Ob sedmi obletnici smrti narodnega heroja GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Nekdaj — kje daleč za nami je že tisti čas — so pisali dolge članke in nekrologe ob podobnih obletnicah smrti Sisluž. nih mož. To je bilo prav in dobro. Tistih ljudi, ki so narodu in ljudstvu pomagali, da mu ni bilo še botj trdo in še hujše pri srcu, so se pač morali spominjati z lepimi besedami in tako kot so takrat znali in vedeli. Tako po domače bi rad tudi jaz povedal nekaj ob tej veliki obletnici. Polno je besed, ki silijo skozi pero na papir. Ne vem, katera izmed vseh — borbenih in svetlih utrinkov — 29. II. 1920 zavekal novi človek Janko, ki je imel pozneje nastopiti tako — uporno pot proti vsem krivicam, da je z njo razgibal zasužnjene ljudi po vsej Primorski. Iz njegovih otroških let vemo po pripovedovanju, da je bil zelo živahen in iznajdljiv aeiek. Zelo rad se je igral z drugimi otroki vojake, kjer je v igri. vedno prevzel mesto poveljnika. Ko so mu hoteli vsiliti fašistični balilski kroj, ga je vrgel v stranišče. Ce mu je kdo rekel besedo vs'ciavo» se je takoj stepel z njim. Na fašističnega učitelja je celo uprizoril atentat s staro avstrij. sko puško. Vse to je označevalo mladega in doraščajočega Janka kot izredno svobodnega človeka, Jarma suženjstva svojega ljudstva se je tako dobro zavedal, da je koval načrte, kako bi temu odpomogel. Bajc je šel ne. kdaj celo na taborjenje na Nanos, ostal tam nekaj dni, si krepil duha in koval načrte za bodočnost. Kot deček je vedno premišljeval, kako bo napravil boljše orodje, boljšo koso, bolj. ši plug. Vedno je zamislil; kaj novega. Prav tak je bil pozneje v partizanih. Gledal je, da je bila njegova četa vedno najboljša, taborišče vedno vzorno in snoval načrte, kako bo ugrabil fašistom novega orožja in. jim katero prav pošteno zagodel. Vojko in ljudstvo Vojko je stopil v partizansko edinico, ki je štela 7 borce v. To je bilo — sedem upornih titanov — ki so dali snovi za najrazličnejše govorice med ljudstvom Vipavske doline, Pivke in po vsem ldrijsko-Cerkljan-skem vse do Tolmina in še pa Baški grapi do vznožja Krna. Peči, Porezna in Blegoša. Kot lepa junaško — odločno začeta Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST nedelja 26. februarja 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir PO IZGLASOVANJU iredentistične resolucije KOMENTARJI O IZIDU ANGLEŠKIH VOLITEV Vzrok neuspeha /e neizpolnitev ljujejo celo tiste, ki jih poraja italijansko šovinistično sovraštvo. vNeodvisnima» inAgnelet. tu pa je omenjeni demokristjan točno povedal, čemu služi njihov aakcijski odbor za o-brambo STO-jar>: angloameri-ške čete morajo ostati v coni A. V tem leži torei bistvo gesla o kominformističnem, A-gnelebtovem pa tudi indipen-dentističnem guvernerju, ki se tako sijajno krije z ostudno klevetniško gonjo laži in sovraštva italijanskega iredentizma in kontrarevolucije, kajti tudi indipendentisti so se s tem nujno postavili čvrsto ob omenjeno kontrarevolucionarno platformo. Zato tudi oni niso črhnili besede, ko je iredentistični zastavonoša ugotavljal njihovo pritrjevanje na lažna ugotavljanja izglasovane resolucije o terorju v coni B: Zato ni brez globoke notranje zveze indipendentistična pobuda z njihovim predlogom resolucije o združitvi obeh con, predlogom, ob katerem se je na štirih ’ sejah občinskega sveta do maksimuma razvilo ozrač'e iredentizma, prav tistega, ki bo vzrok, da ne bo «miru nikdar več«. Zato se je zdelo, da je bil predstavnik Slovansko-italijan-ske ljudske fronte na predsi-nočnji seji občinskega sveta eden proti devetinpetdesetim. Toda resnica je na strani enega, medtem ko Uh devet in petdeset zagovarja laž. Zato je glasnik resnice tudi glasnik ljudstva, zagovorniki laži pa so glasniki protiljudskih interesov. Resnica pa je — prej ali slej — vedno zmagala! LONDOtf, 25. — Položaj an- Novo izvoljeni poslanci se gleških strank je bil zvečer bodo sestali v parlamentu 1. takšen. Laburisti imajo v par- marca, ko bodo položili prise-lamentu 315 sedežev, v prejš- go. Podobna slovesnost bo iste-njem parlamentu 390, konserva- ga dne v lordski zbornici, tivci 294, prej 218, liberalci 9, 6. marca bo kralj slavnostno prej 10, komunisti niso dobili odprl novi parlament, nobenega sedeža, v prejšnjem Angleška vlada se je ob 11. parlamentu pa so imeli 2. Dru- uri po krajevnem času sestala ge stranke imajo 3 sedeže, prej pod predsedstvom Attleeja in pa so jih imele 20. preučila položaj, ki je nastal v Na teh volitvah so dobili la- zvezi z volitvami. Vsi ministri buristi 13.209.400 glasov, 1945 so nato podali ostavko ministr-pa so dobili 11.967.985, konser- skemu predsedniku. Sestava vativci so dobili 12.364.891 na nove Attleejeve vlade bo v zadnjih volitvah pa 9.847.122, kratkem objavljena. Vlada je liberalci so letos dobili 2.612.276 odbila mnenje o kaki koalicij-glasov, leta 1945 pa 2-227.400. ski vladi. Atllee se je omejil komunisti so dobili 91.746 gla- na izjavo: «Bomo nadaljevali«, sov, prej pa 102.780. Vse ostale Nova vlada pod predsedstvom stranke pa so dobile 229.335 Attleeja bo torej spet laburi-glasov, medtem ko so jih na stična. prejšnjih volitvah dobile Attlee bo verjetno sestavil 958.264. novo vlado do srede zjutraj, ko Po teh podatkih je razvidno, se bo predstavil laburistični da se je volitev udeležilo 84 parlamentarni skupini, odstotkov volivnih upravičen- Po sestanku vlade je bilo iz-cev, na zadnjih volitvah leta dano uradno poročilo, ki pravi: 1945 je znašala volivna udelež- «Vlada se je sestala danes zju-ba 75 odstotkov, 76 odstotkov traj in razpravljala o položaju, pa leta 1935. Med ostale 3 se- ki je nastal po volitvah«. Potem deže, o katerih še ni rezultatov ko se je predsednik vlade po-moramo šteti onega iz Moss svetoval s svojimi kolegi, je Side (Manchester), kjer bodo sklenil, da je sedaj, ko bodo v volitve prihodnji mesec. Rezul- parlamentu imeli laburisti ve-tati teh sedežev bodo znani v čino, dolžnost sedanje vlade ta, ponedeljek, rezultat onega iz da ostane še naprej na oblasti, Manchestera pa 1- marca. I ker to zahtevajo koristi države. bo šla bolj v srca naših ljudi, ki danes po vsej Primorski gradijo tako veliko prihodnost. Ni lahko razporediti besede, ki silijo kot stotisočglava revolueio. nama množica skozi ozka vrata. To je težak opravek. Pa mi bo pri vsem pomogel — Vojko... Preprosto, jasno, razumljivo, prepričujoče ~ borbeno in revolucionarno je govoril ljudem kot partizan-aktivist in mobili. zator ljudstva za upor proti črnemu okupatorju. Tako bom tu. di jaz. Od ljudstva se ne smeš oddaljiti, če hočeš, da te bo razumelo. Pod Nanosom je zažarela zvezda V St. Vidu pod Nanosom je (Nadalje\anje na 6. strani) KOMENTAR „BORBE“ O KITAJSKO-SOVJETSKI POGODBI Velika važnost pogodbe o zavezništvu med največjima državama na svetu !keg av°rani tržaškega občin-!° se 0Zračje, v katerem ■ kominformisti tako k ln prijetno počutili in o5?r^anie katerega so ž- Pm doprinesli levji de-^ ni,j Se niso razliko-^hjSt.klerofašistov, faš’-st!č-50 n?ln°v — ce*° prednjačili Prejjj, °d časa do časa in zato zašla ženo pohvalo. 30.dejal dc-wTnAat,'ms'e de&1 pri’ T>«? z. C0Ie-' Čeprav se izra- TAIPEH, 25. — Predstavnik ministrstva za obrambo kitajske nacionalistične vlade, je danes sporočil, da se je 121. divizija narodno-osvobodilne vojske s pomočjo partizanov 23. februarja izkrcala na otoku Na-mao, nacionalistični utrjeni postojanki 40 km zahodno od Suateua. Izkrcalo se je čez 10 tisoč vojakov s pomočjo 200 prevoznih sredstev. Tem četam je takoj uspelo ustvariti mostišče na ševerno-zahodni obali otoka NamaO, Predstavnik ministrstva je izjavil, da se boji nadaljujejo. Nepotrjene vesti pa pravijo, da so izkrcane čete že zasedle ves otok. Beograd - Sarajevo - Zagreb BEOGRAD, 25. — S 1. marcem se bo začel promet na novi letalski progi Beograd-Sara-jevo-Zagreb. Letala bodo vozila vsak dan. Iz Beograda bodo odletela ob 10, v Zagreb pa bodlo priletela ob 12.45, «0. — v Bolgariji je število sovjetskih lh strokovnjakov, ečaje z0 bolgarske ' Naloga teh stro-e* da bolgarske že-cznanijo s sovjet->rVe*'lcih železni- Zora Perello-Milena por. Godina (Ob petletnici njene smrti) H SEJA SINDIKALNEGA AKCIJSKEGA ODBORA PRAVILNO DELO ODDORA med stavhD irnlnslrijsliesa ilulnvslva SAO je pogumno in odkrito prikazoval prevaro, v katero je vodstvo ES in DZ speljalo tržaške delavce Včeraj zvečer je imel sindikal- ; škega in oportunističnega delo- Tov. Zora se je rodila 14. •maja 1922 v Trstu ter z do ra-ščanjem v dekle kmalu spoznala vzroke bede, v kateri je Uvel slovenski narod in zasovražila fašistične tlačitelje, ki so povzročali našemu na: > du toliko gorjfl. Ze kot 15 letno jo leta 1937 srečamo v krogu slovenske dijaške mladine, pozneje pa kot roditeljico delavske mladine pri Sv. Jakobu. Dijaška organizacija je dobila svoj politični značaj leta '1938, ko je nje vodstvo prevzel Pino Tomažič. Pričeli so z načrtnim organiziranjem mladine za predvideno borbo proti fašizmu. Tov. Zora je s tov. Vojko Smuc spodbujala ostalo dijaštvo k učenju in organiziranju knjižnice in čitalnice. Tako so ustanovili «Slovensko dijaško fronto«, z nalogo, da politično in strokovno usposobi dijaško mladino ter jo z ostalo delovno mladino poveže v močan antifašistični blok. Policija je že takrat začutila mlado gibanje in ga zasledovala. Toda čim večji je bil teror, tem vztrajneje so nadaljevali, z delom ter z raznimi kulturnimi prireditvami in izleti mnogo pomagali k zbližanju mestne mladine s podeželsko. Leta 1938 se je tov. Zora povezala s celico Gioventii comu-nista italiana — sezione slove-mi, postala SKOJ-evka. Zaradi njenih uspehov in neutrašeno-sti ji je bila poverjena naloga organizirati mlade Sentjakob-čane kar ji je tako uspelo, da je bil prav Sv. Jakob središče in žarišče narodnoosvobodilnega gibanja. Do leta 1939, dokler še niso Pričeli s prvimi aretacijami, je organizirala izlete v tržaško okolico in vneto pomagala izobraževati delavsko mladino, razkrivala bogastvo slovenske knjige in tako mladino navezovala na materni jez'.:. Ko so fašisti aretirali Pina Tomažiča, je bila med najvztrajnejšimi, ki so nadaljevali s prekinjenimi akcijami prav tov. Zora, kar je vzbudilo pozornost pri policiji, ki jo je tudi aretirala. Obsojena je bila na internacijo, iz katere pt se je kmalu vrnila. V mesecu novembru, ko je bil proces proti Pinu Tomažiču in tovarišem, se je tov. Zora udeležila prve akcije. Da pokaže kvesturi, da se slovenski narod ne da spraviti na kolena s strahovanjem, je isti dan odnesla letak na kvesturo in ga pritrdila na oglasno desko, o čemer je kmalu govorilo vse mestc. Ko so jo ponovno aretirali, je bila na zasliševanju tako odločna, da so ji kvesturi-ni nadeli ime: «La bella tigre«. Po dolgih mesecih zasliševanja so jo skupno z ostalimi tovariši1 odpeljali v Rim, kjer se je vršil prvi proces proti partizanom Julijske krajine. Tov. Zora je bila tedaj obsojena na 14 let ječe iv. odpeljali so jo v Perugio. Tam je mzljivo sledila razvoju osvobodilnega .gibanja ter si ustvarila po svoiih zaupnikih zveze s svojo domovino, prav tako pa tudi z interniranci in zaporniki po raznih krajih Italije ter jih s pismi vzpodbujala k vztrajnosti in borbi. Po kapitulaciji Italije so jo znanci že srečali na tržaških ulicah in se čudili njeni predrznosti. Sele na opozorilo, da jo kvestura zopet išče, so ji kenčno dopovedali, de se je napotila v Brkine, kjer ie kat članica OO SKOJ-a in 7.SM za Brkine neutrudno premagovala terenske težave ter poživljala vasi z vlivanjem vere v zmago. Komunistična oart-ja jo ič na praznik žena, dne 8. marca 1944 sprejel: v partijo. Avgusta je bila tov. Zora-Milena poklicana v Trst in b -la vključena v OK SKOJ in OOZSM, kjer je prevzela odgovornost za delo med študentom sko mladino ter predvsem za povezavo z italijanskimi mladinci. Kmalu je imela okoli zebe tudi skupino italijanskih študentov in delavcev, ki sp se nato združili v eno organizacijo. Ko je 24. oktobra 1944 stopala tov. Zora po Ul. Udine. da se udeleži mladinskega sestanka, jo je k ves'urin na cesti spoznal. jo aretiral in odvedel v tržaške zapore V kratkem čas:: so bili aretirani vsi aktivisti, člani OO SKOJ-a in tov Zora je spoznala, da so bili izdani. Po strahovitem mučenju so jo z druaimi 2. decembra 1944 odpeljali v nemško koncentracijo. Kljub železni volji da prenese vsa grozodejstva, je tov. Zora-Milena februarja 1945 obolela na tifusa in 21. februarja istega leta zaradi izčrpanosti in živalskega ravnanja ndci-tašistor podlegla v taborišču Rautensbrueeku. ni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov sejo, na kateri je tov. Bortolo P.etronio v imenu tajništva podal poročilo o delu od zadnje sindikalne konference