Posamezna številka* 1 krono. ■ .TABOtt- rmk iiLnra J udalj« u pniaikoT, «k 18. vi > » 4».mnom aiaiednjec. du< Ut atu« „ I HlolataM 180 A, pollatso »0 K, • S i«trU«ta» tt k. »K. \ s lutmtt p« d«g«ma. Pri »ttnta: • •vj«Ti pcpuu : i. TA aB ES ft« ■**»* ,XABOBA\ • U423BOB, StetSdCra tli ca 5Wr. 4 • BOO TOSTOTrra. FST§A] TABOR Posamezna štrvflkat 1 krono, onmndrvo •• uh*ja T Mit- kan, Jbt416«t» mL it. 4, L u<3~ atrasj«. Talafou iaUrorb. It 2M. _ UPRAVA n uktj« t Juilteri S aliol It «, pritlljjo, lem«. MU. ■ :*u it. M. BBS po3tso6«k«TBl mr fca lt«r. U.78I. ■ M« mt-altu hna dau^a m M : adn. - Baktpiai M m miti*. -eto: II. Maribor, sreda 16. marca 1921 Številka: 61. Ugoden razvoj naših notranjepolitičnih razmer. Konstituanta. Verifikacijski odsek. Ustavni odsek. Boji v Rusiji. Zavezniki in Nemčija. ljubljanska limonada. Maribor, 15. marca. Dr. Ivan Tavčar je doprinesel v nedeljski številki »Slovenskega Naroda" Svoje mnenje k poglavju ,.o slepem ti-ru<‘, ali o represalijah. On pravi, naj se rou oprosti, ako se ne strinja z mnenjem drugih, mislimo torej, da bo tudi on nam oprostil, če se ne strinjamo z nje-Sovim mnenjem in če porabimo njegovo blagohotno dovoljenje ter napišemo te flaše misli pod gorenjim naslovom. Da se z njegovim mnenjem ne strinjamo, je krivo v prvi vrsti to, da živimo v Mariboru, kjer so razmere popolnoma drugačne nego v Ljubljani in o katerih g. Tavčar iz Ljubljane nima pravice govoriti, ker' jih ne pozna. Mi smo že vajeni. tega, da razni gospodje v Ljubljani milijo, da je Ljubbana Slovenija in ne Pfav slučajno le glavno mesto te Slove-mesto, ki borbe z Nemci že zdavnaj ^eč ne pozna. Mogoče je tudi, da je v 'Ubljani limonada prav zdrava pijača, * Mariboru ni, tu je nasprotno prav ško-i'va, ker eno in isto zdravilo ni za vse bolezni, ker dočim pri eni učinkuje bla-ilno, učinkuje pri drugi razdražljivo. izvajanje represalij nad banatskimi in slavonskimi Švabi, ki so res lojalni naši državljani, popolnoma napačno in krivično. Cisto nekaj drugega pa so oni Nemci, ki prebivajo v Sloveniji, osobito tuj na severu in predvsem še v Mariboru. Ti Nemci niso lojalni in se tudi ne dajo napraviti lojalni, tudi zlepa ne, kakor nasvetuje g. Tavčar: Pri nas v Mariboru smo poizkusili tudi že zlepa, toda dosegli smo ravno obratno od onega, kar smo hoteli. Našo dobroto in naše usluge so pač sprejemali, vračali pa so nam s tem, da so rovarili proti nam, blatili v avstrijskih listih našo državo ter snovali tu in preko mej iredento. Ako g. Tavčar meni, da se da iz Nemca napraviti lojalnega jugoslovenskega državljana, potem moramo na žalost konsta-tirati, da naših Nemcev še danes ne pozna. Kar se tiče davljenja Nemcev, se seveda pridružujemo njegovemu mnenju, da ne gre, da bi nastopili proti onim, ki niso nič zagrešili, nikakor pa ne odobravamo načina, kako je on to povedal. Iz njegovih besed bi se dalo v inozemstvu sklepati, da mi Nemce res davimo. kjer le more proti nam z denarjem nas samih, potem to ni davljenje, potem je to krvava potreba in interes države. Ako se bo naša stranka držala tega načela, potem bo tu na severu le pridobila med zavednim ljudstvom, simpatij renegatov in naših narodnih sovražnikov pa ne potrebujemo. Seveda pa je treba pri tem paziti in ogibati se malenkosti. Nemca, ki slučajno prepeva navadne nemške pesmi, ki kriči v pijanosti radi lepšega „HeiI‘‘ itd. pač radi tega ne bomo preganjali. Vsekakor pa so dostojne represalije v rokah razsodnih oblastev boljše, nego da bi bile radi indiferentnosti teh oblasti prisiljene široke plasti zavednega naroda, da same izvajajo represalije, kar bi pomenilo pravo anarhijo, katera nam tu v Mariboru že grozi. Naj nam g. Tavčar torej oprosti, ako mu povemo, da ljubljanska limonada za Maribor ni zdravilno sredstvo. Nam še ni znan noben tak slučaj ne tu, G. Tavčar zastopa mnenje, da je vpra-j ne kje drugje v Sloveniji-, pad pa nam represalij vprašanje centralne vla- j je znan slučaj podnarednika Čuša, ka-e. nam se pa zdi, da je to popolnoma; terega so naši Nemci de facto ustrelili. flaPačno. Represalije, katere so zahtevali (Napačno je tudi mnenje, da nas bodo listi napram Nemcem in katere