Stev. 49. * » Trstu, w patak tt. fabroaria 1916, Letnik XII.' Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Fr«nfiški AsiScegi SL 20. I. n*dstr. — V* dopisi naj se poHIJaJo uredništvu Hala. Nefrankirana pismi se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsortij lis* * .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge f omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aaiškega it. 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-67. Narofnina znaSa: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...»........... • • 12.— za tri mesece.......................6*— z z nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta...... ...........2.00 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po S vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglas! se rafttnafo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ...... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . mm po 20 vin Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......; ... . 2— Mali oglasi po 4 vinarje beseda. najman| pa 40 vinarje* Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinost!'. Narofcnfi* ki reklamacije se pošiljajo upravi Hsta. Plačuje sc izključno l* npravt .EdiaostiV — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega ŠL 20. - PoštnohranllniČnl račun 5t 841.63? Pregled noMSih dogodkov. Ruska bojišča. — Sovražni letalski napadi na fronti ob Strypi. Ob Korminu ruski poizvedovalni oddelki odbiti. Na severni fronti živahno topovsko delovanje. Italijanska fronta. — Italijani obstreljevali kraje v kanalski dolini, v ozemlju Rombona in goriško in tolminsko pred-mostje. Pri Puli sestreljeno eno italijansko letalo. Balkansko bojišče. — Nič novega. Zapadno bojišče. — Nobenih dogodkov posebnega pomena. Turška bojišča. — Pri Dardanelah en monitor in ena križarka pognana v beg. Z ostalih front ni ničesar poročati. Razno. — Nova slovesna obnovitev obveznosti Francije, Anglije in Rusije napram Belgiji. Obrambni koraki Nemčije v Baltiškem morju. __ Me uradno poročilo. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se objavlja: 17. februarja 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Ponočni letalski napadi na našo fronto ob Strypi so bili brezuspešni. Ob potoku Korminu (južno Berestjanov) so bili napadi ruskih poizvedovalnih oddelkov v lahkoto odbiti. Italijansko bojišče. — Italijanski topovski ogenj je bil naperjen včeraj predvsem proti krajem v kanalski dolini, v ozemlju Rombona in proti tolminskemu in goriškemu predmostju. Sovražni napadni poizkus proti gori sv. Miheia ie bil odbit. Pri Puli so obrambni topovi zunanjega pasu vojnega pristanišča sestrelili eno italijansko letalo; pilot in opazovalec sta bila ujeta. jugovzhodno bojišče.— Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Mofer, fmt. Poročilo Caflorne. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne 14. februarja. Včeraj številne topovske akcije. Posebno intenzivne so bile v oddelku gornje Soče, kjer so bila naznanjena tudi gibanja sovražnih čet in zvišano sovražno delovanje pri okopnih in cestnih delih. Poročilo z dne 15. februarja. — Ob gornji Soči se je včeraj živahno nadaljeval topovski boj. V oddelku Mrzlega Vrha in Vodila (Krn) so bili razrušeni sovražni jarki in nastanišča. Na podgorski višini so naše drzne patrulje vrgle mnogo bomb v sovražne jarke. Tudi na kraški planoti je zasula naša artiljerija par sovražnih Jarkov, potem ko je pregnala branitelje. Sovražni letalci so napravili Brentanico v Val Lagarini, Schio v Val Leagri in Lati-sano v ravnini Tagliamenta. Škoda je majhna, žrtve majhne in so zadete predvsem civilne osebe. Bombardiranju Schia je napravil konec nastop našega letalskega brodovja. V smeri proti Gorici ie en naš letalec napadel sovražno letalo in je pognal v beg. Poročilo 16. februarja. — V oddelku Tofane (gornja dolina Boite) je obstreljevala naša artiljerija z vidnim uspehom oddelke sovražnih čet in oporišča za Lroine puške. V Zajezerski dolini (Zilska dolina) je povzročilo delovanje naših oddelkov velik nemir v črtah nasprotnika. V oddelku Rombona (bovška kotlina) je bil včeraj dopoldne nov napadni poizkus sovražnika na naše postojanke takoj odbit. Sovražni letalci so vrgli par bomb na kraje v ravnini med Natisano in Sočo, ne da bi dosegli uspehe. Stvarna škoda je majhna. _ Vpraionje mirovnih pogajanj s Črnogoro. DUNAJ, 17. (Kor.) Dne 2. februarja se je črnogorski pooblaščenec minister Jovo Popovič v spremstvu generalnega tajnika v črnogorskem ministrstvu za vnanje zadeve, Ramadanoviča zglasil pri zastopniku c. in kr. vnanjega ministrstva na Cetinju s prošnjo, da naj prevzame od črnogorskega ministrskega predsednika ad interim, justičnega ministra Marka Ra-dulovića podpisano pogodbo v nadaljno pošiljatev kralju Nikolaju. V omenjenem dokumentu prosijo črnogorski ministri svojega kralja, sklicujoč se na to, da so naši delegati pripravljeni, da prično od kralja samega zaprošena mirovna pogajanja, da naj nemudoma imenuje svoje pooblaščene zastopnike. Ker črnogorski ministri faktično niso imeli možnosti, da bi stopili v direktne stike s kraljem, mu-dečim se v Franciji, je c. in kr. vlada, potem ko si je zasigurala posredovanje kraljeve španske vlade, sprejela črnogorski predlog in ga v svrho nadaljne od-preine izročila španskemu poslaniku na dunajskem dvoru. Na tozadevno vprašanje kraljeve španske vlade je bila ta listina odprta, ker nima c. in kr. vlada nič proti temu, da izve francoska vlada, v katere območju se nahaja kralj Nikola, vsebino za istega določenih poročil. — Od kralja Nikole ni dospel dosedaj še noben odgovor. Hemfto orodno poročilo. BERLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. februarja 1916. Zapadno bojišče. — Nobenih dogodkov posebnega pomena. Pri očiščevalnih delih v novi postojanki pri Gorniem Septu je bilo najdenih še osem francoskih metalcev min. Vzhodno bojišče. — Na severnem delu fronte živahno topovsko delovanje. Naši letalci so napadli Dvinsk in železniške naprave v VHejki. Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Nemške varnostne odredbe v Baltfikem mod«. STOCKHOLM, 17. (Kor.) Nemški poslanik je izročil ministru za vnanje zadeve včeraj sledeče poročilo: »V kratkem bodo izven švedskega morskega teritorija na raznih točkah med 50° 10' 55° 26' severne širine in 12° 42' in 13° vzhodne dolžine za plovbo položene mine in ovire. Kakor hitro pride natančnejše poročilo, bodo izročena za plovbo potrebna navodila.« Nova slovesna obnovitev obveznosti Molile, Francije In Rušile napram BelsilL PARIZ, 16. (Kor.) Diplomatični zastopniki Anglije, Francije in Rusije pri kralju Belgijcev so izročili dne 13. februarja skupno belgijskemu ministru za vnanje zadeve sledečo izjavo: »Vaša ekscelenca! Zvezne signatarne države pogodb, ki garantirajo neodvisnost in nevtralnost Belgije, so skler;le danes s slovesnim aktom obnovitev obveznosti, ki so jih prevzele napram mednarodnim obveznostim heroično zvesti deželi. Vsled tega si štejejo poslaniki Francije, Velike Britanije in Rusije, pooblaščeni od svojih vlad, v čast, da podajo sledečo izjavo: Zvezne garancijske države izjavljajo, da bo belgijska vlada v danem trenotku pozvana k udeležbi pri mirovnih pogajanjih. One ne bodo ustavile sovražnosti, ne da bi bila Belgija zopet restavrirana v politični In gospodarski neodvisnosti in bogato odškodovana za izgube. Priskočile bodo Belgiji na pomoč, da zasigurajo njen trgovinski in finančni preporod.« Baron Beyens je odgovoril: »Vlada kralja je vladam treh garancijskih držav neodvisnosti Belgije iskreno hvaležna za prisrčno inicijativo. Izrekam Vam zato mojo toplo zahvalo. Vaše besede bodo našle pristojen odmev v srcih Belgijcev, bodisi da se bojujejo na fronti, bodisi da trpe v zasedeni deželi ali pričakujejo v prognanstvu ure osvoboditve, vsi prežeti z čistim pogumom. Novo zagotovilo, ki ste mi je ravnokar podali, bo ojačilo njihovo neomajno prepričanje. Belgija se bo zopet dvignila iz razvalin in se preporodila v popolni politični in gospodarski neodvisnosti. Prepričan sem, da izražam Vaša čustva, ako Varn rečem, da morate imeti do nas popolno zaupanje, kakor imamo mi popolno zaupanje v lojalne garante; kajti mi vsi smo odločeni, da se bojujemo energično z Vami do zmage pravice, za katere obrambo smo se žrtvovali, brez obotavljanja po neopravičljivi kršitvi naše vroče ljubljene domovine.« Italijanski poslanik je s svoje strani naznanil Beyensu, da Italija, čeprav ne pripada garancijskim državam neodvisnosti in nevtralnosti Belgije, manifestira, da nima nič proti temu, da podajo zavezniki imenovano izjavo. — Tudi japonska vlada je podala enako se glasečo izjavo. S turških mi CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Dardanelska fronta: Sovražen monitor, ki se je hotel približati obrežju pri Alan Dere, kakor tudi križarka, ki je prišla z višine Kara Tepe, sta bila vsled ognja naših topov prisiljena, da sta se oddaljila. — Z ostalih front ni ničesar poročati._ Solunski meščani bodo za škodo od-škodovani. ATENE, 16. (Kor.) Listi poročajo, da bodo glasom med Grško in aliiranci sklenjenega dogovora aliiranci po vojni trgovcem in zasebnikom, ki so bili odško-dovani po bombardiranju Soluna, izplačali odškodnino. Grška vlada bo tozadevno izročila v Atenah listo. — Kralj je sprejel vse oficirje in člane italijanske misije v poslovilni avdijenci. Ti se bodo nemudoma vrnili v Italijo. Francoski avtomobili za grško armado. PARIZ, 16. (Kor.) Francoski generalni štab je glasom »Journala« dal grški vladi na razpolago tovorne avtomobile, da se zagotovi preskrba čet v sereškem okraju. Bolgarski pisatelj Teodorov umrl. SOFIJA, 15. (Kor.) Po svojih dramatičnih in liričnih pesnitvah znani bolgarski pisatelj Petko Teodorov je umrl včeraj v Chateau d' Oex v Švici, kjer se je zdravil. Povišanje francoskih državnih izdatkov. PARIZ, 16. (Kor.) (Agence Havas.) Francoski državni izdatki so se povišali skoraj izključno na stroške vojnega ministrstva. Glasom »Tempsa« znaša povi-šek napram prvemu polletju za artiljerijo 450 milijonov frankov. Izmed drugih povišanih izdatkov odpade med drugim skoraj 83 milijonov na materijal za letalstvo, skoraj 13 milijonov na vojaške železnice, skoraj 67 milijonov na stroške za premikanja čet in transporte, 11 milijonov in pol na nastanitev kolonijalnih čet v taboriščih. Vsled draginje živil so postali neizogibni povišani izdatki. Za krmila se je izdalo približno 21 milijonov, za vzdrževanje armade nad 35 milijonov. Za mezdo je bilo treba 7 milijonov frankov več. Vse-skupno znašajo vojne zahteve od 1. avgusta 1914. do 30. junija 1916., vštevši pred izbruhom vojne dovoljene proračunske dvanajstinke za zadnjih pet mesecev leta 1914., 461/& milijarde frankov. ■ Amerika in napoved centralnih držav glede postopanja z oboroženimi trgovskimi ladjami. LONDON, 16. (Kor.) Kakor se zatrjuje, bodo Združene države v kratkem stavile Nemčiji in Avstriji vprašanje, kako nameravate dognati, ako je kaka trgovska ladja oborožena ali ne, predno bo potopljena. Govori se, da je bil ameriški memorandum ententnim državam glede razoroženja trgovskih ladij odposlan edi-nole v interesu človeštva in da se ne namerava nobena izprememba veljavnih pravic. »Daily Mail« poroča iz \Vashing-toua, da se je vlada faktično že odločila glede? politike napram nemški napovedi. Prišla je do pripričatija, da mora ostati obstoječi zakon v veljavi, dokler vojskujoče se države ne sprejmejo Lansingeno-vih predlogov glede razoroženja