pa vse do sedaj. Poudaril je, da so v tem času nastopili važni dogodki, ki so temeljito osvetlili položaj na sindkalnem področju: to sta bila predvsem tako imenovani kongres ES ter stavka industrijskih delavcev. Tajništvo sindikalnega akcijskega odbora je moralo v tem času ob teh dogodkih večkrat spre-govoriti. Spregovoriti je moralo ob kongresu, ki je bil pripravljen s scenskim aparatom za veliko opero, a je bil le bedna opereta, povedati pa je bilo treba delavstvu tudi resnično besedo o stavki, ki je zajela 20 dc 30 tisoč delavcev. Marsikdaj to ni bilo simpatično, treba je bilo poguma in pravilne presoje. Sindikalni akcijski odbor je svojo odgovorno dolžnost opravil tako z odprtim pismom inozemskim predstavnikom na lažnem kongresu Enotnih sindikatov, kakor s tem, da je tik predi pričetkom stavke delavce opozoril, kako naj bo usmerjena njihova borba. Po 4 dneh je v posebni izjavi že lahko dodobra razkrinkal prevaro, s katero je stavkovno vodstvo potegnilo delavce, po 12 dneh pa je zopet izdal posebno poročilo. O koncu stavke je tov. Petronio po koprskem radiu še enkrat razgalil vso izdajalsko špekulacijo s stavko. Odbor pa je tudi ves čas stavke c poročili po radiu in deloma po tisku obveščal in v pravilni luči prikazoval dogodke. vanja ilegalnega vodstva četia lje bolj razcepil in razkroji njegovo ideološko premoženje pa se je razblinilo, zaradi česar ?o se delavci v veliki večini od. daljili od organizacije; b. tako imamo sedaj na Tržaškem »-zemlju v coni B okrožno organizacijo Enotnih sindikatov, organizacijsko odtrgano od' .tržaških delavcev, medtem ko ima. mo v coni A sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov, ki tolmači temeljne im posebne interese tržaških delavcev, y kolikor je ta akcijski odbor dosledno nadaljevanje Enotnih sindikatov, ki so jih kominforrnisti likvidirali; c. ta položaj narekuje, da se nuj. no ustanovi začasen koordinacijski ergan, ki naj v obeh conah, zlasti v coni' A, pripravi vrsto zborovanj po podjetjih, sektorjih in vaseh, da postavi IZJAVA Na plenarnem zasedanju sin. d tkalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih siindikatoy v soboto 25. februarja 1950 je od. bor izdal naslednjo izjavo; 1. Kongres Enotnih sindikatov v začetku tega meseca je bil pripravljen in se je vr*il z značilnostmi sektaške frakcije, ki jih je sindikalni akcijski odbor v svojem razglasu delavcem že obsodil. 2. Kongres je predstavljal le epilog delovanja vodstva Enot. nih sindikatov za likvidacijo razredne vsebine Zveze enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja ter pokazal organizacijsko razbitost Enotnih sindikatov v Trstu. Kongres je začrtal konec sindikalne organizacije delavcev cone A Tržaškega ozemlja 3. Odprto pismo sindikalnega akcijskega odbora predstavnikom Svetovne sindikalne zveze ob priložnosti tega lažnega kongresa ie bilo, kot so poka zali dogodki po njegovi objavi. točna analiza sindikalnega položaja v Trstu ter funkcij laž nega sindikalnega kongresa. 4. Mezdno gibanje in stavka industrijskih delavcev, ki se je te dni končala, je pokazala končen prehod ljudi in politične struje, ki ji pripadajo, na opor. tunistične in revizionistične po. zicije. 5. P0 dogodkih od prve sindikalne konference do današnjega dne lahko sindikalni akcijski odbor ugotovi, da se sindikalni položaj Tržaškega ozem. lja v tem trenutku kaže takole; a. Zveza enotnih sindikatov STO-ja ne obstaja več; ne obstaja vej ne Kut organizacija vsega teritorija niti ket organizacija, omejena na cono A Tržaškega ozemlja, ne obstaja ne samo dejansko, temveč tudi ne po pravu, kajti sedanje voa-stvo je bilo imenovano ne na kongresu delegatov, kj bi predstavljali delavce Tržaškega o-zemlja, temveč na zborovanju aktivistov politične frakcije, ki ji je na čelu Vidali. Zveza enot. nih sindikatov je zaradi tistih, ki so hoteli kominformističnj razdor uvesti na sindikalno področje. že leto in pol razcepljena na dva dela Eden izmed teh. in sicer del v conj B je ostal enoten in strnjen okoli svojega okrožnega vodstva in na Podlagi sindikalne politične linije, ki jo določa statut; drugi del. v coni A se je pa zaradi sekta* pred delavce konkretno vprašanje obnove Zveze enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja, kar naj se izvrši s conskimi konferencami in s teritorialnim kongresom; d. ta koordinacijski organ naj bi bil po mnenju sindikalnega, akcijskega odbora prav sindikalni akcijski odb >r sam razširjen y teritorialnem merilu. 6. Sindikalni akcijski odboi-predlaga okrožnemu zborovanju Enotnih sindikatov cone B, da prediskutira ta predlog i», da imenuje, če gd sprejme, svoje predstavnike V sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov Tržaškega o-zemlja. 7. Tako sestavljeni sindikalni akcijski odbor bi moral takoj preučiti najbolj prikladne organizacijske oblike za navezavo organizacijskih odnosov med vsemi delavci vsega ozemlja. Priprave ASISEZ na drugi kongres Po vsem Tržaškem ozemlju se demokratične žene pripravljajo na svoj kongres, ki bo pokazal plodno delo SLovanako-itulijan. ske antifašistične ženake organizacije ne le prebivalcem Tržaškega ozemlja, temveč tudi tistim izven meja STO-ja. ki spremljajo gibanje tržaškega demokratičnega ljudstva z naklonjenostjo, prav tako ket o-nim, ki obsojajo nažo žensko demokratično organizacijo in ji očitajo izdajstvo pravega demo. kratičnega gihanja. Predkongresnih plenumov po mestu in vaseh je bilo v dobrem mesecu 44. Referentke so govorile o pomenu kongresa ter podale politična poročila, nakar so se prav po vseh plenumih razvile obširne in živahne diskusije naših žena. Pereče vprašanje Tržaškega ozemlja so v glavnem pravilno razumele ter Poslanik ZDA v Sofiji na poti skozi Trst Danes zjutraj med 3 in 4 uro jie potoval skozi Trst poslanik vlade ZDA v Sofiji, katerega je washingtonska vlada odpoklicala s prekinitvijo diplomatskih odnosov med ZDA in Bolgarijo. ohsodile delovanje Kominfor-ma. ki nastopa skupno z reakcijo za združitev obeh con ter za guvernerja, da bi potem lah. ko celotno Tržaško ozemlje priključili k Italiji. Prav tako odklanjajo žene tako imenovani Akcijski odbor za obrambo Tr. žaškega ozemlja, ki ni nič dru. gega kot orodje angloamerišk'h imperialistov, in ki je o.ejan-sko na isti liniji kot italijanska reakcija in kominforrnisti. V predkongresnem tekmova-nju, ki bo zaključeno s kongre. sem, so žene na terenu pokazale svojo požrtvovalnost in organizacijsko sposobnost. Vse terenske organizacije so povečale število svojih članic. Tako je III. rajon pridobil 30 novih čla. nic, sektor Lonjer 13. Sv. Ivan 10 itd. Tudi odbore so v tem času okrepile z novimi aktivnimi članicami. Za 8. marec pa pripravljajo v več krajih proslave, pri katerih bedo y glavnem nastopale žene. Posebno lonjerske žene so pri prosvetnem delu zelo aktivne. Ustanovile ženski pevski zbor. V času stavke so žene po terenih pobirale prispevke za stavkajoče in pomagale pri raz. deljevanju hrane. IZ SODNE DVORANE Obsojeni obrekovalec Dne 23. t. m. se je vršila pred tržaško preturo kazenska razprava proti Danilu Kuret-u iz Ricmanj, hišna št. 12. Obtoženi je namreč svoječasno očital Josipu Čibeju (Božu), d. je bil nemški vojak, fašist ter še druge nelepe lastnosti, kar seveda ne more biti res, ker je bil vojni ujetnik. Sodišče je Kureta spoznalo za krivega in ga obsodilo na globo 4.000 lir, na plačilo stroškov zastopanja v znesku 10.000 lir ter sodnih stroškov in odškodnine. Ta kazen naj bo v pouk in opomin vsem obrekovalcem. Slikarska razstava Jožeta Cesarja v galeriji ..Scorpione" Sinoči ob 18 je bila v galeriji uSccrphone« ctvorjena razstava slikarja Jožefa Cesarja ob prisotnosti zelo številne naše kulturne publike. Cesar razstavlja 18 oljnatih slik, krajin in portretov, ki vzbujajo izredno veliko zanimanje. Po mnenju mnogih je to njegova naj- Z II. REDNE SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE Korist ustanovitve KZ je vsak dan bolj opazna KOLEDAR Qhdaiuče - 'fcino- - 'Jladio- Nedelja 26. februarja Matilda, Sodka Sence vzide .ob 6. 50, zatone ob 17.46. Dolžina dneva 10.56. Luna vzide ob 10.54, zatone ob 3.00. Jutri ponedeljek 27. februarja SPOMINSKI DNEVI 1940 začetek vojaških akcij v Julijski krajini. Ta dan je bilo zažgano in uničeno italijansko vojno skladišče v Klani, severno od Reke. 1943 so bili boji severnoprimorskega odreda na Tolminskem in v Baški grapi. Zavzeta je bila postojanka Zakriž. Prešernova nroslava v Padrioati Pevsko društvo «Slovan» iz Padrič vabi na Prešernovo proslavo, ki bo jutri 27. t. m. ob 20. Gostovanje nrosv. društva „1. Cankar" v Nabrežini Danes 26. t. m. ob 16 bo prosvetno društvo «Ivan Cankar« iz Trsta priredilo v Nabrežini (kinodvorana) PEVSKI KONCERT moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora. Sodelovala bo tudi dramska družina in tam-buraški zbor. Vabljeni vsi! DAROVI m PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO je darovala v počastitev spomina Ivane Barič, p. d. Cajkove družina Silvester Pregare 500 lir. ZA VOJNE SIROTE je darovala Amalija Zink v počastitev spomina pok. Josipa Pisani 500 lir. V isti namen je darovala Palmira Simič 500 lir. Pevski zbor »Slavko Škamperle« iz Sv. Ivana ima pevsko vajo v torek dne 28. februarja. Ker je to vaja pred nastopom prosimo, da se je udeleže vsi pevci in točno! Pevski zbor Prosvetnega društva v Barkovljah bo imel v torek, 28. t. m. ob 20.30 važno pevsko vajo, kjer bodo daha navodila za bližnjo turnejo. Vsakdo naj si uredi posle tako, da bo na vaji prisoten in tudi točen. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 25. februarja 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle je 8 oseb, porok Pa je tudi bilo 8. Poročili so se: nameščenec Luciano Alessio in gospodinja Bruna Faragona, dninar Karlo Pertot in gospodinja Frančiška Slavec, dninar Gioacchino Ro-zio in gospodinja Marija Micol, mizar Josip Lorenzi in bolničarka Josipina Tomšič, rokodelec Jakob Vascotto in gospodinja Marija Zega, agent angleške policije Wood Brian Lin-dley in gospodinja Bianka Mu-nari, narednik ameriške vojske Kucera Elmer L. in šivilja Alojzija Bariko, uradnik Allegretto Ruggero in učiteljica Settimia Guido. Umrli so: 71-letna Josipina Skilan, vd Schillani, 91rletna Karla Maffei, vd. Gentilomo, 69-1 etna Neža Ipavec, por. Valentič, 63-letna Margarita Bor-toli, vd. Alzetita. 75-letni Tomaž Torchetti, 61-letna Jožefa Ferrari, por. Vivanti, 51-letni Marcel Končina, 76-letna Ivana Hrovatin, por. Bari. V petek 24. t. m. se je vršila seja izvršilnega odbora KZ ob prisotnosti odbornikov in nekaterih strokovnjakov. Iz poročila, ki ga je podal predsednik zveze, Kriščak Andrej, je bilo razvidno dosedanje delovanje Kmečke zveze, ki je komaj po' dobrem mesecu od ustanovitve zadovoljivo razvila svoje delovanje in dosegla že nekatere prve uspehe. Predstavila se je tukajšnjim oblastem in uradotn, ki odločajo o usodi in razvoju tukajšnjega kmetijstva. Pričakovati je, da bo pri merodajnih činiteljih naletela na razumevanje. Z nekaterimi uradi so že navezani potrebni stiki za izmenjavo misli in nasvetov ter za reševanje tekočih kmečkih zadev. V poročilu predsednika je bilo tudi rečeno, da je bilo sklicano na sedežu KZ tudi boljša razstava doslej. Zato pri poročamo, da si jo ogledate, i širše posvetovanje strokovnja-Podrobna ocena bo sledila. I kov v kmečko gospodarskih za devah, ki bodo, v okviru mož-iv Trstu. Po obrazložitvi, ki so _________ _________ nosti, prispevali z nasveti, pre- jo podali člani odbora, ki so [ j. h bQ imej0 danes 26. t. davanji itd. Da je bila KZ nuj- kot zastopmki zveze stopit v društva (Franklc no potrebna našim kmetom je stik z merodajnimi činitelp, ki "a sedežu društva (tranklc " ' ‘ vodijo priprave za ustanovitev razvidno iz tega, da prihajajo vedno bolj številno v uradne prostore KZ po nasvete za reševanje raznih zemljiških in drugih zadev. Stalno se tudi veča število članov. Kakor je predvideno v pravilih Kmečke zveze, da bi se Kmečka zveza čim tesneje povezala s svojimi člani na terenu ter prihranila včlanjenim kmetovalcem razna pota je odbor imenoval 36 članov za krajevne zaupnike KZ, katerih imena objavljamo. Tako se bodo člani lahko zatekali do svojih zaupnikov po razne nasvete in za reševanje manjših zadev. KZ bo zaupnike sproti obveščala o vseh tekočih zadevah Na seji pa je bila predmet obširne razprave predvidevana ustanovitev centralne mlekarne EKSPLOZIJA STARE GRANATE NA PANTALEONSKEM GRIČU Dva mrtva, eden hudo ranjen Včeraj ob 16 so pripeljali v tržaško glavno bolnišnico hudo ranjene tri mladeniče, od katerih je eden umrl že med prevozom, drugi pa 35 minut po prevozu. Tretji ponesrečenec 17-letni mehanik Kervin Robert iz Ul. Gardini 75, ki je