za-' na Dunaju in v Rimu bolj spoštovali in “teva tudi celokupen naš zaveden narod i ljubili, ako bomo dovolili našim Nem-"rez razlike strank, niso kake mednaro- j cem, da prosto rujejo proti naši državi. represalije, ampak čisto lokalna in-' Popolnoma neupravičen pa je tudi strah erna zadeva ter bolj podobne bojkotu, | pred antanto. Res je, da je v mirovni .j or pa pravim represalijam. Napačno pogodbi tudi neka določba o varstvu bilo tudi izvajati te represalije proti manjšin, toda te določbe se ne drži no-Nemcem v naši državi, ^ki pa jih bena država in ta določba tudi ne ščiti e daleč ni en milijon/kakor se je pre- onih članov manjšin, ki delajo proti dr-^aglil g. Tavčar najbrže na podlagi ka-,žavi, v kateri žive. Ce se odvzame sta-^ Unajske statistike. Tako n. pr. bi bilo | novanje, lokal ali pisarno Nemcu, ki dela ^‘vo, Rehar: Parmov večer. j{.^anes zvečer uprizori naše gledali-e dve Parmovi operi: ..Ksenija" in ” aro pesem". Ti dve operi spadati v Čase Parmovega umetniškega Prve mu posvetiti v mejah umetniškega zakona vso občutljivo in nežno pažnjo. Dejanje te enodejanske onere se vrši v srednjem veku v slovanskem pravoslavnem svetu. V tisti dobi romantične ljubezni in silovitosti, ko je bila pravica precej iluzorna, ko je vladala sila ter so imele cerkve in samostani dragoceno predpravico, da se ni smel nihče dotakniti onega, ki se je zatekel v njihovo okrilje. Ta predpravica je tudi podlaga nastalemu konfliktu. Ksenija je bila hči Prvie oj3«; pred njima je nastala samo iel/V-b grof celjski", katero je spre-ja Toubljana. 1. 1895. z velikim entuzi-Bišt °?’ *-ePrav j® imel° delo še začet-°Per> ” ^oda bdo je za slovensko Prvi n0n-K[asbo neka' n0VP*a 1 Pravzaprav bogatega bojarja ter je ljubila Alekseja, stala t l19’ za^e^e^* „Ksenija“ je na- sina sosednjega bogataša. V nesrečo pa Kmalu za ..Urhom": ierala se ie se je zaljubil vanjo tudi Aleksejev starejši brat in ken je njegovo ljubezen odbila, je sklenil ugrabiti jo. To se mu je tudi posrečilo, toda njegova nada, da se mu vda ter da pozabi na Alekseja, se mu ni izpolnila. Končno pa se ji je }.osrečilo ubežati s pomočjo postrežnice Tatjane ter se zateči v bližnji samostan, v katerega se je potrt vsled njene izgube, zatekel tudi Aleksej ter postal menih. Dejanje pričenja v trenutku, ko prihitita Ksenija in Tatjana v samostan, kjer se najdeta z Aleksejem. Med tem pa jo že zasleduje Aleksejev brat, ki nastopi s svojimi spremljevalci po orkestralnem intermezzu. Tu se vname boj med bratoma, ki se hočeta biti, kar pa prepreči Ksenija s tem, da stopi med njiju, zadene pa pri tem ob meč ter se zgrudi »m ■ ^rala 80 i® I89y ljubljanski operi 5. januarja „Urhn len usP0h je daleč nadkrilil uspeh Parm,, ®ro^a .oljskega" ter ponesel slavo domov^6Ka- *mena preko mej naše ožje tudi vi”0 la ma*° za Ljubljano, je imel lo Priliko videti to krasno debata sPrejel Zagreb »Ksenijo", £ doroli lo. da še je po-staln0 na r ,Vse sezone ter ostala tem prehoRUnr fariu' 0d tu Pa 1« P®-lišč ter žela !n e ™noK° drugih gleda-"Ksenijo" ie P» najl®pSi uspeh. S !?°rno \a brezK PokazaL da zna ^t ter dranJSlz.razili muzikalični *tiko ter da Dren00 10 ^Cno karakter! slla na najsijaineišf6 nje8°va umetniška rabiti orkaaUr *? P°Hf°nično >z* T ^amatični situaciji ter m p—ie. Tržne razmere pri nas in drugod. (Dalje.) Mnogokrat se polaste tudi listka, ki ga je odšli prodajalec pustil na mizi. Večkrat se pripeti, da navidezno ena kmetica prevzame blago od dveh, treh, ki stoje za njo in se delajo, kot bi ne imele s prodajanjem ničesar opraviti; seveda pjača dotična eno samo stojnino za vse skupaj in šeje pri plačevanju uvidi kupec, da je mleko od ene,,, jajca od druge itd. ko dele denar med seboj. Ker zahtevajo kmetje za živila tako visoke cene, je prispevek stojnine tako malenkosten, da bi ga morali plačati brezpogojno vsi prodajalci. Ker bi občina iz povečanih dohodkov stojnine lahko krila precejšen del stroškov za tržno nadzorstvo, bi se dalo omenjene zlorabe preprečiti na dva načina: prvič moralo bi biti zabranjenc kasneje došlirr; vriniti med vrste Ostalih prodajalcev; ko posamezni odidejo, naj bi se ostali pomaknili skupaj, novodošli pa naj bi se priključili na koncu vrst; mogoče bi bilo pa tudi na ta način, da bi se med tržnimi urami zaprli dohodi na tržni prostor in že tu pobirala stoj« nina; seveda bi moralo biti potem prodajanje po cestah in vežah strogo prepovedano. V Ljubljani zapiše policaj vsako kmetico, ki bi se upala prodati kaj, predno pride na tržni prostor. Toliko glede splošnih razmer na tržišču.