Poštnina plač« up v gotovimi. Ljubljana, 18. maja 1939. — Leto XII. — Št. 21. I GLASILO KRJČANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Pierre — Henri Simon: Značaji in pogovori Dvojna borba Le redki so v delavskem gibanju ljudje, ki se prostovoljno žrtvujejo in stavljajo svoje razpoložljive sile v korist delavstva. Znan je današnji čas po svojem materialističnem gledanju na življenje. Vsakdo gleda na to, da se njegovo udejstvovanje kjerkoli bogato obrestuje. Zalo ni čudno, da so delavci v svojem strokovnem gibanju tako sami in da je v resnici bela vrana vsakdo, ki si upa ali pa se hoče postaviti v eno vrsto z delavci v njihovem boju za pravico. To prav posebno občuti naša Jugoslovanska strokovna zveza. Nikdar ni imela kako posebno veliko število prijateljev iz drugih stanov, dunes pa lahko rečemo, da so taki ljudje zelo redki. Prav povsod leži vse delo organizacije na rainah naših zvestih in korajžnih tovarišev, ki se z velikim naporom trudijo, da iz kapitalističnega gospodarskega sistema iztisnejo vsaj tisto pravico in zaščito, ki se jo v danem položaju da priboriti. Kako težko je za delavstvo spoznanje, da se danes gode po obratih in delavnicah krivice, ki naravnost kričijo po pravici, ko mora vsak človek spoznati, da je pravica na strani delavstva, pa kljub vsemu je delavstvo svetopisemski človek, ki je na poti v Jeriho padel med razbojnike, ki so ga oropali vsega. Koliko je ljudi, ki gredo mimo mimo te žrtve današnjega časa naprej po svoji življenjski poti, čeprav so poklicani v to, da zastavijo svoj korak in mu pomagajo. Pa pustimo te, vemo le toliko, da je delavstvo danes prepuščeno popolnoma samemu sebi in kolikor si bo po svoji delavski zavesti in zrelosti pomagalo in priborilo, toliko bo imelo. Hvaležni moramo biti le Bogu, da je naše krščansko socialno gibanje in JSZ rastlo in živelo vedno le iz svojih lastnih moči in nikdar ni iskalo pomoči drugje. Toda svobodne delavske strokovne organizacije doživljajo danes še drugo borbo. Našemu delavstvu je poleg te težke borbe vsiljena še druga, in sicer borba za to, da se bo lahko svobodno borilo in trudilo tudi še za naprej za zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Kaj bi rekel k tej drugi borbi naš povprečen človek, ki niti ni dozorel za prvo borbo, kaj pa še, da bi se boril za to, da se lahko svobodno bori za boljši košček kruha. Ali je kaj čudno, da se danes tako širi bolezen, nekako tuberkulozno sušenje hrbtnega mozgu, ki znači prilagojevanje danim razmeram. Ta bolezen je dandanes silno razširjena, celo tako zelo, da se nekateri bahajo in venčajo svoje glave z modernim priklanjanjem sodobnim razmeram. Ako prva borba, to je borba za osnovno pravico človeka, ki jo vodi naše krščansko socialno delavsko gibanje že 45 let, zahteva veliko idealizma od vsakega posameznika, koliko notranje sile zahteva šele druga borba. Ce še nikdar ni veljal, velja danes prav gotovo vsakomur izmed nas poziv Kristusa v njegovih najtežjih urah svojim apostolom: »Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo!« Res, veliko delo vrši danes naša Jugoslovanska strokovna zveza. In to delo bo rodilo svoj čas sadove, ki jih bodo občudovali vsi šibki in slabotni ljudje današnjega časa. Prepričani smo, da bomo to vsiljeno borbo dobo-jevali do konca in osramotili vse in vsakogar, ki se jim šibijo danes kolena ali pa celo kot junaki časa meče- (Objavljaano neka j poglavij iz P. H. Simonovega knjige »Katoličani, politika in denar«, ker se nam zdi, da bi mogel v zrcalu njegovih orisov prepoznati svoje značilne poteze tudi inarsikak domač Bogoljub, Imetnik in Dobrodušni k.) • Naj mi bo dovoljeno, da ilustriram svoje psihološke analize na konkreten in živ način z značaji nekaterih svojih prijateljev. Oris vsakega bom pričel z avtoriziranim besedilom, katerega premišljanje bi mu dobro delo. * Bogoljub alt meščanska Ternost Na j viš ja starodavna modrost je že videla, da ni sreče v državi ibre-z prijateljstva. Prijateljstvo državo ohranjuje... In naj-večja vloga pravice se zdi ta, da ohranjuje in popravlja prijateljstvo. Abbe Lallement, po Aristotelu in sv. Tomažu. _ Stavim, da poznate mojega prijatelja Bogoljuba. Ni bolj častnega človeka in boljšega farana. Ima rad svojega župniku; občuduje svojega škofa; ne pozabi smehljati se dobrim besedam generalnega vikarja. Je delaven član Narodne katoliške zveze, naročnik dobrega dnevnika, podpira s svojim glasom in denarjev pravega kandidata; ob vsaki priliki dolži fra-inasonerijo. Njegova žena se razdaja v dobrih delih. Sam je pristaš dobrih navad, obiskuje samo »pravične« ljudi in se kaže strogega nasproti javnim grešnikom. (Previden v svojem branju, še odpusti Bourgetu drznost njegovih snovi zaradi resnosti njegovih zaključkov, toda zdi se mu, da je Mauriac precej nezdrav.) In tudi največji filozofi se mu ne zdijo uvaževa-nja vredni, razen morda tistega dne, ko mu kdo pravi, da so na tem, da se spreobrnejo. Ali se norčujem iz Bogoljuba? Preveč ga imam rad, da bi mogel to, in prečesto imam priliko videti, da me njegova pobožnost vzpodbuja. In prav zato, ker ga imam rad in ker ga cenim, bi ga hotel imeti bolj popolnega, izogibajočega se napak, ki so brez dvoma le slaba stran njegovih kreposti, toda ki ne nehajo potvarjati njegove vesti in ustvarjati nesporazu-mevanja, od katerih trpi Cerkev. Gotovo ima prav, da ljubi svojo faro in svoje pastirje, da občuje s svojimi krščanskimi brati, da ima v časti dobre jo kamenje na delo, na trud in idealizem naših vrst. Ako smo preživeli najhujšo borbo za svoj obstanek v preteklem in tekočem letu, bomo utrjeni in izčiščeni preživeli tudi nove napade. Za nas je največje važnosti ugotovitev, da je krščanski delavec v naši Jugoslovanski strokovni zvezi ohranil v sebi toliko notranje sile in kreposti, da brani delavsko čast in ponos v prvih bojnih črtah. Ni strahopetec, navade; toda zakaj nasproti tistim, ki niso, kakor pravi, »z njegove strani«, zakaj nasproti tem taka preračunana trdost, zakaj njegova prezirljiva ma-ziijenost? Kdo bo vendar nesel besede resnice nevernim, če verni živijo za ograjo? Dragi Bogoljub, ali bi bili vi izmed tistih, ki so se škandalizirali, ko so videli, da se je Kristus usedel k mitničarju? Imate prav, da izbirate vaše branje in da imate rajši pobožno in pošteno, toda ali smete že iz principa ignorirati umetnost in kulturo vašega časa? , Ali smete odreči vaš pogled zakritemu svetlikanju lepote in resnice, ki prepreza strani neverjetnega pisatelja in predvsem vaš posluh glasu njegovega skrivnega nemira? Ali se vam je treba izključiti iz naravne družbe duhov? In kako bi hoteli vi delati, pa čeprav še tako malo, za izpreobrnenje sveta, če že naprej prezirate