pri nesreči oslepel na desno oko, in u poškodoval levo ter desno nogo, je v bolnišnici povedal, da so vsi trije odšli popoldne na Pantaleonski grič nabirat staro železo, da hi kaj zaslužili. Med pobiranjem pa so našli neko staro granato ali podobno strelno orožje, po kateri je pričel Scande tolči in tako povzročil eksplozijo. Med prevozom v bolnišnico je umrl 18-letni Mesner Vitto-rio iz Ul. Gardini 75. Granata mu je skoraj odtrgala in sploščila obe roki in povzročila več hujših ran po obeh nogah in po glavi. Kakšnih 35 minut po prevozu v bolnico pa je umrl Scande Almo iz Ul. Gardini 52. Na pol odtrgano in sploščeno je im^l levo roko, globoko rano na obrazu in več ran po nogah. Trupli obeh nesrečnih mladeničev s.) prepeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta, kjer bosta ostali na razpolago sodnim obla- Kamion jo je povozil Včeraj ob 12.05 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 351etno Malagnini Nunzio iz Ul. Campanelle 371. Nesrečno ženo je povozil nek kamion na Reški cesti. Zaradi njenega resnega stanja zdravniki niso hoteli povedati svojega mnenja. Pontsrečenka jf pri nesreči dobila možganski pretres, globoko rano na čelu in si je verjetno zlomila tudi zapestje. Ko so jo pripeljali v bolnišnico, se ni ničesar spominjala. stem. Kervin Robert pa se bo moral, zaradi ran zdraviti 20 do 40 dni. Žepar na delu Na glavni policijski postaji v Trstu je Toros Giuseppe iz Ul. del Mirti 8 prijavil, da ga je neznani žepar 23. t. ir., v kavarni Firenze olajšal za denarnico, v kateri je imel 1500 lir in osebne dokumente. Sklepi seje conskega upravnega odbora Conski administrativni odbor je na svoji seji v sredo prerešetal nekaj administrativnih vprašanj in potrdil naslednje sklepe: Preimenovanje miljskega občin, skega plovnega podjetja v Občinsko plovno in avtobusno podjetje, ker se bo to odslej ukvarjalo tudi z avtobusnim prometom; provizorična zaposlitev tehničnega osebja pri upravi, ki bo pričela graditi skupni vodovod za občine Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor; prispevek 50.000 lir tržaške pokrajine ustanovi, ki se peča z zavarovalnimi proučevanji. da se ji na ta način pripomore še temeljiteje razviti delovanje v tem pravcu; ustanovitev pevskega tečaja pri rr.edicinsko-pedagoškem institutu pokrajinske psihiatrične bolnice ,kar bo povoljno vplivalo na zdravljenje oskrbovancev te bolnice; nekaj sprememb, zadevajočih začasne uslužbence v pogledu letnih odpustov in primerov delovne nesposobnosti; dokončno ureditev staleža osebja Protltuberkuloznega pokrajinskega konzorcija, hi bo odslej u-živalo ekonomske ugodnosti kakor ostali pokrajinski uslužbenci in nameščenci. omenjene centralne mlekarne so odborniki izrazili mnenje, da je treba to vprašanje temeljito preučiti, kajti proizvodnja in oddaja mleka na tem področju je eno izmed življenjskih vprašanj in vir dohodkov našega kraškega in okoliškega kmeta. Krajevni zaupniki Kmečke zveze Hrovatin Avguštin. Plavje Badiha 241; Hrovatin Peter, Škofije 188; Loredan Ivan, Oreh 49; Olenik Rudolf, Mačkovlje 52; Petaros Anton, Boršt 71; Zobec Josip. Boljunec 3; Slavec Ivan, Dolina 121; Kom.ar Ivan, Ricmanje 128; Ravbar Rihard, Opčine, Narodna 160; Kalc Karel, Gropada 21; Grgič Jože, Gropada 72; Križmančič Ivan, Bazovica 127; Križmančič Miro (namestnik), Bazovica; Fi-del Ivan, Gročana 38; Škabar Jože, Veliki Repen 54; Škamperle Josip, Col 24; Stoka Jožef, Kontovel 110; Grilanc Alojz, Prosek 173; Cok Gašpar, Lonjer 287; Lavrenčič Josip, Katinara - Lonjer 26; Košuta Anton, Sv. Križ 38; Petelin Josip, Cerovlje 6; Legiša Leopold, Devin 37; Urdih Zdravko, Mav-hinje 20; Pernarčič Karel. Medjavas 7; Caharija Stanko, Nabrežina 22; Milič Josip, Sa-lež 37; Legija Franc. Sempolaj 24; Pernarčič Jožef, Vižovlje 3; Mikac Milan, Vrdela Sv. Ivan 1675; Kriščak Andrej, Costalun-ga 262; Slamič Alojz, Rocot 382; Godina Silvester, Skedenj 141; Gregorič Anton, Barkovlje Bo-vedo 43; Piščanc Just, Rojan Moreri 117; Sukljan Anton, Strada del Friuli 261. Danes dve knjižni razstavi: v Barkovljah... Prosvetno društvo v Barkov-m. (Franklovo) razstavo knjig. Poleg starejših knjižnih izdaj bodo razstavljene tudi vse najnovejše knjige. Razstava bo odprta od 10. do 17. ure. Vabimo vse ljubitelje knjig, da si razstavo ogledajo in knjige kupijo. Odbor ...na Proseku Prosvetno društvo «Ivan Vojko* Prosek - Kontovel priredi danes 26. t. m. knjižno razstavo v Prosvetnem domu na Proseku. Razstava bo odprta od 9. do 20. ure. Vabimo ljubitelje slovenske knjige, da si razstavo ogledajo in si z nakupom knjig povečajo svoje knjižnice. Tilm JJlaiimofd iMnijeftmga" ali uma varianta na okaSlim motiv Opozarjamo naše naročnike na STO-ju in v Italiji, ki še niso poravnali naročnine, da to čim prej store. Najlaže pličajo na naš poštni tek. račim, ki »e glasi na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Trst, it. 11/5374 ali pa naravnost na upravo »Primorskega dnevnika*, Trst, Ul. sv. Frančiška 20/1. Mesečne- naročnina znaša Četrtletna » » Polletna » * Celoletna » * 260.— 750 — 1400 — 2600.— UPRAVA Skrivnostno tragični dogodek, k) se je odigral konec -januarja 1889. u romantičnem gradiču Mayerling,jevsekakor predstavljal značilen poudarek v težki gospodarski in politični krizi, t: katero je takrat zašla avstro-ogrska monarhija z «očetovskim in najbolj katoliškim* cesarjem Francem Jožefom na čelu. Čeprav ta škandal, kljub skrivnosti v katero je zapreden, ni zaslužil, da bi se z njim bavi-la literatura in umetnost, nas vendar s to «tragedijo» že desetletja preganjajo različni fr-govci s šund-literaturo, ki so vso skrivnost še bolj zapletli in jo obdali s sentimentalno tenčico. Servirajo jo zdaj kot «osebo» drugič kot «politično» skrivnost, potem kot usamo-mor» in spet drugi kot unaro-čens umor. Tako imamo v vseh jezikih brošure za tri groše in zajetne romane o nesrečnem prestolonasledniku Rudolfu in njegovi zadnji ljubezni. Tudi njegov lik je oblikovan v vseh niansah. Od lahkoživega veseljaka, pa do skrivnostnega zarotnika, ki se je pripravljal da zrevolucionira staro monarhijo in Evropo — kakor ga je prikazal zadnji film, ki ga vrtijo kar v dveh tržaških kino-dvoranah. To je, mimogrede povedano, že tretja varianta tega filma, poleg par gledaliških komadov, ki vedno znova pritegujejo sentimentalne mamice in mehko-srčne zastopnice nežnega spola. Čeprav nam zgodovinski viri osvetljuje osebnost Rudolfa kot človeka, ki je živel v stalnem sporu z okorelo cesarsko hišo iti se ekcentrično izživljal v dvomljivih ženskih krogih, ter bil v stikih z radikalno opozicijo, moramo ta zadnji filmski poizkus, ki ga idealizira kot resnega političnega reformatorja, kljub dobri igri in spretnemu pomivanju, obsoditi kot posladkano ne. resnost. Ben KULTURNA PRIREDITEV? PREPIR IN PRETEP v vidalijevskem krožku „ Škamperle" V sredo 22. t. m. je policijska emergenca privozila pred vidaiijev-ki krožek »Škamperle* pri Sv. Ivanu, kjer se je vnel prepir in pretep med sledečimi osebami, ki jih je policija aretirala jn poslala v zapore Coronea: 18-letnim Ku- som Steliom iz Ul. Pagliaricci 10, njegovim 24-letnim bratom Brunom, 16-letnim Gianpcrca-rc-m Sergiom z Lc-njerske ceste 22, 181etr.im Luinom Vittorijem z Lcnjerske ceste 22, 16-letnim Pitticcom Umbertom z Lonjer-ske ceste 20, 19-letnim Cervaz-zijem Steliom z Lcnjerske ceste 22 in 20-letnim Passuttom Renatom z Lcnjerske ceste 20. Mislimo, da je bila v krožku plesna prireditev. Kus Stelio, ki ima verjietno neko funkcijo v odboru vidalijevskega krožka, je opomnil Pitticca in Lui-na, naj v: dvorani ne kadita. Oba sta mu odgovorila, naj jima da zgled, ko je ie odbornik. Po teh besedah so se razšli. Ni p« minilo drigo časa, ko sta se Kus in Luin zopet pričela prepirati- Ne vemo, če ata se spoprijela, dejstvo je, da se je pričel Luin pritoževati, da jie dobil brce. K njima sta pristopila Passutto in Cer-vazzi, da bi ju pomirila. Ker je Passutta namignil Kusu, naj pusti Luina pri miru, je bil Kus užaljen in ga je zato povabil, naj gre z njim na balkon. Grozil mu je tudi, da ga bo vrgel iz dvorane. Njegove grožnjie pa se Passutto ni prestrašil, temveč je skočil v njega in ga med udarci vrgel na tla. V tem so prihiteli ostali Današnje tekme na stadionu „ Prvi maj“ NOGOMET: ob 13.00: Opčine - Sv. Ivan; ob 15.00: Montebello - Arri-■ goni. ODBOJKA: Sedem tekem s pričetkom prve ob 9.00 in zadnje od 12.00. III RADIO 10 JUGOSL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc) NEDELJA 26. 2. 1950 7 00: Jutranja giasba; 7.15: Poročila v ital. in slov.; 7.45: Jutranja glasba: 8.15: Pester orkestra!, ni spored; 9.00: Kmetijska ura (v slov in it.); 10.00: Folklorna glasba: 10.45: Za Hrvate v Bujščtni; 11.15: Znani solisti: 11.45: Našim ženam (v slov.); 12.00: Glasba po željah (v slov.) 12.45: Poročila v ital in slov.; 13.15: Glasba po željah (v ital.): 14.00: Pionirji iz Plavij; 14.30: Skladbe za mladino. 17.00: Za vsakega r.ekaj; 17.30: Glasba po željah (v slov.); 18.00: Oddaja za podeželje (v slov.) 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00 Glasbena meaigra; 19.15: Poročila v ital. in slov.; 19.45: Sloven. nar. pesmi; 20.00: Iz del Vivaldija in Bacha; 20.45: Politični pregled: 21.00: Slušna igra (v ital.); 22.00 Športni pregled (v ital.); 22.10: Iz starejših oper in oratorijev; 22.45: Ritmična, glasba; 23..00: Zadnja poročila v ital. in slov.; 23.15 Glasba za lahko noč. PONEDELJEK 27. 2. 195« 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in slov.; 7.15: Jutra nja glasba. — 12.00: Edtvard Lalo Španska simfonija; 12.45: Poroči la v ital. in slov.; 13.15: Iz opere in filmov; 13.45: Športni pregled (v slov.); 14.00: Flautist Boris I Čampa; 14.30: Pregled mednarod nega tiska (v ital. nato v slov.) 17.30: Veder popold-anski spored 18.00: Glas mladih (v ital.); 18.15 Iz opernega sveta; 18.45: poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital. in slov.: 19.45: Ljadov: Osem ruskih narodnih oesn.i; 20,00: Feljton t ital.); 20.15: Mozart: Simfonija . D-duru op. 35 - nato lahka glasba; 20.45: Iz Tržaškega ozemlja (v slov.): 21.00: Pester koncertni spored; 22.00: življenje jugosl. narodov (v ital.); 22.20: Orkestralna revija; 23.00: Zadnja poročiia v ital. in slov.; 23.15; Plesna glasba. SI.III/KilllSKII HI /1K U U HI II GLEDALIŠČE /.a Tržaško oaumlj® Danes 26. t. m. ob 1*- »rl gostovanje v PIRANU z igro PAVLA GOLlE ^Sneguljčica" V sredo 1. marca ob 2®- * gostovanje v K O P R U z igro OSTROVSKEGA ..Donosna služba" KINO Rossetti. Ob 16 in 21,: «Burl»t* plesna revija. .j Excelsior. 15.00: »Madem«18^ Du Barry». M Fenice. 14.45: «iVelika zm« John Wayne. ,») Filodrammatico. 13.30: (tb«83 mladič*, Donald Crips. . I «MayeRrS Alabarda. 13.30: skrivnost*, ljubezen Habsburškega. . ,*! Garibaldi. 13.30: «Toto doma*. , nit Ideale. 14.30: «Ljubezen F00 lo» Sonja Henie. . , Impero. 14.00: «Tarzan in c ni studenec*. jjf Italia, 13.30: «Mayerlinška 8 p nost», ljubezen Rudolfa j burškega . jp Viale. 14.00: «Nev.esta na n* nico* J. Cagney, B. Dav* .,f Vittorio Venelo, 14.30: «Z«I» vanje*. R. Hayworth. * t Ad“a. 14.00: «DesperadoS». dolph Scott. Armonia. 14.30: «V EoraS.yif tvoja*, Betty Grable, J-Azzurro. 14.00: «Kri na 111 J>d> Belvedere. 14.00: «Veliki y ,1SK>1 »Ob morju*. 13.45: «Ange ša», avstrijski film. Marconi. 14.00: «Odpaaru»‘:' pti Massimo. 14.30: «Uporniki * stanišča*, Fred Mac MurrPl)} Novo Cine. 14.00: «Nesreč0a gla», Torr.- Neal. . „501) Odeon. 14.30: «Novi Robin Douglas Fairbanks. , KId Radio. 14.00: «Tot6 na dir*1 Italije*. „ Savona. 14.00: «Cilj je Bur>. Venezia. «Pustolovec z b' no», Paul Muni, B. Karl Vittoria. 14.00: «Pokolj v Apache*. i„;t Sv. Vid. 16.00: «NotoriuS»-Bergman gostje in se je tako prvi del prepira ih pretepa končal. Drugi del se je pričel s trenutkom, ko so hctelj Passutto in njegovi prijatelji zapustiti krožek. Pri vratih so naleteli na Kusa Bruna, ki jih je vprašal, kdo je pretepel njegovega brata. Ker so v tem od zadaj pritiskali k izhodu drugi gostje, so Passutto in prijatelji po-tisnili pred seboj Bruna, ki se je ujezil in boksnil Cervazzija. Slednji mu ni ostal dolžan in mu prisolil nazaj tako toplo, da je Bruno odletel po tleh. Ko je to videl Stelio Kus, je potegnil iz žepa ročni no;':, da bi maščeval brata. Na srečo pa mu ga je neki Bercon Sergio še pravočasno izvil iz rok in tako preprečil najhujše. Ne;; je nato izročil mami obeh Kusov, katero so potem prvi počakali, jo prepoznali in se tudi nad njo maščevali. Policija je prvi dan aretirala samo Luina in Gianporcara. Vse ostale je polovila naslednji dan. Končal; bodo pred tukajšnjim sodiščem, medtem pa v zaporu premišljevali, če se je vredno za vsako malenkost prepirati in tepsti. Ljudje v predmestjih naj si kac lomijo nogo... Ko se je v ponedeljek ob 23. uri vračal Zoretič Amdrej po Ulici Bonafata v Barkovljah proti domu, je v temi stopil v meter globoko jamo. ter si nogo toliko okvaril, da če hujših posledic ne bo, ga bo vsaj noga bolela najbrž cel mesec. Naslednjega dne je šla Cok Dora po isti ulici k svoji materi. Zopet je bila tema. luknja je tudi še bila tam in nesreča je hotela, da je tudi Cok Dora šla z desno nogo v jamo, pri čemer si je izpahnila koleno leve noge, ki je ostala zgoraj. Sedaj ima koleno v gipsu; točno se bodo posledice ugotovile šele čez osem dni. Kako je prišlo do teh dveh nesreč? Podjetje, ki je hotelo postaviti nov drog za električno napeljavo, je dalo skopati na ovinku komaj 1,20 m široke ulice meter globoko jamo. širine in dolžine 60 oziroma 80 cm. Izkopana zemlja pa je bila naložena ob hiši št. 38. Jamo so izkopali v ponedeljek 20. t. m. ob 17.30. Od tedaj pa do srede popoldn:- je ostala Ja jama brez znaka, ki bi pešce v temi opozarjal na nevarnost. Ce namreč l; vsemu temu povemo še to. da ta pot ni razsvetljena in da je kljub lepemu imenu prav za prav le grd, ozek in razdrapan klanec, ki je ponekod širok komaj 80 cm z visokimi zidovi ob straneh, tedaj bo nekoliko razumljivo, kako je lahko prišlo do omenjenih dveh nesreč. Čuditi se je samo, da jih ni bilo več, kajti hodijo vsi ljudje z gornje ceste k morju. Koliko je bilo že prošenj in pritožb za razsvetljavo ie ulice, toda doslej vse zaman. Občina ima denar za vzdrževanje cest samo tam, kjer se sprehaja gospoda. Mi smo pa samo za toda plačujemo davke in da si lomimo noge. Beraia v navinarski zbornici Ob priliki priprav za letni občni zbor vabi predsedstvo novinarske zbornice vse člane, naj sporočijo na zbornici vse morebitne spremembe svojega novinarskega dela in z zbornico uredijo vse dolžnosti, to je, plačajo vpisnino 500 lir za praktikante m 1000 lir za publiciste, kakor tudi mesečno članarino po 50 lir. Revizija se bo zaključila 31. marca t 1. Svoje zadeve naj uredijo v zborniški blagajni (g. Milanese) v UJ. S. Pellico II, levo. n*2*1 4- S potrtim srcei_‘1 ,^yof 1 nja;n0 vsem sorod«18' rf prijateljem in znancem. z.[ danes nača ljubljena roa’11 ' proga itd. JOSIPINA CUNJ*' rol. CERKVENIC mirno v Gospodu zaspal?-Pogreb nepozabne poik0^ bo v ponedeljek 2.7. t. Ifl' > 14.30 iz mestne bolni9hlC katinarsko pokopališče. Trst 25. februgrja 1950. . Žalujoča DRGŽ, J MALI OGl^ PRODAM LEP LESTEN^, ster) na sedem žarnic hotel «S!on» Ljubljana. MODERNO ZAKONSKO S»RČ NICO IN ŠIVALNI STR0J J DAM. Ul Gatteri 54 III., 'A/ , 2-5*- PRODAM dvojna v*/žna stekli in železno pregraj® *")! 1.30 m. Trst, Ul. BrandcS>a Urdih. Zamenjam globok otroški vo»c za kolo t: ! RAMOVZ — ZAVLJE \ Ukradli za 1000 Oi čevljev Med včerajšnjim opoldanskim odmorom od 12.30 do 16 so neznani vlomilci rafbili steklena vrata trgovine s čevlji v Ul. Madon-nina 8 in tako prišli v notranjost prodajalne. Ker se jim je verjetno zelo mudilo, so odnesli s seboj samo 12 parov čevljev v vrednosti 80.000 lir. POPRAVA CERKVE IN ŽUPNIŠČA V BORŠTU Urad za obveščanje javnosti pri Vojaški upravi sporoča, da je oddelek vojaške uprave za javna dela sklenil danes s tržaško tvrdko Cherbes elemente pogodbo za popravo po vojni poškodovane cerkve In župnišča v Borštu, in sicer za 967.070 lir. NOČNA SLUŽBA Biasoletto, Ul. Roma 16, tel. j 52-18; Depanghcr, Ul. sv. Justa j l 1, tel. 94-115; Manzoni, Ul. Set- i tefontane 2, tel. 90-965; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44, tel. 95-417; Rovis, Goldonijev trg 8. tel. 80-H; Harabaglia v Bar- j kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. NEDELJSKA SLUŽBA Cammcllo. Viah- XX Settem- | bre 4. tel. 6511, Cedro, Trg Cedro. Trg Oberdan 2. tel. 6120 in 6274, Codermatz, Ul. S. Pie-tro 2, tel. 8038, Zelenj križ. Ul. Settefontane 39, tel. 90-857, De-pangher, Ul. sv. Justa 1, tel. 94-115. Gmciner. Ul. Giulia 14, tel. 95-767, Mizzan, Trg Vebe-zia 2, tel. 4905, Prtxmarer. Trg Unita 4, tel. 5478, Prendini, Ul. T. Vecellio 24. tel. 90-180, Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 8009. Nočna služba \ posodo vred, 30-jjjJ Naslov pri »Jugorč* 1 T V R S E V A Za hitrejše poslovanje v zvezi z javnimi deli Glede na birokratsko poslovanje uradov angloameriške vojne uprave v zvezi z javnimi deli in spričo njenih samolastnih odločitev, ki se malo ali nič ne ozirajo na sklepe občinskega sveta, je ta na seji dne 14. t. m. izglasoval obširno resolucijo, ki ob zaključ. ku apelira na VU, naj 1. prizna nujnost spoštovanja pravic občine in na podlagi tega dovoli občinski upravi opravljanje uradnih poslov, ki spadajo v njeno polnomočje ter naj ne zapostavlja njenega prestiža; 2. prizna okorelost birokratske organizacije, ki povzroča s svojim počasnim poslovanjem škodljive zamude in naj pospeši uradni postopek, potreben za izvedbo in dovršitev del. ,rU«' «ADRIA - EXPRESS» P' 19. MARCA IZLET v Postojno i 18. MARCA, z odhod. ob I IZLET v Ljubl anO in na Bled \ ter povratkom 19. poP°* j Vpisovan je za oba i:}eht'' zaključi 4. marca. UP12 ' daje informacije *^ 0 ■’ Eipress*. Ul. F. ^eV,g-!^ TELEFON štev-*/j Spalnice, ter drugo pobi** domačega Pr° izvoda dobite ^ Ulici Vasari ** A CLNE UGOVn Šivilj* izdeluje, in obrača ženske izredno nizkih ce slov na upravi sv. Frančiška 20 PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 Proračun izdatkov mestnega LO y Kopru znaša 21,662.000 dinarjev Drugi sestanek mestnega ljudskega sveta Smatramo, da je potrebno nekaj besed o važnosti Jenskih mestnih svetov in njihovem delovanju. V Kopru se Je sestal mestnj svet prvič pred rim mesecem, pa so že vid-hi uspehi tega sodelovanja. Nažgem sestanku mestnega :eSa sveta je bilo iz poti izvršenem delu razvid- Ijudsk. ročila h°, da je bilo več dobrih pred-°gov °d strani mestnih sveto-”"?ev že realiziranih. Bilo je Podčrtano, da se jie pri. tem Pojavila kot največja ovira po-hjkanje delovne sile. Eden Ou svetovalcev je pri tem de-A *Vsak Koprčan bi moral rjm potrebo, da o tem vpra-ju razpravlja, stavi predlo. ! ia tudi materialno sodeluje Pri gradnji in obnovi svojega toasta«. Tako je bil sprejet predlog ■etnika Grija za zaščito in po-Pravilo zgodovinskega vodnja-* ha Trgu de Pcnte. Dela so V teku in se bo v sporazu-j"1 z vodstvom vodovoda po-"*vil tudi razpršilnik, ki je „ najlepših privlačnostih te-*» vodnjaka. Na Prvem sestanku je bil Prejet sklep pregledati tista klavska stanovanja, ki so naj-Potrebna popravil. Odsek “h'gradnje pri mestnem LO je i’el več prošenj, ki so bile cdcbrene. Dela za popravilo se bodo pričela v marcu. Dela za kanalizacijo Trga Brollo napredujejo. Prostovoljna udeležba je bila znatna, toda še vedno ne zadostna. Ta trg bo po izvršeni kanalizaciji tudi asfaltiran, v velik okras mu bo vrt, ki je bil napravljen lani in bo letos če lepše urejen. Popravilo ceste Muda . Fruc-tus je v teku in se je s prostovoljnim delom pripravilo precej' kamenja za tlak. Pričela je tudi gradnjia mestne ribarnice. Ta bo zaradi svoje velikosti zahtevala veliko dela, ki bo trajalo vse leto. Preureditev mestnih tr-gcv in parkov bo končana do polovice marca. V načrtu pa je tudi naprava pralnice in likalnice. Tudi ta dela so se že pričela. To so dela, ki jih vedi mestni LO. Poleg teh pa so v okrajnem in okrožnem merilu predvidena druga dela, ki se ie izvajajo in ki so večjega obsega, ket gradnja šole, kanalizacije, gradnja hiš za delavce, dovršitev gradnja . športnega stadiona in drugo. Tovarišica tajnica mestnega LO je ob zaključku poročila podčrtala, da začenja tudi mesto Koper to leto kot prvo leto načrtnega gospodarstva. V-si so Na zidove nove šole v Kopru so že postavili ostrešje *la pri gradnji slovensko-* janske osnovne šole v Ko-JjT1 hitro napredujejo. Prav te Zid 40 Dostavili na dograjene ™Ve ostrešje in sedaj pri-tev T° že Za pokrivanje. V u 12 dni bo šola pod streho, L° ha bodo notranja dela lah-h nadaljevali tudi v slabem »eiienu. lsipjj je n;g pisali, kako ye-»ir\. *a šola- Dolga bo 52 in 20 m. Imela bo 16 šol-dvoran, polovico V pritlič-e 111 Polovico v nadstropju. Ze želj «v0 >a je razvidna velikost no-^s°le, ki raste na mestu, kjer Ne ej stali zloglasni zapori, br, ^klCi to. Ko bo dograjena, (^pbfcr sam veliko pridobil j1 ha zunaj. y ,s žeja, ki se dviga iz dneva čei- Po zaslugi pridnih rok j. ^cev Italijanov, Slovencev . drvatov, bo pričala, kaj si danes demokratično ljud-našega okrožja, smo med te požrtvovalne reditelje novega in boljšega lvljenja. Debili smc pri beto-h>ranju strešnega žleba tov. ‘‘Sojfa Ivana, zidarja in vodi-jNja jurišne brigade zidarjev, N je najboljša od vseh brigad ha tem gradilišču, kateri je ‘klel poleg sebe vajenca, 141et_ hega Stoka Klavdija iz Cežar-;«v. xoy. Zgojfo je Furlan in 'tdčen zidar. Mlademu vajencu ®t°ku posreduje svoje znanje. fa vprašanje, kako gre, nam odgovoril: «Saj bo le za nje-jto Prav, če £e bo dobro naučil j klica». Mladi vajenec Stok je ^Peti mesec v tej šoli in se k*? Praktično vadi za svoj prišli poklic. h« a tein gradilišču imajo dve h^dj zidarjev, dve tesarjev, Iž^.kovačev, eno posebno za 85^ °Vanje ploščic in štiri bri-4rt'darskih pomagačev, de d "lih 11 dni so vse brigado ]j^Segle normo za povprečja * , odst. Zelo jim je olajša, ko R0 Je *Edilit» dal na ion ,ago mešalni stroj za be- ^toi terega so pri podjetju pfj 'konstruirali. Ta stroj na-kot ' sčdaj 1 !;rat več dela, •tiejf0.®8 Prej delavci z ročnim j^hjem ■ daljši delavci na tem gra-11 so tov. Glavina Pavel, vajenec, ki je vedno poln dobre volje do dela. Dalje De-stradi Jakob, delavec, Kleva Ivan, zidar, Umer Vincenc, tesar, Collavin Anton, tesar, D.cmjo Florijan, kovač, Simonič Ivan, pomagač in Zgojfo Ivan, kot vodja jurišne brigade zidarjev. V začetku februarja je sindikalni pododbor ustanovil delovne brigade in uvedel delovne norme tudi pri gradnji te šole. Z e takoj prve dneve so bili vidni delovni uspehi novih brigad. Na podlagi teh uspehov so napovedali tekmovanje po-družnici «Vino» v Skocijanu v naslednjih točkah: 1. katera podružnica bo više presegla delovno normo, 2. kje bo manj neopravičenih izostankov ud dela. 3. kje bo vzornejša delovna disciplina, 4. kje bo prej izšel stenčas in kolikokrat, 5. kje bo več krajših sindikalnih in organizacijskih sestankov, 6. kje bo napravljenih več ur po normah v odstotkih od skupno izvršenih ur, 7. kje bo napravljenih več delovnih ur in 6. kje bo napravljenih več u dom iških ur. Sindikalna podružnica gradi-liiča «V’no» je to tekmovanje sprejela in sklenila, da takoj pričnejo tekmovati vse brigade na tem gradilišču. Poieg toga je sprejela še obvezo, da bo strešni venec kleti dovršen do 31. maja. pri tem poklicali da sodelujejo z nasveti in delom. Vsa dela bedo lahko izvršili Koprčani sami, ker so prav eni sami pri tem najbolj zainteresirani. Na tem sestanku je bila prav-tako podčrtana potreba popravila in gradnja delavskih hiš. Bilo je danih več predlogov, kjer naj bi se te hiše gradile. Tudi je prišla do izraza potreba ustanovitve cdsekov svetovalcev za vajence, rokodelce, ribiče in kmete, katerih je v mestu polno. Tov. Maraspin je cmenil tudi veselo praznovanje pusta, ki je imelo to leto zna-? čaj' res pravega ljudskega ve- ‘ selja in se je izvršilo brez vsakih incidentov. Proračun izdatkov mestnega LO znaša za to leto 21,662.000 din. Od teh za vzgojo in ljudsko kulturo' 2,292.000 din. To je ponoven dokaz, kako skrbi današnja ljudska oblast za dvig kulturne razgledanosti ljudstva. Važno je tudi, da določa proračun 1,363.000 din za zdrav, stvo in socialno pemeč. Prometna nesreča Zvedeli smo o prometni nesreči, ki se je dogodila včeraj na cesti Koper - Šmarje, naslednje: Na cesti Koper - Šmarje se je pripetila včeraj prometna nesreča. Šofer Hrvatin Anton je vozil tovorni avto in zavozil v stran ceste tako, da se je avto prevrnil- Na avtomobilu je bilo 8 delavcev, od katerih sta bila dva takoj mrtva, 6 pa ranjenih, od teh 1 hudo. Komisija oddelka za notranje zadeve je takoj odšla na mesto nesreče, nudila prvo pomoč ranjencem in odredila za njihov takojšen prevoz v bolnico. Vse kaže, da jč nesreče kriv šofer. Zato je bil pridržan, Nova avtobusna proga Portorož-Kcper- Divača Avtobusno podjetje «Adria» v Kopru bo s 1. marcem 19.20 uvedlo novo avtobusno progo, kt bo posredovala osebni promet na črti Portorož-Koper-Di_ vača in nazaj. Avtobus bo imel zvezo z vlaki, ki vozijo iz Trsta proti Ljubljani in obratno, tako da bo zlasti za tiste, ki imajo male opravke v Sloveniji, že nato prikladen, ker se bodo v sili lahko če isti dan vrnili na kraj svojega izhodišča. Odhod iz Portoroža ob 2.00, Odhod iz Kopra ob 2.45, Prihod V Divačo ob 4.45. V Divači dobijo potnik; zvezo za brzovlak, .ki odpelje iz Divače V Ljubljano ob 4.55. Nato se vrne avtobus iz Divače ob 9 in pride v Kcper cb 11. V Kopru se bo vsak potnik, ki bo imel pot v Portorož, lahko poslužil krajevne avtobusne prege ,ki pelje iz Kopra ob 13. uri v Portorož. Poleg tega pa bo po prihodu avtobusa, ki pripelje zvečer iz Ajdovščine, nadaljeval avtobus iz Kopra vožnjo ob 20.45 uri naprej proti Portorožu. Neopravičene zamude škodujejo skupnemu uspehu Gradbeno podjetje «Edilit» v Kopru je zaposleno trenutno pri delih, ki so izredne važnosti za gospodarstvo Istrskega °k- ožja. Tako gradi slovensko-italijansko osnovno šolo v Ko-Pru, katere prvi trakt bo že danes ali jutri pod streho. Dalje je objekt kleti «Vino» v Skocijanu, gradnja hrvatske gimnazije v Bujah, ceste Šmarje - Nova vas in ceste v Strunjanu. O uspehih na vseh teh gradnjah poroča zadnja številka vestnika Edilitove sindikalne podružnice sledeče: «Prav gotovo bi bilo morda težko doseči v mesecu januarju in februarju stoodstotno zadane naloge; toda če pomislimo, da je naš enoletni gospo- darski plan realen, potem moramo priznati, da bi morala vsa naša gradilišča tudi v navedenih mesecih izvršiti predvideno delo. Da se to ni zgodilo, so temu krive razne pomanjkljivosti. Govoriti o več ali manj dobrih uspehih, ne da bi jih imeli pogum objaviti, bi bilo napačno. Zato želimo, da nas vsi spoznajo za takšne, kakršni v resnici smo. Ena glavnih pomanjkljivrsti so pač neopravičene zamude pri delu. To je zlo. ki ga je treba na vsak način odpraviti. Zato bo morala tako naša sindikalna podružnica, kakor tudi vsak njen član delati na to, da uvedejo v delavske vrste čim večjo disciplino in opozarjajo vse tiste, ki na delo ne pridejo, da s svojo neopravičeno odsotnostjo zmanjšajo vrednost truda yseh ostalih tovarišev, ki so bili pri delu vestni. Zaradi tega je naravno, da vsi tisti, ki izostajajo neopravičeno od dela, ne bodo mogli pričakovati, da bodo prejeli od sindikalne podružnice nagrade ali druge gospodarske olajšave«, «Edilitu» gre vse priznanje, da je načel to vprašanje z vso resnostjo. Koper Nogometna tekma med reprezentancama cone B in Kvarnerom V sredo 1. mrca t. 1. ob 15. uri bo na stadionu v Kopru nogometna tekma med nogometnim moštvom «Kvarner» z Reke in nogometno reprezentanco Istrskega okrožja. 17. februarja je bil sklican v mali dvorani obnovljenega gledališča v Kopru redni letni občni zbor Filatelističnega kluba, katerega so se udeležili skoro vsi člani in filatelisti Istrskega okrožja. Predsednik tov. Fili Janko je otvoril občni zbor in po predlogu dnevnega reda očrtal v glavnih potezah razvoj kluba, ki je komaj pred enim našo narodno osvobodilno bor- FILAmiJA MAI ZAIM tudi mladino Uboni zbor Filatelističnega kluba v Kopru letom štel 9 članov, danes pa je število njegovega članstva naraslo na 70. Filatelija v napredni socialističnih državah ni predmet špekulacije, niti ne narodna trgovska operacija. Ona je tesno povezana s kulturnim razvojem naroda. Zaradi tega se delovanje Filatelističnega kluba našega okrožja ne sme omejiti le na starejše člane, stare filateliste. Zajeti mora predvsem mladino, katera se s zbiranjem znamk spozna z zgodovino in zemljepisjem posameznih narodov. Amaterji filatelisti se po- bu. Spoznali se bodo s svetlimi poglavji naše politično - socialne in ekonomske zgodovine. V znamkah najdemo naše zgodovinske osebnosti in naša socialistična stremljenja, kulturni in gospodarski napredek posameznih narodov Jugoslavije. Končno je treba omeniti, da igra filatelija tudi važno vlogo pri umetniški vzgoji človeka, saj polaga moderna filatelija velik pomen ravno estetiki barv, t. j. umetniški vrednosti znamke same. Na občnem zboru so bila vežejo s filatelisti v inozemstvu sPrejeta nova društvena pravi- in s to povezavo pride z njimi do izmenjave misli in idej. Z močno organizacijo filatelije bomo v svetu zbudili zanimanje za našo preteklost — la. Sklenjeno je bilo, da se bodo po večjih krajih, kjer je nad 10 članov, lahko ustanovili društveni filatelistični krožki. Sledile so volitve novega od- bora in nato živahna diskusija. Sestanek je bil zaključen s srečolovom in licitacijo nekaterih serij znamk. S tem je nastalo med člani pravo zdra-vo in tovariško razpoloženje.’ Prepričani smo, da bo letos naš klub še bolj posegel v širino in vzbudil zlasti pri mladini zanimanje za to bolj kulturno nego športno važno organizacijo. IZGUBLJENA OSEBNA LEGITIMACIJA Tov. Orel Viktor iz Tomajai št. 37, okraj Sežana v Jugoslaviji, je zgubil svojo osebno izkaznico št. 35009. Pošten najditelj je naprošen, da odda izkaznico mestni postaji narodne zaščite v Kopru, ali pa na Center tiska. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 SPORED II. KONGRESA ZSM V ITALIJI DANES BO V PROSVETNI DVORANI V PEVMI II. km es Zveze sMi mladine v llaliii Začetek ob 9. uri. DNEVNI RED; 1. Otvoritev kongresa in pozdrav; 2. izvolitev častnega in delovnega predsedstva; 3. izvolitev volivne in verifikacijske komisije; 4. pozdravni govor zastopnikov organizacij; 5. politični referat; 6. organizacijski referat, 7. diskusija; 8. odobritev programa; 9- volitve v glavni odbor; 10. zaključni govor in odobritev resolucije; 11. razno. POPOLDNE OB 17. URI BO KULTURNI PROGRAM: 1. D. Nicodemi: uPostržek« (Scampolo), komedija v treh dejanjih; 2. nastop mešanih pevskih zborov. MLADINA, BODI VEDNO V PRVIH MESTAH V BORBI ZA PRAVIČNO STVAR ! ' SEJA OBČIHSKECA UPRAVNEGA ODBORA Odobrenih 3,815.000 lir za zdravniško pomoč revežem mm. m V Beli dvorani županstva se je sestal občinski upravni odbor pod predsedstvom- župana dr. Bernardisa. Na seji so odobrili več sklepov, in sicer najprej 815 tisoč lir za zdravila, dodeljena revežem, vpisanih v občinski imenik v dvomesečju ncvember-december. Nato so odobrili tudi pctroaek 3 milijonov lir za sprejem revežev v občinske bolnišnice. Potrošek se bo zmanjšal samo v primeru morebitnih delnih povračil s strani prizadetih. Temu je sledila odobritev sklepa, po katerem bo občina poskrbela za napeljavo električnega toka, plina jn vede t.er napeljavo odtočnih cevi v one stavbe, ki jih Ina-Casas gradi y Ul. Risto-ri. Isto nalogo si je občina prevzela tudi za nove zgradbe, ki jih nameravajo zgraditi na Roj-cah pr; Standrežu za uslužbence podgorske predilnice. Po odobritvi sklepa za vzpostavitev nove bencinske črpalke v Ul. Duca d’Aosta št. 74 in zamenjave občinskega zemljišča v Tržaški ulici za pričetek del, je občinski upravni odbor odobril med drugim še sledeče sklepe: potrditev imenovanja geometra Marija Bressa na za občinskega predstavnika v posvetovalnem upravnem cd-boru Tehnične trgovske šole: otvoritev prodajalne tobaka na mirenskem letališču; služba za odstranjenje smeti v begunskem naselju v Standrežu; prispevek za preureditev židovskega medobčinskega pokopališča v Gradiški; nakup semena in rastlin 2a cbiinske vrtove. Nato so odborniki še vzeli na znanje poročilo o delu mestnih straž y letu 1949 in izrazili pohvalo stražam. Ob zaključku seje so odborniki pregledali še Ehemo pra. vilmka davčnih komisij, ki jo bpdo predložili y odobritev občinskemu svetu. Ukradeno koio so vrnili lastnici Včeraj je leteči oddelek tukajšnje policije našel pred prodajalno tobaka št. 9 v Drevoredu XX. septembra zapuščeno žensko kolo. Po poizvedbah je policija dognala, da je kolo last Vignolini por. Streisser Onori-ne iz Ul. P- Zorutti, ki so ga ji neznani tatovi odnesli 17. t. m., kakor je sama prijavila policiji. „P0STRŽEH“ ob kongresu mladine v Pevmi Po mrtvi sezoni, ki je trajala od toplih jesenskih dni pa vse do danes, nas je vest o dramskem nastopu podgorske igralske skupine veselo presenetila. Saj se je zdelo, da so nam v borbi za vse, kar je naše po vseh človeških pravicah, omagale sile. Zdelo se je morda, da so nam sredi najlepšega poleta strli krila in da je naše kulturno življenje zaspalo Matjaževo spanje. A vse to je bil le videz. Ce bi pa pogledali po naših vaseh in prisluhnili ob popoldanskih ali večernih urah v naših društvenih prostorih, bi videli in slišali, da je naša mladina delovna in da se s svojim delom desno pripravlja, toda čakati mom ugodno priliko, da bo svetu pokazala Plodove svojega študija in truda. In slednjič se nam je ponudila prilika. Danes se bo vršil v Pevmi mladinski kongres. V prenovljeni in povečani dvorani se bodo zbrali zastopniki slovenske mladine, ki bodo prišli, da skupno s svojimi gosti razčistijo ozračje zmot, ki je značilno za dobo, odkar je krivična resolucija Informbiroja obsodila naše delo in prizadevanje za ustvaritev boljšega sveta in življenja. Naša mladina si bo začrtala pot za nadaljnje delo na političnem, gospodarskem in Kulturnem polju, saj je ravno mladina tista, ki bo čez desetletje ali morda že čez nekaj let vzela v svoje roke vodstvo vsega našega življenja. Zato je delo in prizadevanje mladih res vse pohvale vredno. Za zaključek dneva pa jim bodo podgorski igralci na povsem novem res lepo urejenem odru zaigrali Nicodemijevo komedijo «Scampolo». Ker so igralci že znani po svojih nastopih in uspehih iz prejšnjih let in ker so se z resnim delom pripravljali na današnjo uprizoritev, smo prepričani, da bo komedija res zadovoljila t'V gledalce. Ponovitev komedije bo eno naslednjih nedelj, kajti z 5. marec pripravlja druga skupina podgorske dramske družine novo presenečc 'e. Pevma s svojo dvorano, edino v deželi, kjer se bo lahko glasila naša beseda in pesem, bo pmstala vsaj začasno zatočišče nas vseh, ki nam je Pri srcu rast naše kulture.. Darovi V počastitev spomina P°k-Alojza Gravnerja iz Pevme je N. N. daroval za Dijaško matico 2000 lir. Odbor se zahvaljuje. Gospodarsko stanje prebivalstva naše pokrajine i Oblasti bi se morale nad takim stanjem resno zamisliti Posledice nenaravne razmejitve med Jugoslavijo in Italijo so vedno bolj vidne in težke. Ko ugotavljamo to dejstvo, se ne nameravamo zadrževati ob ravnanju oblasti, ki so jim nacionalne pravice Slovencev deveta briga, ker smo o tem že veliko pisali in našo ter svetovno javnost opozorili na težke prekrške oblasti v odnosu do slovenske manjšine. V pričujočem članku hočemo nakazati nekaj številk o brezposelnosti v naši pokrajini. Nova razmejitev med Jugoslavijo in Italijo je bila napravljena brez ozira na gospodarsko strukturo teh krajev. Ko so velesile sklepale o določbah mirovne pogodbe, se niso resneje poglobile v gospodarsko življenje našega ljudstva, niso prišle do jedra dejstvu, da se je goriško gospodarstvo razvijalo v okviru enotnega gospodarskega sistema. Gorica, ki je bil upravno političen center te velike pokrajine, je bil tudi v gospodarskem smislu ono središče, kamor so se stekale vse gospodarske vezi. Mesto samo je nudilo okoliškemu prebivalstvu predvsem industrijske predmete; kmetje, ki so sc zatekali v Gorico po opravkih, so obenem nakupovali stvari najširše potrošnje, ki so jih rabili za domačijo. Po drugi strani pa so v mesto prinašali svoje pridelke ter z njimi zalagali goriški trg z vsem potrebnim za preživljanje gori-škega prebivalstva. Ta organska povezava mesta in dežele je ustvarjala glede na delovno silo nekako uravnovešenost, ali bolje rečeno, ustvarjala je tako delovne pogoje, da je bila brezposelnost če ne popolnoma odpravljena pa vsaj skrčena na minimalno število- Dandanes je ta enotni in organski gospodarski sistem razbit. Neuvidevni ljudje, ki jih pri sklepanju mirovne pogodbe ni gnal dejanski interes ljudstva ter želja za izboljšanje njegovega gospodarskega življenja, temveč jim je služil akt mirovne pogodbe kot politična špekulacija, ravno ti ljudje so razdelili to pokrajino na dvoje, in sicer so ločili široko zaledje, ki je z gospodarskimi pridelki zalagalo mesto od politično upravnega in tudi gospodarskega središča goriške ,- 1. „ Zatonila. Po osvobo-'% i*?, ®e ‘t/ralci zbrali v en n*na™lek“v. ki -•iona, —’ .— je v začetku *tali-!i ■*'0<* Imenom «Mestno ^"len Pozneje pa se Dr, je ‘»6e»0,a| V nPrešernovo gle-Kak ' *> «oinj,e 3e razvilo gledališče Feia loic’10’’1 povedo številke, ■diskih so odigrali 12 n ® n,, z 99 predstavami s° dan 7 anji. Leta 1046-11)47 * skhpn Premier, 2 ponovitvi f,°stolvj,?-.®’’ Predstavami in 10 ale 90»foi,n !lpn° 1° predstav in f-ito sVan;a. Leta ms.1940 k. Dn0 F,mier. 1 ix>novitev, 'Fni V i Predstav in 6 pošto- Preniig. ,949-1950 so Imeli Ponoi o’ 1 Ponovitev, t ples. , rUarja ,/”• skupno do 8. fe- Panji Predsfau 2 gosto- kQie Pednjih yir?ditev nam Jtft dveh letih upa- dek na številu prireditev. Ta sledi iz vedno bolj kritičnega gledanja na vsebino iger, kar je nujno privedlo do notranjih kriz v gledališču samem. Publika ni bila zadovoljna z mnogimi buržoaznimi tendencami in je vedno odločneje zahtevala vsebinsko kimlitetnejšo igro, S spremembami, ki so bile izvršene v gledališču, je dano jamstvo, da bo mogel gledališki kolektiv dajati resnično nupred. no igro. Avdicije 7. januarja so poku-zale, da ima Kranj dovolj umetniško dovršenega ansambla, ki se mu mora zaupati častni naziv poklicnega igralca. Na podlagi tega in materialnih sredstev, ki jih je zagotovila ljudska oblast, so bili dani vsi pogoji, da je mogel okrajni ljudski odbor v soglasju Z ministrstvom za kulturo in znanost razglasiti dosedanje amatersko gledališče Za poklicno. V novo življenje stopa oder z «Visoko pesmijo», prikazom Prešernovega življenja po romanu like Vasletove Tov. Bavdek je svoj govor zaključil.