^ Kar se tiče cen, vlada zlasti zadnja dni na našem trgu popolna anarhija; vsak zahteva za svoje blago, kolikor se mu zdi, cene so vsaki dan višje, kljub temu da cene špecerijskemu blagu padajo; kdor je prisiljen kupit, mora plačati zahtevano svoto, pritožiti se mu je nemogoče. Poglejmo malo sobotne številke ljubljanskih dnevnikov, Tu bomo videli, kako zna ljubljansko tržno nadzorstvo varovati interese konsumentov! Predvsem čitamo tu navodila za nakup mesa; tako hočejo prevsem zabraniti, da bi izvozničarji,' ki pošljejo vse prvovrstno mešo preko meje, smatrali ljubljanski trg kot dobrodošlo odjemališče za manjvredno meso, ki bi ga sicer ne mogli spraviti v denar. Tržno nadzorstvo opozarja občinstvo, naj odločno zavrne vsako manjvredno meso, tudi, ako bi se ponujalo nekaj kron ceneje. Ko so se pred kratkim povišale cene mesu tudi v Mariboru, je bilo kot za odškodnino kon-zumentom določeno, da se sme na posameznih mesnih stojnicah prodajati le ene vrste meso, ali samo goveje, samo telečje itd., a vendar stoji skoro na vsaki stojnici po dvoje ali še več vrst mesa Recimo, da je ta. določba neizvedljiva. mrtva na tla. Libreto je veledramatičen ter izboren za opero. »Stara pesem" je tretje Parmovo delo. Igralo se je naipreie 24. marca leta 1898. v Zagrebu, kmalu za tem pa tudi v Ljubljani in drugod. Libreto je spisal italijanski pesnik Guido Menasci, autor libreta »Cavallcrie rusticane" po znani Heinejevi pesmi: „Es war ein al-ter Kflnig", ki govori o starem kralju, ki si je vzel mlado kraljico, ki se je zaljubila v paža ter morala radi te ljubezni skupaj z ljubimcem umreti. Heineje-va pesem obsega tri kit ce in iz vsake teh kitic je napravil Menasci po eno sliko. Kot uvod poje pred prvo sliko glas za kulisami prvo kitico Heinejeve pesmi, pred drugo sliko, drugo kitico, koncem tretje pa tretjo kot nekak epilog. Libreto ni dramatičen ter bi brez mojstrske glasbe gotovo, propadel; toda Parma mu je dal neizčrpen.vir melodij in briljantno instrumentacijo. Predigra, kakor tudi spajajoča glasba vseh slik izdaja vso duhovitost skladatelja, ki ustvarja umetniško celoto. Prijeten je dvospev m9d kraljem in kraljico v prvi sliki, a ritmično dražesten zbor pažev v drugi. Diskreten valček, katerega svira orkester ves čas paževe ljubavne izpovedi, je postal popularen kakor in-termezzo iz ,(Ksenije". Ljubavni dvospev kraljice in paža pa je višek ctle opere- Naš neumorni pijonir slovenske operno glasbe Viktor Parma, se je rodil 1.1858. kot sin tržaške slovenske uradniške družine. Gimnazijo je posečal v Zagrebu in v Trientu, pravo pa na Dunaju ter je po končanih študijah vstopil k glavarstvu, kjer je postal komisar in pozneje okr. glavar. Kot tak je služboval v Logatcu. Črnomlju, Krškem, Kranju ter Novem mestu, kjer ga je ob početku vojne začela Avstrija preganjati, ga kot sivega starčka gftala na Ljubljanski grad ter potem v internacijo, odkoder se je preselil na Dur.aj; a lanskd leto v oktobru je prišel k nam v Maribor, da tu v svobodni domovini v miru preživi svoja stara leia. Parma ni bil poklican glasbenik in razen kratkega študija pri Brucknerju na dunajskem konservatoriju, se je glasbeno izobrazil čisto sam; toda v njem je bil talent, samonikel, nedosegljiv talent. Po teh prvin njegovih delih je najbolj zaslovel z opereto »Caričine Amazonke", ki je našemu občinstvu že znana. Skom-poniral pa je še nešteto drugih stvari in tudi še sedaj na starost nc počiva. Njegovo najnovejše* delo, ki ga je ravnokar dovršil, je opera »Zlatorog", ki se bo pela prvič v petek, 17. t. m. v Ljubljani. ker mora vendar mesar tudi prodati meso druge vrste, ki mu ie ostalo od včeraj; toda se potem s takimi nepremišljenimi naredbami bega občinstvo? Pa menda ne zato, da zgubi zadnjo vero v