njegovo misel in je ne poznate? Veliko vero imate, Bogoljub, in mnogo kreposti. Zavedate se, da ste se ugnezdili v resnici in milosti, in gledate z nekoliko dal jnjim pomilovanjem one, ki so zunaj. Toda kako slabo znate svoj katekizem! Kdo vendar more biti preverjen, da je sam v stanu milosti, njegov sosed pa ne? Kdo vam je rekel, da pobožnost prinaša dar nezmotljivosti in naravno prednost v znunosti, umetnosti in tehniki? Tako rad bi vas videl malo bolj nemirne, da bi bili bolj ponižni... Imetnik ali politično gospodarstvo Nov način gospodarjenja, ki ima svoje začetke v času, ko se je razširjal im uveljavljal racionalizem, je rodil nov gospodarski nauk, ločen od moralnega zakona, po njem pa je bil dan svoboden tok človeškemu pohlepu. Pij XI. Quadrag. anno. Imetnik verjame v politično gospodarstvo in jaz ga občudujem, kajti zelo jasno zna razložiti to, česar jaz prav nič ne razumem. Tako na primer vidim, kadar grem v svojo rodno deželo, ki je podjedelska zemlja, obupane kmete pred shrambami, prenapolnjeni z neprodanim žitom. In ker žita ne morejo prodati in se nočejo zadolževati, popravljajo do zadnje nitke svoje stare obleke. Nato pa, ko se vrnem v mesto, ki je eno izmed središč tekstilne industrije, vidim tovarne, ki jih zapirajo, statve, ki jih razdirajo, delodajalce, ki prodajajo in delavce, ki stradajo kruha, ker ljudje ne ne podkupljiv in ne maloveren, ampak močan in hraber. S prezirom in pomilovanjem gleda okrog sebe kako padajo slabiči, on sam^ pa vztraja. Z eno roko odbija sovražnike, z drugo pa gradi lepšo bodočnost delovnemu človeku, z zavestjo v srcu, da to veliko delo opravlja on _ sam brez kake druge človeške pomoči, pač pa s polno pomočjo Onega, ki mu v srce sproti vliva nujno potreben idealizem. kupujejo več dovolj tkanin. Na eni strani slabo oblečeni kmetje pred žitom, ki gnije. Na drugi pa lačni delavci pred ostavljenim delom. Imam brez dvoma malo preveč preprostega duha, ker ne morem tega razumeti. K sreči me je slučaj posadil včeraj v vagon poleg Imetnika; zdelo se mu je umestno prenehati z branjem svojega lista in mi je razložil svoj pogled na svet. Jaz bi po njegovem imel od tega dobiček in bi se poučil, zato se je zelo rad ponudil, da bi me razsvetlil. »No, da,« mi je rekel, »gospodarski položaj je nekoliko zmeden. Beda je. Res ji ni lahko najti zdravila, toda o diagnozi smo si vsi edini: n a d p r o-d u k c i j a je kriva. Vaši kmetje in vaši industnjalci so zagrešili isto napako, producirali so preveč žita in preveč blagov, da bi jih mogel trg sprejeti. Kaj je kriza? Nekaj zelo preprostega, upadek porabe z ozirom na krivuljo proizvodnje. Teinu pravimo mi škarje.« »Ljubim primere,« sem odgovoril, »toda še bolj vzroke. ,Nadprodukcija‘ bi bila prava beseda, če bi bil okoli zalog, ki bi jih ne bilo mogoče prodati, srednji človek toplo oblečen in do kraja sit. Toda tega ni. Ali je mogoče govoriti o nekoristnih bogastvih, dokler jih toliko ljudi, ki bi jih potrebovali za življenje, gleda kot Tantal, ne da bi se jih mogli poslužiti?« »Razumiva se,« je povzel Imetnik. »Kadar pravim, da proizvodnja presega možnosti trga, ne mislim vrste nujnih življenjskih potreb prebivalstva, ampak njegove kupne zmožnosti. To je popolnoma druga stvar; in to je vse, na kar moramo gledati._ To, kar zanima peka, ni berač, ki je lačen, ampak kupec, ki mora plačati-štruco. Priznam, da je ta zakon trd, toda zakon je...