■ «Ko t član izvršilnega odbora OLO —• poverjeništva za prosveto, izjavljam, dn je s tem poklicno Prešernovo gledališče v Kranju otvorjeno z naročilom, da bi gojilo naša pozitivne kulturne tradicije ter vneslo v svoje delo duha borcev Sjike iz Slovenije o gradnji socializma V Kranju ob 101. obletnici smrti dr. Franceta Prešerna za svobodo, pravico in napredek. Ob zaključku predstave so predstavniki kulture in umetnosti čestitali in voščili novemu ustanovljenemu Prešernove, mu gledališču mnogo uspehov na pravkar začeti umetniški poti. Tov. Brovč, sekretar mestnega komiteja, je v kratkem zaključnem go boru med drugim poudaril; Zaključujemo slovesnosti, s katerimi k Prešernov o mesto Kranj ob 101. obletnici smrti dostojno proslavilo spomin velikega književnega genija, človekoljuba, znanilca lepših dni, dr, Franceta Prešerna. Naše delovno ljudstvo si je osvojilo Pre. šema tako, kot v času NOB partizani — borci, ki so s Prešernovo zavestjo in s Prešernovo ljubeznijo in zaupanjem v vstajenje slovenskega naroda jurišali na najbolj utrjene so-vražnikoi>e postojanke in jih zavzemali. V Kranju ne smemo govoriti le o gospodarskem ustvarjanju in dviganju, pač pa tudi o kulturni rasti delavskih množic, kar dokazuje, da delovno ljud- j di v vasi okraja ter tako postno začenja živeti tisto življe-1 stal0 žarišče kulturnega delo-nje, ki je vredno zavestnega in vanja Prešernovega Kranja.» Kulturno - prosvetno delo v letu 1949 V okraju Kranj deluje 36 pro. svetnih društev, od katerih so nekatera dosegia v idejnem in kakovostnem, pogledu precej oi-sok0 raven. Igralskih družin je 45. P.n okrajnem tekmovanju, kjer je nastopalo 6 igralskih sekcij, sta pokazali nujvečji raz. voj SKUD sindikalno kul-turno-umetniško društvo — Železniki in SKUD «Toneta Šifrerja» tz Skofje Loke. Pevskih zborov deluje v okraju 15. Najvidnejši je Prešernov zbor, ki je gostoval tudi v NR Hr-vatski. Nastopil je na okrajnem in oblastnem tekmovanju ter je kot najboljši pevski zbor prešel tu-di v republiško tekmovanje. Zelo aktiven in kvaliteten je pev. ski zbor iz Dupelj, ki je slavil lani 20-letnico obstoja. 14 or-kestrskih skupin v okraju dokazujejo, da je tudi glasbeno ponosnega graditelja socializma, ki zna pravilno uporabljati pri. dobitve socialistične družbene ureditve. Z uprizoritvijo «Visoke pesmi« prehaja Prešernovo gleda, lišče v sklop okrajnega LO. U-stanovitev poklicnega gledališča bo v’den mejnik v kulturni zgodovini mesta Kranja. Z odlokom o ustanovitvi poklicnega gledališča v Kranju je ljudska oblast dokazala svojo veliko skrb ugoditi potrebam in željam delovnih množic. Izvršila je v petem letu po svobodi to, česar nekdanji gospodarji v stoletjih niso zmogli in še danes v mnogih kapitalističnih državah ne zmorejo. Sredi mnogia težav, ki jih povzročajo nasprotniki, ki hi radi zadržali na-šo rast, je tako uresničila davne želje kulturnih delavcev mesta Kranja. Prešernovo gledališče bo izpolnjevalo kulturne naloge in prisluhnilo potrebam delovnega ljudstva. Poneslo bo svoje umetniško delovanje tu- življenje zelo razgibano. Živahno delavnost in visoko kvaliteto sta pokazali sindikalna godba in orkester SKUD. »France Prešeren» iz Kranja in «Ivan Cankar» iz Tržiča. Uspešno de. lujeta tudi mladinski harmonikarski zbor SKUD «France Prešeren», ki je bil na turneji na avtocesti, in harmonikarski trio iz Tržiča. Folklorne sekcije, k a. terih je v okraju 14, so prav tako pokazale, da bo ta umetnost v prihodnje vzbudila še večje zanimanje. Poleg omenjenih deluje v okraju 20 ljudsko-prosvetnih svetov, 22 izobraževalnih tečajev. 3 likovne in 3 filmske sek. cije. Dramatske sekcije so dale v preteklem letu 518 predstav, pevski zbori so imeli 223 nastopov, glasbeniki 158 nastopov in 144 folklorne skupine. Teh predstav in nastopov sc je udeležilo nad 182.000 oseb. Ljudskih knjižic ja v okraju 43, sindikalnih pa 63, ki imajo skupno nad 32.000 knjig, V ietu 1949 je bilo tudi 132 predavanj v 4 ljudskih univerzah, katere je obiskovalo 4545 članov. V preteklem tednu je bila o tvor-jena tudi okrajna študijska knjižnica, ki je združena s klu. bom. kulturnih delavcev okraja Kranj. V okraju je še 21 kulturnih domov, v katerih se raz. vija kulturno-prosvetna dejavnost. Z a ohranitev spomenikov iz NOB je poskrbela posetmQ komisija, ki je pregledala vse tehnike in bunkerje ter odredila za njihovo varstvo in zaščito. K vsemu temu moram dodati zelo razveseljivo dejstvo. Ve. liko število prireditev v preteklem letu (518 kulturnih, 525 pevskih), glasbenih in folklornih nastopov dokazuje, kako si ljudstvo želi izobrazbe Ima pa tudi zelo razvit kulturno-umet-niški čut ter zna izbirati med dobrimi umetniškimi deli Bil je primer v vasi Visoko, ko so ljudje zapuščali dvorano ob uprizoritvi igre »Lovski tat«. Najbolj priljubljena so dela Cankarja, Zupančiča, Jurčiča, Finžgarja in Miška Kranjca. Celo manjše podeželske vasi so že uprizorile Cankarjevega »Kralja na Betajnovi». Ljudska oblast briše sledove „2000 letne" rimske kulture V tem okraju je bilo požganih 15 osnovnih šol, katere je ljudska oblast že vse obnovila v letih 1945-47. V letu 1948 pa je zgradila še dve novi šoli v Železnikih in Pševu. V Železnikih je sedemletkn. Preteklo leto sta bili obnovljeni in pokriti veliki šoli v Zireh in Dupljah. (Nadaljevanje sledi) pokrajine. S tem da so potegnili državno mejo pred vrati Gorice niso razvozlali vozla, ampak so dejanski gospodarski položaj samo še bolj zaostrili in ga poslabšali na izključno škodo goriškega prebivalstva. Prebivalstvo pokrajin priključenih k Jugoslaviji se je v prvem trenutku čutilo odrezano od centra, ki ga je dolga leta predstavljala Gorica; toda oblasti so temu kaj kmalu odpomogle, ker so ž primernimi ukrepi preselile upravo v Postojno, ki se prav te din seli v novo zgr.ajena poslopja v Novi Gorici. Popolnoma drugačno pa je bilo stanje pod Italijo. V Gorici, ki so jo pričeli poveličevati in povzdigovati do nebes ter slaviti zmago nad nslavi«, se je takoj po priključitvi opazil neverjeten zastoj. Mesto je postalo mrtvo, promet se je skrčil le na nekaj prog v mestu in onih. ki so vezale Gorico z Italijo. Trgovine so bile prazne, obrtništvo pa je zašlo na slepi tir. Prva posledica tega stanja je bila brezposelnost. Ptevilke brezposelnih so takoj prve mesece neverjetno poskočile. Oblasti so sicer skušale z uvedbo proste cone spraviti goriško gospodarstvo z mrtvega tira ter predvsem odpraviti brezposelnost, toda to jim ROJSTVA SMRTI IN POROKE V uoriški mestni občini je bi-lo od 19. do 25. februarja t. 1. 19 rojstev, 9 primerov smrti, 3 vkr.jižene poroke in 8 porok. Rojstva: Manzoni Jurij, Ma-russi Gianfranco. Marega Wal-ter Stanta Lavra, Mavri Pal-mira, Della Vedova Jurij, Pa-strovicehio Aldo, Devetak Darij, Decolli Flavija, Lucianet-ti Ivan, Monti Aldc, Barba Anton, Maniacco Alojz. Bertini Faust, Geliussi Miranda, Casa-grande Hektor, Kočijančič Silvij r(ojen mrtev) Kočijančič Klavdij (rojen mrtev). Rosso Renata. Smrt': 66-letna trgovka Fran-ceschin vd. Primožič Rozalija, 8 mesecev stari Pavletič Emil. 29-letna gospodinja Slejko por. Blasizza Marija, 26-letna šivilja Sfiligoj vd. Albani Mariia. 24-letni agent Ciaralli Ivan. 66-letni črkorezec Viga Danijel, '~-letna šivilja Sfiligoj vd. Kovačič Štefanija, 30-letna kuharica Tu-el Marija, 64-letni uradnik Ciani Jožef. Vknjižene poroke: uradnik Corrado Nikolaj in gospodinja Mazzari Ivanka, uradnik Mon-gado Jožef in šivilja Pintar Li-vija, podčastnik Ipavic Alojz in učiteljica Bregant Bruna. Poroke: železničar Radinja Stanislav in gospodinja Sfiligoj Ma-ra, odvetnik dr. Saba-to Rafael in gospodinja Pavlin Angela, delavec Cargnelut Angel in šivilja Luciani Klementina,, policist Bandelj Bruno in gospodinja Lippi Lilijana, mehanik Bratuž Jurij in gospodinja Komand Lavra, šofer Ko-mavli Alojz in tkalka Saher He-lena, mehanik Klavčič Bruno in tkalka Padovan Marija, delavec Crasselli Emil in tkalka Padovan Lojzka. kljub vsem milijonom ni uspelo, ker jim uspeti ne more. Ko danes pregledujemo statistične podatke o brezposelno-: sti v naši pokrajini moramo ugotoviti, da se je število brezposelnih delavcev dvignilo na 12.000, od katerih je 7.000 moških in 5.000 žensk. Preračunano na odstotke, znaša število brezposelnih 10 odstotkov z ozirom na celotno število prebivalstva pokrajine. Mislimo, da te številke naju bolj zgovorno govorijo, v kak-: šno nesrečo je zašla naša pokrajina, predvsem pa njeno! prebivalstvo, odkar so se velesile pričele igrati z življenjsko usodo tukaj živečega ljudstva. Toda krivda tega stanja ne pada samo nanje, temveč so za sedanjo brezposelnost y polni meri odgovorne vladne italijanske oblasti, ki ne smatrajo za nujno niti za resno, da! se pozanimajo in razmislijo nad takim stanjem. Njim je pač vseeno ali ljudstvo umira od lakote in hodi raztrgano po cestah; glavno jim je, da hlapčevsko zastopajo interese italijanskih veleindustrijcev in latifundistov. Občina Št. Lenart V cementarni erozijo z odpusti Do preteklega meseca sta v naši cementarni obratovali dve peči. V začetku tega meseca pa so eno zaprli. Pričakovati je bilo treba, da bo kot posledica tega odpuščenih z dela precej delavcev. Toda vodstvo podjetja jih je začasno zaposlilo drugje. Prepričani smo, da je to le začasna rešitev, ki ne bo preprečila, da bi čez čas de-lav: ne odpustili. Ljudje, ki vidijo gospodarjevo namero, da bi se zmanjšala delavnost podjetja, njegovo namero ostro kritizirajo, ker ni " skladu z dejanskimi pogoji, v katerih se nahaja cementarna. 'odjetje je namreč dobro vpeljano ter ima potrebnega kamr za predelovanje v izobilju. Tudi odjemalcev je precej. ker je v okolici še vedno veliko pomanjkanje stanovanj in drugih zgradb, ki potrebujejo ta gradbeni material. Zaredi te:,a bi lahko brez vsake škede našli potrebno zaposlitev za delavce, ki jim grozi gospodarjev odpust. Lastnik cementarne sicer sku-sa pomiriti ljudstvo z obljubo, da bo naslednjega leta odprl dve novi peči. Toda ljudje mu ne verjamejo in so prepričani, da so to samo prazne obljube in izgovori, d.a bi pomiril veliko nezadovoljstvo, ki ga njegovo delovanje povzroča med delavci. KINO VERDI. 15: «Volk iz Silskega gozda«, S. Mangano. VITTORIA. 15: «Henrik V.», L. Oliver. CENTRALE: 15: «Nocoj vzide sonce«, J. Jones. MODERNO. 15: ((Tragična tajnost«. K. Hepburn. EDEN. 15: «Heroj brez domovine«, J. Wayne. NOVE SLOVENSKE KNJIGE! Struna: AVTOMOBIL, brošura . , Struna: AVTOMOBIL, polplatno 1 ; Stekolnikov: BLISK IN GROM, brošura . . Podlimbarski: GOSPODIN FRANJO, 1. in II. del, polplatno..................... Kosmat: NA SVOJI ZEMLJI, polplatno . Jurčič: ZBRANO DELO, III. zv., platno . Kuznecov: KAPITAL IN PRESEŽNA VREDNOST, brošura ...................................... Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu in v 450 lir 520 » 80 » 730 » 310 » 400 » 50' » Gorici. II® (Nadaljevanje s 1. strani.) Europa mm lopielia pesem, ki so ji besede udarci po sponah, ki vežejo roke, in rime kot tiktakanje ure, ki šteje čas — novim velikim dnevom. Zaživelo je v srcih novo tipanje. Vžgalo se je v očeh nekaj novega. Skoro mračno — obupane so zrle prej naše oči na vse trdnjave, na žične ovire, na zaprte ceste, na goste fašistične postojanke, ki so bile povsod kot posejane. Ime Vojko je vžigalo novo upanje, je vzpodbujalo k odporu. Ko smo slišali o prvih zelo uspelih akcijah Vojkove četice, smo vse drbaače gledali na z bodečimi žicami zamrežene vasi in na mrzle žele-zo-betonske trdnjave ter strojnična gnezda. V srcih se je zganilo, v očeh vžgalo. To ni bil več črni obup, da nas bodo fašisti s svojim vojnim strojem pomandrali. To je bila tista velika zgodovinska ura, katero je navil heroj Vojko, da je drdrala venomer povsod: po mestih, trgih, vaseh, samotah, grapah, gozdovih, gmajnah in vrhovih gora. Tu se je oglasila v glasu strojnice, ki je nenadoma zareglja-la iz zasede na črne okupatorje, tam se je oglasila v razpoku bombe, drugje zopet v obliki letakov z napisi: eSmrt fašizmu — svoboda narodu! Živeli partizani!» Tam zopet s pismom, ki ga je dobil na vratih izdajalec in odpadnik. Se se je oglasila z aktivistom, ki je opolnoči potrkal na vrata, prinesel novice o — slovenski vojski, ki bo pometla okupatorje z naše zemlje. Vstajala je pomlad, taka pomlad, ki je še. nismo doživeli nikoli prej-Kaj naj še povem?! O idejni veličini heroja Vojka ne bo nikoli dovolj povedanega .Ljudstvo samo ga je že za časa borbe opletlo z vencem legendar-nosti. Govorilo je o njem, kako je povsod in nikjer. Zdaj je v Gorici v družbi fašistov in sedi skupno z njimi v kavarni. Ko odide, dobijo na mizi listek z njegovim imenom. Drugič se sprehaja po cesti blizu Cmeaa vrha in ga dva orožnika aretirata. Pohlevno gre z njima. Nenadoma zabrlizga in . ■. iz grmov skočijo partizani, osvobodijo Vojka, orožnika pa razorožijo in slečejo ter pošljejo v sami spodnji obleki nazaj v postojanko. Zopet se pojavi v Gorici, kjer nalepi na lepake, ki obljubljajo za njegovo glavo 50.000 Ur nagrade, na svojo sliko fotografijo Mussolinija, tako da je sedaj obljubljenih tistih 50.000 za glavo fašističnega kolovodje. In še je ljudstvo dejalo, da se Vojkovih partizanov ne prime, jo fašistične krogle. Nenadoma napadajo, obere je cele kolone, listje malo zašumi in že jih ni nikjer več. Črnolasi in temnopolti mladi Vojko z ostro izklesanim obrazom, s katerega je sijalo dvoje rjavih oči, je bil ves prežet z duhom Gregorčičevega «Hajduka», Kako so se ga bali fašisti, pričajo tudi besede enega izmed članov Colottijeve kvesture v Trstu, ki jih je izrekel podpisanemu ob zasliša■ nju: »Ubili smo vašega vodjo, zato vemo, da bomo zmagali•» Kako se je motil! Niti slutil ni, koliko desettisočev ljudi je prav Vojkova smrt dvignila v upor. Iz svojega skritega groba je še nadalje vzpodbujal Primorce, naj nadaljujejo z bor bo do končne zmage. Partizani in aktivisti so si prisvajali po njegovem zgledu odločnost in drznost. Vojko jim je bil geslo njihovega dela na terenu med ljudstvom in v juriših na bunkerje. «Prebijmo obroču, je od mevalo ob Soči, ob Idrijci, ob Nadiži, po Krasu, Vipavski do lini, v Istri, Gorici in Trstu. Danes nam je heroj Vojko bližji kot kdaj koli prej. V nas vseh je in v naših delih. Ko gradimo zadružne domove, misli mo nanj, ko se združujemo v kmečke obdelovalne zadruge je z nami, ko govorimo o dvigu kulture, se naša misel spominja njega, ki je tako ljubil knjigo in učenje. Vse to so spomeniki njegovega dela, ki pišejo našo sedanjo zgodovino. Ni še utihnila Vojkova budilka. Se slišimo njeno budni co, da naj varujemo, gradimo in krepimo našo ljudsko oblast Vojko je svojim soborcem govoril, da nas čaka po zmagi še ena borbq. Videl je daleč, zato je hotel svoje ljudi že naprej pripraviti. Vedel je, da bo raz voj naših ljudi v svobodi hteval nadaljnje borbe. Danes, ko je sedem let, odkar so prenehale sijati njegove odločne oči in je onemel njegov glas v črnovrških gozdovih je naša pot že precej izglajcna in stavba nove ljudske oblasti že precej zgrajena. Ce bi bilo Vojka in njemu, podobnih ki so pripravljali ljudstvo na upor, bi tega še ne bilo. Se nas spremljajo njegove «Prebijmo obroč«.Prebijamo ga kar naprej. Ob teh ugotovitvah Pa tudi praznujemo njegov spomin. Ogarev Vsi klimatologi trdijo, da živimo v začetku nove klimatič-ne dobe. Nekateri raziskovalci so mnenja, da so tega krive eks. plozije atomskih bomb. Vendar nimamo še zadostnih podatkov, da bi to tezo potrdili, ker od eksplozije prve atomske bombe v Hirošimi ni še preteklo pet let, torej premajhno razdobje, da bi s točnostjo preučili tako zamotano zadevo. Mogoče pa je, da radioaktivni valovi, ki se po eksploziji širijo po vsemirju, res vplivajo na klimo v krajih eksplozije, najbrž pa nimajo nič skupnega s spremembo podnebja na zemeljski obli. Na podlagi tečnih opazovanj so prišli klimatologi do zakljui. ka, da v zadnjih tridesetih letih postaja podnebje v Evropi, Severni Ameriki in Sibiriji toplejše. Ne smemo se pa dati varati od nekaterih zelo o-strih zim, ker odločilna je povprečna letna temperatura, in ta je večja od one pred letom 1920. V Švici so opazili, da se že od leta 1850 dalje ledeniki talijo in krčijo; po letu 1920 pa se je ta proces pospešil. Taljenje ledenikov in ledenih polj se opaža v vsej Severni Evropi, tja čez Groeniandijo in otočja Severnega ledenega mor ja.. Obsežni predeli morja ob sibirski obali, kjer se ladijski promet še pred desetljetjl ni mogel vršiti zaradi kompaktnih ledenih polj, so danes precej prosti ledu in v arktičnih poletnih mesecih dalje lahko preplujejo celotno pot od Murmanska do Vladivostoka, a to seveda še vedno v spremstvu ledolomilcev. Vzporedno s povišanjem tem perature Se je premaknilo proti severu tudi poljedeljstvo. Na svojčas zaledeneli zemlji uspevajo dandanes žitarice in tudi breze ter iglasta drevesa se vedno bolj zasajajo v tundro. To so torej neizpodbitni dokazi, da se ledena polja, sicer počasi, a vendar gotovo pomikajo proti severu. Kakor Sovjeti naseljujejo severno Sibirijo, tako Američani s svoje strani naseljujejo severno Kanado in Aljasko. Seveda leži ta pospešena osvojitev Artike s strani Sovjetov in Američanov, ne samo v gospodarskih, ampak predvsem strateškopolitičnih vzrokih. S stopnjujočo se toploto se bodo pojavile tudi več ali manj daljše dobe suše. Ne povsod, vsekakor v naših'severnih širinah potekata vedno vzporedno toplota in suša; ruski učenjaki so dognali, da v zadnjih desetletjih padavine v Arktiki pojemajo. Torej niso brez vzroka glasovi, ki zahtevajo energičen boj proti suši v Evropi, Sibiri-in Severni Ameriki. Največji so sovjetski načrti, kakor nam je znano iz filmskih posnetkov, kateri so dokazali, da so nasadili z drevjem in grmičevjem šircke pasove ozemlja pri Har. kovu; ti pasovi imajo nalogo, da ustavijo vetrove, kateri prinašajo sušo. O vzrokih sedanje toplotne periode in njenem trajanju ne vemo nič pozitivnega. Domneva se, da so se morali sončni žarki na severni polobli poja-Čiti in da ti žarki z večjo lahkoto prebijejo atmosfero. Zaradi kakega pojava je to nastalo, pa nam danes znanost r.e da še nobenega prepričljivega odgovora. Na južni polobli pa vladajo popolnoma drugačne klimatič-ne razmere kot na severni. Razlika obstoji v tem, da na jugu prevladuje oceansko podnebje, medtem ko imajo na severnem tečaju, ki je obdan od kontinentov, kontinentalno pod nebje. Na jugu se niso še opazile nikake toplotne, spremembe. Pred kratkim je tja odpotovala znanstvena ekspedicija, se-stoječa iz angleških, norveških in švedskih raziskovalcev. Od tega znanstvenega potovanja se pričakujejo važna klimatič-na poročila. Največ klimatologov v Evro. Pi in Ameriki je mnenja, da gremo daljši toplotni klimatičnj dobi naproti. Ali je doba, v kateri živimo, samo prehodna doba, je pač spet drugo vprašanje. PITAGOROV IZREK JE ŠTIRI TISOČ LET STAR 2e dolgo časa so domnevali, da tako zvanega »Pitagorovega« izreka najbrž ni odkril Pitagora (570 — 508 pr. Kr.), temveč da je bil že znan starim Babiloncem, Egipčanom in Indijcem. To je deloma razvidno iz dejstva, da so obstajali v dobi XII. dinastije (okrog 2000 pr. Kr.) v Egiptu strokovnjaki, ki so jih Grki imenovali arpe-donati, ki so znali načrtati na zemlji tloris zgradbe, posebno pa še svetišč, za katere je bila od verskih obredov predpisana določena orientacija. Da so ti strokovnjaki narisali na zemlji pravi kot, so se posluževali vrvice, razdeljene z vozli na dvanajst enakih delov in s tremi palicami so to vrv napeil, tako da je tvorila trikotnik, katerega stranice so bile razdeljene na 3, 4, 5 enakih vozlov. 7.dj se, da je bilo to znano tudi starodavnim Indijcem. To je razvidno iz sanskritskih tablic Salvasutra iz 1. 500 do 200 pr. Kr. Lani pa je bilo končno ugotovljeno, da so ta ((Pitagorovo izrek poznali že Sumerijci, narod, ki je živel okoli 1. 2000 pr. Kr. v Mezopotamiji. To so odkrili meseca novembra 1949 pri današnji na.clbini Tel Harmel v bližini Bagdada, kjer se že več let vršijo arheološka izkopavanja malega su-merijskega mesteca Sadipur. Qd 2400 do sedaj izkopanih glinastih tablic, pisanih v klinopisu, je bilo lansko leto izkopanih 200 komadov. Med temi zadnjimi so se našle »knjige«, ki vsebujejo Pitagorov izrek. Torej že pred 4000 leti so se morali sumerijski dijaki mučiti z geometrijo in skušali so razumeti, zakaj je pri pravokotnem trikotniku kvadrat hipotenuze enak vsoti kvadratov njegovih katet. Dopisnik «New-York Timesa« iz Bagdada javlja, da so te glinaste tablice nepoškodovane in risbe ter pisava na njih čisto jasna in razločna, kot da bi bile šele pred kratkim izdelane Arheološki oddelek iraške vlade je prosil orientalske in geološke institute v Združenih državah Amerike za sodelovanje pri prestavi s sumerijskim klinopisom pisanih glinastih tablic Na pcdlagi odkritja »Pitagorovega« izreka in drugih znanstvenih tekstov bomo mogli sestaviti neke vrste enciklopedijo. Z izredno velikim številom »knjig« te glinaste knjižnice bemo imeli pregled znanstvenega delovanja tedanje dobe. Celotni prevod teh tekstov v klinopisu bo gotovo zahteval več let. Iraški arheologi in izvedenci te pisave so mnenja, da bo prišlo še do zelo zanimivih odkritij. 2e do sedaj so našli matematične probleme, za katere so bili mnenja, da jih v starejši dobi niso poznali. 2e pred dvema letoma je nastala senzacija, ko so v razvalinah mesta Sadipur izkopali tako zvani zakonik Ašimina, ki je za celih 200 let starejši od do sedaj prvega znanega pisanega zakonika Hamurabija, Na vsak način moramo v zvezi s temi odkritji računati, da bo naše dosedanje znanje o razvoju kulturne zgodovine Človeštva, na podlagi arheoloških odkritij v Sadipuru in v drugih krajih, v nekaterih top. kah ali pa v celoti popravljeno in predrugačeno. GOSPODUJ V TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMFT • T ¥ © FINANCEZ ZSSR - največj a žitnica sveta Po poročilu B. Saveljeva. vr- To poročilo imenuje ECA za hovnega državnega inšpektorja za določanje donosa poljedelskih kultur pri odboru ministrov ZSSR, je ZSSR pridelela v 1949 7.6 milijard pudov ali 123,8 milijonov ton žita. Leta 1940 so pridelali 7 milijard pudov, v bivši carski Rusiji pa 4—5 milijard pudov (primerjaj celokupno svetovno proizvodnjo žita, 1933 okrog 352 milijo-nov ton.) Kolhozi in sovhozi so dosegli svetovni rekord glede hektarskega donosa žitaric. Hektarski donos mlade pšenice je znašal 1949 101 stotov na ha ozimnega žita 73,5 stotov na ha, koruze pa 220 stotov na ha. O visoki stopnji mehanizacije sovjetskega poljedelstva govori število strojno-traktorskih postaj. Teh je bilo konec 1949 leta 8100 ali 1.031 več kakor v 1940. V sibirskih, severnokav-kaških in povolških kolhozih je mehanizacija dela dosegla 00 odstotkov. - OVCI ECA je izdala memorandum k zapadnonemškemu gospodar, skemu poročilu o pričakovanem razvoju v pridodnjih letih. OB JUGOSLOVANSKEM 130.000 FRANCOSKIH BAJONETOV PODPIRA RAO DAltllfl «N[0DIIISN0 DRŽAVO« Doba kolonializma gre k zatonu. Dolga desetletja sta zlasti trancija m Anglija izzemait najbogatejše pokrajine sveta, odnašali njihova naravna bogastva in se trudili, da med primitivne narode, ki so jim bili podložni, ne zasije najmanj ši žarek omike, Ker bi to moglo škoditi njihovemu položaju. Nazoren primer za to je bila ravno francoska Indokina. ali kakor se v svojem jeziku imenuje Vietnam - Dežela ju ga, kjer živi drobno, toda odporno ljudstvo, ki šteje 25 milijonov prebivalcev. Pokrajina je boga. ta naravnih zakladov in surovin ter ima v svojih severnih predelih velika teztšča cinka in cina, mangana in premoga, poleg nepreglednih pragozdov tropičneaa lesa, obenem pa je znana kot zakladnica riža na južnem delu Daljnega vzhoda. Zadnja svetovna vojna je tu- Ohladi fakti. 18 letni Portugalec Yogo da Gama nam prikazuje svoje sposobnosti in spretnosti kot evropski fakir. Prebod obraza z dolgimi iglami je njegova specialiteta, vendar se pusti tudi pičiti od strupenih kač in s tem dokazuje svojo imunost. Sedaj pa išče ženo. Morda bo tudi dobil kakšno, ki bo imela hujši pik od kač in vprašanje Je, ali bo tudi tedaj tako brezbrižen ai tukaj usimrua stanje, na katerega Francozi očitno niso bili pripravljeni. Cim je Francija leta 1940 položila orožje, torej še mnogo prej nego je Japonska stopila v vojno, so mislili Francozi, da bodo z mešetarjenjem preslepili Japonce, vendar je bil upeh le ta, da so ti brez strela zasedli francoske posesti na Vzhodu. Združili so Anam, Tonkin, Kočinčino v eno državno enoto kot del na. meravane »Velike vzhodne Azi-ie» po vzorcu svojih nacističnih učiteljev v Evropi. Na čelo so ji postavili ((cesarja« v osebi zavaljenega gospodiča Bao Dai-ja, ki je bil vzgojen in živel po idealih indijskih maharadž. Ze pred tem je imel poklic cesarja, čeprav v dokaj manjšem Anamu. V novi donosni in prijetni službi je ostal do leta 1945, ko se je zrušilo japonsko kolonialno carstvo in z njim prestol Bao Dai-ja. Možakarju je postalo vroče in, ker se je verjetno bal, da bo treba polagati še kake račune, jo je hitro odkuril med svoje francoske zaščitnike na riviero Južne Francije. Indokino Pa je prevzel mož čisto drugega kova po imenu Ho C1 Minh, ali »striček Ho«, kakor ga imenuje ljudstvo. Borec pri 50 letih, ki je za časa japonskega suženjstva pozval svoje ljudstvo k oboroženi usta-ji. Medtem ko je Bao Dai užival po prekrasnih palačah in se šetal po svojih orientalskih haremih, je Ho v džungli prežal s svojimi ljudmi na sovražnika. Ljudstvo mu je sledilo, tako da mu je že za časa borbe uspelo postaviti one temelje oblasti, ki je edino lahko prevzela vodstvo države, ko se je zrušila japonska uprava. 2 septembra 1945 je bila razglašena svobodna vietnamska republika s predsednikom Ho Ci Min-hom ki je bil širokosrčen dovolj, da je med svoje vrste sprejel kot sodelavca tudi dotedanjega japonskega oprodo Bao Daija. Toda ta je bil očitno vajen lažjega dela in je kmalu izginil. Spomladi leta 1946 so bile izvedene po vsem Vietnamu demokratične volitve, ki so pokazale ogromno zaslombo, katero je uživala nova vlada med ljudstvom. Oprt na te dokaze je šel Ho v Pariz, da sklene s Francijo državni sporazum. na podlagi katerega naj bi postala nova republika svobodna in neodvisna država. Sicer je bil ta k dogovor sklenjen že prej med Hojem in francoskim vojaškim predstavnikom v Indokini. vendar je hotel Ho urediti položaj svoje države neposredno z dosedanjo kolonialno silo. V Parizu pa niso kazali nobenega nagnjenja, da bi se sporazumeli z novo republiko, ki si je svojo neodvisnost priborila že sama od okupatorja, katero so tudi že sami priznali. Zavlačevali so pogajanja z namenom, da o pravem času prelomijo dane obveze. $e ko je Ho s častne tribune francoske vlade na Trgu Bastille gledal ob francoskem narodnem prazniku mimohod francoske armade, je tedanji ministrski predsednik Bidault verjetno računal, kako bi se znebil neprijetnega gosta. Tako se je tudi potem zgodilo. Decembra istega leta se je izkrcal v Vietnamu francoski ekspedicijski zbor, ki je brez napovedi napadel novo republiko v glavnem mestu Tonkinu. Tako se je med granatami in bombami zrušilo francosko vietnamsko sodelovanje in začela se je krvava vojna, ki naj bi oropala \jt„ A, s 0MUSC6ING • HANOJ thanhoa HATINH VANGTRi TOURAN KUANGU.>AI — BINOINH — CKRAT KHANH0A ::::::: PNONFENM AMP0N1 »dejetistično« Ker napoveduje brezposelnost še 1,500.000 Nemcev. Odgovor ECA-e -je bil v Zapadni Nemčiji zelo neprijazno sprejet in bonski kance-lar Bluecher si ni pomišljal imenovati ga «privatne stilistič ne vaje nekaterih ameriških gentlemanov, ki so nastavljeni v Frankfurtu«. Ta polemika je karakteristič- na za odnose med zspadnoM" ' škimi in ameriškimi čimteljiJ" kaže na mačjo godbo, ki je na■ stala zaradi nepremišljene-1°~ spodarske politike v Zapadni Nemčiji. Podpredsednik dr. Bluecher je odpotoval sedaj v ZDA, d® bi se tam pogajal o povečffl• zapadnonemškega izvoza * ZDA. Demokratična republika Vietnam, ki je bila razglašena avgusta 1945 in s katero je jugoslovanska vlada sedaj navezala diplomatske odnose, obsega vzhodne pokrajine bivše Irancoske kolonije Indokine — Tonkin, Anam in Kočinšino. Na severu in na severovzhodu meji na LR Kitajsko, na vzhodu jo obliva Rumeno morje, na zahodu in jugozahodu pa meji na pokrajini Laos in Kambodžo, ki sta vključeni v «Indokitajsko federacijo« v sk'opu »Francoske zveze«. Razen nekaterih večjih mest (Saigon, Hue, Hanoi), kjer so francoske posadke, je vsa dežela pod nadzorstvom demokratične vietnamske vlade. Demokratična republika Vietnam meri približno 330.000 kvadratnih kilometrov in ima skoraj 20 milijonov prebivalcev. ho Ci Minh vietnamsko ljudstvo svobode in postavila znova na noge francosko kolonialno carstvo na Daljnem vzhodu, Francijo samo pa zapeljala v nevarno igro, ki se je sedaj prav za prav šele začel a. » Doslej Francozi pri svojem podvigu niso imeli nobene sre če, ker se Vietnamci bore : veliko žilavostjo in neverjetnim požrtvovanjem. Pri tem jim odločno pomagajo tudi francoske delovne množice, ki ne dopuščajo, da bi se na vzhod vozilo orožje in strelivo, ter skušajo na vsak način doseči, da bi se tam čimprej končala brezplodna vojna, v kateri Francija ob zatonu kolonializma nima kaj doseči. Ne pomaga Francozom niti, da se poslužujejo metod, ki so bile kot borbena sredstva že v minuli vojni obsojena, niti da imajo v svojih najemniških četah vse mogoče plačance. V tej stiski jim je prišel dobro celo Bao Dai, ki se je med tem izuril v Nici za dobrega nogometaša in ki v začetku ni kazal posebnega navdušenja za znova ponujani prestol. No počasi se je iz udal, da bi postal a cesar«. N jv. gova država se imenuje ((neodvisna«, vendar za ceno 130 000 francoskih bajonetov, ki to neodvisnost podpirajo, a ker ie novi cesar zelo zmotljiv, P» trebuje tudi lepo število francoskih svetovalcev. Da bo sedel še bolj trdno na prestolu, so ga blagohotno podprle in priznale Zedinjene države in Anglija, ne verujejo pa tako čvrsto v njegovo srečno zvezdo nje go vi azijski sosedje in prijatelji, Indija. Pakistan, Afganistan in Burma, ki doslej na ves pritisk Anglosasov ne kažejo posebne volje, da stavijo svoj prestiž na kocko dvomljivega pustolovca. Kdo naj bo v tem položaju pravi in zakoniti predstavnik Vietnama, ni težko odločiti. Ah jai>onski kolaboracionist, ki je v varni tujini že davno pozabil na daljne vzhodne kraje, ali borec za svobodo svojega naroda, ki je svoj življenjski cilj že dosegel tako, da mu je bil že priznan, se pa mora sedaj zanj zopet boriti zaradi francoske kratkovidne politike, ki vodi svoj narod v pogubo. I S. J. KINO FJA OPČINAH predvaja na splošno zahtevo samo še danes, v nedelj0 26. t. m. s pričetkom ob 16 svetovno znani velefilm «600 konjenikov jaha v naskob V glavnih vlogah Errol Flyn in Olivia de Havilland. Nad vse zanimiv spored prihodnjega tedna obsega: V ponedeljek in torek nekaj veselega na tej šepasto kisli zemlji, to je film «% Oj b vet §e V sredo in četrtek pa nekaj za bogate in reveže „Vreča zlata" V petek in soboto pa se bodo zabavali stari in mladi Z vražjim filmom Prihodnjo nedeljo in ponedeljek, 5. in 6. marca, pa b° zazibal vse v pomladne sanje film «Za vedno tvoja in še en dan več» V vseh filmih so v glavnih vlogah svetovno znani in splošno priljubljeni igralci. ‘J KOSTUM «flLLA SflMTE» TRST, Ul. Slataper IS LASTNIK (ŠTOKA) obvešča svoje cenjene goste, da je sopel sam prevzel gostilno DOMAČA KUHINJA VSAK OBROK L. 200.- III TRGOVINA Oglejte si zalogo Ulica Vasar/ (Mi 'IM. (UiO-ned-\ leicfati (tlačil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiHiiiiiiiii |1|||||1||11|111111|1|1||1111|1|lll|lllllllll|,1,1,n,M,||1I11II11111II11II1I1I1I1111I1II,I!III1III1II1I1III1II1I11!I1^I|II,II,IIIII|I1I1II11I1III1,III'I|II,I||IIIII*|IIIII1IIIII|1IIIIIIIIIIII|II'|IIIIIIIHIIIIIIIIII,III,,I1IIIII1IIII|,I,I,III1|III,'I!"1|',I',I'I"I",,'1'IIII,11,11,11,11..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Illlllllllllllllllllllllll.............. II. DEL SPISAL To noč, so Sloveni prvič slavili bojno slavje na obali Egejskega morja, prvič so poslušali šepetanje valov in v jutro Jim je vzšlo sonce tako zmagovito in veselo kakor njih dedom še nikoli prej. Begunci iz Topera so pripluli v Solun in z grozo govorili o barbarih, ki imajo urejeno vojsko, silno in številno, da prehodijo lahko z njo Helado. Stanovalci so se razburili, posadka je razposlala oglednike, ugledni meščani so zakopavati dra- 169 v kleti in zapuščali gocenosti mesto. Edino enega v vsem mestu ni zaskrbelo, in ta je bil Epafro-dit. «Usoda opravlja svoje delo«, je preudarjal, zavit v filozofsko oglavnlco. nPrišla Je ura! Dopolnjena je mera Bizanca!« In še enega je vzrado-stila ta povest: Radovana, godca, ki je resnično prišel v Solun in se preobjedal ob Epa-froditovem bogastvu. Zahrepenel je po zmagoslavnem hrupu, po raju deklet, po slovenski pesmi, ki Je molčala v Solunu. Zato je oprtal plunko in se napotil v Toper. Vedel je, da nosi s seboj novo, veselo skivnost za Iztoka in Rada- Gnala ga Je sla po časti in hodil je spočit kakor mladec. Pojavil se je nenadoma drugi dan po zmagi med Sloveni. Zapela je plunka, zapela pesem, narod je vzkipel In ga pozdravljal. Radovan pa je ponosno šel pred Iztoka, dvignil roko in izpregovoril z globoko slovesnostjo: (Izpolnil sem prisego, Iztoče! Našel sem jo! Ljubinica živi in te pozdravlja in tudi tebe, Rado, dasi bi morala biti moja, ker sem jo otel Jaz, ne ti, mladec«. Hadu se je ožarilo mračno lice, v oči so mu stopile solze; razkrili! Je roke in se zgrudil k nogam Radovanu, mu objel kolena in se razplakal od veselja. Kakor drhtavica radosti je prešinilo vojsko, ko je zvedela povest, da Ljubinica živi. Zakaj velik je bil njen sloves v Slovenih in velik pri Antih. Iztok je takoj odposlal pet najhitrejših Jezdecev na sever v gradišče, da vzradoste očeta Svaruna, ki je v polmračnem umu trpel silneje zaradi edini-ce kakor zbog devetih sinov. Radovan je užival čast in slavo, kakršna mu ni bila dodeljena še nikoli. Vse deklice so kurile kresove boginji Vesni in Devani ter vodile vesele raje. Iztok je velel narodu pokoj. Trume so sedele dolge ure na obali in strmeč zrle v nedogledno daljo po vzvalovljeni morski gladini, ki je še nikdar niso videle njihove oči. Velmoži so poležkavali ob jagnjetini, si natakali vina iz rimskih vrčev, zaplenjenih v Toperu, in se radovalt brezskrbno kakor na lastni zemlji. Rado se je izpremenil, kakor se izpremeni groze polna noč ob sončnem vzhodu. Odkar je Tunjuš otel Ljubinico, je njegovo lice okamenelo. V mlado čelo so se zajedli mračni razori, krog stisnjenih ustnic so se zarezale globoke črte, oči so se poglobile pod sršeče obrvi, od koder so goreli samo plameni srda, gneva in maščevanja. Celo Tunjuševa smrt mu ni za troho ujasnila obličja. In ko je vodil svojo četo na pohod, je divjal tako strašno, da so se tresli pred njim vojščaki Sloveni in si ga niso upali ogovarjati, kadar je ležal po boju mračen in zamišljen sam ob svojem ognju. In tedaj je na to od bridkosti postarano lice planila zarja. Kakor otrok se je smehljal, kakor jagnje hitel za godcem in ga prosil: ■Očka, govori, pripoveduj, kako si jo našel, kje biva ali je zdrava? Jeli hrepeni po svojem Radu? Govori, če ne —» Godec ni bil radodaren s povestjo. Zavedal se je, da je njegova slava dosegla vrhunec in udobno mu je bilo vrh te slavne gore. Zato se je obotavljal. »Govori, pripoveduj! Kakor otrok v babico siliš vame. Povedal sem, da sem izpolnil prisego. Dovolj! Ce ti ni všeč, hodi za njo in jo išči, kakor jo je iskal Radovan in se na tem potu postaral od truda. Kdor hodi, se izhodi!« Rado je otročje žalosten pomolčal in se tiho jezil, Uo je godec vpraševal vojščake o pohodu, o plenu, o mrličih in o junaških činih. »Očka, pij! Dobro in sladko je vince! Poglei, prinesel sem poln vrč«! Rado je skušal godca zvedriti s pijačo, da bi se mu razvezal jezik. Godec se ni branil čaše. Ko pa je izpil. je namrgodil lice. izpljunil daleč od sebe in rekel: »Dobro in sladko vince! Tako praviš ti. Jaz pa pravim, da sita vrana gladni še nikoli ni verjela. Pri Epafroditu v Solunu sem si s takim vinom roke umival. Na bogove, ne lažem!« Velmoži so se začudili. »Ne lažem, pravim!« je ponovil Radovan in pljunil drugič. «Pa kljub Epafroditovemu vinu ne bodi ohol in povej kje je sestra in kako si jo našel!« Za godčevim hrbtom se je o-glasil Iztok. Veljaki so se odmaknili in ga povabili k ognju vsi z velikim spoštovanjem. Zakaj odkar Je narod pomnil, ni doživel tako slavnega pohoda, kakor pod Iztokovim poveljem. Celo Radovan je občutil nekaj, kar je sijalo iz Iztokovih oči kakor povelje. Vendar ni prizanesel z besedo. «Iztoče, ne pravi, da sem ohol, da ti ne rečem, da si ni-čemurnik ti, če tako govoriš z mano. Nadaljevanje sledi Deske s"1'* kove, "tac move in tr** kmetovalci l!«aVr> šče, furnir, parkete in drV nudi najugodneje MSI visle Soniio?) Helnvitke inoškf obleki izdelujem po zmernih ce^ • list0 Naslov na upravi • mesečna 260 četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 100 I*1 NAROČNINA: Cona . . ti,iM>pin*rui « t III nurt — Telefon štev »3-808. — UPRAVA: ULICA S. FRANCESCU St. 20 — Telefonska Št. Ssp 0dO8^.» in rms^TeV ^^n čene ogUsovi Za^vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60. fmančno-upravn. 100, osmrtnice 90 lir. OGLAoI. Od o.ou-ii in ou širine 1 stolpe? za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico 1-1I-, Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 30la-I. Tel. . Poštni tekoči račun Ljubljana, Tyrševa 34 STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.