avtoriteto oblasti! Javni nameščenci imajo svojo mesnico od Zadruge javnih nameščencev, kjer dobe trikrat na teden meso po znižani ceni — 20 K 2a kg. Toda ako se jim bo delilo tako slabo meso, kot se zlasti zadnje čase godi, ko večina strank po cele^tedne ne dobi drugega kot meso prednjih delov, za doklado pa glavo, potem se te uredbe res ne bo moglo več smatrati za posebno dobroto, saj je to isto, kot v Ljubljani z manjvrednim mesom, pred katerega nakupom svari tržno nadzorstvo občinstvo. Glede jajc je v L ubljani najatiožj prepovedano, kupovati ali pa prodajati jih dražje kot po 2 K; vsak prestopek je takoj naznaniti nadzorovalnim organom la se strogo kaznuje. Ne-katerikrat se je pripetilo v L ubljani, da je nadzorovalni organ vzel kmetici košaro z jajci in jih prodal po primerni ceni vsaka stranka jih je dobila nekaj, ako pa jih je bilo malo na trgu, je bilo določeno maksimalno število jajc, ki so se smele prodati eni stranki. V. Mariboru so bila jajca o Božiču po 5 celo po 6 kron; polagoma je pad>a cena na 1 Iv 60 v za komad. Pred kakimi 10 dnevi se je pričela cona aic sunkoma zvišavati; za .jajce, ki je stalo prejšnji dan 1 K 60 v, so zahUvpli kmelje 3 K in še več. Danes staneta 2 jajci najmanj 7 K navadno pa 7 K 60 do 8 K Vsi ugovori od strani kupcev ne zaležejo ničesar; ali plavaj ali pa pusti! Vrhutega morajo kupci požreti še nekatero od strani prodajalcev. ,Jih nesem pa izvozničarju, ta mi bo rad plača) Se več!“. (Dalje prih.) vsi sloji naroda pokazali napram zaveznikom tekom vojne. * Velik pogrom proti Grkom. Iz Carigrada javljajo o mnogobrojnih umorih Grkov v vasi Kundje. Vas bodo zasedle grške čete. * Razmera v Georgiji. Po vesteh iz Tiflisa so georgijske rdeče čete. zavzele Kuteis, zadnjo postojanko georgijske protiboljš viške vlade. * Morilec Datoja prijet. V Madridu je bil aretiran anarhist Antonso Petro Mateo, ki je pripoznal, da je usmrtil ministrskega ^predsednika ter izdal tudi sokrivce. * Po londonski konferenci. Pres-biro. poroča iz Pariza: Ministrski predsednika Briand je sporočil ministrskemu svetu o sporazumu, doseženem v Londonu. Ministrski svet je čestital ministrskemu predsedniku na doseženem uspehu. , * Turško vprašanje. Presbiro poroča iz Londona, da sta bili v palači St. James sprejeti grška in turška delegacija. Vrhovni svet jima bo sporočil izpremembe, ki so se določile v sevre-ški pogodbi. Turški delegati bodo odpotovali v torek v Angoro, da se tem posvetujejo ter se bodo povrnili v nekaj dneh. Grški delegati so izjavili, da imajo potrebna pooblastila in da bodo zato ostali v Londonu. rikalizma. Agitiral je za klerikalno Časopisi ter ostro b;čal one, ki si drznejo čitati kak drug list. Dajal je končno tur*i one nauke, ki se jih klerikalci nikoli ne drže o ljubezni do bližnjega ter o vdarcu po levem . in desnem licu. Naštel je tudi štiri kužne bolezni na-predn:akov, med katerimi je najbolj povdarjal pijančevanje. Nočemo braniti naprednih strank, vprašamo le gospoda, če morda še nikoli in našel med svojimi pristaši »prijateljev vinske kaplje” ? Mi smo jih našli že dovolj in celo med njegovimi stanovskimi tovariši samimi. Poglejte preje med svo:e v*-ste ter potrkale se na prša: Mea culpa: Vemo, da tega ne boste storili, ker vam jemlje ves čas boj proti zmaiu .kancelpara- nasfal kratek prepir, v katerega so pobegli tudi gostje, ki so se nad nedemO-kraiičnim vedenjem nntakaria spoSno zgražali. Niitakar pi ni odnehal, poklical je stražnika ter Hal gosta nasilno od-tra-niti. Ta surovi čin mora obsoditi vsa javnost, posebno pa še to, da je pri njem sodelovsla tudi policija, od katere zahtevamo pojasnila, kajti doslej Se nismo čuli, da bi obsto al kak zakon, v katereni bi bilo določeno, kdo in v kaki obleki sme v kavarno. — Iz klerikalne kupčije z gradom barona Twickla ne bo za enkrat še nit Klerikalni gospodi je bila prodajna cena 2 in pol milijona — previsoka, pa so se tudi še radi drugih pomisleko/ — Pie' mislili. Zanimivosti. Notranja in zunanja , Klerikalni protestni shod v Hočah. V nedeljo 13. t. m. so imeli klerikalci v Hočah drugi (!) protestni shod Reklamo je delal po znanem receptu že kaplan na prižnici