trgovskih ladij. Združene države bodo radi tega vztrajale pri tem, da mora biti življenje državljanov, ki potujejo na neoboro-ženih ladjah, ki se ne upirajo, zasiguranc. Naloga konstatacije, ali je trgovska ladja oborožena ali ne, pripade poveljniku do-tičnega podvodnika. Združene države stoje na stališču, da bodo vlade teh poveljnikov odgovorne za vsak napačen nastop. »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka, da se vlada Unije ne bo upirala novi grožnji Nemčije glede oboroženih trgovskih ladij. Domneva se, da vplivajo na kabinet mornariški strokovnjaki, ki menijo, da se bo morala Amerika vsled razvite obrežne črte v bodočnosti mnogo zanašati na pod-vodnike. Ako je temu tako, potem bi bila vsaka prilika, ki stremi po nevtralizira-nju delovnih sposobnosti podvodnikov, proti interesu in sigurnosti naroda. Povratek princa Salm - Salma iz ujetništva.___ DUNAJ, 17. (Kor.) Po več kakor h>y2 mesečni odsotnosti sta prispela danes semkaj iz Berlina dedni princ i^manue' Salm - Salm in njegova soproga Marija Kristina, najstarejša hčerka nadvojvode Friderika. Oba sta bila začetkom vojne zajeta na krovu neke ladje in odpeljana od Angležev v Gibraltar. Dedna princezinja, ki je bila kmalu nato izpuščena, je ostala kljub temu, da ji je bila možnost povratka prosta, ves čas v mestu. Ker je dedni princ nemški državljan, se je nemška vlada indirektno pogajala z angleško in je bil sklenjen dogovor, da se izmenja dedni princ proti nekemu v nemškem ujetništvu se nahajajočemu odličnemu članu angleške družbe. Po izpustitvi se je podala dvojica na dvor španskega kralja in potem v Berlin. Pri današnjem prihodu je bila sprejeta dvojica od nadvojvodinje Izabele, soproge feldmaršale nadvojvode Friderika, in njihove rodbine in navdušeno po tako dolgi ločitvi pozdravljena od treh najstarejših otrok. Hrvatski sabor. ZAGREB, 15. (Kor.) Potem ko je govorilo več poslancev, je baron Skerlecz priporočal, da naj se sprejme zakonska predloga glede združenega malega grba, pri čemer je pobijal izvajanja opozicijo-nalnih govornikov. Seja je bila zaključena ob 11 ponoči. — Na današnji seji je posl. Hervoj kot stavitelj predloga k poročilu regnikolarne deputacije navajal v sklepčnem govoru vzroke, zakaj bo njegova stranka glasovala proti poročilu deputacije. Poročevalec je predlagal sprejem predloge. Predloga je bila sprejeta z ogromno večino, nakar je bila sklenjena z veliko večino tudi v drugem čitanju. Prihodnja seja jutri. Povodenj. GLUECKSTADT, 17. (Kor.) Plima je bila po noči tako visoka, kakor ni bila že desetletja. Voda je dosegla več nego tri metre nad normalo. Visoka plima je napravila v skladiščih lesa in premoga veliko škodo. Pomol je uničen. HAMBURG, 17. (Kor.) Včeraj nastopi vša plima je dosegla vrhunec po noči med 2. in 4. uro. Čez bregove stopivša voda pristanišča je preplavila sosednje ulice ter je vdrla v kleti, iz. katerih so bežali prebivalci. Številne utrgano Čolne je metalo po Labi sem in tja. Zjutraj je voda upadala. Človeških* življenj ni bilo ogroženih. izpred Godce. Jugozapadna fronta, februarja. Po ogromnih izgubah, ki so jih imeli Italijani pri svojih napadih proti soški fronti in med katerimi so one pri mnogoštevilnih naskokih na goriško predmostje daleč presegale vse druge, je pri Italijanih nastopil odmor vsled utrujenosti. Artiljerija se je sicer javljala tupatam, pehota v velikih masah pa ni napadala več. Sovražnik je uporabil bojni odmor za pritegnitev nadomestnih čet, kar so kmalu ugotovili naši letalci. Zdelo se je, kakor da bi se bili v tem času Italijani bali sami, da bi jih bili napadli mi. Mala, vedno posrečena podjetja, ki so jih izvrševale naše bojažeijne čete, da bi vznemirjale sovražnika, so veliko pripomogla do tega mnenja. Italijani so z mrzlično hitrostjo oja-čevali svoja kritja in so gradili nova. V vedni razburjenosti zaradi mnogoštevilnih posrečenih naših napadov, so tudi oni začeli s protinapadi. Taki napadi so pač kazali znake nameravanega iznenađenja, a so bili večinoma slabotni v izvedbi in so se izjalovljali ob čuječnosti naših čet. Vsi ti boji so se vršili ponoči. Številni, takoj zaustavljeni protinapadi, ki so se kon-čavali z begom Italijanov, katerih živa domišljija itak ne ljubi nočnih napadov z njihovimi strahotami, so na kaj neprijeten način ovrgli njihovo mnenje, da so naše čete zaradi svojega manjšega števila vezane edino le na obrambo. Velika brezskrbnost, ki je izvirala iz te misli, jih je stala že veliko žrtev in je bila tudi kriva njihovih neprestanih neuspehov, ki so jih doživljali. Celo pri napadih v največji temi niso mogli biti tihi in mirni, kakor bi bilo treba, temveč so se izdajali sami. Njihova bojazen zaradi morebitnega napada z naše strani ni bila nikakor tako neupravičena. • Naše vodstvo je sklenilo, da vedno naraščajočo bojaželjnost naših čet, katerim nikakor ni hotel ugajati ta odmor, uporabi za večji nočni udarec. Veljal naj bi takoimenovanemu oslavijskemu cerkvenemu robu, ki gre med Pevmico in vozno potjo v Števerjan proti goriškemu mostu. Ta nad 180 metrov iz nižine se vzdigujoči rob obvladuje vso okolico, je bil mt>čno utrjen in sovražnik je odtod deloval zelo neprijetno. Pripravilo se je vse čisto tiho, popolnoma neočitno in kar najnatančneje. Tako je napad, izvršen v noči 15. dne januarja zelo neprijetno iz-nenadil Italijane. Znočilo se je. Nad nižino leži gosta megla in oster, mrzel veter, ki prihaja čez gore od severa, jo podi semtertja. Posamezne cape te megle so obtičale na pobočjih gričevja. Na jasnem nebu plava le medlo se svitlikajoči zadnji krajec meseca. Iz naših kritij so začele vstajati temne postave in lezti naprej. Saperji so, ki se po kačje plazijo proti sovražnim postojankam, ki se nahajajo komaj 80 korakov od