« Dobro sem razumel, toda nekaj v meni je še protestiralo. Poskušal sem s trditvami, da morda gospodarske usodnosti ni; da je denar zato tu, da služi človeku, ne da ga davi; da ie ostopek izmenjave napačen in mora iti spremenjen, če človeštvo zna proizvajati koristne dobrine, ne da bi jih moglo razdeliti. Imetnik ni maral nič odgovoriti, napravil se je, kot da je spet pričel brati svoj časopis. Po njegovi sobi sem videl, da me je imel za nenavadneža in domišljave«. »In tedaj,« sem vprašal, »kakšna so vaša zdravila?« »Ah, zdravila!« Imetnik je bil nekaj časa zamišljen, nato je snel svoje naočnike, jih obrisal s svilenim robcem in tiho odgovoril: »Poslušajte, govoril vam bom po krščansko, pomoč more priti samo od Previdnosti. Samo ona more izrabiti zaloge in dvigniti cene. Nekaj slabih žetev, na primer ...« Neka misel, ki se je ni upal izraziti, je morala iti skozi njegovega duha, kajti dodal je: »Ali ste brali zadnje statistike? Brezposelnost pada. Velik akovin-ska industrija zadnje čase zelo mnogo najema in dela...« V tistem trenutku je zazvonil zvonček na hodniku jedilnega voza. »Oprostite mi,« je rekel, »grem jest.« (Nadaljevanje na 2. shrani.) Mvekemt a peroeila____________ Volitve obratnih zaupnikov odgodene (Nadaljevanje s 1. strani.) Dobrodušnik ali užitki sveta Demoralizucija vodilnih krogov gospodarskega življenja je morala doseči tudi delavce in jih po isti strmini privesti do enakih razvalin, toliko bolj, ker je zelo veliko število podjetnikov gledalo v svojih delavcih le golo orodje, brez skrbi za njihove duše in celo v popolni brezbrižnosti za kakšno višjo korist. Pij XI. Quadrag. anno. Dobrodušnik, kako ste zadovoljni! Za volanom svojega avtomobila drčite proti mestu, polnem užitkov, kjer vas čaka tisoč radosti. Vaša duša je mirna: Včeraj vam je telefonski zvonec srečno naznanil, boril za svoje pravice jaz, ne pa mi. V tem pogledu naj posnema delavstvo podjetnike. Kadar gre za njihove pravice, vedno nastopajo kot mi, nikoli kot jaz. Tudi delavstvo 'bi moralo hoditi tako pot. Podjetniki so toliko zavedni, da sami od sebe, brez poziva in pritiska ustvarjajo tako enotnost in skupnost, kakršno predstavlja — mi. Zaradi tega ise vsak podjetnik, tudi nov, takoj prijavi v Zvezo industrijcev, to je v svojo strokovno organizacijo. Ker ni pri delavstvu te zavesti, da Povprečno število članstva OUZD-a, ki je znašalo v marcu 1939 95.712, je od marca 1938 narastlo za 3395 oseb. Prirast je zlasti viden pri sledečih industrijah: v tekstilni industriji +996 delavcev, pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb + 873 delavcev, v industriji za predelovanje lesa in rez-barstvo + 464 delavcev, v oblačilni industriji + 380 delavcev itd. Padec je pa viden predvsem v gozdno-žagarski industriji —545 delavcev, pri občinskih obratih —151 delavcev itd., itd. V sezijskem pogledu, to je v primerjavi s predhodnim mesecem februarjem 1939, je celokupno članstvo napredovalo za + 3414 oseb. Napredovale so predvsem industrije sezijskega značaja, in sicer: gradnja nad zemljo + 1634 delavcev, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) + 726 delavcev, industrija kamenja in zemlje + 365 delavcev. — Pomembnejšega sezijskega nazadovanja, razen pri občinskih obratih, — 160 delavcev, ne izkazuje v tem mesecu nobena