ter vabil Hudi na shod, ki pa je končal z veliko blamažo sklicateljev. Nekoč so nas klicali v cerkvi k Bogu, sedaj pa nas kličejo v gostilno k shodu. Pa še tožijo, da so ljudje brezverni. . . •Koroška do Drave naša. .KMrntner Vblksblatt* prinaša iz Pariza jako pesimistično poročilo, iz katerega se da posneti* da je Koroška pod Dravo za Avstrijo toliko kakor izgubljena. Rešiti se bo dalo kvečjema še občini Dravograd in Ojstrice, ki ležita na levem bregu Drave. Ta vest je vzbudila med naSimi koroškimi brati velikansko veselje in navdušenje ter so vsi prepričani, da ni več daleč dan zopetnega odrešenja. Državna administracija. Ker bo v okupir.’krajih po evakuaciji nekaj časa vojaška uprava, bodo posamezna ministrstva poslala strokovnjake, da se po-uče o razmerah v svrho uvedenje državne administracije. * Novi francoski poslanik. Presbiro poroča: Francoski poslanik elemente Simon je bil danes ob 11-30 uri v svečani avdijenci pri prestolonasledniku Aleksandru zaradi izročitve poverilnih pisem. Pri tej priliki je izjavil g. Simon, da se spominja hrabrosti, ki so jo pokazale srbske čete na vseh bojiščih, kjer so se pojavile od 1. 1912 do 1. 1918; Obenem pa je izrazil zahvalo za neomejno zvestobo srbskega naroda in za neomahljivost, ki so io, Zgodba dveh parov, ki sta se pretvorila v enega samerra. Da, na svetu je tudi to mogoie, da se dva srečna zakonska, oziroma zaročna para pretvorita v en sam divji par. Ta čudna zgodba pa se je prisodilo nedavno v Prijedoru. 'Prvi junak te zgodne je neki mož, ki in Cafl1 ko aretirala Sajovica in Pernata, ker$ v družbi vojakov razgrajala po Vetrinjski ulici. Aretiranca sta se napram stražnikoma surovo obnašala. Pernat je celo zahteval od stražnika, da mu potnag2 prižgati cigareto. Na stražnici je nadzor' nik Kosi opazil, da je Pernat krvav P° obrazu. Na vprašanje, kaj je, ie Sajov,c odgovoril: O nič, udaril se je najbr^ •zunaj, ko sva se branila aretaciji. ® ju legitimirali, so ju zopet izpustili. P°* zneje pa je Pernat prišel v družbi nej kega narednika v stražnico ter zahtev8 imena obeh stražnikov, češ, da sta j“ stražnika pri aretaciji in še v str«žmc tolkla po obrazu. „Volksstimme“ je n® priobčila ljut napad na stražo in grozda imata poškodovanca za to dovolj P11-] Tei dni se je vršila pred kazenskim s(j' diščem tozadevna razprava proti stražo ‘ koma, ki sta odločne izjavila, d« ie°T dolžitev neresnična; isto je potrdil nafl' zornik Kosi, vsled Česar sta bila oba str3' žnika oproščena. Sa:ovic Albini je.niei( tem prišel k vojakom in ga ni bilo razpravi; prišel je Pernat sam ter *2!aVl * da ne prediaga kaznovanje stražni*0’ ?eli pa ,.scMrferen Verweis“. Zadev3 Zariinj,* left tem skoro gotovo še ni rešena. da nas sledeče: Sajovic je brezpoSuef trgovski pomočnik. Pernat „spricht lje° , Jeutsch", je .,studiral“ in je šedar" p spremljevalec vlakov — v Čigavi s!U*j\ In taki elementi občujejo po kavarna*1 našimi vojaki? — Mestno kopališče bode danes v sredo in ne kakor smo P°r.g čali na velikonočno sredo. V soboto j radi praznika zaprto. ■, ^ — Dar. Ljudski knjižnici v ^ je darovala podružnica Anglo-avaifJ oanke 150 K. Srčna hvali! ..J — Darovi Jugoslovenski Za vstopnice k porotim razpravam ^ a iri jubilejni zabavi prožnega e\\(B revidenta Južne železnice g-377 K, nabrala gdč. Veras in g* Srčna hvala! Posnemajte. — Obrtna kolektivna Dne 20. feoruaria t. I. se je vršil o • ztior te do tedaj še skoz in |£j| v nemške zadruge v gostilni Halt1^ jg Mariboru. Ker ie bilo prisotnih PreC 'si da še vedno čaka na .vstajenie kIj]je. ki bo sprejela Maribor v Vfed|,(? vsled česar se gospodom m za se(ja) izdajati tudi slovenske tiskov) ’^gn']0’ so pa menda le prišli do P ^0 P? da ie nemške slave konec, P s v Mariboru. V agoniji osebnega 0£i- Ostajama pri tem, da je naP iri 0$tbef!' teljici pri Sv. Duhu neosnovan m S(jWfcc pa če se pogreza dopis™'nja> ^ o. D. še nižje v egomjo r£Lejjjci, ^ ima kaj proti gospodični vod ;a§tfcl< o-ebi, naj si poišče P /a zadoščenje proti rie kv f>a bi vendar moral vedeti, da dnevno časooisje ni pravo mesto, ker pokaže s tem le svojo notranjo nizkotnost in • Pri trezno mislečih izkušenih ljudeh ne^ doseže s sličnim zaletavanjem ničesar. Naše organizirano zavedno učiteljstvo pa zna v zadoščenje za napadanje poiskati primeren areonag, sicer bi tudi zadostovala iziava, da nima krajevni eolski svet pri Sv. Duhu prav nikakega Povoda piositi ta zamenjanje sedanje eolske voditeljice z moško učno osebo, tor ponolnoma odgovarja vsem zahtevam, D.