nas. Neslišno so dospeli do žičnih ovir. Celo za naifinejše uho so neslišne žične škarje in le lahno brnenje razrezanih žic se čuje tupatam kot bi nalahno kdo podrsnil po struni na harpi. Pi-jonirji so na strani, ki je obrnjena proti našim četam, postavili tamkaj, kjer se je posrečilo predreti ovire, kole, pomazane s svetilom. Nihče sovražnikov ni motil tega težavnega dela, ki so ga storili naši neposredno pred njihovo fronto. Gluhi mir, ki vlada na sovražnikovi strani, vzbuja bojazen, da se je sovražnik morda umeknil. Naša pehota je skozi vrzeli v ovirah prodrla že neposredno pred sovražne postojanke, ko so počili prvi streli sovražnih poljskih straž. Tedaj je nastala zmešnjava v laških strelskih jarkih, ki se ne da popisati. Tako nepričakovano iz trdnega sna prebujeni branitelji jarkov streljajo divje na vse strani. Njihove kroglje žvižgajo tik nad glavami naskakujočih in padajo skoraj brez škode v dol. Naši so planili brez strela proti kritjem. Zanje je boj moža proti možu prava radost. Vedo tudi, kako nadkrilju-jejo Italijana v boju s kopitom in bajonetom. V hipu so dospeli do zadnjih ovir. Ekrazitne bombe so jim hitro napravile pot. Z orjaško močjo so populili drogove in kole iz kamenitih tal in jih pometali na stran. Njihov glasni »hura« je nato zaglušno zadonel v ušesa Italijanom. Ročne granate lete v jarke in trgajo cele gruče v groznem strahu se tesno drug k drugemu stiskajočih, osuplih braniteljev jarkov. Sovražna artiljerija začne streljati. Njene kroglje zadevajo prijatelja in sovražnika. Vse do Pevme tja doli gredo njihove kroglje, da bi zabranile prodiranje rezerv, za katere so mislili, da se nahajajo tamkaj. Razmetavajo samo municijo. Sovražni žarometi so se posvetili. Njihovi bliščeči žarki Švigajo po ozemlju semtertja, ostajajo na temnejših mestih in iščejo, skačejo zopet dalje in ne najdejo nič. V tem so pa naše rezerve popolnoma nemoteno prispele po onih zasekah, ki gredo od Pevme proti vrhu. Italijani, ki jim je napad z ročnimi granatami zadal težke izgube, se niso branih več dolgo. Naše naskakujoče čete so hitro vdrle v jarke, kjer se je še nekaj minut vršil ljut boj moža proti možu, nakar so pa Italijani začeli bežati. Sovražni artiljerijski ogenj je trajal dalje z nezmanjšano silovitostjo. Tedaj se je tudi naša artiljerija vpletla v boj. Ploha granat in šrapnelov je spremljala bežeče Lahe, spremljala jih je preko jarkov in grap in jim je ostala za petami, naj so se obrnili kamorkoli. Veliko jih je popadalo. Drugi so se vrgli na tla in so se stisnili h kamenju, veliko pa se jih je skotalilo krvavečih po oni strani roba v dolino. Zelo veliko jih je pometalo orožje od sebe in se vdalo. Okoli tisoč Italijanov in enointrideset častnikov je bilo tako ujetih in plen je znašal tri strojne puške in tri minovke. Nekatere sovražne stotnije so bile skoraj popolnoma uničene, ono malo še živih se je pa vdalo. Tisti, ki so ubežali, so poiskali zavetja v ravnem gozdu v dolini. Njihove lastne svetilne rakete so jih razsvetljevale s svojo belkasto svetlobo in so tako olajševale merjenje našim baterijam, ki so jih pognale tudi od tam, da so si v svojem smrtnem strahu iskali zavetja potem le še v grapah in zasekali strmega pobočja. Ob jutranjem svitu je bila močna sovražna postojanka popolnoma pravilno zasedena po naših četah. Vse tja do zadnjih razrastkov pobočja so tla pokrita z mrtveci, dočim pa so bile naše izgube le majhne. Sovražnik je bil hudo poražen. Iztrgali smo mu mogočno postojanko, s katere je mogel neprestano nadlegovati del naše fronte. Tedaj pa se je združil od vseh strani ogenj težke in najlažje italijanske artiljerije na naše čete, ki so zasedle cerkveni rob. Da bi se preprečile nepotrebne izgube, je vodstvo odredilo, naj se 17. januarja umaknejo naše čete z roba. Vendar se pa s tem ni hotelo reči, da ne bi hotelo iztrgati sovražniku tega važnega cestnega zaporišča. Popolnoma potihoma se je zbrala masa artiljerije, da uničujoče porazi sovražnika. Popoldne 24. januarja so pričeli svoje temeljito delo 30'5 centimetrski možnarji, ki se jih sovražnik boji tako zelo. Svet okoli Oslavlja je bil zavit v plamen, dim in kamenit dež. Pokanje in bobnenje je bilo podobno peklenskemu koncertu, kakor ga je opisal Dante. Italijani so bili popolnoma iznenađeni. Že po polurnem obstreljevanju je bilo več njihovih topov razbitih, večji del kritij pa popolnoma razdejanih. Nato so naskočile naše kolone, spredaj saperji, ki so v najhujšem ognju razdejali žične ovire. Nižave so bile že v temi. Naši topovi so omolknili, izvzemši one, ki so z zapornim ognjem obdelavah svet za postojankami za sovražne rezerve. Branitelji, ki so preživeli strahoviti artiljerijski ogenj, so vztrajali in so obsipali s krogljaini napadalce, ki so posegli po ročnih granatah. Sledil je temu boj moža proti možu. Italijani so se držali hrabro in so se umikali le počasi, dasiravno sta jim bajonet in puškino kopito zadajala velike izgube, bele v ognju naših metalcev ognja, ki so jih privlekli saperji, jih je objel strah in se je zlomil njihov odpor. En sovražni bataljon je bil uničen skoraj popolnoma, majhen ostanek se je vdal. Število ujetnikov je narastlo. Dva štabna častnika, 43 drugih častnikov in skoraj 1200 mož je ostalo v naših rokah, drugo pa je pobegnilo. Plen je znašal osem strojnih pušek. Mrtveci so ležali vse navskriž. Postojanka je sedaj definitivno osvojena. Še vso noč in prihodnje dopoldne je obdelavala naša artiljerija sovražne baterije, ki so se krepko branile, a niso dosegle nobenega učinka več. Cerkveni rob imajo sedaj zaseden naši bojevniki ob soški fronti in sovražnik se ne upa več do njega. (Po »Tagesposti«.) Položaj q Solunu. Berolinska »Nationalzeitung« poroča z ruske meje: Solunski dopisnik nekega petrograjskega lista je te dni govoril z nekim znanim francoskim generalom ori-jentske armade o solunskem podjetju in general je izjavil tekom pogovora, da je cela vrsta vzrokov za sedanji mir na solunski fronti. Vzrok za mirovanje operacij, ki se ne da podcenjevati, je nezaslišana nedostopnost ozemlja v Macedoniji. Posebno Vardarska dolina je danes eno samo veliko močvirje, v katerem je prevoz težkih in najtežjih topov popolnoma nemogoč. Nadalje je nemogoče na tem ozemlju operiranje s težko artiljerijo, ki bo pri napadu na strahovito utrjeni Solun igrala glavno ulogo. Te okolnosti so v ostalem samo v prilog vodstvu ententne armade, ker je tako pridobila časa, da je mogla zgraditi tako velikanske utrdbe, da se mora Solun tudi v modernem smislu smatrati za skoraj nezavzetno trdnjavo. Utrdbe okoli Soluna so popolnoma prilagojene naravi ozemlja, ki je ravno tu prav izborno pripravno za obrambo. Seveda bi bilo napačno podcenjevanje sovražnikove sile. Sovražnik ima ravno v trdnjavskem boju velike izkušnje in tehnične pripomočke, toda zavezniki morejo upravičeno upati, da osta- ntrm H. »EDINOST* Mer, 48. « V Trstn, dne 18. februarja 1916. ne Solun v njihovi posesti Sedaj se bavi sovražnik z graditvijo velikih utrdeb v Srbiji. Tam utrja sovražnik — dobesedno povedano — vsako ped zemlje, da bi bil zavarovan proti vsakemu odboju. Sovražnik pripravlja posebno skrbno napad na Solun, kajti ve pač dobro, v koliki meri gre tu tudi za vprašanje ugleda. Brez dvoma bodo tudi znani 420 milimetrski topovi pri napadu na Solun igrali znatno ulogo. Verjetno je tudi, da bodo Nemci na solunski fronti uporabljali oni znani topovski tip, ki so ga uporabljali že pri obstreljevanju Diinkirchna in Belforta. Mogoče je, da bo sovražnik s pomočjo močne artiljerije poizkušal že z meje potolči brodovje. »Mi smo«, je nadaljeval general —, popolnoma pripravljeni na taka presenečenja, ki jih ima Nemčija tako rada. Kedaj se prične napad na Solun, se ne da reči tako lahko. Večjih poizvedovalnih čet, ki se iz Soluna odpošiljajo proti meji, sovražnik pač ne more razviti predčasno. Izboljšanje potnih razmer mora biti dobrodošlo sovražniku. Vendar pa to ne bo igralo odločilne uloge v vplivanju na sovražne operacijske načrte. Tudi politične razmere na Grškem danes daleč niso več tako zapletene in neprozorne, kot pred dvema mesecema. Posebno Bolgarji imajo največji interes na odpravi Soluna kot sovražne operacijske baze, ker le-ta tvori trajno ogroževanje njihove dežele in dosedanjih njihovih uspehov. Ugled Nemčije in varnost Bolgarske zahtevajo odločilen napad na Solun.« _ Položaj. 17. februarja. Olasovi o miru so nekako potihnili. 2e več dni ne čujemo nič več o kakem razpoloženju za mir v tem ali onem taboru vojskujočih se skupin. Bili so to pač glasovi poedinih plemenitih mož od tu in tam. z,a vsak čin, za vsak Korak ali dogodek morajo dozoreti pogoji. Dokler ni tega, je tudi pot do dogodka zagrajena. Tako je tudi z vprašanjem možnosti sklepa miru v sedanjem stadiju vojne. Ni še dispozicije za mir pri onih, ki odločajo. Ni je pa zato, ker dogodki na bojiščih niso še toliko dozoreli, da bi bili na katerikoli strani odvzeli vsako nado do končnega uspeha. Šele tedaj, ko uvidijo tu ali tam, da jc partija izgubljena, pride spoznanje, da je edina pot, ki vodi iz pogube, ona pametnih ponudb, ki jih more tudi nasprotnik sprejeti kot podlago za pogajanja. Psihološki moment tega spoznanja še ni tu. Utegnejo ga prinesti dogodki, ki jih je z gotovostjo pričakovati na pomlad na vseh bojiščih. Iz Rusije n. pr. so prihajali nekaj časa razni glasovi o velikem nezadovoljstvu in celo o znakih za »revolucijo«, ki nai izsili, da Rusija preneha s to vojno. So-sebno industrijski, trgovski in delavski sloji da hrepene po skorajšnjem miru. Mi nismo dajali tem glasovi u. nobenega pomena- Seveda je naravno, da produktivni sloji žele povrnitve normalnih od-nošajev, ker ravno ti najbolj trpe pod abnormalnimi razmerami vojne, izvzemši seveda tiste kroge, ki producirajo za vojno. Nu »Gazeta Polska« sporoča, da se ravno trgovski svet Rusije že sedaj pripravlja za drugo po sedanji vojni — za gospodarsko vojno. Kongres zastopnikov trgovine in industrije da je sklenil, da se v vseh večjih ruskih mestih osnujejo borze, ki bodo olajšavale gospodarsko borbo z Nemci. Ker so mnoga važna industrijska središča Rusije zasedena po Nemcih, se je ustanovil sibirski industrijski urad, ki bo delal na to, da se tovarne iz Poljske in baltiških dežel preineste v Sibirijo. Organiziral bo ekspedicijo, ki bo ob sibirski železnici zasledovala železno rudo. Seveda so ti sklepi le muzika bodočnosti in niso direktno v nikaki zvezi z vprašanjem, ali naj Rusija sklene mir, oziroma, ali naj da kako inicijativo za mirovna pogajanja. Na vsak način pa so simptoni, da je razix>loženje še vedno razdraženo celo v takih krogih in je njihov pomen tudi z ozirom na vprašanje miru v tem, da one višje, odločilne izpod-bujajo k vojevitosti. Pa je še nadaljnih pojavov iz držav če-tverosporazuma, ki silijo, da se za sedaj Še odrekamo nadi v skorajšnje razpoloženje za pogajanja in dosego sklepa poštenega miru. Tak pojav je nagovor ruskega carja na severnozapadni fronti do »neštevilnih polkov«, kakor je naglašalo uradno poročilo iz Petrograda, kjer je izrekel nado, PODLiSTEK GREŠNICE. teman. - irmaceeki spisal X*vier de Meattpin Se istega dne je vzel Karel zopet svojo mapo in se z izvoščkom odpeljal v Riche-lieujevo ulico in izstopil tamkaj pred hišo št. 2, ki je, kakor znano, del gledališča Theatre francais. Naše ljubeznjive čitateljice se še spominjajo, kako je sprejel vratar Karla, ko Je prvikr .t prišel semkaj. Tudi sedaj je stal tam gori v prvem nadstropju možak, oblečen črno, z belo