industrija. volitve ne bodo odlagale. Te volitve bodo trajale od 15. julija do 15. avgusta 1.1. Zelo nas zanima, kaj ibo z onimi obratnimi zaupniki, ki so bili izvoljeni 12. t. m., to je dan predno je bil odlok ministra za soc. politiko in ljudsko zdravje objavljen? bi sami od sdbe ustvarjali skupnost in enotnost, nastane vprašanje, kdo naj vrši to nalogo. Odgovor ne bo težak. Kaj takega zmore edino delavska strokovna organizacija. Prav zaradi tega nasprotujeta podjetnik in kapitalist delavski strokovni organizaciji. Prav iz tega razloga skušajo podjetja omalovaževati delavsko strokovno organizacijo, gredo v delavskih vprašanjih preko nje in dajejo prednost neorganiziranim. Podjetnik je jaz, delavstvo mora biti le mi. Zaradi tega mora delavstvo samo v obratih ustvarjati ugled svoji delavski strokovni organizaciji. S čim? 1. Najprvo s tem, da se ne pusti cepiti s pomočjo političnih eksperimentov in tajnih zaveznikov podjetja. Cepljenost delavskih moči je v korist le podjetju in nasprotnikom delavstva. 2. Vse delovne razmere v podjetju se morajo urejati le potom organizacije in obratnih zaupnikov. Posameznik ne sme tam, kjer obstoja svobodna delavska strokovna organizacija, imeti nobenega opravka z nadrejenimi. Če ima kakšne pritožbe ali želje, jih naj sporoči voditelju delavstva ali pa njegovemu namestniku, da ukrene primerne korake. Le na ta način "je mogoče napraviti red in podjetje prepričati, da ima opravka z delavci, ne pa s posameznikom. Obenem pa pridobiva na ta način organizacija na moči, pomenu in ugledu tudi na strani podjetnika. 3. Delavstvo ne sme prenašati nobenih krivic. Če se pripeti ta ali ona krivica, mora takoj javiti svojim funk-cijonarjem, da presojajo vsak primer in se odločijo, kaj naj ukrenejo. Na ta način se bodo preprečile vse samovoljnosti nadrejenih, ker se bodo zavedali, da pride takoj protiukrep, če bodo napravili kaj takega, kur škoduje delavstvu. Kar smo napisali, ni nemogoče. Treba je le energije in korajže ter vztrajati. Potrebna pa je posebno zavest: kadar stopim v obrat, nisem več sam svoj, ampak postanem član skupnosti. Zato mora biti moj prvi korak, da se organiziram v svobodni in neodvisni delavski strokovni organizaciji. Le na ta način morem iti preko kapitalizmu prijaznega jaza v družino mi. V aprilu 1939 je imel OUZD zavarovanih povprečno 98.775 delavcev. V primerjavi z lanskim letom se je število zavarovancev povečalo za 2628 oseb, v primerjavi z mesecem marcem 1959 pa celo za 3063 oseb. Stalež bolnikov se je od lanskega leta dvignil za 284 oseb in dosegel število 2743. Dvignil se je tudi odstotek bolnikov za 0.22% na 2.78%. Obratno se je pa število bolnih zavarovancev napram marcu 1939 znižalo za 299 oseb oziroma za 0.40%. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je n letnim diferencialom + 1.20 din dosegla 25.67 din. Narastla je tudi celokupna dnevna zavarovana mezda, in sicer za + din 183.031.60 na din 2,535.528.80. Bolje da Krekova organizacija izgine, kakor da l>i se umazala z idejami, proti katerim se je Krek boril vse življenje! Ne vedo kam Kaj prav za prav hočejo takozvani »Združeni delavci«? V svojih »cajten-gah«, o katerih bi se marsikaj lahko vprašalo brez upa odgovora, ker gospodar, ki stoji na čelu gibanja, spoštuje popolnoma pravilno pomen molčečnosti, morda celo pred svojimi podložnimi