>pisnik menda tudi ne ve, da i v 20. stoletju ne trpimo apriorističnega odklanjanja ženskega delovanja, pa naj hode na kateremkoli poliu. To je danes postulat demokracije. Dopisnica 12 Selnice si bo treba pobiiže ogledati,-’da bomo vedeli vsi, kdo si upa iskati »ske v očesu bližnjega. Navadno so to ljudje, ki ne vidi so brun v svo:em l'3st-■nPnr. Toliko kot odgovor na one Bba'e tehtne'" vzroke, ki jih ima domnevano 'oformator »Jugoslavije". Koncert v korist vdove in sirot Pokojnega Cu^a v soboto zvečer v koncertni dvorani Narodnega gledališča ie slabo obiskan. Kiub temu pa je iz-Padel jako dobro, izborno se je izkazala v°jna muzika, posebno dober ie bil trio Jolino, violincello in harfa.) Glasbena Matica je pela dobro, le zadnja srbska Pesem ni bila dobro izvežb^na. Slab °bisk civilnega meščanstva obžalujemo. Poskusen samomor. V po n d el -jek dne 14. t. m. popoldne se je k letna zasebnica Antonija Podušil, s|anu o;a v Ciril Metodovi ulici 24. pokusila usmrtili s tem* d-j se je ustrelila ‘ tevolverjem v prsa. Kroslja ie zadela ravno tik pt d srcem. Rešilna postaia je Odvedla nezavestno nesrečnico, ki se °ri s smrljo, v iavno bolnico. Raie ie . rila ta nesrečen čir. raui odpovedi °ianovama. , fr — Sluča? ge. Poskušil; Prejeli --mo: p,o/,navaii e rn mer vre Poskušil e vo lila pospodinjs vo. ne tu-nemšk< ga madntka, pač pa Ia«lnecri' ^ Pii sebi je imela tudi neko siro'o ^ je vzgaj.ila sedaj v nekem mod- ^ sai°ni’, eno sobo pa je imela oddano im l * ^ brata >n s'toto tV jf, , a03 razpolago torej samo eno -olv Vtjr * ^ Tuše moiamo torei najpreje a. A i vna uradmk. !o ie v mestu ki ^ nrnv C0, r*a 111,1 od pji sestra pre .0|® ooleg tccra skrbeti tudi 7n m - Povp^. n”.s" ^*l ep s *rm še 1 ne d i k 3 SOC'''nlnf1 beda. 1 (ri sor ^ p. ki ftfeupaj lahko ž-ve, v ak zn^e pa ®lučr°e*8VI ' a ces,° raf^ topo, ker po n'tm'n0 ve''.avnprn zakonu vsak zas< da 1 Prnv‘cp do stanovanja? Mislim »»kil,0 inl ?'ovek< liubi o in da bi s v slučajih moialo postopati olv.irneje. ^taUu^r°Zna P°tresna katastrofa na s? 'Kem* Iz beverozapadne Kitajske ^omn 0 novem groznem potresu. lO,ooQeVQge®e» ^a ie zgubilo življenje •»Hadt poznamo, če smo Še ^osin« sni0 Stari? P01 oinoma ^®sV* v° re6“'e *° u-ar,k° ,-Mornin »Ha ' navaja ^lfideči noi kusni nači : Prali ^'a ,e ohrne z dlanjo navzdol,' e Hji S|r!>IU{?e -ro^e pa Pe nR niPn' 7'co' izPVHim’ Pliv*digne koža. Ako se. ko jo Stn° U,*i L”*501 z°l’et zravna, po^em ^^aconm a a''° Pa °b'*ane in «e le ^Un, Vll'avna, polem smo že — leloMiK.?J,,Ca P!ir,šk,h lepotic Pri ^rv° nat?r^ l"1 lepotic je dobila J%De !f t^karica Ivonne Beclu, ki ?* dan na^L?ra'ilca. Pn,iškil> lepotic *a.iu oblek?a ' !.se ie no starem obi* n:e , f Pbleko kialj ce tei so 5?Hških radnoo^ Vtlikansl«e množice WeK2S*;-K«'. «• w tudi v • azpisah tekmo? d?S!?C ®b Pesnici. Naša a^v&ed0KrQ .Jadranski dan“ je is£>ela m bila jako številno obiskana. Posebno ie liudem ugajal nastop „Tii;e rokodeki" jn „Zupan". Pri deklamaciji .Pozdrav neodrešeni domovini ob Jadranskem dnevu" se ie mnogo-katero oko zrosilo. Pri igri »Cista vest" so učenci nastopali nevstrašeno in samozavestno. Zbranemu pet;u in dobremu glasovnemu materiialu učencev je sledilo živahno pritrjevanje. Ce ne drugo, je pač to najlepše zsdoščeme in pohvala učencem in učiteljem. Od čistega dobička je bilo 300 K naMonienih „Jugo-slovenski Matici" in 300 K za sklad ubožnih šo'arjev. — Prevalje. (Dopis.) Narodna čitalnica ifr oriredila v nedelio dne 13. t. m. igri »Sinovo maščevanje" in »Čitalnica pri branjevki". Vsi igralci so nastonili v splošno zadovoljnost občinstva, zlasti pa ženske, katerim je tekel jeziček kakor namazan. Med prizori so prepevali pevci kakor slavčki. Zadovoljno občinstvo se je razšlo v enodušpi želji: kmalu zopet. 