Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 1. avgusta 1996 Štov. m. leto X. (XV88.) MARIBORSKI Cefta 1 Din VECERNK Uaidnnttao In uprava: Hatibot, Goapoaka ul. M / TaleJon ucedatttva 3440, upravo 2466 Shaja irm nedelje In praznikov vak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejoman v opravi ali po poU 10 Din, doat—ijan na dom 12 Din / Oglasi po oenifcu / Ogiaae spravama tadi ogtaeni oddelek „JrtraH v Ljubljani / PoMnI čekovni račun St. 11.409 JUTRA mm tndtiŠGtskti tuotuasti Danes se otvarja v Mariboru jubilejni V, Mariborski teden, katerega predpriprave so nam v dokaz, da se je ta ustanbva s svojimi vsakoletnimi prireditvami tako usidrala in učvrstila v bitju in žitju Maribora, da si Maribora ne moremo danes niti misliti brez Mariborskega tedna. Kakor je Maribor najsevernejši utrip naše lepe Jugoslavije, tako: jo Maribor tisti kompas, ki inam v svojih raznovrstnih in vse panoge našega gospodarskega, kulturnega in socialnega gibanja obsegajočih razstav M. T. kaže, kaj smo na teh poljih nameravali doseči in kako daleč smo v teh prizadevanjih napredovali v primeri z ostalim kulturnim svetom. Bilanca tega našega strem Ijenja in dela je razveseljiva, če gledamo na dosedanje prireditve M. T. in ko moramo kot objektivni opazovalci priznati, da se ta mariborska ustanova od leta v leto izpopolnjuje in da se je ta ustanova čvrsto zakoreninila v našem nacionalnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju, da vidjmo v njej odraz žit ja našega obmejnega ozemlja. Razveselji vo je dejstvo, da nam prinaša M. T. v življenje Maribora svojevrstno razgiba nost, ki odjeka v vseh detajlih posamez-nih .panog naše tvornosti. V tem pogledu smo in moramo biti optimisti, enakih misli z našimi gospodars-tveniki, ki vidijo v optimizmu izvor veselja do dela, v vztrajnem in načrtnem delu pa uspeh Ko ob otvoritvi letošnjega jubilejnega Mariborskega tedna to ugotavljamo, vi dimo, da je Mariborski teden oni pojav našega obmejnega življenja in udejstvovanja, ki ijam je postal neizogibna potreba. Kaj nam vse nudi letošnji jubilejni Mariborski teden? Na to vprašanje bi mogli odgovoriti samo z odgovorom: Maribor ima v M. T. najvernejšega tolmača bitja in žitja vse naše obmejne tvornosti. Kako živahno se udejstvuje Maribor v kompleksu gospodarskih problemov, vidimo osobito v naraščajoči tekstilni i ird.u s t r i j i, ki nam bo pokazala v nizu razstav M. T. ves razvoj in napredek našega jugosloven-skega Manchestra, Naši obrtniki, ki bijejo trd boj za svoj. obstanek, nam bodo pokazali razsoj v izdelkih pridnih, v'edno nekaj novega ustvarjajočih rok. I’ i' g o v i n a, ena izmed najvažnejših panog naše gospodarske tvornosti, nam intenziven, živahen kontakt s tujimi tržišči. Razstava številnih vrst naših prvovrstnih štajerskih v i 11 naj zainteresira & združeno pokušnjo vse posetnike za naša vina, ki po kvaliteti lahko konkurirajo z *ysemi vinskimi znamkami ostalega sveta. Vinograd niki se pomena te razstave v veliki meri zavedajo in pričakujejo tudi koristi, saj živi vendar velik del našega severnega obmejnega življa baš od vinogradniku a. Na goveji živini tako bogata okolica Maribora in v postopnem razvoju se razvijajoče mlekarstvo in s i-r a r s t v o naj opozori obiskovalce na okusne izdelke, ki morajo osvojiti svetovni trg. Številni gospodarski kongresi ii» posveti naj opozorijo vse kmetovalce, kako bi še bolj spopol-tiili in čimbolj zboljšali kakovost naših izdelkov in pridelkov, kako dvigniti interes svetovnih tržišč za naše izdelke, ki naj prinesejo našemu kmetijstvu novih možnosti izvoza. Mariborski teden «a? bo tista institucija in ona tradicional- V. Mariborski teden ctvorien Praznično razpoloženje je zavladalo danes že v ranih urah v Mariboru. Z vseh hiš plapolajo državne trobojnice, ki so izobešene v proslavo otvoritve jubilejnega V. Mariborskega tedna in na čast gostom, ki bodo posetili to pomembno mariborsko ustanovo. Na razstavišču so se zbrali danes že pred napovedano uro otvoritve predstavniki vsega mariborskega in obmejnega življenja, zastopniki raznih nacionalnih, kulturnih, gospodarskih, strokovnih in stanovskih organizacij, da prisostvujejo otvoritvi jubilejnega V. Mariborskega tedna. Ko je prispel zastopnik visokega pokrovitelja Mariborskega tedna kraljeviča Andreja, mariborski mestni poveljnik general M. Milenkovič v spremstvu svojega adjutanta, je godba zasvirala državno himno. Za tem je povzel besedo bivši mariborski župan in predsednik Mariborskega tedna g. dr. Li-poid, ki je uvodoma pozdravil generala Milenkoviča kot zastopnika visokega pokrovitelja, nato podbana dr. Majcena, kot zastopnika trgovinskega ministra in bana dr. Natlačena, zatem člane častnega predsedstva, škofa dr. Tomažiča, mestnega župana dr. -Juvana, g. Jelačina, predsednika Zbornice za TOI, podpolkovnika Maksima Eriča kot zastopnika ministra vojne in mornarice, podpolkovnika Marka Nikoliča kot zastopnika komandanta armije, oba sreska načelnika gg. Popoviča in dr. Šiško, oba policijska šefa g. Krajnoviča in dr. Trstenjaka, podpredsednika senata dr. Ploja, predsednika okrožnega sodišča v Mariboru dr. Žiherja, narodne poslance dr. Jančiča, Gajšeka in dr. Vebleta, predsednika ljubljanskega velesejma g. Bonača in predsednika Zveze obrtnih društev v Ljubljani g. Urbasa, ter nato vse ostale predstavnike in gasilska zastopstva. Nao je dr. Lipold v lapidarnih izvajanjih orisal historljat ustanove Mariborskega tedna povdarjajoč veliki pomen, ki ga ima ta ustanova za Maribor in vse obmejno ozemlje. Ob zaključku se je spomnil Njegovega Veličanstva kralja Petra II., ki so ga navzoči počastili z živahnimi vzkliki »Živijo kralj«. Zatem je spregovori! prisrčne, izbrane pozdravne besede v imenu visokega pokrovitelja mestni poveljnik general M. Milenkovič, ki je želel v imenu visokega pokrovitelja Mariborskemu tednu čim lepših uspehov. V imenu trgovinskega ministra in bana dravske banovine je za tem spregovoril pedban dr. Majcen, kf je naglašal, da je panonsko Slovenstvo vedno bilo tvorno ter inlcijativno, kar priča tudi lepo uspevajoča ustanova Mariborskega tedna. Ob zaključku svojih izvajanj je razglasil otvoritev Mariborskega tedna, nakar je tudi škof dr. Tomažič v imenu cerkve izrekel Mariborskemu tednu tople pozdravne in voščihie besede. Zatem je bil obhod odličnikov po razstavnih prostorih in so bili vsi polni hvale in priznanja nad tolikimi dokazi m?r-Ijive tvornosti. Ifsieška vojske pzed MADRID, 1. avgusta. Nova zmagovj. ta ofenziva vstašev je povzročila v Madridu nemalo paniko. Dejstvo, da so vstaši nenadoma dobili veliko število letal in da so prejeli tudi velike množine orožja in municije, je prekrižalo mnoge vladne račune. Vlada se nahaja v veliki zadregi, ker so nekatera nesoglasja v lastnih vrstah. Od komunistične strani se očita Giralovi vladi, da ni dovoij energična in da ni dovolj hitro delala, tako da je mnoge ugodne prilike zamudila. Stvar madridske vlade smatrajo v mnogih krogih za izgubljeno. V splošni paniki se je Giralova vlada na željo skrajne levice rekonstruirala. Nova vlada je takoj proglasila mobilizacijo vseh vojnih obveznikov v provincah, ki jih obvlada. Nova vlada je sestavljena sledeče: Predsedstvo iit mornarica: Giral; zunanje zadeve Augusto Barcia; finance Enrico Ramos; prosveta Francesco Ba- luez; pravda Manuel Blasco-Garzon; javna dela Antonios Belas; soc. politika Juan Husi; poljedelstvo Marianos Runa-hunes; trgovstvo Bacidos Alvarez-Gui-la; promet Fernando de los Rios; vojn! min. general Casteijos. PARIZ, ]. avgusta. Po poročilih, ki prihajajo iz Španije, so vstaši prešli na vseh frontah k ofenzivi. Pojačeni z italijanskimi letali so potisnili vladne čete povsod nazaj. Najtežji poraz je doživela vlada z zasedbo prehoda Slera Guada-rama po vstaših, ki je dejanski ključ do Madrida. Vstaši beležijo pa tudi južno od Madrida 'nekatere uspehe. Tudi v Oviedu se je nasmehnila vstašem vojna sreča. Po zadnjih poročilih je vsa severe« zapadna Španija vzdolž portugalske meje v rokah vstašev. Vstaši so sestrelili šest vladnih letal in bombardirali kolono, ki je bila namenjena iz Madrida. SEVILLA. I. avgusta. Tukaj se je v naj prinaša novega poživljenja gospodar skih stikov tako v tu- kakor tudi inozemstvu. V dnevih M. T. sc bodo zgrnile-v Maribor številne čete g a s i 1 c e v, da proslavijo tu 651etnico obstoja in razvoja obmejnega gasilstva l^er postavijo ob tem prelepem in pomembnem jubileju nove smernice za nadaljne delovanje. S to proslavo združena gasilska raz-s t a v a bo pestra slika preteklosti iti sedanjosti obmejnega gasilstva. Povsem nova pa bo za Maribor p r o t i p I i n-s k a razstav a, ki nam bo pokazala vse nevarnosti plinskih napadov in način borbe zaledja ter civilnega prebivalstva proti takim napadom sovražnika v slučaju vojne. Razstava social-u e g a skrbstva nam bo demonstrirala ves razvoj socialnih ustanov in njihovega skrbstva, ki je zlasti v Mariboru vadi močno razvite industrije še oa revija naše gospodarske iniciative, ki posebno velikega porfiena. Razne delav- ske socialne ustanove, banovinske ip občinske, Jadranska straža, Dom kraljice Marije na Pohorju itd. nam bodo prikazale v obliki razstav sedanje stanje teli institucij in nam bodo živ tolmač prizadevanj socialnih ustanov, kako naše socialno skrbstvo čimbolj dvigniti in kako vsa naša zdravilišča čimbolj spopoluiti. U met niš k a in zgodovinska razstava nam bosta pričarala vsa stremljenja in vse udejstvovanje naših umetnikov. Naj omenim na tem mestu samo razstavo pokojnega prof. G v a j-c a, ki bo na letošnjem tednu zastopana z 80 slikami. Nadaljnje razstave, ki so osobito v letošnjem M. T. tako številne, nam bodo demonstrirale našo ženo in njeno udejstvovanje v obrti in odprle knjigo razvitka našega športa, jadralnega in motornega letalstva s številnimi športnimi atrakcijami v dneli M. T. M o d na revija obrtnikov naj uspešno uveljavi oblačilno stroko. Maribor kot ■TOMraHaHBSBimSBESSEHEaESv "'::3 vrstah vstašev stvoriia po italijanrke n vzoru takozvana »eskadrila smrti«, sestavljena iz vojaških letal, ki jih vodijo piloti pod brezpogojnim rizikom življenja, ki imajo nalogo, da bombardirajo z ekrazitom vse one objekte, ki se morajo uničiti. Doslej se je javilo 30 pilotov. PARIZ, 1. avgusta. Po najnovefšlh poročilih so iz veje vali vstaši pred Madridom veliko vojaško zmago. Vstaši so pozvali madridsko vlado, da takoj odstopi in da izroči mesto vstašem, ker se bo sicer Madrid z bombami iz zraka prf tvori! v kup razvalin. PARIZ, 1. avgusta. Jiavas poroča: italijanskim letalom, ki so bila na potu nad španskim Marokom, se ni pripetila nobena nesreča, ampak so bila prlsiijana od francoske oblasti, da pristanejo. Na vseh aparatih je bilo po pet strojnic z municijo. Zanimivo je, da riso imeli t! aparati nikakšne oznake in niti niso imeli kakšnega števila, kakor predpiši;-jejo (o mednarodni predpisi. Laško letalo se je potopilo. važno središče tujskega p r o-m e t a ne more pogrešati tujsko-pro-metne razstave, ki bo letoS še prav posebno zanimiva in na višku. Filatelisti bodo imeli letos priliko ogledati si ogromno filatelistično zbirko, združeno z borzo znamk. Ta pestra slika programa naše tradicionalne letne prireditve, vse zanimive in poučne razstave, prekrasna lega našega Maribora, naš divni Mariborski-otok z najlepšim kopališčem v Jugoslaviji in vsa gostoljubnost naše severne metropole z zelenim Pohorjem vabita v dneh od 1. do 9. avgusta v Maribor čim več gostov, da se prepričajo, da naš Maribor navzlic teži dobe napreduje, da se v vseh smereh razvija ter izpopolnjuje. Nas Mariborčane navdaja ob otvoritvi (letošnjega Mariborskega tedna optimizem in lahko zremo z vso upravičenostjo v vse lepši razvoj Mariborskega tedna. Ot futilefam V fHatiiotskem tedm rlrir**W i ALFONZ GILLY, blagajnik »Mariborskega tedna«. DR. FRANJO LIPOLD, predsednik »Mariborskega tedna«. RUDOLF GOLOUH, podpredsednik Mariborskega tedna. JOSIP LOOS, ravnatelj mariborskega »Putnika« in tajnik »Mariborskega tedna«. Gradišče, Kapla in Sv. Duh na Kozjaku Kronika, pravljice in zgodovinske dogodivščine. Leta 1789. se je ustanovila kuracija pri Sv. Duhu. Župnik Bergenonik in njegov sorodnik, ki je vršil službo mežnar-ja, sta bila prva učitelja. Poučevala sta vzajemno v leseni mežnariji, ki je stala na mestu sedanjega šolskega poslopja. Učencev je bilo dvajset. Leta 1816., ko je šolmaštroval Janez Vollstuber, so podrli leseno mežnarijo in postavil; zidano, Z dozidavo v letih 1889.