ovratnico in debelo urno verižico, ki je mogočnih korakov stopal po predsobi gor-in dol. Tudi sedaj je ta Črno oblečeni možak hiadao odzdravil na Karlov pozdrav in da se bodo čete nadalje borile do skrajnosti. Dalje prestolni govor angleškega kralja povodom otvoritve parlamenta. Govor je bil koncepiran v tako ostrem tonu. kakor ni navaden v izjavah monarhov. Govoril je o »izzvanem in neopravičljivem zločinu« in o potrebnih garancijah za vse narode proti napadom od kake države, ki »po krivem smatra silo za pravico, koristnost za čast«. »S ponosnim, hvaležnim zaupanjem«, gleda »na srčnost, vztrajnost in pomočna sredstva mornarice in vojske«, ki da dosežeta skupni cilj! Istotako je francoski finančni minister Ribot skušal ohraniti in ojačiti razpoloženje za boj in -vero v zmago entente s tem, da je v rožnatih barvah slikal finančni položaj Francije in da je zatrdil na koncu, da je Francija še daleč od finančnega izčrpljenja. Tako govore sedaj. Kako potem, ko bodo prihodnji in bližajoči se dogodki govorili svoj železni govor na bojiščih, to je drugo vprašanje. Potem utegnejo priti besede o miru ...! Samo da utegnejo biti cene miru malce drugačne. Z bojišč ni nobenih posebnih vesti. Le par drobnih vesti naj podamo tu, ker utegnejo zanimati. »Ruskim Vjedomostim« javljajo iz Aten, da se v okolici otoka Samosa zbira številno brodovje entente. Otok Samos da ima služiti za sedaj kot oporišče mornarice, kar je sklepati tudi iz tega, da se tam zbirajo tudi transportne ladje. Iz Lugana pa javljajo, da se je prosluli Albanec Esad paša s svojimi plačanci izkrcal na Krfu, da se združi s srbsko vojsko. Kakor javlja tudi »Secolo« iz Aten, so se vse srbske čete iz Albanije izkrcale na Krfu, kjer da se sedaj nahaja 120.000 Srbov, ki da jih odpravijo v Solun. Orštracijn osrstoa otrok In sRrti za mladino v Trstu In na Primorskem, Na inicijativo namestnika barona Fries-Skene se je vršilo včeraj v sejni dvorani tukajšnje trgovske zbornice posvetovanje glede organizacije varstva otrok ir skrbi za mladino v Trstu in na Primorskem. Konference so se udeležili: mnoge pri humanitarnih mladinskih društvih delujoče dame tukajšnje družbe, škof dr. Karlin, korvetni kapitan Panfici v zastopstvu barona Koudelke, poveljnika pomorskega okrožja, vladni komisar dvor. ^vet. pl. Krekich, deželna glavarja Istre in Goriške dr. Rizzi in msg. dr. Faidutti, odposlanci civilnih in vojaških oblasti, posebno varuških sodišč, državni poslanci dr. Gasser, Oliva, Pittoni in dr. Rybar, kakor tudi zastopniki naučne uprave, šol obstoječih mladinsko - preskrbnih organizacij in številni drugi strokovnjaki. Namestnik, baron Fries-Skene je v daljšem govoru pojasnil temeljne ideje, ki zahtevajo uvedbo obsežne akcije na korist mladine. Opozarjal je posebno na to. kako je ravno sedaj med vojno, ko vsled odsotnosti družinskih poglavarjev in vsled težavnejših gospodarskih razmer vzgaia-nie mladine močno trpi, želeti, da se ustanovi enotna organizacija po vzoru drugih dežel tudi v Trstu in na Primorskem. V zvezi z že v Trstu obstoječimi zavodi bi se z enotno združitvijo obstoječega in z racijonalno, vse faze otroške starosti u-poštevajočo preureditvijo skrbi za mladino zamoglo storiti mnogo dobrega, ne samo na korist posameznika in rodbin, ampak tudi v interesu ohranitve in množitve naše ljudske in s tem naše brambne sile. Lepi uspehi, ki jih je zaznamovati mi tem polju v drugih deželah, kjer obstojajo deželne komisije za varstvo otrok in skrii mladine, so zelo vabljivi. Energičen na stop te vrste socijalne oskrbe je v sedanjem času tem pomembnejši, ker so varstvu otrok v skrbi za vdove in sirote na bojišču za domovino padlih vojakov nastale nove velike naloge. Namestnik je razpravljal končno o posebnih razmerah v Trstu, ki niso ostalo brez znatnega učinka na ps?ho in razvoj doraščajoče mladine in je zaključil svoja izvajanja s toplini pozivom na udeležence, da naj z vsem1 močmi pospešujejo patrijotično in socijalno enako važno akcijo, ki bo sedaj uvedena. Oovoru namestnika je sledila daljša debata, ki so se je med drugim udeležili škof dr. Karlin, podpredsednik trgovske zbornice baron Albori, vladni komisar tržaški, goriški deželni glavar, zastopn:k društva prijateljev otrok, Glanzmann, zastopniki varuških oblasti in drugi udeleženci. Izraženo je bilo skupno prepričanje vseh navzočih, da odgovarja od namestnika uvedena akcija skrajno nujni potrebi in da jo morajo pospeševati vsi faktorji z potem nekako vprašujoče postal, češ, kaj neki želi. Karel je vprašal: — Gospod, ali morem govoriti z gospodom cesarskim komisarjem? — Z njim želite govoriti, gospod? — je zopet odgovoril vratar, ne da bi mu bila zaigrala kaka mišica v obrazu. — Da, gospod. — V osebni stvari? — Ne, gospod. — V upravni stvari? — Ne, gospod. — Torej v gledališki stvari? — Da, gospod, in . . . Vratar mu ni dal, da bi bil izgovoril, temveč je hitro dejal: — Gospoda cesarskega komisarja ni v njegovi pisarni. — Kje pa je? vsemi močmi. Skof dr. Karlin je zagotovil takojSnje sodelovanje duhovščine in je formuliral željo, da naj se državna skrb za mladino uredi kolikor mogoče .hitro naredbenim potom. Živahno je bil sprejet patrijotični nagovor goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttija. Končno je bila izvršena na predlog barona Alborija volitev cnjbga, vse interesne skupine obsegajočega delovnega odseka, ki bo izdelal nadaljni akcijski program. V ta qdsek, ki prične takoj z delovanjem, so bili izvoljeni: Namestnik baron Fries - Skene, baronica Lucy Fries-Skene, baronica Morpurgo, škof dr. Karlin, goriški deželni glavar dr. Faidutti, kontreadmiral baron Koudelka, vladni komisar dvor. svet. pl. Krekich, dvor. svet. dr. pl. Celebrini, deželni šolski nadzorniki Ravalico, Matejčič m dr. Kauer, drž. posl. dr. Rybaf, primarij dr. Escher, dr. vitez Sandrinelli, vitez Bemetich-Tom-masini, ravnatelj okrajne bolniške blagajne dr. Puecher, Henrik A. Jasbitz, dežel-nosodni svetnik baron Rinaldini in okrajni komisar vitez LuncL Skof dr. Karlin je izrekel imenom vseh navzočih namestniku za važno inicijativo zahvalo, nakar je zaključil namestnik zborovanje z zahvalo navzočim in s prošnjo, da naj prispevajo z živahno propagando in uspešnim sodelovanjem k vsestranski dosegi lepega namena. Donsti vesti. Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl dne 14. t. m. v visoki dobi 77 let gospod Ivan Šu-iej, veleindustrijalec. Pokojnik je bil glavar znane odlične rodbine, ki ima mnogo stikov in poznanja tudi s slovenskimi deželami. Njegov sin Ivan, tudi veletržec in industrijalec, je visoko cenjena oseba tudi v naših slovenskih tržaških krogih. Številni Sutejevi rodbini izrekamo iskreno sožalje na izgubi, ki jo je zadela. Odlikovanja. Cesar je v priznanje iz-bernega službovanja pred sovražnikom podelil zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje poštnemu kontrolorju Matiju Rothlu, poštarju Viktorju Trevnu in poštnima oficijantoma Rudolfu Juretiću in Lucijanu Ganteju. — Ob priliki zaprošene trajne upokojitve je podelil cesar veroučitelju na c. kr. državni ljudski in meščanski šoli v Trstu, častnemu kanoniku Jakobu Sili viteški križec Fran Josipc-vega reda, učiteljici na isti šoli, Frančiški Rebetz, pa ob istem povodu zlati zaslužni križec s krono. Deželni odbor goriški sestavlja v s vrh o neke pomožne akcije seznam sirot po padlih voiakih, pristojnih na Goriško-(jradiščansko. V svrho, da se ta seznam izpopolni, se naproša javnost, da sporoči deželnemu odboru goriškemu (Dunaj, pai-lament) znane mu slučaje in da navede imena in priimke sirot, imena pok. očetov, domovne občine in sedanje bivališče sirot. Pomožna akcija za Goriško In Gradišćansko. Pri c. kr. namestništvu v Trstu se je sestavila deželna komisija, ki bo i-mela nalogo, da se bo posvetovala o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z zopetno gospodarsko okrepitvijo dežele Goriške in Gradiščanske, in jih reševala. Komisiji predseduje namestnik, njegov namestnik l>a bo deželni glavar, stolni prošt dr. Fai-dutri. Poleg tega bodo pripadali komisiji zastopniki državnih oblasti, deželnega odbora, veleposestva, srednjega in malega posestva in goriških mestnih interesentov. Predvsem bo komisija delala na to, da zemljiščni in hišni posestniki, ki so zašli v stisko in ki ne dobivajo državne podpore v obliki begunske preskrbe, dobe v svrho vzdrževanja svojega ogroženega orstoja potrebno podporo in sicer predvsem z dovoljevanjem posojil po zmerni obrestni meri. Za opravljanje poslov deželne komisije je pri c. kr. namestništvu poseben urad, čigar vodstvo se je izročilo namestništvenemu referentu, okrajnemu glavarju dr. Karminskemu. V uradu deželne pomožne komisije za Goriško in Gradišćansko (namestništvo v Trstu) se dajo vsa potrebna pojasnila in dobivajo tudi vzorci prošenj za dovolitev posojil. Tako je!"Poslanec Vilder je v hrvatskem saboru, polemizirajoč z nekim člankom v frankovski »Hrvatski«, obdolžil ta list, da je denunciral večino hrvatskega naroda. Poslanec Vilder je izjavil potem: »Bodočnost kraljevine Hrvatske bo najbolje zavarovana, ako ne bo drug drugega tzp Mjkopaval z denuncijacijami in ako bomo namreč v odločilnem trenutku vsi si; žni. Tedaj bo gotovo, da ne bo nihče hotel preko Hrvatske na dnevni red!« — Tako je! To isto smo mi — seveda mu-tatis mutandis — nedavno temu povedali na ves glas, ki pa po volji — cenzorja ni segel tja, kamor je bil namenjen. Njihovi dokazi — naši dokazi. Praška »Union« prinaša ekscerpt iz našega član- ka, v katerem smo kazali na analogijo med Češkim in nemškim plemstvom v pogledu avstrijskega patrijotizma, naglašujoč, da istotako, kakor so nemški plemenitaši kot avstrijski patrijotje priče stremljenjem Nemcem v prilog, so češki aristokrat je priče za češka stremljenja. Praški list kaže v soglasju z nami na sijajno pojavo grofa Hochenwarta kot pričo, da so tudi naša slovenska narodna stremljenja v skladu z interesi države! Sploh je grof Hochenwart — pravi praški list — nastopal za identiteto državnih interesov z onimi poedinih narodov! Tudi na Vrdelci je bila minulo nedeljo lepa prireditev v korist CMD. Vsa čast vrdelski mladini, ki se je tako potrudila in storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da je tako lepo uspela igra »Repoštev«, kakor tudi enodejanka s Iz Bosne«. Tudi pevec kupletov postane sčasoma zelo porabna moč, ko se bolj vživi v svojo ulogo. Po programu se je razvila prav prisrčna domača zabava in čajev večer, kjer so gospice v narodnih nošah z vso vnemo stregle s čajem. Res prav lep večer smo preživeli. Posebno pa nas veseli dejstvo, da je ostalo za družbo 140 K čistega. Le tako naprej, vrla vrdelska mladina in njej na čelu neumorna g. Tončka Čarga. Na splošno željo se ponovi na pustno nedeljo vsa prireditev. Svetoivanska podružnica CMD priredi v nedeljo, 20. t. m., otroško prireditev, v prostorih »Marijine družbe«. Ker je čisti dobiček namenjen v korist podružnice in fondu za sirote na bojišču padlih junakov, se nadejamo obilne udeležbe. Mestna zastavljalnica. Danes, 18. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca oktobra 1914. na bele listke, in sicer od št. 29.700 do št. 31.000. MALI OSLASS. 16lsten mladenič, dovršil dva gimuazijalna razreda in zna s okenski in nemški v govoru in pisavi, italijanski pa v govoru, službe v kaki pis mi, bodi pri odvetnikih, bodi v trgovini. — Xašiov pove ?ns odt\ Ed nosti. 