1 Sokoistvo, o Predavanje dr. Serneca o Sokolstvu ie privabilo v č< trtek zvt čei t' liko občinsivn v Narodni dom. da se V' m ralo viš'ti v veliki dvoiani. Dr. Se nrc je v nad enournem povnru zelo ool ndio prednašal predvsem pomen in -itrodov no telovadbe, ki se je zlasti pri Glrkih že izredno visoko raadla in se ie d i-gnila *(>le v srodi nre šnjep? tote’ja. Mfd Slovani so v»'rMi ceniti nravno in 'p|p?nci picp'redit v nnmda važnr st te-ovadbe nainrpi Č hi. kjer sta Tv š m Fflfrn r položila tom^. e Sokolstvu. Sokoi "ahteva zdii.vo du?o v krei kem tolesn rorjš e njps?0'0pa dela je torej prid vsem telovadhca. kje‘r pa poji potep ■ eslranske telovadbe tudi kulturo duha. Wravi S kol poj' vei ko m oožrlvOvalno ^inb^^en do domov ne in naro da, ^lo-vensk' h hrvaški Sokot ie odločen Ju iro-l v ti stremi ?a p po nim u=ed nie-njemed nsH'enepa ju?osloven'kei>a naroda M d Sokoli vlada : b-o ulen deniokratif n duh. pozna le hr t in sestre 'n nikak']' .’išj h iN niSjih stanov. ,Ti bi at“. „T sesira0, to je naikrepke §a vez med de-mokra’ičnimi Sokoh, ki pa se moraio tudi brezpogojno podti f(-.i s^l-ol ki d;-sc plini. Pri dunaj-kom Sokolu ie hi n. pi’. svoiAas nači Inik majhen urar- ki pomočnik, knleremu je pri zičetku telo vadbe javljal Sti'v lo telovadcev podna-f-elnik ,— milijonar sla ilo po-tave. Kr- i inje po‘o\ih jud« r>ro*i uvedb' sokolskega sistema v §ole e le umetno iareji'no in neosnovntio. ker diu;r( ga te-:ovndne.*a s'st m i snloh n mamo. anv>ak- ■ majo 'udi takt zvoni •'Mi le eokr ! k si-'lem I’ o i veri sevc-di Sokol še okoli ni riaslopt!. anpik n.' nro;no potu; r : o pi ■ rrič.m'e v ako a Mana’in temb« ' sed«j v J " nlnvn. ko o s v n epov h vr-tiih zd">žili bratje rnznil veroizpovrdanj. Wr kli ie?nic pa seveda ne m de Siriti v telovadnici, ker im -m' ■ato enkve. S'ov nski Sokol, z as' v Mat boni, je še le v povoju. k<'r šele srdaj začenjajo stonati med članp bral j -, ki so iz^li iz Sole naraščaja. Sokol-ki duh pa se krepko širi ravno zadnje dni k juh besu m nana lom na-prolnikov in maiiborski Sokol tr lno upa. da bo prišla edai. ko se bliža fa« resbih priprav za pomladne in lt tne nas'ope in izlete, vsa mariborska mladina v niegovo telovadnico, da začnemo z naravo vred krepko pomladno življenje, ki bo ob zaključku eta venCano z u^pelv, kakor jih žanje le soko|«ki duh s svoio neiz^mno ener-.-ijo. Pa tudi vr le MarejSTh bratov in -e8‘er. ki so se to zimo oži>eie, se na' pomnož o, ker bomo s lem lep m vzg!e-loni na|l>oii okienili in navdušili nflajše. Poslušalci so predavanju lilinb mrzli avo-rani zelo pazno sledili in so bili zb an prav 17. vseh slojev. Izvanred. o številno je bil zastopan tudi častniški zbor. Porotno sodišči«. Roškarjev shod pri Sv. Barbftri. V doslej najbolj klerikalni fari Svete Barbare je bivši minister Roškar kakor znano, na svojem volilnem snubljenju strahovito pogorel. Samostojni kniette s* ministra pognali v farovž, kjer se je okrepčal od svojega poloma. O tem polomu je , Slov. Gospodar 4 v štev 4-8., z dne 24. novembra 1920, priobčil o?tei dopis iz Sv. Barbare, v katerem med drugim napada tudi Ki cmuta, in sicer pige: ,.Konrčno se je po surovosti še posebno odlikoval majhen, duševno za-oslali, nevidni in zapeljani rerčik — ohčin-ki tepček KocmuN po domače „Wutek“ . . .“ Zajeden kmeoki fant tega katoliškega psovanja in sme-enja ni hotel nekaznovano ti peli. Po dr. Go-lišku. odvetniku pri Sv. Lenartu je proti Zeboiu, kot odgovornemu uredniku ..Slovenskega Go-podaija*1, vložil iožbo Obtoženi Z' bot, ki ie v preiskavi prizna', da ie v dopi-u miš jen ravno ta Kormu*. je v soboto pred poroto svoj zagovor spremenil, češ, da dopisn k ni misl i ravno nn tega, ker je v fari več Kocmutov. Dr. Gcršek nred aga preložitev razr>rave v svrho zaslišanja prič, ki bodo dokazale, da ne more biti nih^e drugi v dopisu opsovani Kocmut, kakor ravno ta. ker druirega na shodu ni bilo. Sodni dvor je temu predlogu ugodil. Predsednik senata sodni svetni1'* Posega, je po--knsil še v zadnjem trenutku poravnavo, ki se mu je bila že posrečila s pr me no izjavo v ,.SIov. Gospoda'jutk, da d-p'« ni ime] nnmena Kocmula žaliti Tedaj -e urednMc Zebot spomnil na sodne stvo-ške. Njegov zagovornik iv ja vi ja, da ob-t ženec ne prevzame nikakih stroškov. Zastopnik zas. ohtnžilelja pa iziavi, da radi njegi ne bo niknkih stioekov za Kocmuta. Ker se Z‘ bot protivi prevzeti rp oh lf kšne stroške, dr. Goršek pa ororčeno zavrača tako barantanje, češ ..mi nismo k amai'ji“. ostane pw, klepu dt se ra-piava preloži v svrho zastaja predlaganih prič. Spomin na Silvestrovo. •Viarlbu'. 