-91. je dobila hiša obseg in obliko današnjega šolskega poslopja. Istočasno se je šola razširila v dvorazrednico. V teh letih je poučeval na šoli domačin Karel Kotnik, poznejši nadučitelj v Selnici. Lota 1913. so po vztrajnem prizadevanju nadučitelja Alojzija Majcena začeli graditi novo šolsko poslopje z eno učilnico za tretji razTed in za naduči-teljevo stanovanje. Tej zgradbi je prispevala Družba sv. Cirila in Metoda 13.000 K, kar bi značilo danes lepo vsoto 234.000 Din. Po mirovni pogodbi v St. Germainu in z državno razmejitvijo je ta nova zgradba prešla v avstrijsko last. Sv. Duh in Kapla s svojimi Gradišča-ni pa se ne zadovoljujeta le s suhoparnimi zgodovinskimi podatki, temveč se ponašata tudi s svojimi pravljicam! In zgodovinskim! dogodivščinami. Na severovzhodni strani pod cerkvijo sv. Duha štrli iz strmega pobočja temna sikala. Že v sivi davnini so tu okrog pasli pastirčki svoje ovčke. Nekega dne so opazovali, kako se je 'beli golob spušča! iz solnčnih višav in sedel na skalo. S kljunčkom je odk rušil kamenček in zletel z njim na vrh gore, kjer ga je odložil. To svoje početje je ponavljal tako dolgo, da so ljudje doume li: »Sam sv. Duh si hoče zgraditi cerkev na ostri gori.« In prišel je zidarski mojster, velik kakor ajd. Hotel je postaviti tako mogočno cerkev, da bi objela ves vrh. Ko so temelji zrasli do višine moža, se je priplazil zidar Vavhar in iz gole zavisti zahrbtno zabodel mojstra, da je brizgnila kri do Žlemberskega gradu. Na svetu ni bilo mojstra, ki bi bil znal nadaljevati njegovo delo in tako so morali zgraditi manjšo cerkev. Temelji prvotne cerkve so današnja zidna ograja. Šele ko bo ajd vstal iz groba, bo zrasla cerkev na starem obzidju. Tako je pripovedoval stari duhovski muzikant. V globoki kleti pod ruševinami Žlemberskega gradu je še danes skrit zaklad roparskih vitezov. Čuva ga velikanska kača z zlato krono na glavi. Tu lahko tihotapci poskusijo svojo srečo. Kdor pozna naše sodobne skromne in potrpežljive Gradiščane ter Kaplčane, pač ne bo verjel, da se je po žilah njih pradedov pretakala kri Matije Gubca. Bilo je 30. marca 1848. leta. Trušč in hrušč pred cerkvijo je zvabil gospoda fajmoštra iz farovža. »Kaj pa hočete?« Z gorjačami in kosami oboroženi fantje in možje mu pojasnijo, da so sklenili »kmečki punt« in da gpedo v Arvež »davke odpravit«. Župnik jih je svaril, toda puntarji so jo z vzklikom »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« mahnili proti Arvežu. Tu se jih je sicer mogočni rentmajster do smrti prestrašil. Miril je nestrpne puntarje s sladkimi obljubami in jih rotil, naj potrpijo vsaj teden dni, da se bo lahko dogovoril z gospodom ministrom o tej zadevi. Ko so naivni puntarji na to pristali, si je prestrašeni rentmajster globoko oddahnil in po stal tako blažen in gostoljuben, da je puntarje povabil na dobro južino in par sodčkov piva. Toda kaplski in gradiški puntarji so bili dovolj ponosni, da so se odpovedali skušnjavi in vabilo odklonili. V zadovoljstvu in zmagoslavju so se vrnili na svoja brda. čez teden dni so imeli novo posvetovanje pred cerkvijo. Iz svoje sredine so izbrali najuglednejše in najpogumneiše mož a, Vi nai gredo kot d?:utacija v Arvež, da prejmejo iz rok gospoda rent- majstra s pečati potrjeni »urbar«. Spočetka so se glasno pogovarjali in drug drugemu zatrjevali, da jih čakajo odslej boljši časi. Toda pot se krajša in puntarjem zastaja beseda. Zle slutnje jim silijo v glavo. Tik pred trgom upade že večini pogum. Samo enemu še bije srce v junaških prsih. »Bojazljivci, počakajte, grem sam in vam prinesem urbar!« Krepko prime za kljuko in odpre vrata. Namesto rentmajstra so ga sprejeli vojaki. Odvedli so ga v Gradec v podzemeljsko ječo. Njegovi tovariši so zaslutili nesrečo in pravočasno izginili. Odslej se Kaplčani in Gradiščani niso več postavljali »za staro pravdo« in so namesto »urbarja« gledali žulje na svojih rokah. čez tri leta se je zgodil čudež na Po-kržnikovem vrhu. Nekega večera so opazili ljudje zelenkast sij na visoki smreki. Prihajali so od blizu in daleč. Radovedne oči so takoj opazile podobo Matere božje, ki se je bleščala med košatimi vejami. Novica se je z bliskovito naglico razširila po vseh brdih in začele so prihajati procesije. Neko viharno noč pa je podoba izginila. Krčmar na Kapli je bil slišal o Marijini prikazni blizu Vitanja. Čudež je bil na drevesu. Želeč drugim dobrom, sebi pa najboljše, je hotel izrabiti lahkovernost domačinov: potresel je Marijino sliko s fosforjem in jo obesil na smreko. Tujski promet v slovenjebistriškem srezu S. P. D., podružnica v Slovenski Bistrici, je izdala te dni prav ličen prospekt — Veliki vrh — Slovenska Bistrica z okolico. Dobro vedoč, da je le skupna reklama koristna, se je S. P. D. odločilo, da združi vse, kar je v slovenjebistriškem srezu zanimivega in lepega za letoviščarja in planinca z izdajo nekakega vodiča po skupini Velikega vrha 1347 m. Mesto Slov. Bistrica samo je kakor nalašč ustvarjeno za letoviščarski kraj s svojo krasno lego. milim podnebjem, velikim kopališčem (30 kabin) ter ugod- nimi avtobusnimi in železniškimi zvezami. Mestna občina s pravilnim razumevanjem krasi mesto z nasadi. Treba pa bo skrbeti tudi za to, da se tujec ugodno počuti, da tudi ostane — in ne samo da pride. Potreben bi pač bif večji, moderen vrt z vsaj enkratno godbo na teden. Potrebno pa je neobhodno večje število tujskih sob. Na Pohorju samem pa so letoviščar-ske postojanke: Šmartno, Tinje in Sv. Trije kralji. Šmartno s svojim desetletnim tujskim prometom se stalno razvija. Posebno važnost pa daje Šmartnu »Počitniški dom kraljice Marije«, katere vodstvu se je zahvaliti tudi za krasno avtomobilsko cesto na Šmartno. Cesto bo pa že v najbližji bodočnosti treba podaljšati do Sv. Treh kraljev ter Areha, tako, da bo nastala zveza z ostalimi pohorskimi cestami. Komaj 5* let pa traja tujski promet na lepem Tinju. Sprva bolj rodbinsko letovišče Mariborčanov, postaja vedno bolj priljubljeno za Dalmatince. Tudi število sob (15) še zadostuje. Kakor Šmartnu, tako tudi Tinju, manjka še kopališče, kateri bosta pač morali zgraditi prizadeti občini ne samo s tujskim denarjem, temvač tudi z žrtvijo. Sv- Trije kralji z enoletnim prometom pokazujejo v najboljši meri, kako potrebna je bila ta nova postojanka kot zvezna za ostalo Pohorje, kakor tudi za letoviščarje, kot visoko zračno letovišče (1200 m). Velik moderen »Planinski dom« nudi vsakemu najrazvajenejšemu planincu in letoviščarju pravi mir in planinsko lepoto. Z doma so krasni daljši izleti do sosednjih postojank, ki so po tri ure oddaljene. Najlepši enodnevni izlet pa je od jutranjega vlaka iz Slov. Bistrice ob riži mimo rimskega kamnoloma, treh slapov »Šumov«, starega gradišča do »Planinskega doma« (3 ure), nato mimo razglednika (25 min.) ter Črnega jezeTa (45 min.) Bajgota v Ruše (v celem 6 ur). Hvaležna je tudi ista tura iz Ruš na večerni izletniški vlak ob nedeljah im praznikih iz Slov. Bistrice-mesto. VHOD K »MARIBORSKEMU TEDNU«. Simbol novega Maribora: stolp na Mariborskem otoku. Dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici glavno razstavno poslopje. Mariborski »V e S e r h 1 k« Jutra •"T*a titzassassL tŠM §Š£&s&£ib jo tmšižžika stwiž uuiti&&tskik #»virr|rlrB»^lr w¥Wrr flfor * »r^lrr|firiWWfW Ob gasilskih slovesnostih je izdala mariborska gasilska četa poseben proglas, iz katerega povzemamo: Kakor praznuje posameznik rojstna dan v družbi znancev in prijateljev, tako bo po starih običajih prostovoljna gasilska četa v Mariboru slovesno obhajala petinšestdesetletnico svojega obstoja. Gasilske organizacije so danes eden od predstavnikov naše domovine, za katere napredek iti prospeh gasilstvo smotreno deluje. Z našim pozdravom domovini in kraljevskemu domu, pozdravljamo s staro preizkušeno udanostjo v prvi vrsti pokrovitelja gasilstva v Jugoslaviji Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava. Prostovoljna gasilska četa v Mariboru bo ob petinšestdesetletnici obudila spomin na preteklost, predvsem pa poiskala moralne in delovne opore v posestrimah z množico organiziranih gasilcev, v mestu Mariboru in mariborskem prebivalstvu, v vseh Slovencih in Jugoslovenih ter pri vseh, ki z iskrenimi željami sledijo razvoju in delu na bregovih deroče Drave. Ko bo vas vse, ki prihitite na naš jubilej, gostoljubno sprejel Maribor in ko vas bodo pozdravljali zeleno Pohorje, sočne Slovenske gorice, tajinstve-no Kobansko in sanjavo Dravsko polje, takrat se zavedajte, da vas sredi Podravja prisrčno pozdravljajo mariborski gasilci. Še večje od števila na našem jubileju navzočih bo število tistih, ki bodo ob našem jubileju z nami samo v duhu ter z željami po blagoslovu za bodočnost. Vam vsem naš pozdrav, v pozdrav velike skupnosti, ki se očituje v slovenskem gasilstvu zavarovanem v bodoč-nem delu z mejami narodne države Jugoslavije. Ko se zavedamo, da je in da bo naš položaj vedno odvisen od strnjenosti, v kateri živimo z našo narodno zajednico, pa se na severni meji zavedamo nravstvene vsebine gasilske 'deje, ki živi za pomoč vsakemu bližnjemu in katera je po svoji vsebini poklicana, da se ne ustavlja na narodnih mejah, temveč da deluje na zbliževanju narodov In zato naj ponese naša petinšestdesetlst-nica pozdrave tudi preko naših narodnih mej vsem tistim, ki gledajo v gasilstvu pot do složnega sodelovanja narodov in eno od kulturnih sil, ki vežejo človeštvo. Pozdravljeni gostje in prijatelji! Pozdravljeni vsi gasilci! Pozdravi.,ena domovina in domači kraj! Prostovoljna gasilska četa v Mariboru. SPORED GASILSKIH SLOVESNOSTI. Drevi ob pol deveti uri gre gasilska baklada iz Gasilskega doma po Koroški cesti, iz Vrbanove ulice v Gregorčičevo ulico, kjer je podoknica prvi kumici ge. A. Juvanovi. Zatem gre baklada po Čopovi in Koroščevi ulici pred stanovanje g ravnatelja Pogačnika, kjer je podoknica drugi kumici gospe Mariji Pogačnikovi. Povorka se pomika nato po Kamniški v Trubarjevo ulico, kjer je podoknica tretji kumici gospe dr. Hermini Bedjaničevi. Baklaški sprevod krene nato po Trubarjevi ulici pred dom ustanovnega člana mariborske čete Josipa Tsche-ligija, kjer je podoknica njemu na čast, nato pa se razvije povorka po Gregorčičevi ulici proti kolodvoru, od koder gre po Aleksandrovi ulici v Slovensko ulico, kjer je podoknica ustanovitelju reševalne postaje dr. Urbazceku. Povorka gre nato po Gosposki ulici na Glavni trg in odtod na Kralja Petra trg ter se vrne nato nazaj. Ob 10. uri zvečer ognjemet na Piramidi in gasilska veselica v rezerviranih prostorih Mariborskega tedna. Jutri ob 6. budnica, ob 8.30 zbiranje gasilcev v Strossmajerjevem drevoredu, ob 9. maša na Glavnem trgu in za tem blagoslovitev novega reševalnega avtomobila. Ob 12. uri gasilska vaja na objektih Mariborskega gradu. društva, člani plezalske ter vodne čete pa morajo biti aktivni člani mariborskega telovadnega društva. Gospodarsko se požarna bramba vzdržuje s prostovoljnimi prispevki, pri čemur so ustanovitelji mislili predvsem na zavarovalnice, mestno občino, ki je pod vplivom dela pripravljalnega odbora votirala podporo v znesku 100 forintov, ter s prispevki meščanov. Mariborski gasilci bodo 1. in 2. avgusta svečano proslavili 651etnico rojstva prostovoljne gasilske čete in prikazali v Unionski dvorani v sliki in besedi delo nesebične požrtvovalnosti. P o m o z Bog! .. ELEKTROiNŠTAIftCIJA11 niško podjoij*®h" Pinterič Pavel, Maribor Vetrinjska ul. 22 na dvor. tel. 27-14 izvršuje vse v to stroko spadajoče instalacije, popravila, dobava elektroinstalacijskejja materijala, žarnic, motorjev itd. po brezkonkurenčnih tenah. Kako le bila ustanovljena gasilska teta v Mariboru Z nastopom ustavne dobe se je začelo, n ovite v pripravljalnega odbora, ki je precej hitro razširjati zavarovanje proti' dobil nalogo, pripraviti pravila, sklicati požarom. Zastopniki zavarovalnic pa so bili tudi naši rjrvi propagatorji za organizacijo prostovoljnih požarnih bramb. Nje, kakor tudi vso javnost, pa so k temu silile zopet dejanske razmere v naših občinskih požarnih brambah ter v izvajanju požarnega reda, kar naj ponazori dvoje primerov. L, 1870. je v mesecu aprilu bilo plat zvona v Radvanju; limbuški učitelj ter neki posestnik sta takoj zapregla limbuško brizgalno ter konje pognala. Pri tem pa se je prednji del ojnice odtrgal, brizgalna je padla naprej, preko nje učitelj in posestnik, pri čemer si je učitelj zlomil roko, kmet se pobil, konji pa so zdirjali z ojnico proti Bistrici. Mesec dni nato je gorela v Ku-šerniku viničarija ter so prišli gasit sosedje. Ko je lesena koča zgorela, pa so gasilci ugotovili, da. je ostala obokana klet nepoškodovana in v njej precej vina. Gasilci so začeli kljub protivljenju župana in lastnika popivati ter nositi vino domov in je ta zaključek gašenja končal šele Čez dva dni, ko je bila klet prazna. V mestu Mariboru je bil položaj sicer daleko bolji, vendar pa je z nastopom demokracije posamezni meščan le prerad prepuščal gašenje požarov mestnim uradnikom, policiji in pa vojaštvu. Radi tega dejanskega položaja gasilstva v Mariboru in okolici je občutila mariborska javnost potrebo p0 njegovi reorganizaciji, k čemur je odločilno prispevalo ustanavljanje prostovoljnih požarnih bramb drugod, predvsem pa ustanovitev požarne brambe v Ptuju 1. 1870. To je razpoloženje je izrabilo sedaj mariborsko telovadno društvo ter je povabilo starešino požarne brambe v Celovcu, Jergiča, da je prišel februarja 1. 1870. v Maribor in držal agitacijsko predavanje o prostovoljnih požarnih brambah. Predavanje je dalo pobudo za usta- javno skupščino, da pravila odobri, ter zbrati potrebna sredstva pri mariborskih podružnicah zavarovalnic in s sub-skripcijo pri mariborskem meščanstvu. Pripravljalni odbor, kateremu sta stala na čelu prof. J. Schaller kot predsednik in prof. O. Rieck kot tajnik — in katera sta bila obenem tudi vodilna moža mariborskega telovadnega društva — je imel odločilno sejo 4. maja 1870., na kateri je redlgiral pravila, sklenil sklicati skupščino meščanov ter vzel na znanje obljube mariborskih zavarovalnic, da bo do gmotno prispevale k ustanovitvi mariborske prostovoljne požarne brambe. Medtem pa so državnozborske volitve z notranjim razkolom med mariborskimi liberalci, naprednjaki in levičarji končno pa tudi izbruh nemško-francoske vojne preusmerile miselnost mariborskih meščanov drugam ter se je zlasti radi politične zainteresiranosti mariborskih meščanov zavlekel občni zbor do 16. avgusta, ko se je vršil ob navzočnosti 70 meščanov, med katerimi so imeli večino telovadci, v lokalih Gotzove pivovarne. Predsednik pripravljalnega odbora, prof. O. Rieck pa je predložil skupščini pravila in jih utemeljeval. Po predloženih pravilih je imela prostovoljna požarna bramba nalogo varovati mesto in po možnosti tudi bližnjo okolico pred ognjem. Požarniki se delijo v plezalce, vodarje in stražnike; vsi imajo primerne uniforme. V požarno hrambo lahko vstopi vsak moralno in materijalno neoporečen Mariborčan, ki je dopolnil 18 let. Na čelu požarne brambe je starešina s tremi vodniki in namestniki, ki vodijo gašenje požarov. Nadzorstvo nad požarno hrambo in njenim delom ima mestna občina, ki izvaja požarno policijo; vendar je taktično starešina požarne brambe pri vodstvu gašenja popolnoma samostojen. Ena tretjina odbornikov telovadnega Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru priredi v ponedeljek, dne 3. avgusta ob 20. uri v Narodnem domu zanimivo sodobno predavanje »Pomen glasbe za človeško družbo«. Predaval bo priznani češki pianist in komponist dr. Karel Reiner iz Prage in sicer v nemškem jeziku. Nedeljo vrtni koncert gostilna Weber, Pobrežje — ples. Gasilska četa Radvanje priredi v novo renoviranih prostorih gostilne Kranjc jutri vrtno veselico. Za zabavo je preskrbljeno! Pazniki moške kaznilnice priredijo veliko vrtno veselico dne 15., v slučaju slabega vremena 16. avgusta na Sokolskem letnem telovadišču na Pobrežju z lepim sporedom. Velika kavarna, bar, restavracija, koncert, kabaretne predstave, dnevno menjava sporeda. Posetite Kramerjev vinotoč na krasni izletni točki na Gorci v Sv. Petru pri Mariboru. Restavracija »Trije ribniki«, odojčki, piške, dobra vina, sveže pivo. Koča na Pesku, Pohorje. Dne 15. avgusta 1936 ob priliki proslave 7. obletnice otvoritve koče na Pesku se vrši Pohorski tabor. Ob 10. uri dopoldne pri koči sv. maša s spremljanjem godbenega društva »Dravinja« iz Slov. Konjic. Pogrebno društvo na Pobrežju ima svojo poletno veselico v nedeljo, dine 9. avgusta pri Weberju. Godba Schon-herr. Jutri gremo vsi v Radvanje! Pod slovansko lipo (na bivšem prostoru An-derle) se bo zbrala jutri dne 2. avgusta popoldne armada sokolskih pripadnikov. Rdeče sokolske srajce in sokolska konjenica bodo preplavile naše Radvanje, da dajo tam duška sokolski misli ob prvem nastopu mlade sokolske čete v Radvanju. Z vsem ognjem nacionalnih čustev in Tyrševega duha bo mlada četa ob sodelovanju naše hrabre vojske pokazala trud svojega dela. V povorki, ki se bo razvila kakor rdeča nit po našem Radvanju, bo sotdelovalo vse Sokolstvo in naše narodne noše. Po končanem sporedu se bodo zgrnile sokolske edinice in vse narodno občinstvo pod ■ našo slovansko lipo v Radvanju, kjer bo | narodni tabor, pri katerem sodelujejo društvi »Nanos« in »Jadran« in godba poštarjev. Vstopnine ni! Radvanje Vas pričakuje! Sokoli in pripadniki Sokolstva in naše vojske, na plan! »Generalka« na strelišču. Jutri, dne 2. avgusta ob 15. uri se vrši na vojaškem strelišču v Radvanju lovsko vež-balno streljanje, ki velja kot nekaka »generalka« za lovsko nagradno streljanje za pokal mesta Maribora, prirejeno v okvirju Mariborskega tedna. Streljali bodo na glinaste golobe in vse tarče.. Prehodni pokal brani naš mariborski mojstrski strelec g. Robert Vukmanič. Dne 4. avgusta 1936 bo ob 9. uri javna licitacija najdenih predmetov v običajnih prostorih na glavnem kolodvoru v Mariboru. DVOJNI U 01 PROIZVOD „UNION“, ZAGREB. 0 Um in onem Na podlagi poskusov je dognano, da steklo lahko popolnoma nadomesti jeklo. In to ne samo pri gradnjah, temveč tudi pri raznih namiznih nožih, ki jih že izdeluje neka angleška tovarna. Stekleni ' noži so nezlomljivi in imajo jako ostro 1 rezilo. Čehoslovaški poslanik dr. Girsa prispe v Maribor, in sicer v sredo, dne 5, avgusta. V Mariboru bo imel sestanek s predstavniki mariborskega Češkega kluba ter Jugoslovensko-češkoslovaške lige. Ob tej priliki bo obiskal tudi Mariborski teden. Himen! V zadnjem času so - se v Mariboru poročili: dr. Ludvik Stopar, zdravnik, Studenci, in Zofka Šauperl, zasebna uradnica, Slomškov trg 16. — Ivan Kegelj, delavec, in Ana Kuba, delavka. — Ivan Štukelj, učitelj, in Marija ^Trebše, učiteljica, oba od Sv. Jurija na Ščavnici. — Albin Koprivnikar, trgovski poslovodja, Magdalenska ulica 63, in Marija Aljančič, učiteljica, Magdalenska ulica 59. — Robert Zabukovšek, zasebni uradnik, Slovenjgradec, in Justina Korošec, mo-distinja, Ob železnici 6. — Friderik Vrečko, zasebni uradnik, Kosovska Mitroviča, in Bogomila Berlic, prodajalka, Linhartova ulica 16. — Leopold Šrimpf, trgovski sotrudnik, Slovenjgradec, in Pavla Ivančič, trgovska pomočnica, Slovenj-gradec. — Milan Borko, učitelj, Tvorni-ška cesta 24, in Berta Zeichen, knjigo-vodkinja. Bilo srečno! Koncert v parku. V okvirju Mariborskega tedna priredijo združeni moški zbori Ipavčeve pevske župe v Mariboru koncert narodnih pesmi in sicer dne 4. avgusta ob 20.30. uri v mestnem parku. Iz vrst mariborskih šahistov. Pri medmestni šahovski tekmi Maribor:Gradec, ki bo v nedeljo 9. t. m. v Mariboru, igra na prvi deski naš velemojster Vasja Pirc. Tekmovanje se bo vršilo na 20 deskah. — Tajnik Mariborskega šahovskega kluba g. prof. Sila je danes odpotoval v Zemun, kjer 'bo prisostvoval rednemu občnemu zboru Jugoslovenskega šahovskega saveza. — V Zemun je odpotoval tudi edini zastopnik Maribora na letošnjem prvenstvenem šahovskem tekmovanju g. Lešnik. Poročila o Olimpijskih igrah na razstavišču. Vsa športna javnost bo gotovo z zadovoljstvom sprejela vest, da bo na razstavišču Mariborskega tedna dnevno vsak večer ob 21. uri reportaža o XI. olimpijskih igrah v Berlinu. Poročal bo po radiju tajnik tukajšnjega Olimpijskega odbora g. Evgen Bergant po oficijel-nem buletiivu, ki ga prejema Olimpijski* odbor v Mariboru. Luksemburški novinar v Mariboru. Na svojem študijskem potovanju skozi našo državo je prispel v Maribor g. Nicolas Camllle Dennemeyer, novinar iz Luksemburga, ki se je zglasil tudi v našem uredništvu. G. Dennemeyer potuje iz Maribora v Zagreb, nato v Beograd ter preko Bolgarije, Grčije v Orient. 300 dinarjev je darovala neimenovana gospa za novi reševalni avto tukajšnjega reševalnega oddelka. Posnemajte! Mariborski muzej bo za časa Mariborskega tedna odprt od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Vstopnina na Mariborski otok je za oba dneva 2. in 9. avg. od 12. ure naprej in to samo za odrasle za 1 Din višja. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Samo prehodno zboljšanje, sicer brez bistvene spremembe. Nadzorstvo rejencev. Radi potrebnega nadzorstva in v izogib kazni, ki jo predvideva zakon o zaščiti rejencev z dne 4. IX. 1896, se pozivajo vsi na ozemlju mestne občine mariborske bivajoči redniki, ki imajo v oskrbi otroke proti plačilu, katere niso prejeli v oskrbo ai Predsednik P. Zivkovic o programu 3NS Včeraj je bila v Beograda v strankinem tajništvu na Kralja Milana ulici seja novo izvoljenega izvršnega odbora Ju-goslovenske nacionalne stranke, ki ji je predsedoval novi strankin predsednik g. Peter Živkovlč. Za to sejo JNS je bilo v beograjskih političnih krogih sila živahno zanimanje, zlasti tudi radi tega, ker ji je prvič predsedoval novi strankin predsednik g. Peter Živkovlč. Pred prehodom na dnevni red je imel strankin predsednik P. Živkovič kratek pro-gramatični nagovor, v katerem je zajel vse bistvene točke politične linije JNS. Med drugim je povdarjal sledeče misli: Ko sem prevzel predsedniški položaj v naši stranki, se dobro zavedam tako svoje odgovornosti, kakor tudi delikatnih dolžnosti, ki sem jih prevzel. Toda drugače nisem mogel postopati, ker je bila to enodašna želja delegatov na kongresu. Gospodje, prevzeli smo veliko odgovornost in oddolžiti se moramo za zaupanje le z udanostjo ideji in najintenziv-nejšim delom. Zato vas prosim za vašo vsestransko pomoč. Kar se mene tiče, vam bom zvest in aktiven sodelavec. Dovolite mi pa, da v tem trenotku, ko tudi iormaino prevzemam predsedstvo, izrazim svoje spoštovanje in hvaležnost našemu častnemu predsedniku g. Nikoli tlzunoviču. Narod in država sta danes v težkih razmerah. Nihče od onih, ki verujejo v odrešilnost jtigosiovenske misli, nima danes pravice, ostati ob strani. JNS je bifa ustanovljena, da med narodom v državi izvaja program na osnovi manifesta našega velikega kralja, ki je hotel na trdnem temelju državnega in narodnega edinstva rešiti naše notranje politične, gospodarske in socialne probleme v duhu one enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in one solidarnosti vseh slojev naroda, ki so edina garancija, da bo naša Jugoslavija domovina zadovoljnega in velikega naroda, sposobnega za kulturni in socialni napredek in dovolj močnega, da si ohrani svojo svobodo in neodvisnost. JNS je bila ustanovljena z devizo »Jugoslovani v zbor!« Postala je najjačja nositeijica te velike misli. Njene vrste moramo učvrstiti in ojačiti in vse svoje organizirane sile moramo posvetiti lojalnemu in nesebičnemu sodelovanju z vsemi iskrenimi rodoljubi, da bo naša draga domovina mogla iziti iz težkih izkušenj današnjih dni in ustvariti oporoko velikega kralja Zedinitelja. Naglasiti hočem, da želimo tudi rešitev hrvatskega vprašanja na najbolj pravičen način. Pri tem hočemo postaviti le eno mejo, od katere ne bomo odstopili: narod lahko v svoji državi eksistira in napreduje le v edinstvu. Poleg hrvatskega vprašanja imamo tudi velik socialni problem: razdolžitev našega kmeta, pa tudi veliko moralno vprašanje; organizirano borbo proti korupciji. V današnjem času splošne zmešnjave in neiskrenosti bo naš ponos, če se bo JNS pojavila pred narodom z izdelanim jasnini in, kar j® glavno, izvedljivim de!ovni?n programom, ki bo dokazal, da naša jugošlovenska misel ni v nasprotju niti z enim upravičenim interesom niti enega dela našega naroda in niti ene pokrajine v naši državi, nsg; da ima naša stranka nasprotno moč in Hmd eS$m. kmmim m MM DŽIBUTI, 1. avgusta. Iz severne Abe-siriije poročajo, da se po vsej državi razvija močno uporno gibanje, in da se ljudstvo zbira k oboroženi vstaji. Iz istega vira se doznava, da so dne 28. julija in 29. julija laški bombarderji komaj odbili napad na Addis Abebo. Zatrjuje se, da se bodo takšni napadi neprestano ponavljali, dokler se ne izvrši končna organizacija vseh domačinov za splošno ADDIS ABEBA, 1. avgusta. Prejšnjo noč so abesinski četniki pod poveljstvom sina rasa Kase, Avara Kase, neopaženo prešli italijanske straže okrog Addis Abe-be, hoteč odtod napasti Addis Abebo. V ogorčeni bitki je bil Avara Kasa hudo ranjen. Abesinski komiti so se nato umaknili v bližnja gorovja, noseč s seboj hudo ranjenega svojega voditelja in poveljnika, vstajo. LONDON, 31. julija. Reuter poroča: Iz Khartuma poročajo, da živi tam še vedno nekdanji član irskega Rdečega križa Mr. Brophil, ki je bil ves čas vojne v Abesiniji. Brophil je izjavil, da se je v zapadni Abesiniji sestavila posebna vlada, v kateri so zastopana plemena Vala in Amare. Ta vlada vrši svojo oblast nad ozemljem, ki obsega približno 160.000 kvadratnih kilometrov. ADDIS ABEBA, 31. julija. Stefani poroča: Manjši posamezni abesinski oddelki bivše neguševe armade iz oddaljenejših gorskih pokrajin, katerim je povratek brez železniške zveze onemogočen, se preživljajo samo z ropanjem. Italijanskim oblastem v Abesiniji se je posrečilo, da so te tolpe razgnale in jili pognale v beg. MaiAhmpm (rftoirf s£ šs BUDIMPEŠTA, 31. julija. Agencija Štefani poroča scnzacijsko vesi: V političnih krogih sc šušlja o nekem pripravljenem predlogu zakona, v smislu ka terega naj bi se razširila oblast kraljevskega namestnika in madjarskega upravnika Hortyja. Govori sc tudi o eventuelnem razpustu nekaterih mad-jarskib političnih strank. .■štmAmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmammmtmmmmmmmmKm T&00VCH Sk&fn fe tntfaifiko skfHzi sposobnost ustvariti končno nacionalno harmonijo. Zato bomo sprejeli borbo z vsemi razdiralnimi elementi in jo bomo vodili v mejah zakona, zvesto spoštujoč zakonitost in avtoriteto. Mi smo iskreni demo-kratje. To smo dokazali tudi pri organizaciji vodstva naše stranke. Jugoslovenska demokracija mora služiti državi. Zahtevamo politične svoboščine, s katerimi bomo končno še enkrat dokazali, da so vse zdrave in zavedne sile našega naroda pod iugoslovensko zastavo. Kot vojak sem bil navajen, da na svojem mestu zvesto vršim svojo službo. Gospodje, jaz vas prosim, da sprejmete na znanje mojo besedo, da bom tudi na tern mestu vršil svojo dolžnost s popolno udanostjo in z odločnostjo, da storim v sodelovanju z vami vse za zmago naše misli. Naše delo mora zadovoljiti vse nade in želje naroda, izražene po delegatih na kongresu. Biti mora v korist kralju oddam Studenci, Aleksandrova 5. 3768 TRISOBNO STANOVANJE oddam v novi hiši. Pobrežje, Zrkovska 33. 3770 Novozgradba. soba, kuhinja, vrt 6500.—. Lepa novozgrad ba. 3 sobe, kuhinja, vrt 65.000.—. Krasna vila. uovo-agradba, 3 stanovaniia 195 tisoč Din. Velika trgovska hiša, 4 lokali. 10 stanovanj, prometna točka 460.000.—. Lepo posestvo. 40 oralov pri mestu 200.000.—. Velika izbira stavbenih parcel. Posredovalnica »RAPID«, Gosposka 28, 3754 ENODRUŽINSKO HIŠO prodam za Din 19.0.00,—. Vprašati v pekarni ravnik, Tezno. Ptujska cesta. 31760 STAVBIŠČE poceni proda Schvvarz, Ma-ribor. Klavniška 14._____ 3763 HIŠICO _ ter krasno parcelo tik kolodvora prodam za 27.000 Din. Šarfer, Limbuš pri Mariboru. 3776 ŠTIRISTANOVANJSKA HIŠA ugodno naprodaj. Pod celo hišo klet. Poizve sc v trgovini Renčelj. 3787 KONJSKI GNOJ naprodaj. Frankopanova '33. ____________3726 ___________ Na prodaj radi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji IZDELOVALNICA dokolenic iz klobučevine (Filzgamaschcn) z vsemi za to potrebnimi stroji in zaio-go. Ponudbe pod šifro »Din 15.000« na upravo. 3731 KOMPLETNA OPRAVA za jedilnico ugodno na prodaj. Vprašati v gostilni »Narodni dom«. 3733 LEPO SOLNČNO SOBO IN KUHINJO. s pritiklinami oddam v novi hiši s 15. avgustom. Nasipna ul. 80, nasproti tovarne Štern_ (Kohnstein). 3771 j DVE LEPI. VELIKI STANOVANJI cddam, takoj za vselili. Studenci, Aleksandrova 17. pri malem mostu.____________ 3773 SOBO. KUHINJO. KLET IN DRVARNICO takoj oddam. Sande. Sv. Peter pri Mariboru. 3779 Sobo odda SOBO oddam. Tattenbachova 201-1, desno. Vprašati od 18,- 19. ure.___________________3717 ODDAM POCENI KABINET. Magdajenska 79.________3723 LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam. Koroška c. 27 ___________3737 _ _____ DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje. Po želji tudi s hrano. Strollma-jerjeva 11I. 9. 3740 Oddam prazno, sončno, veliko SEPARIRANO SOBO boljši gospodični. Maistrova ul. 17, 11.. vrata 12._.1769 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, solrično, oddam boljšemu starejšemu gospodu. Vrbanova ul. 22. 3777 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam. Wildenrainerjeva 11, I. nadstr. 3783 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Gubčeva ul. 3, Melje. 3793 NAPRODAJ DOBRO OHRANJEN TOVORNI AVTO 4 ton. z vpeljano obrtjo. Oferte na upravo pod »Dobra bodočnost«. 3752 NOVO KUHINJSKO POHI-ŠTVO 6 kom. Din 600.— in spalnica za eno osebo naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3781 Kupim VLOŽNA KNJIŽICA »Udružene banke d. d. 43 do 50.000 nominale se kupi. Ponudbe pod »Štev. 3684» na upravo lista. 5730 GOSPODA SPREJMEM NA HRANO IN STANOVANJE. Frankopanova ul. 41. 3792 lokal LOKAL za trgovino, 2 izložbi, v cen-trumu takoi oddamo. Najemnina Din 600.—. Naslov v upravi »Večernika«. 3718 Znania iell VDOVA BREZ OTROK s pohištvom in nekaj zaslužka želi znanja z delavcem s stalno službo. Vdovec z otrokom ni izključen. Dopise pod »Vdova« na upravo »Večernika«. 373$ ODDAM OPREMLJENO SOBO dvema gospodoma ali gospodičnama. Erjavčeva 12, Me-lie. __________________3785 LEPO PARKETIRANO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. Glavni trg "3-111., Oset. 3789 Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se! NEGA NOG Din 10.-. Maribor. Aleksandrova c. 7. 2366 Kupujta svoje po» trebičlne pri naših inserenftih k Stran 6. ■ra^aanat 10% popusla na naše običajne že zelo nizke v izložbah navedene cene. 12% popusta pri nakupu čez Din 500’~ Poslužite se te ugodnosti! Izkoristite to izredno enkratno priliko' Jos. Karničnik, Maribor, GLAVNI TRG št. 11 2517 tovarniška zaloga perila, modna trgovina, konfekcija m POZABITE ! da traja REKLAMA ODPRODAJA po ZNIZANIH CENAH samo še kratek čas in da prejmeie pri takojšnjem plačilu sedaj še Prevzem gostilne! Spoštovanemu občinstvu vljudno sporočam, da otvorim z današnjim dnem novo, moderno urejeno lekarno prš Iv. Roku“ R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Naznanjam cenj. občinstvu, da prevzamem gostilno ,.Balkan11 Otvoritev bo v nedeljo 2. avgusta z vrtnim koncertom. Točil bom pristna pekerska in peterska vina. Topla in mrzla jedila gostom vsak čas na razpolago. Se priparoča za obilen obisk Josip H g meter, gostilničar na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste (v hiši g. Vlahoviča) tel, 25-32. Za naklonjenost se toplo priporočam Mag. Rharm. FRANC REMS Stanje hranil. vlOS blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din ,! pri naših inseren- | kupujte tih ter oglašujte S Darujte za Pomožno akcijo! Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Trgovski Samopomoči v Mariboru izrekam iskreno zahvalo, za takoj izplačano podporo po smrti mojega soproga Franca Smodeja. Priporočam najtopleje vsakomur pristop. Nova vas, dne 1. avgusta 1936. Cecilija Smode. Sporočam cenj. občinstvu, da se preselim s 1 avgustom iz Vetrinjske ulice št. 2 v Meljsko CCStO St. 18 (prej A Pristavec), kjer otvorim z istim dnem novo gosL no »Dalmacija11 Cenjenim gostom bo na razpolago prvovrstna dalmatinska in štajerska kuhinja. Točila se bodo dalmatinska in štajerska vina najboljše kakovosti. Preskrbljeno je za razvedrilo na prostem, lep senčnat in prahu prost vrt, na katerem bom priiejai koncerte. Svoje cenjene goste bom postregel tudi z dalmatinskimi specijalitetami kakor: čevapčiči, ražnjiči, odojki in morskimi ribami. Potrudil se bom vse svoje cenjene goste tako v izbiri jedil in pijači, kakor v točni in solidni postrežbi zadovoljiti ter prosim za tozadevno priporočilo. Jakob Kapitanovi*, gostilničar. Spomnite se CMD! KAKO DOLGO? krasen komad 3X2 ugodno na prodaj. Na vpogled na razstavi soba št. 22. Istotam skleda iz srebra. Vprašati Severin, Maistrova ulica 17/8 od 2. — 3. ure Glavno je prvo NIVEA Obiščite na Mariborskem tednu Ni VE A da Vaši koži lep rjav ten in učinkuje prijetno in osvežujoče v vročih poletnih dneh če se počutite upehanega s. in trudnega H ki je vzbujal že na ljubljanskem veleli sejmu velikansko pozornost. 10. VI. 1931 j| je znesla 65 jajc, od teh je bilo iz-y| valjenih 30 komadov. Pri vsadki predstavi se prikaže 30 mladičev P z ogromno krokodilovo materjo. L Vstopnina D 5’-, otroci izpod 10 let D 2*- JUGOSLAV. P. BEIERSDORF & Co 3U3 d. s. o. j., Maribor RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR v laitnl novi palaii na oglu Gosposka - Slovenske ulite Centrala: MARIBOR Najbolj varna naloiba denarja, ker jami! za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo — - Hranilnica i * v r i u j e vse v denarno stroko spadajoče posle tožno in kulantno nasprot* pošte, pr Južnoštajerska hranllnlta Podružnica; CELJE r p j p m a vloge in knjižice na tekoči račun I po najugodnejšem obrestovanju Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d. prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, .vsi v Mariboru. ^ Hoi ste pmesti g Htoeiteeskega tedna A pj| j| A 11 W\ ■ V okusni škatli ofunmifeua datUe, ki sem