84 — Gospod cesarski komisar je pri bralni izkušnji. — Tako! — je odgovoril Karel, dobro se spominjajoč svojega prvega sprejema v teh prostorih, ki se prav nič ni razlikoval od sedanjega. Vzel je Iz žepa posetnico, io pomolil vratarju in dejal: — Tu imate mojo posetnico; nesite jo gospodu cesarskemu komisarju, in povejte mu, da želim govoriti žnjim. Vratar je nezaupno pogledal vizitnico, vendar pa ni rekel ničesar, temveč takoj odšel. Vrnil se je prej, kot je pa pričakoval Karel, in vrnil se je popolnoma izpre-menjen. Globoko se je priklonil Karlu in dejal z najizbranejšo vljudnostjo: — Gospod baron, blagovolite vstopiti, gospod cesarski komisar vas z gospodom tajnikom oričakuje v svoii sobi. Prejemki protfojnlišt aprotizacijske komisije. Osrednji urad prodajalisč aprovizaciiske komisije naznanja, da so imela prodaj al Išča od 7. januarja do inkluzivno 13. januarja 1916 naslednje prejemke: Št. 1 v ul Madonna del mare K 10.199 77 „ 2 v šoli na trgu Rosario K 7.814 38 3 v ul. del!« Poste št. 14 K 9.337*02 „ 4 v šoli v ul. Rossini K 4.980 71 „ 5 v ul. Bachi 8 K 7.621*51 „ 6 v ul.-Acquedotto št. 38 K 5.063*71 „ 7 v šoli v ul. Parini 8 K 14-237-17 „ 8 v šoli v ul. Donadoni K 10* 169 80 „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 10 635*69 „ 10 v ul. Giulia 35 K 5 722-49 „ 11 v zabavišču v Skednju K 3-9:>3-46 „ 12 pri ,Ti» olcu' Sv. M. M. Zg. K 4-059*51 13 pri Mi lavcu Sv. M. M. Sp. K 2.667*03 „ 14 pri Sv Ivanu K 3.930*47 B 15 v Rojanu K 5.632*95 „ 16 v Barkovljah K 3.381*15 Skupa] K 109.386*82 IterciL V. Kosovel daruje namesto cvetke na grob Kr. Št oka v Barkovljah 10 K za vdove padlih primorskih vojakov ob Soči in 10 K za tržaške dole CMD. Denar hrani uprava. — Za moško podružnico CMD v Trstu daruj® g. Anton Kažem, posestnik iz Plavij v Istri (p ^ v 8p. Škofija h) 10 K. Denar Tirani uprava. — Šentjakobski podminici CMD je izročila g ca Jelka Rapotčeva 5 K 6« vin., kateri znesek je nabrala v hraiji v^si pri Pliskovici med vojaki. -— Odbor pridni uabirulki in nabiralcem najsrčneje zahvaljuje. — G* spica, Ana Bratina je nabrala ob čaši rajnega vipavea v Žabljah pri Ajdo Š&ni 14 K za prepotreono družbo sv. Cirila in Met da. Denar se je poslal glavnemu vodstvu ▼ Izubijani. Darovi ia primorske begunce, doili o. kr. nanj. predsedoištvu (XXI. izkazi: V poftast tev apom na Teodorja MaDUs.sjja : -Aglaia pl. Manu-si K lt 00, baronica Katarina pL Ralh K lO . baron Kimon Ualli K 10 >, baron in baronica Štefan Ualli K 1(>9 in baron dr. Ambrož P. Raili K 10O —Skupaj K 1400. Doslej izkazanih K 85.2 Skupna svota K -0.(548-26. !Š£3lt1 služkinjo za hi*na dela. I 1. Petronio 2, 2< stil a. 85 1\ ;ffl«n?r?l MICHELE NORSA, Trst, Corso i/lUlUlil!li< št. 37. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenah. 68 Kupuje vole in Krtus! ^riio^ rejene vole in krave po prim- rtiih cenah. Zadnik Toma*, me-nr. Trst. ke obleke DUiVUJU brezraznare po zmernih cenah. Dela se izvršujejo tek m 3 ani. Bar%-*rnica ulica Salice 6 (Piazza Bariie a vecchia) 40 LISTNICA UREDNIŠTA. Na več naslovov: Naš list se mora v sedanjih težkih časih boriti z velikanskimi težavami, ki jih pač lahko pozna^ vsak, kdor se le količkaj zanima za list. Število naročnikov je padlo, število tistih, ki kupujejo list sproti, ravno tako: saj je tisoče naših čitateljev na raznih bojiščih, in koliko jih sploh ni več. In vse, kar se potrebuje za list, se je podražilo, in pa še kako! Zato se moramo naravnost čuditi, da prihajajo k nam društva, zadruge itd., katerih namen je čisto in edino le gmotni dobiček njihovih članov, z zahtevo, da naj objave njihovih občnih zborov, na katerih se bo poročalo tudi o čistem dobičku, priobčujemo — brezplačno, v uredniškem delu lista. No, vsaj v sedanjih časih bi lahko imeli nekoliko več obzirnosti napram listu! Češko - budjeviška restav,. CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici (Jiorgio Galatti. zraven glavne nošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lisri. Odprl mu je vrata in ga spremil potem do komisarjeve pisarne, kjer ga je zopet z globokim poklonom povabil, naj vstopi. Karel se je spomnil, kako prijazno ga je prvikrat sprejel tajnik gledališča, gospod Verteuil, in ko ga je sedaj zagledal v sobi poleg drugega, visokega, resno predse gledajočega gospoda, mu je zaigral smešek na ustnicah, in nehote je stegnil roko, da mu jo poda v pozdrav. In gospod Verteuil mu je že tudi stopil naproti ter mu kar najljubezniveje stisnil roko. — Gospod Saint Andre, zelo me veseli, da vas morem pozdraviti, — je dejal — zelo me veseli. Dovolite: gospod de Saint Sylvain, cesarski komisar, gospod de Saint Andrć naš. najnovejši dramatski talent (Dalie.) Gospodarsko Id konsumno društvo v Rocolu registrovana zadruga z omejeno zave/. vabi na ki se bode vršil 27. svečana 1916 ob 4 popoldne v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nad^orništva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Umetni zobje t !n brez feUnifl, zlate Krone m obroirtl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk TRST, oL Caserma SL13, li. n. Ordinira od 0 zjutraj do 6 zvečer. t ♦ ♦ ♦ * p > > Mno-fotoMčnl atellš Trst. unco del RlvoitU (pritličje) Trst Izvršuje vsako lotografiftno delo kakor tuđi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče za VBakovrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJa n VSAKE FOTOa&AFIJE m Kadi udobnosti naročji kov sprejema naročbe in jih kuhinjah in aletenfmh pot. eb- AidlPg^ &iin od 1*» i* pk'+min, Škafov vre it, iebrov in kad. todftskov, lopafe, redet, sit in lni.hiniB—m kofev, jerbas^r in met?l ter mnog^c drugih ▼ tO btroko ^hIhkiAhaJa spadajotih predmetov. Svojo treovjoo • kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od ponBMaaa, zemlje emaila, kositarja ali oinka, nadalje paoamantoije, fcletke itd. Za gostilničarje t»ipe, krogce, se«&ije in