14. marra. V goelilni Ivana Rau v Lafavasi. to r znovali veselo Silvestrovo ob godbi n plesu. Ze med ple-rm je p* i*’o med •antoma Majcen in Tr-t-minkom do n-‘-oOgla*|a. pri k terem je Trsteinv'k za-irrozil. či š, d > ima v ž‘ pu riož. Po po redov nju Mar je Vnuk. se je medigra končala brez .na'a jnih poded c. Se-le, kro? druge ure zjul aj. ko so yrn<'ali domov, je Anion Eijavec iz .T istrebca oozval Ivana Tr-tenjnka, da mu s pomočjo Maieha vzame nož. . Pri tem je med temi fanti prišlo do spora, pri ka-ierem ie Er avec nasprotnika veel dvakrat ob tla. Poskušnli c0 sicei tudi o-tn|i Člani družbe oba fanta pomiriti, toda Trs'emak ;p bi v najriici že izvršil svoie k jnovo d'do. Sunil je Erjavca z močnim no^.em oiot1 ^ratn s tako silo, da mu ie nrerezal desno žilo odvodn co ter je o-lrina noZa se da tri em sloboko v pljuča. E rja več je Se vVkliknd: „P< ter. pi d rne je“, tT se ,ie še zanodil z M j nom za bi ž m Tr~ eni kom. pa se je kijiidu zaiijdd in n!)!c''al mrtev. Ivan Tr-ten , k je prišel d >nes kol voa^r, v vojaškem sprem-tvu pred po rolnik\ Zafecv tja se s slobr mm. č'š la je E a'rc v us dnem tienn*ku zgra-hd za revolv r. kar pn priča Marija Vnuk zanika. Porotniki s<> potrdili glavn ■ vprašan e pa uhoi, vd^rl česar :e bi Tr-tenjak obsojen na dve leti težke j1 če. SSovcn. na-odno gedališče. Repertolre bodočih dn?: V tibrek 15 : ,,Ks«n ja“ in „Stara pesem", -tovenski operni vei&r. iavtn ab. V s edo 16: „Ka, delavo angleških toalet. 334 deluie F. Plankl Tattenbach-■ Brivnica Frana Novaka na ova ulica 16, III. ndstr. 3511 Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča. 22 Gonilni jermeni za stroj? v vseh širinah 30 do 200 mm v zalogi prt Ivan Kravos, sedlar, A*®' ksandrova c. 13. 180 10-10 se plačevali od K 320*— do K 400’—, jesenski prasci pa od K 500*— do K 800’— za komad. Cene za koze so bile od K 200’— do K 400‘— za kom. I Brzojavni promet s Reko. Kakor se poroča, je otvorjen s Reko brzojavni promet, vendar ne neposredno, temveč preko Itallie. j Industrija soli v Jugoslaviji. Pri nas se prideluje po raznih statistikah letno prillčno 4000 vagonov soli. Sedanja cena je krog 10 dinarjev za 1000 kg; ker znaša naša skupna potreba letno 10.000 vagonov, se mora uvažati toraj še 6000 vozov, pri čem pridela v poštev ponajveč Nemčija in Romunija. valnine in glede podanikov prijatelj skih in zaveznih držav je predložiti vsak sluč-jj v odobritev.« I Udruženiejugoslavensklh oglasnih zavoda. U Zagrebu se je osnovalo uiruSenje reklamnih poduzeča cijele Jugoslavije sa zadačom uzdržama so-lidnog poslovanja na ovome polju te se l'Stovi kao 1 oglasivači u svim nejasnim slučajevima iti soorovima mogu potpunim povjerenlem na to udruženje obrafiti. — Uprava udru-ženja nalazl se u Iliči broj 60. I. kat desno, tajništvo u Jurjevskoj ulic* broj 31. Glavni urednik: Radlvot Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. SSCem magasin ali klel, sposobno za en vagon vina, na prometnem kraju. Ponudbe na upravo. 356 Nnaania se vsem JoZa* ion* in JoZetant, da bode v soboto zvečer velika zabava v »Ndrodnem domu<.1 Nihče ne sme manjkati. 347. ioSe in JoZela. JUGOSLOVENSKA MATICA priporoča krojača Konrada Mihelič rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil fe najboljši Pulju, postal nedavno žrtev italijartske druhali, ki mu Meblovana soba za dva hiSo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v solidna gospoda se išče. bor.u- Oosposka ulica 32 (Švabova hiša). Prosi Ponudbe na upravo. lahko motorno koto (Mo* tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. . Velik Štedilnik za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista. f Biljard proda Slovenska čitalnica v Mariboru, Narodni dom. krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno