE ŽITNICE. Žito trpi po premnogih žitnicah, ker se zaui v tem času premalo brigamo ali pa, ker nam leži v slabih prostorih. Vsako leto se slišijo tožbe, da je postalo žito moljavo, zatohlo itd. Vsako leto prihajajo razni gospodarji z vprašanji, kaj bi bilo storiti proti žitnemu molju, ki kvari žito itd. Velik del te škode je pripisati slabim žitnicam m nesnagi, velik del pa pomanjkanju vsakojakega dela iu skrbi za spravljeno žito. Ni zadosti, da spravljamo v žitnice in kašče žito, ki je dosti suho, ampak treba, da žito tudi pozneje oskrbujemo, da ga obračamo in zračimo, da se uam ue kvari in da se ga ne lotijo škodljivci, kakršna sta žitni molj in črni žitni žužek. Pred vsem je važno, da imamo svojo žituico v redu. Prav sedaj je zadnji čas, da jo pregledamo in pripravimo za prihodnjo žetev. Žituica mora biti zdrava, t. j. suha, hladna, zračna iu snažna, Suhota, hlad in zračnost so temeljni pogoji dobre žitnice, kajti le v takih žitnicah nam ostane žito zdravo. Vrh tega je treba tudi snage. Najbolj snažna je žitnica, ki ima gladko steno, gladek strop in gladka tla. Zidane, gladko orne-taue in pobeljene žitnice so najbolj snažne. Lesena žitnica je manj snažua, ker nudi v svojih razpokah iu špranjah preveč zavetja raznim žituini škodljivcem. Žituice je treba po potrebi od prahu omesti, pajčevino odstraniti iu po vseli kotih očistiti od smeti. Špranje in razpoke je zamazati. Cementna tla so posebno pripravna in pred miši najbolj zavarovana. Žituica bodi tudi zadosti zračna. Imeti mora potrebna okna pri tleh, da jo s prepihom lahko prezračimo. Sedaj je čas, da lahko še eno in drugo napako popravimo. Slednjič je seveda veliko tudi na tem, kako z žitom ravnamo, dokler nam leži v -žitnicah. Zapomnimo si, da ni dobro, če žito preveč miruje, zlasti če ga spravljamo v visokih kupih, kakor je navada po naših žitnih predalih. Žito je treba tu iu tam premešati, prezračiti, iz euega predala v drugega nasuti ali pa od spodaj pri vratcih navzgor premetati, tako da se premeša ia prezrači. To je potrebno spomladi in poleti, ko gu zalezujeta in napadata žitni molj in črni žužek, ki povzročata moljavost žita in nam prizadevata največ škode. Storimo tedaj vse, kar treba, da se ovarujemo teh škodljivcev, kajti vse poznejše preganjanje in pokončavanje je malo uspešno. Skrbimo za to, da se ti škodljivci žita sploh ne morejo naseliti po naših žitnicah. To bo glavna pomoč in največ vredno proti moljavosti našega žita! «Saj sem ti dejala,»je odvrnila Lejla, «kje in kdo mi je razodel tvoje življenje. Ne misli, da sem prišla beračit, le povedat sem ti prišla, kaj te čaka, da boš z božjo pomočjo laže vse prenašala in obračala vse tako, kakor bo tebi in tvojim v korist.» Povedala je nato še vse podrobnosti o Andrejevi ljubosumnosti, o tastovi navidezni smrti in o sedanjem srečnem in zadovoljnem Življenju. Bolj ko je Julka govorila, bolj je Julka strmela in bolj je bila prepričana, da ji je res sam Bog nebeški poslal svojega angela varuha v podobi te ljubeznive ciganke. «Res, kakor da bi bila vedno poleg mene, tako si mi vse povedala,« je zamišljeno vzdih-nila Podlipčevka. «Ali bi mi sedaj hotela raz-odeti tudi prihodnost?« Lejla je bila pripravljena. Sedla je k njej, vzela njeno desnico in začela ogledovati dlan. Dvakrat, trikrat jo je pregledala, nekaj godr-njala^ nagubala čelo in naposled vzdihnila: cžalibog, vse je res, kakor sem vedela. Čaka te še dosti hudega. Svoje najdražje boš izgubila in najsvetejše boš prodala za prazen nič. Morje gorja boš izpila in potem ne morem reči, kako bo. Morda ti še kdaj prisije solnce, morda pa tudi nikoli več. Tega uboga Lejla ne ve in ne more povedati, ker noče lagati. tVeš, ljuba moja mlada gospodinja, Lejla nikoli ne laže!« Julka je trepetala od groze, Lejla pa se je počasi poslovila in odšla. Še pri sosednji hiši je malo zabrenkala, potem je krenila naravnost proti ciganskemu šotoru. Julka je bila odtlej vse popoldne kakor senca. Pestovala je svojo malo hčerko, pestovala in jokala. Komaj ie čakala, kdaj se vrne družina c|pmov ... VI. Tonček, kje je pa Tonček?! Pod večer je prvi prišel domov stari Podlipec. Ko je zagledal snaho objokano, kakršne že davno ni videl, se je zavzel: «Kaj ti pa je danes, Julka, da si taka? Ali sta se spet kaj sporekla?« «0 ne, oče,« je skušala skriti Julka, «kar tako sem jokala, ker sem vesela. Saj veste, kako je bilo včasih in kako je sedaj.« Dasi se je silila k smehu, jo je starčevo izkušeno oko le spoznalo in spregledalo: cJulka, Julka, nekaj mi danes skrivaš, pa ti pravim, da to ni prav. Boš videla, da je bolje zate, ako mi kar naravnost poveš, kaj te teži!« Julka je ljubkovala otroka in se z obrazom sklanjala k njemu, da bi skrila zadrego, vendar se ni mogla dovolj potajiti. «Oh, oče,« je vzdihnila, pa so jo spet polile solze. Bolečina, ki kljuje globoko v srcu, se naj-preje ohladi v solzah, zato je stari Podlipec obmolknil in potrpežljivo čakal, kdaj se poleže snahi najhujši val bolesti. Vedel je dobro, kako gorje včasih človeka tako zaklene, da ne more niti z najmanjšo besedo na dan. Ko se je Podlipčevka nekoliko umirila, je jela pripovedovati, kaj se ji je zgodilo popoldne. Opisala je vse natanko, kako je ciganka prišla, kako je bila skromna in poštena in kaj je vse povedala. «Da ti le ni kaj odnesla,« se je prestrašil tast. rNič, vam povem,« je prepričevalno odvrnila Julka. «Sai se ves čas nisem ganila od nje. Tukaj v veži sva bili in tako sva se menili, kakor da naju je dojila ena mati.« Stari se je zamislil. «Ciganov ne poslušaj! Pravijo, da so zmenjeni s samim zlodejem. Tudi ti ni treba teh neumnosti verjeti. Kaj pa naj bi se ti zgodilo?! Ne bodi no, saj si vendar pametna.« Kljub takim tolažilnim besedam je Julka opazila, da je celo tast sam v skrbeh, kar jo je še bolj potrlo. Žalostna je položila otroka v posteljo in odšla spet v kuhinjo po opravkih. Ko je prišla družina domov, je vprašat stari oče: «Kje imate pa Tončka?« «Saj res,» se je začudil Andrej, (Tonček, kje i>a je. Tonček?« «Sem mislila,« je pripomnila dekla, eda je šel z vami.« Stari oče je odkimal. «Jaz ga že nekaj časa nisem nič videl. P i kosilu je šel iskat lešnikov po grmovju, potem ga pa nisem videl nič več.« Ko je Julka čula, da so se vrnili brez njenega ljubljenca, jo je kar presunilo. Kot ra?-beljeno jeklo so jo zarezale v srce cigartkin* besede, ki so ji še ostro zvenele v spominu: — Svoje najdražje boš izgubila— «Za božjo voljo, kje pa imate otroka?* je planila k družini in pogledala Andreja s taki:n pogledom, da je bil ta naenkrat kakor okame-nel. «Julka. kaj ti pa je, za božjo voljo? Al; so je kaj zgodilo?« •Tonček. Tonček, kje je Tonček,> je hiteh preplašena žena. družina pa se je mahoma razšla, ne -da bi se bila do^knib. večerje. KOPANJE PRAŠIČEV IN GIBANJE NA PROSTEM. Kdor hoče dvigniti uspehe pri reji plemenskih prašičev, mora ugoditi najnaravnejšim potrebam takih živali. Kakor sta dobra klaja in dober svinjak dva .važna pogoja za napredek teh živali, ravno tako je gledati tudi na to, da jim ničesar ne manjka, kar zahtevata dober počut in zdravje prašičev. Tem živalim je treba, da se zadostno pregib ljejo na svežem zraku. Plemenske živali morajo ven, na prosto, na pašo. Mirno ležanje po svinjakih ne odgovarja plemenskim živalim. Praseta morajo od mladega ven, na solnčno tralo, na bližnjo pašo ali v ograjen sadni vrt, da se tam poljubno preskačejo in izprehodijo. Res nam delajo z ritjem nekoliko škode, ali > se telesno in zdravstveno * oliko bolje počutijo in tudi bolj razvijajo. Vsak dan bi morale te živali za nekaj časa na prosto. Če nimamo boljše prilike za pašo, naj se spuščajo v ograjena teka-lišča, da se tam po svoji volji razgibljejo in na-užijejo svežega zraka. Najslabše pa je, če jih zapiramo v temne in premalo zračne svinjake in če jih pustimo kakor jetnika dan na dan po teh tesnih prostorih. Zlasti mladim in plemenim svinjam to močno škoduje. Pri prašičih je tudi to uvaževati, da so de-belokožci, da si radi drgnejo kožo in da se tudi radi kopljejo. Vse to povzroči srbečico, ki nastaja na koži vsled menjave kožnih lusk. Prašič se vleže kamor je, v vaško lužo in vsako blato, ne zaradi tega, ker je žival nesnažna, ampak zaradi tega, da pride do moče in hladila, ki ga potrebuje zlasti v poletnem času. To hlajenje in ta moča mu znatno pripomoreta, da se bolje počuti. Te živali sploh ljubijo, da se v poletni vročiui zadosti ohlajajo. Zato jim moramo nuditi tudi priliko, da se kopljejo, in če ni drugače mogoče, jih moramo z vodo polivati in umivati. Po vsakem takem kopanju jim de silno dobro, če morejo v senci dreves mirno ležati. Snaga, hlad in kopel jim v poletnem času silno ugajajo. Pri taki strežbi nam živali vidno dobro uspevajo. Čim večjo važnost polagamo na prašičjerejo, tem bolj moramo skrbeti, da se živalim dobro godi. Ustrezati moramo njih naravnim zahtevam in potrebam! Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene žitu v zadnjih dneh niso zabeležile večjih sprememb, vendar obetajo znatno po-draženje zaradi poplav, ki so uničile velika žitna polja. Le turščica se je že zadnje dni močno podražila. ŽIVINA. Nasprotno pa pokazujejo cene živini še vedno nagibanje k nazadovanju. V Mariboru so se na zadnjem sejmu prodajali za kilogram žive teže: voli po 7 Din 50 p do 7 Din 75 p, pol-debeli voli po 7 do 7 Din 25 p, klavne krave, debele po 6 Din 25 p do 8 Din 50 p, mlada živina po 6 do 8 Din. Hlapec, dekla, pastir, vsi so šli iskat izgubljenega sinčka in tudi Andrej je hotel takoj z njimi, pa ga je zadržal oče sam, ki mu je povedal, kdo je bil popoldne v hiši in kaj je prerokoval. «Najpametneje bo, da greš takoj k orožnikom in ž njimi potem v cigansko taborišče. Jaz ne bi dejal dvakrat, da ga niso ukradli cigani.» Andrej je bil takoj voljan. Napregel je konja in oddrdral v dve uri oddaljeno vas, kjer ie bila orožniška postaja. Hlastno je povedal, kaj se je zgodilo in kaj sumijo. Orožniška patrulja je tudi bila takoj pripravljena ter je uevtegoma odšla, da ne bi mogli uzmoviči zabrisati sledu, toda pohod je ostal brez uspeha. Cigani so kljub orožniškim uniformam ostali neverjetno mirni, o Podlipčevem Tončku pa ni bilo ne duha ne sluha. Tudi ostala družina ni mogla najti nobene sledi. Edini uspeh vsega iskanja je bil odlok, da morajo cigani takoj iz občine, čemur so se pa rade volje pokorili. Niti Lejla, ki se ji je tako Jobro godilo v tem kraju, ni dosti jadikovala. Samo spotoma je stopila k Podlipčevim in po-,/edala ter obljubila potrti gospodinji, da bo pri prvi priložnosti spet prosila Marijo za srečno vrnitev malega Tončka. «Satan,» je siknil Andrej, ko je zagledal •:iganko, «ali se mi pobereš izpred oči.» Julka je zajokala, Lejla pa se je rotila s »vojim vedno žametnim glasom: «Naj se mi posuši desnica, naj me pogrez-le zemlja in naj ne bom vredna spomina svoje ".latere, ako ne govorim vedno same resnice!« (Dalje prih.) Kratke vesti — Vrednost denarja. V Zagrebu se je dobilo dne 13. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798 68 do 802'68 Din, 100 nemških mark za 1349 do 1353 Din, 100 češkoslovaških kron za 167-41 do 168-41 Din, 1 Dolar za 5642 do 5672 dinarjev, 100 francoskih frankov za 144-12 do 146-12 Din, 100 italijanskih lir za 19040 do 191-60 dinarjev, 100 švicarskih frankov za 1094-55 do 1098-55 Din. = Okrajna obrtna in kmetijska razstava v Ormožu se bo vršila od 8. do 15. avgusta t. 1. po naslednjem redu: Razstava obrtnih izdelkov se bo otvorila 8. avgusta in trajala do 15. avgusta; 8. a,vg. bo razstava konj noriške in belgijske pasme; 9. avg. je razstava govedi pincgavske pasme; razstava je vezana z razstavo svinj in perutnine; razstava žlahtnih vin iz ormoškega okraja je 10. avgusta 1.1. Prijavljenih je lepo število obrtnikov vseh strok, ki bodo razstavili svoje izdelke v prostorih meščanske šole. Zanimanje za razstavo žlahtnih vin iz ormoškega okraja je vsestransko. Na tej razstavi bodo razstavljena vina zadnjih letnikov. Ker so po okraju še precejšnje zaloge prvovrstnega vina, se na ta način nudi kupcem ugodna prilika za nakup. Zelo agilni so živinorejci, ki bodo razstavili konje, govedo, svinje ter perutnino, in sicer je prijavljenih nad 400 komadov konj in goveje živine. Polovična vožnja je dovoljena. = Stanje vinogradov je slabo. Zaradi neprestanega deževja in nastopajočih bolezni bo letošnji vinski pridelek gotovo znatno manjši, kakor je bil lani. Kakšna bo vinska kakovost, se pa danes še ne da reči, ker je kakovost popolnoma odvisna od vremena v avgustu, septembru in oktobru. Kakor doznavamo iz ormoško-ljutomer-skega vinskega okoliša, je tam vino starejših letnikov že skoro popolnoma razprodano. Le redke so kleti, kjer se še dobe letniki 1921. do 1924. Toda vina leta 1925. bo še neprodanega okrog 3000 do 4000 hI. Cene sortnim vinom so po 10 Din in več, povprečnim vinom po 8 do 10 dinarjev, slabšim pa okrog 6'50 Din za liter. = Prvo gospodarsko dobrodelno društvo v Tržišču na Dolenjskem sklicuje za nedeljo dne 25. t. m. svoj občni zbor in sicer takoj po prvi maši v šolskih prostorih. Dnevni red: 1. Tajni-kovo poročilo, 2. blagajnikovo poročilo, 3. poročilo pregledovalcev računov, 4. slučajnosti, 5. volitev odbora in namestnikov. Vsi člani so obvezni, da se občnega zbora udeleže. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje občni zbor z istim dnevnim redom in ne glede na število udeležnikov. = Anglija je zabranila uvoz živine. Angleška vlada je zabranila uvoz vseh vrst zaklane živine ali delov živine iz vseh evropskih držav zaradi živinskih kužnih bolezni v Evropi. Zabrana ne velja za popolnoma predelano slanino in mesne izdelke (šunka, ekstrakt iz mesa itd.) ter za sirove ali predelane kože, ki so suhe soljene. -f Puccij brez vsakega vpliva v svoji stranki. Ko je prijadral g. Pucelj s svojo stranko v radičevce, je mislil, da bo postal silno vplivna osebnost in da bo odločeval v Sloveniji. Postal je sicer minister, toda tudi kot minister mora tako plesati, kakor mu v Zagrebu žvižgajo. No, in v Zagrebu mu žvižgajo tako, da je g. Pucelj miloščinar v radičevski stranki, kajti tam sploh žvižgajo na koristi in potrebe Slovenije. Da je g. Pucelj brez moči med radičevci, izjavljajo radičevski prvaki popolnoma odkrito. Če bodo nas Slovence še nekaj časa zastopali v vladi takšni politični junaki, bomo kmalu utonili v davkih, gospodarski krizi in splošni siromašnosti. s Sokolski zlet v Središču ob Dravi. Dne 1. avgusta se bo vršil v Središču ob Dravi IV. okrožni zlet Dravskega okrožja, združen s proslavo 151et-nice središkega Sokola. Prireditev je zasnovana v večjem obsegu in so že vse priprave v polnem teku. Središki Sokol bo kakor vedno tudi tokrat skrbel za to, da se bo proslava izvršila na kar najlepši način. Opozarjamo že sedaj vsa bratska društva Dravskega okrožja na to slavnost in jih prosimo, da bi se udeležila zleta v čim večjem številu, vse prijatelje Sokolstva od blizu in daleč pa vabimo, da pridite ta dan v Središče, da bo petnajsta obletnica središkega Sokola čim sijaj-neje uspela. Podroben spored svečanosti objavimo pravočasno. Polovična vožnja je že dovoljena! Za odbor Sokolskega društva v Središču ob Dravi Franjo I. Kočevar, starosta. o Prvi čevljarski kongres v Zagrebu za vse ozemlje SIIS se bo vršil od 21. do 23. avgusta 1.1. Na kongresu se bodo obravnavala razna vprašanja, ki se nanašajo na čevljarsko obrt. Med drugim se bo pretresalo celokupno stanje čevljarske obrti, vprašanje uvoza in carin na inozemske izdelke, previsoka davčna obremenitev čevljarskih obrtnikov, vprašanje brezposelnosti čevljarjev, ustanovitev organizacije čevljarskih obrtnikov za vse naše ozemlje in drugo. tem * Poročilo kralju o praških vsesokolskili slav-nostili. Admiral Priča je odpotoval na Bled, da poroča kralju o poteku vsesokolskih slavnosti v Pragi. * Kraljevič Jurij se je naselil v Topolnici. Kakor javljajo iz Beograda, se kraljevič Jurij, brat našega kralja, ni naselil v Beogradu, nego na gradiču Topolnici pri Nišu, ki je bil nekdaj last kralja Milana. * Dr. Fr. Detela umrl. V nedeljo je umrl v Ljubljani g. dr. Fran Detela, gimnazijski ravnatelj v p. in znan Disatelj. Star je bil 76 let. Mož je bil somišljenik SLS, a poštenjak in splošno spoštovan. Svoje študije je dovršil na Dunaju, bil potem profesor na raznih gimnazijah in končno ravnatelj v Novem mestu, kjer je stopil v pokoj. Pisal je za ^Ljubljanski Zvons, «Dom in S ve h', Slovensko matico in Družbo sv. Mohorja. Bodi mu ohranjen časten spomin! * Ljubljanski duhovnik izstopil iz katoliške cerkve. Izredni profesor na ljubljanskem vseučilišču in bivši glavni urednik «Slovenca> duhovnik g. dr. Izidor Cankar je izstopil iz katoliške cerkve in se bo civilno poročil s hčerko ene najuglednejših ljubljanskih rodbin. Kaj bo na to I porekel «Domoljub>, ki je zadnjič očital pravo-6lavje našemu somišljeniku, ki se je poročil po pravoslavnih obredih? «Domoljub> bo gotovo molčal, kajti po svoji stari navadi niti besedice ne čmrhne o zadevah, ki so za SLS neprijetne. * Dr. Josip Stoje Te dni je podlegel v Ljubljani po kratkem trpljenju zavratni bolezni bivši primarij državne splošne bolnice gosp. dr. Josip Stoje, star komaj 50 let. Pokojnik je bil znan širom Slovenije kot eden naših najboljših kirurgov. Radi svoje ljubeznjivosti in dobrosrčnosti je užival med občinstvom izreden ugled in spoštovanje. Blag mu spomin! * Verouk bodo poučevali posvetni učitelji. Iz Beograda poročajo: V zmislu finančnega zakona in proračuna je finančni minister odločil, da se ustavijo plače vsem veroučiteljem na osnovnih šolah, ki niso kot stalni kateheti državni nameščenci. Verouk naj v bodoče učijo posvetni učitelji vsak v svojem razredu. * Dr. Razlagova slavnost pri Mali Nedelji. Pišejo nam: V nedeljo 25. t. m. bo pri Mali Nedelji proslava lOOletnice rojstva dr. Razlaga in odkritje njegovega spomenika. Spored slavnosti je nastopen: Na predvečer bakljada z godbo, streljanje s topiči in kres. V nedeljo 25. t. m. ob 4. zjutraj fanfare; ob pol 9. zbirališče gostov, ljutomerske godbe in gasilnega društva na kraju dr. Razla-gove rojstne hiše v Radoslavcih; ob pol 10. sprejem mariborske Glasbene Matice in drugih gostov pešcev iz Žerovnic pri «Mirovih*; ob 10. slovesna sv. maša s pridigo (g. prof. Vreže); ob 11. odkritje spomenika s pozdravi in slavnostni govor dr. Mohoriča; ob 1. banket v Društvenem domu (za priglašene udeležence); ob 3. akademija: koncert mariborske Glasbene Matice in prosta zabava s petjem, godbo in šaljivo pošto; zvečer umetelni ogenj. Slavnost se bo vršila ob f vsakem vremenu. K obilni udeležbi so vabljeni t vsi od blizu in daleč. * Gradnja železnice Rogatec-Krapina. Po po-, ročilih iz Beograda so dovršeni načrti za gradnjo ; železnice Rogaška Slatina-Rogatec-Krapina. Z j gradnjo proge bodo začeli v najkrajšem času. * Bivši vojaki, 8. avgusta 1.1. na Brezje! Usta-. novni občni zbor in sestanek Zveze slovenskih ; vojakov iz svetovne vojne se bo vršil v nedeljo [ 8. avgusta t. 1. ob 10. dopoldne na Brezjah z naslednjim sporedom: 1. otvoritveni govor, sv. maša i in molitev za padle tovariše na prostem pred I cerkvijo. 2. Sestanek in občni zbor ZSV na pro-i stem: a) poročila odbora, b) volitve odbora in dveh revizorjev za prihodnje poslovno leto, I c) eventualna sprememba pravil, d) pozdravi in ■ govori, e) slučajnosti. * Prihod starokatoliškega škofa v Karlovac. i Pišejo nam: V nedeljo 11. t. m. je prispel v Kar-i lovac škof starokatoliške vere iz Zagreba na pro-i slavo obletnice obstoja tamošnje starokatoliške ! cerkve sv. Cirila in Metoda. Da bi bila prireditev ■ slovesnejša, so zaprosili pevsko društvo eNada>, da bi pelo pri maši v njihovi cerkvi. Ker je med | rimskokatoliško in starokatoliško vero prav malo razlike, so bili razen nekaj žensk vsi člani pri volji, da gredo pet. Omenjene ženske so se izgovarjale, da tega ne store zato, ker starokatoliki berejo mašo v hrvaščini in se njihovi duhovniki ženijo, češ, da ni lepo, če imajo duhovniki opravka z ženskami, potem pa gredo v cerke.v. Ko je služba božja minila, je imel g. škof kratek govor o pomenu vere, cerkve in o sv. Cirilu in Metodu, ki sta prinesla vero med Slovence. Obenem je g. škof poudarjal, da Kristus ni učil, da se mora brati maša v latinščini, temveč da ima vsak duhovnik pravico čitati sveto mašo v svojem ma-ternem jeziku. Med govorom se je zaslišal klic: <2ivel papež!* Možak, ki je to izrekel, jo je za ta neumesten medklic izkupil ter je moral bežati iz cerkve. Takšno izzivanje je gotovo vse obsodbe vredno. * Vprašanje konkordata. Časopisje poroča, da se bodo pogajanja za sklenitev konkordata (dogovora v cerkvenih zadevah med državo in katoliško cerkvijo) med Jugoslavijo in Vatikanom ""^olievala, čim nastoni svoje mesto novoime- novani jugoslovenski poslanik pri Vatikanu. V vatikanskih krogih žele, da se konkordat zaključi, preden dospe jugoslovenska kraljevska dvojica na poset v Rim. * Jugoslovenske grobnice v Češkoslovaški. Po vsesokolskih slovesnostih v Pragi so se naši ministri, ki so se teh slovesnosti udeležili, napotili po Češkoslovaški, da obiščejo grobišča Jugoslo-venov, ki so v množicah umirali pod Avstrijo po taborih gladu in trpinčenja. Takih naših grobov cenijo v Češkoslovaški na 16.000. Ob priliki so-kolskih slovesnosti se je izvršil prenos ostankov naših grobov v grobnico na praškem pokopališču in minuli petek so odkrili lepo grobnico jugo-slovenskim žrtvam v Jindrichovicih, kjer je umrlo visoko v gorah okoli 2500 naših ljudi, katere so tam Avstrijci izstradali. V Jindrichovicih je bilo največ srbskih internirancev. V soboto se je odpeljala vsa jugoslovenska vladna delegacija, oba ministra Trifimoviča, dr. Srškič in dr. Šupe-rina s posebnim brzovlakom v Olomouc k odkritju tamošnje lepe grobnice jugoslovenskih žrtev. Udeležili so se odkritja tudi zastopniki češkoslovaške vlade, starosta Jugoslovenskega sokolskega saveza g. Gangl in drugi. Minister Miša Trifunovič je sporočil, da je kralj Aleksander podelil v znak priznanja in hvaležnosti za veliko požrtvovalnost napram Jugoslovenom visoko odlikovanje Pragi in Olomoucu. Po stari jugoslovenski navadi sta se nato ministra Miša Trifunovič in olomouški župan dr. Fisclier poljubila, vojaška godba pa je zaigrala «Naprej zastava slave*. * Otvoritev postajališča Gorenja vas - Reteče, nahajajočega se med postajama Medvode in Škofja Loka, se je izvršila v nedeljo. Postajališče je v lepem smrekovem gozdu ob reki Sori. * Odkritje podzemske jame. Iz Št. Jurija pri Grosupljem nam pišejo: Pri nas so odkrili novo lepo podzemeljsko jamo. Ljudje, ki so prodrli vanjo precej globoko, so našli v njej številne lepe kapnike. * Smrtna kosa med našimi rojaki v Ameriki. V Harvvicku je umrl rojak Ludvik Prašnikar iz Zagorja ob Savi; star je bil 49 let. — John Povše, doma iz Dola pri Litiji, oče sedmih otrok, je umrl v Springfieldu. — Angela Cerarjeva je preminula v Aurori; bila je mati osmih malih otrok. — 771etna Marija Dernačeva je umrla v Neffsu. Zadel jo je mrtvoud. Bila je doma iz Zabukovja pri Spodnji Slivnici na Štajerskem. — V Clevelandu sta umrla: Helena Gorjančeva iz Čermelic pri Postojni in Ignac Perko iz vasi Malo-Globoko pri Krki na Dolenjskem. — Štefan Marolt, doma iz Gornjih Podpoljan pri Velikih Laščah, je umrl v starqsti 46 let v Jolietu. — Ivana Pečnika v Chicagu je zadel mrtvoud tačas, ko je vozil avtomobil. — Pod velikim snežnim plazom, ki je odnesel 17. februarja gorsko naselbinico Bingham Canon v državi Utah, kjer je bilo nastanjenih tudi večje število Slovencev, je našel smrt tudi rojak Franc Moneta. Bil je edini mrtvi Slovenec, vsi drugi so se rešili. Ubilo je tudi dva Hrvata. Vseh je bilo mrtvih 36 ljudi, nekaj pa tudi opečenih, ker je med plazom nastal požar. Moneta je bil star 36 let in doma iz Blagovice pri Lukovici. — Čuden primer smrti se je pripetil našemu rojaku v naselbini Gillespie. Filip Poje se je s svojim tovarišem odpeljal na sprehod v drugo naselbino. Ko sta se vračala domov z avtom, sta srečala drugega proti njim drvečega avtomobilista. Na prvi hip se je zdelo, da bo nesreča, in Filip Poje se je tega tako prestrašil, da je skočil z drvečega avta. Zagnal pa se je na tla tako nesrečno, da si je zlomil vrat. Umrl je kmalu nato v bolnici. Filip Poje je bil doma iz Bele Krajine. — Blag jim spomin! * Ljubljanski čebelarji bodo priredili v nedeljo 16. t. m. v Podkraju pod Krimom pri za čebelarstvo zaslužnem gostilničarju g. Anzelcu domačo veselico. Dopoldne ob 10. uri služba božja pri Sv. Janezu, nato različni čebelarski razgovori, popoldne domača zabava. V primeru slabega vremena se bo preložila veselica na prihodnjo nedeljo. K tej zabavi so vljudno vabljeni vsi čebelarji ter prijatelji čebelarstva in narave. * Z orlovskega tabora v Trebnjem. Pišejo nam: Kako je bilo? Zelo lepo ves božji dan, četudi je dež lil kakor iz škafa. Naravnat divno je bilo zvečer. V neko gostilno so prišla štiri dekleta V narodnih nošah s svojimi fanti. Pili in plesali so pozno v noč in potem precej «v rožicah^ odhajali proti domu. Ne bi se s tem pečali, toda ker na nas vidijo vsako pičico, ne moremo molčati. Takšna je torej gorečnost Marijinih devic. * Lizol ni kava. SOletni zidarski delavec Franc Mozetič je bil zaposlen pri adapcijskih delih hiše Alojzija Brčuna v Zeleni jami v Ljubljani. Med delom je postal žejen, zato je steklenico, ki jo je smatral za napolnjeno s kavo, hitro odmašil in začel piti, ne da bi pijačo prej poduhal. Nekaj minut pozneje je pričelo Mozetiču postajati slabo1 in imel je komaj še toliko časa, da je povedal' domačim, kaj se je zgodilo. Mesto kave je namreč izpil lizol. Prepeljali so ga takoj z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu izprali želodec in mu rešili življenje. * Pri delu sta se ponesrečila. V celjsko javno bolnico so pripeljali 58 let starega posestnika' Jožeta Boršiča iz Vrbnega pri Št. Jurju in njegovega sina Vinka. Mlatila sta s strojem žito, pri čemer se jima je vnel bencin. Naenkrat sta bila oba v ognju. Dobila sta težke opekline, katerim je mladi Boršič že podlegel. * Utonil je v Grajeni triletni sinček gostilničarja Zavca iz Krčevine pri Ptuju. Po nesreči je zdrknil v visoko naraslo Grajeno, ki teče mimej posestva. * Grozna železniška nesreča. Pri Piščenici v zagrebški okolici se je pripetila strahovita železniška nesreča. Te dni ob sedmih zjutraj je vlak povozil skladiščnika glavnega zagrebškega kolodvora Franca Čebula, rodom iz Sežane pri Trstu Kolesa so mu zdrobila obe roki in levo nogo. Čebula so prepeljali .v bolnico, kjer so mu zdrav, niki odrezali obe roki in levo nogo. Do težke nesreče je prišlo na ta način, da je šel Čebul po železniškem tiru; ko se je bližal vlak, je skočil na drugi tir, kjer pa je v tem trenutku prihitel drug vlak, ga zgrabil in grozno razmesaril. * Žrtve strele. Te dni je ubila strela brata Viktorja in Franceta Rojca ter Bambiča iz Retij, ki so vedrili pod neko smreko na travniku. Pogreb v Loškem potoku se je vršil ob ogromni udeležbi ljudstva. Vse sočuvstvuje z ubogo materjo, ki je izgubila dva pridna sinova. Bodi vsem trem ohranjen blag spomin! * železniška nesreča. V bližini postajnega poslopja v Kresnicah so našli ponoči nezavestnega moškega, ki je imel pri sebi listek z napisom «Franc Kruleč. Ali je ta napis predstavljal njegovo ime, se ni dalo ugotoviti. Njegove poškodbe so tako težke, da je malo upanja, da bo okreval. * Težko se je ponesrečil pri Tržiču bivši ka-petan, sedaj uradnik pri tvrdki Kozina v Tržiču g. Peršl. Pri padcu s kolesa je dobil težke poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v Leonišče v Ljubljani, kjer je izdihnil. * Izginila je. Že preko 14 dni pogrešajo 32-letno Marijo Jeseničnikovo iz Gaberja pri Celju. Odšla .je od doma ,v delovni obleki, a se ni več vrnila. Je velike postave, okroglega obraza, temnih oči in kostanjevih las. Ker ni vzela ničesar s seboj, se sumi, da se je zgodila nesreča ali pa zločin. * Požar po streli. Huda nevihta je bila v noči od 9. na 10. nad Vurbergom. Strela je udarila v gospodarsko poslopje g. Pongerca, ki je pogorel« do tal. * Huda toča. Te dni je nastal nad Višnjo gori silen vihar z nalivom. Med nevihto se je vsul; debela toča, ki je padala nepretrgoma 15 minul in napravila v okolici Višnje gore ogromno škodo na polju kakor tudi v sadnih vrtovih. * Požar. Na Mirni se je te dni vnel požar v skladišču za oglje. Marljivi gasilci pod spretnim vodstvom načelnika g. Kolenca so ogenj kmalu udušili. * Brez sledu je izginila pred dvema mesecema Ana Koščakova, stara 43 let, doma iz Cerovega, zadnji čas stanujoča na Ilovici pri Ljubljani. Izključeno ni, da se je zgodila nesreča. * Samomor farovške kuharice. Iz uezuauega vzroka je skočita v Savo kuharica župnika v Srafedniku in utonila. Samomorilka je bila stara <50, lat. * Obesil se je v Mednem pri Št. Vidu tamaSuji ptsesiuik in mlinar, oče štirih otrok. Vzrok samo-m u a je neznan. * Trije vlomi v eni noči. V uoči od četrtka ua petek je bilo vlomljeno v Trbovljah na treh j krajih. Ko je prišel imetnik trafike na kolodvoru | v Trbovljah g. Savinc v petek zjutraj v svojo Ua-1 liko, je ugotovil, da mu je bilo pokradenega raz- j nega blaga v vrednosti 200 Din. Slično je ugotovila, ko je prišla zjutraj v svoj lokal, tudi gospa Medvedova, imetnica branjarije v bližini Ranzin-gerjeve gostilne. Tudi njej je bilo pokradenega več blaga v vrednosti 200 Din. Najmanj sreče so imeli tatovi v branjariji g. Brodnika v Lokah, kjer niso našli ničesar za dolge prste pripravnega. * Zasledcn tat. Iz Jarš pri Domžalah nam pišejo: Po dolgem zasledovanju se je 8. julija posrečilo orožnikom iz Domžal, da so prišli na sled zlikovcu, ki je v avgustu lanskega leta iz osebnega sovraštva poškodoval kovaški meh in odnesel^ nekaj orodja kovaškemu mojstru g. Planinam Do razkrinkanja zlikovca je prišlo takole: V noči od 5. na 6. t. m. je bil zopet z nožem poškodovan kovaški meh omenjenega mojstra, nakar so orožniki na podlagi suma uvedli hišno preiskavo pri Mihaelu Arnežu, posestniku v Spodnjih Jaršah, kjer so tudi našli lani ukradeno naklo ter nekaj kovaškega orodja. Arnež je pristaš klerikalne stranke. * Nočni čuvaj v borbi z vlomilcem. Nočni čuvaj pri tvrdki Šarabon v Ljubljani Mihael Sitar je v noči na petek pri pregledovanju dvorišča opazil človeka, ki je lezel iz pritličnega okna sosednje Iiiše, v kateri se nahajajo gostilniški prostori Ivaue Bercetove. Sitar se je za hipec potuhni!, čim pa je bil neznanec na tleh, ga je hotel zgrabiti. Pričela se je borba, vendar se je neznanec Čuvaju iztrgal ter pobegnil. Berceto.va je zjutraj j ugotovila, da je bil izvršen ponoči v njeno kuhinjo skozi okno vlom ter si je zlikovec prilastil 500 Din gotovine in več kovanega drobiža. * Konec nevarne razbojniške tolpe. Razbojniška tolpa, ki jo je vodil Nikola Koščevič in ki je nedavno napadla poštni avtomobil, kateri je posredoval promet med Obrovcem in Gračacem, |je sedaj razbita in deloma pod ključem. Koščevič jje bil aretiran v nekem selu. Med potjo se mu je posrečilo, da je ubežal. Bežeč je skočil v reko Krko. Ker je imel roke zvezane, je utonil. * Umor. V Bregani je te dni delavec Franc Radovanič iz neznanega vzroka v samotnem gozdu iz zasede ustrelil s samokresom na tovarniško delavko Pavlo Rozjanovo. Zadel jo je v roko. Prestrašena ženska je prosila sirovino, naj jo pusti pri življenju, toda zločinec je ustrelil še enkrat in 'zadel revico do smrti. Morilca so že prijeli. * ^Brezalkoholna Produkcijam, Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročniku cDomovine> zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! * Zobni atelje Irana Radovaua se nahaja odtlej v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4, I. nad-»tropje (preje dr. Prosinagg), zobni atelje Frana Radovana pa se nahaja še vedno v Ljubljani VII, Celovška cesta 14, nasproti velesejma. 157 «Sam Bog ga je poslal,* se je zahvalila ne-besom Premkova Marjana. «Nobena stvar že ni bila več varna pred to nadlogo. Vse so ovohale in ogrizle, celo svinje v svinjaku so načele ter jim zadale velike rane.* c Ampak besede bi rada zoala,. s katerimi jiii je paua!,» je ugibala Mulčeva Berta. «Ako bi jih vedela, bi mi ne bilo treba več hoditi h koritu po vodo.* «Kako pa je govoril?® je poizvedovala Krh-Ijeva Reza. sTega nihče ne ve,» je odgovorila Katar jeva Polona. cMahovec mu je ujel podgano in tujec se je zaprl v njegovo klet, kjer je izvršil potrebne ceremonije. Nihče ga ni smel gledati, niti poslušati pred vratmi. Še isti dan so podgane začele begati navskriž po vasi.* Polono je prekinilo sopihanje Hlebarjeve Urše, ki je rinila proti koritu z novico, da jo obesi na veliki zvon. «Ali že veste? O, Kristus nazareški!* se je vzravnala pred ženskami. sZaradi tega, ker je tako... Kaj, ali še res ničesar ne veste?* eKaj pa je?* so vpraševale, si, no, da je pri nas nocoj strašilo,* je sopi-hala, brisoč si znojno čelo. cVso noč smo bedeli ter se držali drug drugega. Vsa se tresem kakor šiba.* cAIi ste kaj posebnega videli ali slišali?* <■0, slišali smo, slišali. Vso noč je.zvončkalo pod zemljo zdaj v eni in zopet v drugi sobi. Včasih je bilo to zvončkanje bližje in kmalu globlje v sobnih tleh, šele proti jutru je nehalo. Videli pa nismo ničesar.* «0,"sveta pomagalka!* so 'se križale ženske. mostu, vsepovsod je narasla voda, trgala Škarpe in mostove, vlekla na cesto plazoveijeti in ga uničila hudo "do"zadnjega. Tudi moram in razdirala jezove. Naš .okrajni zastop je ukre nil nemudoma vse potrebno, da ne bo nikjer na nobeni progi promet oviran in da se ceste spravijo zopet v vporabni stan. Velika dela vrši zdaj Okrajni zastop po vseh cestah bodisi na desnem ah levem luegu Savinje. Cesta Trbovlje kolodvor — Trbovlje v as se tlakuje, razširja, gradijo se hodniki za pešce, tako da bo odgovarjala prometu, ki se po njej vrši. Cesta proti Reki-Podmeja se je popravila, občinsko cesto preko Svin je prevzel okrajni zastop na prizadevanje g. Pusta. Ceste v Hrastniku zahtevajo istotako velikih žrtev. Zdaj se razširja pri šoli, te dni se je že pričelo z zgradbo mosta pri Birtiču. Preložitev ceste pri steklarni je v teku; na Delu se je pri občinski hiši razširila proga, da je uporabna za vsak promet. Na progi Jurklošter bodo zgradili še letos dva lepa betoni rana mosta pri Štautu in pri žužku. Okrajni zastop se je obrnil tudi na železniško ravnateljstvo radi preložitve ceste med Rimskimi toplicami in Gračnico pod tako zvano «zasekos ob železniško progo. Popravlja se most v Laškem, zgradil se je most v«rSuhadolu, zgradi se velika škarpa na Zidanem mostu in opravilo se je ne-število drugih večjih in manjših del. Mislimo, da nihče, tudi najhujši politični nasprotniki ne bodo mogli odreči sedanjemu sosvetu okrajnega zastopa svojega priznanja za uspešno delovanje. Klerikalci so nas osrečili s konzumom ali, kakor ga sami imenujejo, Nabavno in prodajno zadrugo. Prav nič dovoljenja jim ni bilo treba, samo pisali so sreskemu poglavarstvu, da bodo 1. julija začeli prodajati v svoji hiši, v kateri so stropi podprti z močnimi stebri, da se ne porušijo. Kako more občina, ki ima vendar dolžnost, skrbeti za življensko varnost, to mirno trpeti, če se sresko poglavarstvo ne zgane. Glavni stebri konzuma so lesni trgovec Miha Hrastnik, Jozl in Deželak, inštruktor pa je kaplan iz Dola. ki je očividno silna konzumarska moč. Ko so s 1. julijem klerikalci brez oblastnega dovoljenja odprli konzum v Laškem, so izdali letak s napisom - Deset zapovedih. Letak je namenjen kmečkemu ljudstvu in vsakdo ima pred očmi onih deset božjih zapovedi, izklesanih v kamnite plošče. Vsebina tega letaka je naperjena v prvi vrsti proti našim poštenim obrtnikom in trgovcem, ki jih hoče uničiti, samo da ustreže svojim strankarskim namenom. Nam je še v dobrem spominu oni klerikalni konzum, ki je pred komaj 20 leti zmrznil v Laškem. Letos smo v našem okraju izredno srečni. Pri Šmildavžu se je zadnjo nedeljo brala nova maša, onstran Savinje v Šmarjeti se bo pa prihodnjo nedeljo. Dež gre, vode naraščajo, žito po-lega in čebele ne rojijo, sadje odpada, grozdje rjavi in še solnce, pravijo, nima več tistega zlatega bleska. Ljudje pa ugibajo, ali je to v zvezi z novimi mašami, in pravijo: » Bog nas obvari tako žalostnih let.2 So pa med nami še srečne, bogate hiše. Nabralo se je za obe primicije: 1 težka (400kg) telica, 3 teleta, 7 prašičev, 287 piščancev in kur, 322 kg bele moke, 97 kg suhega mesa, 169 suhih klobas, 4 polovnjaki sadjevca,' 1 in pol polovnjaka vina itd. Šmiklavž je znan po svoji ilovki in blatu. Pa bi videli naše punce od blizu in daleč v svili in čeveljčkih mencati pod šimi-dežniki rjavo ilovko. Smejal sem se od srca, ko sem jih gledal, vračajoče se domov, proti večeru in drugega dne, še bolj pa se je smejal oni gospod iz Celja, ki si je delal zabeležke o kmetih in puncah, sodelujočih z darovi in drugače pri tej veselici. POGREB BREZ DUHOVNIKA. Nemška Loka pri Kočevju, 13. julija. Zopet se hočemo zglasiti iz naše Loke in objaviti dogodek, ki enakega še nismo videli opisanega nikjer. Dne 7. t. m. je umrl tukaj užitkar g. Jakob Lukan v starosti 84 let. Mož je bil daleč naokrog znan in priljubljen. Bil je vedno ljubezniv s svojimi sosedi, dober posestnik in vinogradnik. Zal, lotila se ga je bolezen pred štirimi omeniti, da je bil pokojnik dober kristijan ter se držal trdno svoje katoliške vere. Bil je vsako nedeljo pri sv. maši in vsako leto dvakrat do trikrat pri izpovedi ter sv. obhajilu. Dokler je lahko še hodil, je nosil ob procesijah nebo ali svetiljke. Pred leti je dal sam na novo pobarvati en oltar. No, in kaj je naš vernik dobil za plačilo od našega g. župnika? Sin, g. Alojzij Lukan, ki gospodari sedaj na pokojnikovem posestvu, je poslal g. župniku mrliškoogledni list in listek, na katerega je zapisal prošnjo na g. župnika za udeležbo pri pogrebu in sprevodu. Pri tem je ludi pripomnil, da bo plačal potrebne stroške. Župnik g. Rogelj pa je na to prošnjo odgovoril pismeno, da ne bo sprevoda, ker še za pokojnikom ni zvonilo. Napisal je dalje, da tudi pri pogrebu ne bo navzoč in da po njegovem mnenju lahko zakopljejo pokojnega kar po cigansko, kar da je najceneje. Res se je zgodilo, da ni bilo g. župnika k pogrebu, da bi vsaj grob blagoslovil. Zato pa smo mi priredili pokojniku časten pogreb in ga spravili v hladen grob brez g. župnika, za kar se bo g. župnik moral kmalu zagovarjati pred gospodi pravice. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva in gasilno društvo iz Nemške Loke. Ob odprtem -— Si ran 9 =.-==■-— —— — grobu je g v : i g. Medic in nr.ni razložil v se živ ljenje pokojnika, od kaierega smo se konfnp po slovili s tremi žalostinkami. Ostal nam bo v ved nem spominu. Počivaj v miru božjem! Toda naše zgodbe še ni konec, kajti g. župnil je naročil pogrebcem, da morajo zagrebsti ti-stj grob, katerega so izkopali v pravilni vrsti, ter iz kopati novega na neblagoslovljenem mestu. Dragi bralci in bralke «Domovine>, sodite, kdo je kriv, da vera peša. Sicer pa pri nas vera ne bo pešala, čeprav smo imeli pogreb brez duhovnika. Želimo le, da se višja oblastva toliko potrudijo, na nam bodo odstranila tega dušnega pastirja, ki na ta način izpodkopava ugled vere. PISMO IZ KONJIŠKEGA OKRAJA. Vrholie, 9. julija. Draga «Domovina>! Kaj težko te pričakujejo naše žuljave okorne roke, da Te dobijo ob nedeljah, Saj nam kratiš čas ob teh žalostnih deževnih popoldnevih. V resnici gledamo s skrbjo na letino, ki je obetala mnogo, dala pa malo ali pa nič. Živimo v prvi vrsti od zemlje, drugih zaslužkov ni, ali pa so zelo pičli. Ceste so v skrajna nemarnem stanju; zlasti za občinske velja ;o. Ne vem, kam jadramo. Naša gospodarstva gredo rakovo pot. Davki, slabe letine, vino se še za nizko ceno ne more prodati; edino živina in les prineseta nam kmetovalcem denar za davek in sol. Drugega si itak ne moremo privoščiti. Zato si pa moramo mi kmetje sami pomagati. Obljube, ki nam jih ob volitvah stresajo različni agitatorji kakor berač pripovedke iz malhe, nam žal niso prineslč še ničesar. Naših 20 poslancev SLS je na nas kmete popolnoma pozabilo. S svojo nesposobnostjo in zakrknjenostjo so nam še škodovali, ako so le odprli usta v Narodni skupščini. Farovžka gesla, da vera peša, da moraš gledati le za svojo dušo na drugem svetu, da je bera pičla itd., ne drže več. Mi bi radi živeli že na tem svetu človeka vredno življenje. Da bera peša in ne vera, že tudi vemo. Pa še bolj bo šlo tako naprej. Pa naj bo dovolj jadikovanja, tudi kaj lepega se zgodi med nami. Pred 14 dnevi je konjiško in j eplotniško sokoteko društvo priredilo lepo telovadbo z ljudsko slavnostjo, ki je prinesla lepo vsoto 5000 Din za Sokolski dom v Konjicah. Na Petrovo je pa gasilno društvo Žiče—Draža vas imelo blagoslovljenje brizgalne, a popoldne krasno uspelo veselico, ki je gotovo dala precejšnjo vsoto društvu. Društvo je v dobrih rokah in si je v kratkem času nabavilo moderno brizgalno. Sosednje občine, sledite naprednim Žičanom. Omenim naj še, da je gasilno društvo v Peklu pri Poljčanah razposlalo slovensko-nemške plakate za svojo veselico, ki se je vršila v nedeljo 4. t. m. Ker v konjiškem okraju razen par grašča-kov in trgovcev ni Nemcev, zahtevamo, da nam v bodoče ta cfajerlešerski ausšus> več ne pošilja takih vabil. Živimo v Jug9slaviji in ne v tirolskih hribih. JESENIŠKI GLASOVI. Jesenice, 12. julija. Predsednika krajnega šolskega sveta g. Konca so odstavili, tako poroča sobotni «Slovenec>, češ, zmaga je naša. Res ni še dolgo časa od tega, kar je - Slovenecj- napadel g. Konca, no, in v par tednih je uspeh tukaj. Način, kako se je g. Koncu prizadejala krivica, jasno razsvetljuje sedanji režim. G. Konc je vzoren gospodar, s pridnostjo in marljivostjo si je pridobli, kar ima; svojo zmožnost je pokazal tudi, ko je renoviral našo šolo. Mi vemo, da je na Jesenicah gnezdo, kjer so se proti g. Koncu kovale spletke in pošiljala zaupna poročila na merodajna mesta. G. Konc je žrtev teh spletk, katere je «Slovenec» krepko podprl s svojim napadom. Čuditi se je le, da nositelji sedanjega režima poslušajo jeseniške malkontente, ne da bi se na licu mesta prepričali o resničnih j razmerah pri nas. Polen, pa ta dvojna mera. Pra-j vijo. da je g. Konc nekaj tednov prepozno pred- ložil račune. To naj bo torej vsa krivda? Saj so bili računi v popolnem redu. Gospodje, ki kaznujejo poštenjaka zaradi upravičene zamude, se niso prav nič zmenili, ko so bili drugje računi predloženi šele po večmesečni zamudi, oziroma še danes po večletni zamudi niso v redu predloženi. Spletkarji naj se le veselijo svojih uspehov, zapomnijo pa naj si, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Tudi na Jesenicah bo napočila doba, da se bodo take vrste junaki primerno ocenili. PoVratek naših Sokolov in Sokolic iz Prage smo Jeseničani kar najprisrčneje praznovali, saj je že med zletnimi dnevi prispelo veselo poročilo, da so se naši telovadci držali dobro in dosegli pri tekmi častno mesto. Kako cenijo Jeseničani plemenito sokolsko delo, se je videlo najlepše v četrtek zvečer. Že dolgo časa pred prihodom vlaka se je zbrala na kolodvoru mnogobrojna množica. Ko je prisopihal Ljubljančan, je polnoštevilna Sokolska godba zaigrala sokolsko koračnico, zbrano občinstvo pa je z glasnimi <:Zdravo!» pozdravljalo vračajoče se Sokole in Sokolice. Za prisrčni sprejem se je v lepih besedah zahvalil društveni starosta br. dr. Obersnel, nato se je razvila lepa zabava v restavracijskih prostorih br. Osvalda, kjer so izletniki pripovedovali o krasoti in veličini vsesokolskega zleta. Sokolska godba pod vodstvom br. Hudeta je zaigrala več lepih komadov. Prijateljski večer nam je vse prekmalu minil. Naši Jeseničani, ki so sodelovali pri mogočni sokolski armadi v Pragi, bodo s svojimi izkušnjami gotovo še bolj poglobili in razširili sokolsko idejo na Jesenicah. V nedeljo 18. t. m. bo priredil naš Sokol običajno letno prireditev. Poleg praške vrste bodo nastopili vsi oddelki, da položijo javen račun sokolskega dela v telovadnici. Jeseničani, v nedeljo vsi na sokolsko prireditev! Zadnjo nedeljo so imeli na Jesenicah železničarji dobro obiskan shod, na katerem so se obravnavala pereča vprašanja, ki tlačijo naše železničarje. Vrlo jeseniško gasilno društvo pa je polnoštevilno pohitelo v nedeljo popoldne na Koroško Belo, kjer se je vršila skupna vaja več gasilskih društev. Pretekli teden smo spremili k večnemu počitku ženo g. Bolteta, tovarniškega delavca, in pa Janeza Noča, 191etnega mladeniča. Slednjemu je na sv. Petra dan v tovarni potrgalo prste ua nogi, nakar je nastopilo zastrupljenje krvi. Mladenič je izdihnil v bolečinah v tovarniški bolnici. Oba pogreba je spremljala kovinarska godba, slednjega ,tudi pevsko društvo cSava». Pri odprtem grobu se je od mlade žrtve poslovil g. Bokal, pevci pa so zapeli žalostinko v slovo. Blag jima spomin! Kakor vse kaže, bo nesrečna «Kukar'ca mlada*, o kateri se je poročalo v zadnji «Domovini», "res imela svoje posledice. Užaljeni gospod bo tiral vse zločince pred sodišče, kar bo imelo pri današnjih razmerah lahko dalekosežne posledice za preganjane. Naši Gorenjci običajno pravijo o takih stvareh: cMladost je norost, čez jarek skače, kjer je most.» Vojaški nabori so se vršili pretekle dni na Jesenicah. Mladi naborniki so vzbujali precej pozornosti pri Jeseničanih, ki takih dogodkov do sedaj nismo poznali tako na široko. No, izvršilo se je vse po stari navadi in brez posebnih izgredov. Fantje, tu pa tam tudi malo okajeni, okrašeni z ogromnimi šopki cvetja, pevajoč fantovske pesmi, spredaj hreščeča harmonika, veselo ukanje iu pa «tauglih», to je bilo glavno. Naši stari očanci, videč veselo mladino, so kimali in dejali: «Ej, saj tudi mi nismo bili drugačni; le tujcem smo služili, naši mladeniči pa bodo služili svoji državi in svojemu narodu.» Koliko bo izbranih n?£:»> •'omačih, bo prihodnjič poročal Jeseničan. GLAS IZ PREKMORJA. Murska Sobota, julija. L. ■ u svejia se čiijejo glasi od velkih povod-! uij in šl ode, štera bla vJiujena skoz tou strašno! dežovje. Tiidi eti pri nas mamo škode takse, ka še se zaj najč pregledno ti nemre! Rž ali žito, kak mi eti pravimo, tega ne vejmo ga bo telko da bo ga za sejenje v jesen. Zastran velkoga dežovja je že na njivaj sprhnelo in zrnje vekšitau vo zgnililo, a po nešternij njivaj je voda vse ob-lejala tak da najč prave slame nede več. Pšenica je glih etak. Kelko je voda nej dol vni-čila, tista pa je palik skoz dežovje vse ua zemlou pritišujena, tak da žej tiidi začinja latovje v nikaj iti! Krumpli nam že pikasti gračuvljejo, ka do gnili, pa tiidi kiikarca nema nikoj pravoga od-raska. Pa smo nešterna lejta ešče kakši dinar dou-bili za zrnje, pa za sadje, ka pa de tou lejto tiidi žmetno i božno! Eto vekovečno dežovje še nam je sad na drevaj pokvarilo. Liidstvo se boji jeseni i zime, pa že zaj eden driigoga spitavlejo kaj da še nam tou lejto vse prijde na nas. Je nej samo tou zadosti, ka so vsi naši trudi, vso našo delo žmetno, zapstojnsko, ešče na zimo nemo meli kaj jesti. Zaj je prilika, ka uaj bi prišli tisti Radičevi apostološi, šteri so pred volitvami eti okoli nas klantivali, pa nam obečavali ka do nam vse spravili; tou pa je za njih samo tečas valalo, pokeč niso naših glasov spobrali. Zaj pa si etak mislijo gvišno: cM i smo poslanci, mamo vsakši den 300 Din, pa prvi klas vožnjo, ti Prekmiirec pa živi kak moreš.> Ja, ja, je že tak. Zagreb je daleč, Beograd pa še dale, uni pa k nam prijdejo itak samo po kiiglice. Da nan nede preveč bogše ali cejlo dobro šlo to že oni skrb majo z državnim proračunom, da mi dobimo čiduže vekše, pa či-duže več čekov. Pa nikaj ne pitajo, če mi to lejko plačamo ali nej, njih je tou mala briga če mi te dinare sebi vo z vttst trgamo i s krvavimi žuli vkuper spravlatno. Pravjo ka somar ali osel samo ednok ide na led, mi pa smo palik le dvakrat šli na Radičev led, samo ka nigdar več. Vi pa gosponi Radičevi korteši šteri se pred volitvami eti okoli nas br-njavi i razcotani hodili, da ste nas ležej nalagali, zaj prite, pa si našo uevolo poglednite! Pa ešče dobro bi bilou če vi bi tam v Beogradi vašim paj-dašen poslancon povedali, ka naj tistih tri sto di-narjov ka majo plače na den, notri pustijo vej si zaj jih tak ne zaslužijo če sou na počitnicaj, to de se včasik pri naši porciji poznalo. P r e k m ii r e c. V ESTFALSKO PISMO. Recklinghausen-Sudenvich, 8. julija. Dragi rojaki Slovenci! Od gotove strani prihajajo govorice, da Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji s sedežem v Bottropu na Vestfalskem nepošteno postopa napram svojim članom ter jih izkorišča v svoje tajne namene. Kot pisec tega članka hočem pojasniti javnosti, da je to nesramna laž ter da omenjena zveza do danes še ni prevarila nobenega svojih članov. Brezvestni lažniki pač hočejo s tem samo ogrditi dobro ime naših poštenih in vestnih voditeljev. Zastopniki uaše zveze opravljajo vedno požrtvovalno in nesebično svoj posel. Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji je pred dvema letoma, iu sicer s prvim julijem 1924. ustanovila prostovoljno pogrebno blagajno, iz katere se po pravilih plačujejo določene pogrebne podpore, in sicer za otroke do 16. let po 35 mark, za odrasle pa po 75 mark. Mesečni prispevki v to blagajno znašajo 35 pfe-nigov. To ustanovo, ki nam je bila tako neobhodno potrebna in katere ustanovitev je le pozdraviti, skušajo naši nasprotniki uničiti potom lažnivih prerokov. Kot eden dokazov, da naša zveza zasluži vse zaupanje, naj služi dejstvo, da sem pravkar prejel iz pogrebne blagajne znesek 35 mark za pogreb svoje ljubljene hčerke, ki se je 2. t. m. ločila za vselej od nas. Na tem mestu izrekam svojo iskreno zahvalo vodstvu zveze kakor tudi tukajšnjemu društvu in vsem posameznim, ki so darovali vence in so se udeležili pogreba. Avgust Korošec. NAJSTRAŠNEJŠA EKSPLOZIJA VSEH ČASOV. Te dni se je dogodila v Moristownu v Zedinje-nih državah strahovita eksplozija, ki prekaša po svojem obsegu eksplozije vseh časov. Eksplozija je nastala v tamošnjem mornariškem arze-nalu po udarcu strele in je uničila približno eno desetino municijskih zalog ameriške vojne mornarice. Ostale zaloge so bile z veliko nevarnostjo spravljene na varno. Pok ob eksploziji je bil tako strašen, da so popokale šiep v razdalji 35 kilometrov. Razen tega- je bilo uničenih okrog 30 poslopij. Od 80 mož straže jih pogrešajo 60. Poleg številnih mrtvih je bilo tudi več sto težje in manj ranjenih. Eksplodiranje granat in druge municije je trajalo še naslednje dni. Zaradi tega so varnostna oblastva izpraznila vso ogroženo pokrajino v razdalji 35 km okrog prostora eksplozije. Reševanje ranjenih je bilo zelo otežkočeno in deloma sploh nemogoče, ker so granate neprestano eksplodirale in so nastajali vedno novi požari. Škoda se ceni na približno 100 milijonov dolarjev. Eksplozija je bila tako silna, da se je zemlja tresla kakor pri potresu. Med eksplozijo je nastal strašen vihar, ki je še povečal paniko. Moristovraski arzenal je že pred nekaj leti pretrpel luido eksplozijo. Takrat je zletelo v zrak 100 vagonov dinamit^. Ameriško ministrstvo za mornarico je nato arzenal popravilo in ga v velikem obsegu izpopolnilo. Takratna eksplozija dinamita je bila sicer strašna, toda ni dosegla grozot sedanje .eksplozije. X Otok Sumatra v nevarnosti, da se pogrezne. Veliki 438.000 kvadrat, kilometrov obsegajoči ter okrog 6 milijonov prebivalcev broječi otok Sumatra (ob Aziji) že nekaj časa skoro neprestano zibljejo potresi. Vsak dan prihajajo strašnejša poročila o delovanju tamošnjega ognjenika Mera-pija, ki bruha lavo med strahotnim podzemeljskim grmenjem in tresenjem zemlje. Potresi in izbruhi ognjenika so zahtevali že nad 1000 smrtnih žrtev. Zaradi neprestanega premikanja zemlje obstoja nevarnost, da se ves otok ali deli otoka pogreznejo v morje. Praktični nasveti Mastne madeže v žametu odpraviš s terpenti-nom. Krilo, jopico ali ruto pregrni na mizo, ki je pripravljena za likanje; na madež zlij par kapljic terpentina in z žametno krpico drgni sem in tja. Da se iznebiš neprijetnega duha, obesi obleko za nekaj časa na zrak. Ako madež ni izginil, ponovi snaženje. Steklenice in druge steklene posode se dado najlaže očistiti z vročo vodo, kateri si pridejala fino zdrobljenega oglja. Kako narediš umetalni ogenj. V pripravni posodi previdno zdrobi 30 delov debelega smodnika, da se ti ne užge. Nato primešaj 15 delov zmletega žvepla, toliko solitarja, 3 dele kafre, raztopljene v osmih delih vode, in 10 delov la-nenega olja. Zmes zgneti v testo, testo zvaljaj v svečice, ki jih počasi posuši. Prižgane prav lepo gorijo. Pri prirejanju moraš skrbno paziti, da ne pride v bližino kakšen goreč predmet, kakor cigara, cigareta, pipa ali drugo, ker bi bila nevarnost eksplozije. Najbolje je, če vsako omenjeno snov previdno in polagoma pridevaš drugi in mešaš narahlo le, kolikor časa je neobhodno potrebno.- Jz sameou žitu ne morete kmhatl kam. Dober in krepak okus dobite šele,ako upolrebife PranFrancbov kavni pridotek ^ Pijača s Pravim FrancKom Vas zamo re sralno za dovoljevan. K zrnari kavi na vsak način spada Pravi Franck. za smeh in kratek čas Slepar. Izak je ženitovanski posredovalec in je posredoval svojemu rojaku Abrahamu nevesto. Kmalu po poroki je pritekel Abraham k Izaku ves razburjen in ga zmerjal: «Nesramni slepar! Rekel si, da ima moja bodoča žena grbo, da šepa in da ima 1 milijon dinarjev dote. No, in sedaj se je izkazalo, da nima niti pare.? Abraham: «Res, glede dote sem te prevaral, toda glede ostalih dveh lastnosti sem imel prav.? Niso se razumeli. Štirje godci so se podali k spovedi v Maribor in slučajno naleteli na nemškega spovednika. Ko je prvi godec hotel opraviti svojo versko dolžnost, ga je vprašal spovednik v mariborskem nemškem narečju: Bela in črna obleka. Lizika: cMamica, zakaj imajo neveste vedno bele obleke?? Mati: : Lizika: «No, zakaj pa imajo ženini črne obleke?? Smola. Gervazij Motovileč se je zaljubil v lepo Kuni-gundo. Ker ni vedel, kako bi si priboril deklico, je vprašal svojega prijatelja za svet in ta mu je svetoval: «Ti imaš bogatega strica; reci ji, da se ti obeta dedščina!? Gervazij se je ravnal po nasvetu in ko ga je nekaj tednov nato spraševal prijatelj po uspehu, je dejal Gervazij: «Jaz sem ji povedal, kakor si mi ti priporočal, in sedaj je Kunigunda nevesta — mojega strica ...? Lepa ženica. Barbara je priletela vsa zasopljena k sosedom in jim pripovedovala, da se je njen mož obesil na podstrešju. Sosedje so se hitro podali na lice mesta ter so menili napram Urški: «Zakaj pa nisi takoj odrezala vrvi?? Urška: «Zakaj? Saj je še živel.> Večja vrednost. Očka Zapitkar se je napotil na sejem kupovat prašiče. Kupil je lepa mladiča, ju naložil v koš, pokril z rjuho ter se podal domov. Spotoma je zavil v gostilno, kjer si je privoščil merico ki mu je zlezel v glavo. Strahovito se je zibal, zapletal in omahoval pod težkim bremenom, katero je nosil na hrbtu. Pot ga je vodila proti brvi, vodeči čez vaški potok. Na drugi strani ga je že čakala žena s pripravljeno .pridigo. Z veliko težavo se je očka privlekel na sredo brvi. Tu je izgubil ravnotežje, se nekoliko nagnil in koš ga je potegnil navzdol v vodo. :«Pomagajte,» je vpila žena prestrašena, «so-sedje, pomagajte!? «Kaj pa je?? so vpraševali vaščani, hiteč iz hiš na lice mesta. «Mož je padel v vodo s košem in prašiči, ampak živali morate najprej rešiti iz vode, dedec bo že počakal.* Srd na skopulio. Zupnilc iz Golovja je bil silno hud na skopuhe ter jih je nekoč na prižnici tako-le osramotil: ;«Ali je kaj čevljarjev v cerkvi?? je zagrmel na poslušalce. «Smo,? so mu odgovorili. :«In krojačev?? «Tudi!? Laško pri Celju. Tiskovni zakon je strog. ' V Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to( bo pomagalo tudi Vam! Elsa flujd, da, samo «Elsaflujd?! To že skozi 27 let priljubljeno do^ mače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo od-*" znotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečin! Umi« vanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla« jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporo-, čajo Fellerjev za britje, Elsa katransko ali šampon milo. Za pre- izkušnjo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavoj-liino in poštnino za 52 Din proti naprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za pošhimo). NaroČila upraviti: lekarnarju Eugen V. Feller v Donjbj Stubici, Elsatrg 860, Hrvatska Posameznfe steklenice E.Isa flnida se dobe v 'ekar-nali in sorodnih trgovinah ob' znižanih cčtoah po l • 9 Din. . ... ......■........... m...!..-. Sadne mline, najboljše konstrukcije, z lahkim pogonom, se dobi vedno pri Rud. Knezu, ključavničarju v Radečah pri Zidanem mostu. . - 134 i» Kupujem srebrne krone in cekine Bale n o f, Št. Vid pri Stični štev. 17. 141 iVinograduo posestvo na Raki pri Krškem obstoječe iz gospodarskega poslopja, vinograda, njiv, sadnega vrta, bukovega gozda «Gacjev kolosek». proda 2aradi odhoda za 30.000 Din lastnik Alojzij Mlakar v Raki na Dolenjskem. — Več pove Anton Tomažin v Raki na Dolenjskem. 13$ 1» trapistovski sir kg Din 20čajno maslo kg Din 45— razpošilja po poštnem povzetju m'ekarna Karlo Laz*ničky Dekanom. 121 Srebrne krone, goldinarje in zlatnike 85 kupuje URBANC, Narodni dom. Maribof. Denarne krize kmaUl ne 1,0 obutev že tako poceni. več, ker je Damski polčevlji stanejo iz najfinejšega laka Din 180 Din 200 toda samo pri „D0K0" Pi*eSern°va u,ica št-9 na dvoriSču. Delavci i Družba lesne industrije Jezersko" v Kokri rabi več gozdnih delavcev in delavcev 158 na 2agi. REVMATIZEM! io Zahvalna izjava. 77 i V , Zelo spoštovani gospod dr. I. Rahlejev, Beograd, Kosovska ulica 43. j Niže podpisani se Vam lepo zahvaljujem za ; Vašo iznajdljivost proti revmatizmu, ki je imela i pri meni zelo dober uspeli. Sedaj Vas lepo pro-; siin, da pošljete eno steklenico «Radio Balsamike . po povzetju na naslov: Ilija Jankolov št. 5. Jasc-uovo v Banatu. J a s e u o v o, 25. avgusta 1925. * Ostajam s posebnim spoštovanjem Svetozar Nikolie, kolar, Jasenovo v Banatu. iravilo ,Radio-Bulsamika* izdeluje, prodaja pošilja po povzetju laboratorij mRadio-Balsatnika", Beograd, Kosovska 43. ' ~ Sadjevec prvovrsten ln~monice I kupite najbolje pri tvrdki J. GOREČ EXCELLA šivalni stroji. Ljubljana, Dunajska cesta t v palač Ljubljanske kreditne banke in Gospo svetska cesta 14 v hiši gostilne Novi svet% [»]» za konzorcij »Domovine* Adolf Ribntkar. Urejuje Filip Omlodič. Za Narodno tiskarno Pran Jezeršek.