člani. V tajnosti so hoteli na veličastno slovesen način zagrliti na svoje nežno naročje Jugoslov. strokovno zvezo. Seveda jim svojeglavka ni hotela ustreči njihovi tajno iskreni želji. Mislili so, da je Jugoslovanska strokovna zveza pri koreninah pregnita, in da bo drevo padlo pri najmanjšem vetru. Toda zaradi nekaj res gnilih korenin, zdrave niso odnehale; nagnite so se pa obrnile proti zelenim koprivam. Polomija prirediteljev je bila tedaj dostojno primerna, kakor se izziva-čem spodobi. Kakor se je torej videlo, da tudi še tako čarovniško tajni naklepi, pa naj si bodo okovani s srebrom ali zlatom kapitalističnih zalog, pri značajnih ljudeh in to tudi pri delavcih, ne drže. Gospoda je mislila in še misli, da so delavci tepci, brez svoje volje in časti, ki prodajajo svojo miselnost kakor kdo hoče, kakor pocestne vlačuge. Ne boš Jaka! Člani JSZ so pošteni, značajni in trdni v svojih nazorih! Kar je bilo slabega in neznačajnega ali pa nevednega, je odšlo tja kamor spada. Ko ni šlo z intrigami in privatnim nasiljem, so pokleknili pred »pokojnim« Stojadinovičem in ga prosili za pomoč proti Jugoslovanski strokovni zvezi. Šli so se menda ponujat v Belgrad, pa se je na veliko žalost obrnilo drugače, kakor so mislili. Kakor se po izjavi predsednika vlade pričakuj^ sedanji režim ne bo dovolil nasilja, tudi ne pri delavskih organizacijah. To je tudi edino pravilno državniško stališče. Zakonitost in državljanska svoboda, ista dva glavna temelj« države. Kdor je za državo, za državni red in napredek, za državljansko svobodo, poštenje in pravičnost, ne more biti za nasilje. Posebno delovni stano- vi morajo najodločneje zahtevati državljansko svobodo in zakonitost socialnega življenja na vsej črti. To ni ni-kak liberalni boljševizem, ki podira okoli sebe ugled javne oblasti, temveč gladi pot k sociulnemu redu. Čudno je, na kakšen način hočejo nekateri bolj »kunštni« pri združenih, izražati svoje »katoličanstvo«, ko so vsak trenutek pripravljeni pridružiti se »Jugorasu« — Kakor se vidi, je njihovo »katoličanstvo« v prvi vrsti vaba ia lim, za lovljenje članstva. Noben zaveden krščanski delavec ne bo šel prostovoljno v kako nekrščansko organizacijo, še manj pa more kak duhovnik za to nastopati, ko mora vendar poznati papeške okrožnice o delavskem vprašanju. Ako jih pa ne pozna, nuj pa pusti delavce pri miru. Morda je pa res, kar se sem in tja šušlja, d« gospodi ni toliko za zboljšanje delavskih razmer, kakor za »lojtrce«, po katerih bi splezali s pomočjo delavskih hrbtov do globokih polnih egiptovskih loncev. Morda nekateri to samo domnevajo, nič se pa ne ve, kam pelje pot. Vse je nekaka tajna. Iz vsega opazovanja »zelenih« moremo sklepati, da je ta organizacija rojena iz političnih nagibov. Sami seveda tega ne povedo. Zunanja oblika se sicer kaže v nekaki oddaljeni strokovni barvi, ki se zelo slabo vidi. Toda pravi nevidni duh pokvarja. Ne more se lahko misliti, da bi resnično strokovne organizacije gonile svoje članstvo v strankarsko politične borbe. Tudi tedaj ne, ako bi bili njih predstavniki kandidatje za volitve. To pa zaradi tega, ker morajo biti strokovnim organizacijam odprta za moralno podporo vsa politična vrata. Nihče ne nosi in daje mokrih stvari sušit v vodo in tudi ne na sončne žarke namakat. Nekaj podobnega bi bile politične strokovne organizacije. Kaj prav za prav hočejo »združeni«, je menda še tajna, ki se bo pri tem kolebanju težko razjasnila. Morda ji v tem pomo-rejo preskakači. Jugoslovanska strokovna zveza ima pa is voj trden cilj in temelj, ki ga je kot glavni ustanovitelj postavil naš dr. Jan. Ev. Krek, zato pa organizacija ve, kaj hoče. Vsak delavec bi danes že lahko vedel, da mora pomagati in združeno graditi delavsko iboljšo bodoč-n°st. Vsi dobro vemo, da se delavsko vprašanje polagoma rešuje in da napredek dostikrat zaradi brezbrižnikov odpade. Toda trdno prepričanje, da mora priti čas, da bo tudi delavski stai prišel do veljave in do boljših razmer, mora delavstvu dati pobudo za popolno in tesno združenje v Jugoslovanski strokovni zvezi. Jože Gostinčar. Skrbimo za ugled strokovne organizacije Naše narodno gospodarstvo v marcu 1939 (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.) iuuik krnjih Zveza rudarjev Hrastnik. Lokalno načelstvo II. rudarske zadruge je v rudniški čakalnici objavilo razglas z vabilom na vdove, da se prijave za posmrtninski fond sprejemajo samo še v mesecu maju. Te ugodnosti se morejo poslužiti le one vdove, katerih možje so bili že člani omenjenega fonda. Prijave sprejema upravitelj bratovske skladnice g. Šikovc, nakar opozarjamo rudarske vdove, ki se želijo prijaviti in še ne vedo za razglas rudarske zadruge. Našim marksistom v odgovor, na napad v Delavski Politiki« št. 52, str. 3. z dne 6. maja 1939 — pod naslovom »Ali se boje sloge med delavstvom?« Pisec tega članka, je napravil že v naslovu veliko napako, — če se smatra za strokovničarja, oziroma organiziranega rudarja, kot stoji v podpisu; kajti, jaz sem med tovariši delavci vedno agitiral, da se organizirajo v svobodni delavski organizaciji in se čudil nad njih tozadevno nezavednostjo; — če se je pa pisec postavil na stališče marksista, kar pa v podpisu ni razvidno, bi bilo njegovo obre-govanje, — seveda pod drugačnim naslovom — umestno, ker sem kot zaveden delavec in katoličan neizprosen sovražnik vsakega nasilja in krivice in zato tudi marksizma in fašizma, ki vodita Uiboge-ga delavskega trpina v mednarodni oziroma državni veleka-pitalizem, ki človeku vzame svobodo in pravice in ga poniža tako globoko, da je zanj suženj premil naziv. Pravite, da sem se obregoval ob tajnika ZRJ, sodruga Arha. Povem vam, da upravičeno in da sem hotel tovarišem delavcem dokazati, da ni vse, kar storijo za delavca delavske organizacije plod njegovega dela, — kot se baje rad širokousti — in da bi se dalo v gotovih primerih več doseči, če bi on pustil odločati delavstvo in ne bi lastil sebi preveč pravice. Da je uspeh odvisen od moči organiziranega delavstva v svobodnih delavskih organizacijah, bi v tem članku ne bilo potrebno navajati, ker se tega sam dobro zavedam, pač bi pa bilo umestno dopovedati to nekaterim iz vaših vrst, ki se navdušujejo za enotno delavsko organizacijo ... Ker sem kot zaveden Jugoslovan in Slovenec volil vladno stranko JRZ, še ui upravičeno sumiti me navdušenja za Jugoras, — proti kateremu še vedno vodim borbo, kar sem še mnogokrat javno izpovedal in dokazal. Isto velja tudi za moje informatorje, ki jih v članku navajate. Če želite še kaka pojasnila, vam rad ustreženi, vendar le v tehtni in resni stvari. — Logar Lojze. Zagorje. — V tukajšnjem obratu rudarskih apnenic so potekle volitve v najilepšem redu. Delavstvo se svojih svobodno izvoljenih obratnih zaupnikov dobro zaveda, in se je zaradi tega volitev v velikem številu udeležilo. Vseh oddanih glasov je bilo 88. Naša lista je dobila 42 glasov, ZRJ 34 in NSZ 10 glasov; dva sta bila neveljavna. Jugoslovanski strokovni zvezi pripadata dva zaupnika, drugim pa dva. Tako je dalo delavstvo ponovno zaupnico v veliki večini JSZ in njenim zaupnikom ter s tem dokazalo, da zna ceniti vse delo, ki ga je vršila baš naša Jugoslovanska strokovna zveza in ga še vrši neustrašeno naprej pod geslom za svobodo in pravico vsega delovnega ljudstva. Zveza papirnlčarjev Vevče. Volitve obratnih zaupnikov so v našem obratu prinesle naslednji rezultat: Volilnih upravičencev je bilo 440, volilo jih je 401 ali 88%. Pravilno oddanih glasov je bilo 399. Za JSZ 197 glasov in 3 zaupnike, socialisti 137 glasov 2 zaupnika in ZZD 65 glasov, ter enega zaupnika. Zeleni so precej verjetno računali na dva zaupnika, ker so agitirali s parolo, da bodo oni dosegli izplačilo druge polovice podpornega fonda, ki ga ima še podjetje. Dobili pa so vkljub temu samo enega zaupnika z ostankom. Za starešino je bil na prvi seji, dne 15. maja, izvoljen tov. Pangeršič, za tajnika pa s. Berčič. Odbor si je nadel nalogo z vso vestnostjo zastopati koristi vevškega delavstva. Dne 14. maja je bil skupni sestanek vevškega delavstva, na katerem sta govorila s. Jakomin in tov. Režek o svobodi delavskega gibanja in so bile sprejete tudi primerne resolucije, ki jih bomo poslali na merodajna mesta. O lokalnih zadevah je poročal tovariš Pangeršič. Sprejeti so bili sklepi, da se podjetje pozove k razgovorom v zadevi izplačila pokojninskega fonda, nadaljni preskrbi članov B fonda in zaščiti novoporočenih delavk, ki jih podjetje hoče odpuščati. Sestanek je bil vkljub slabemu vremenu dobro obiskan, vendar bi jih moralo v teh usodnih časih biti še več. Tovariši, tovarišice, treba je, da smo budno na straži, da se ne pustimo begati zaslepljenim delavcem in še kakim zapeljivcem. Delavske organizacije naj vodijo delavci, tako pravi okrožnica »Re-rum novejrum« in mi to hočemo. Zveza tekstilcev Škofja Loka. — Mirno in dostojanstveno se je delavstvo »Seširja« 12. maja t. 1. udeležilo volitev obratnih zaupnikov. Upravičenih volivcev je bilo 205, volilo pa je 200 delavcev. S tem je delavstvo tovarne »šešir« pokazalo, da prav razume, kaj so res pravi obratni zaupniki v podjetju. Po končanih volitvah je bil objavljen sledeč _ rezultat: Bela glasovnica JSZ je dobila 158 glasov, zelena ZZD pa 42 glasov, med katere moramo prištevati velik odstotek šele pred kratkim zaposlenega članstva, ki v tako kratkem času niso imeli še vpogleda o delu ene in druge organizacije. Pet delavcev se zaradi bolezni ni volitev moglo udeležiti. — Tovariši in tovarišice! Na dan volitev ste pokazali, da smo še tako kompaktni kakor pred 4 leti. — Naša organizacija je dobila pet zaupnikov, ki so s svojim delom v preteklih letih dokazali svojo pravo delavsko pot, po kateri bodo ob naši solidarnosti še naprej korakali do poštene in pravične zmage, ki je posebno v današnjih časih tako potrebna in zaželena. Zveza lesnih delavcev Nazarje. — V nedeljo, dne 7. maja se je vršila seja strokovnega odbora tukajšnje skupine, na kateri smo sklepali o volitvah obratnih zaupnikov in o rednem plačevanju članarine. Odslej bomo vsakogar, ki bo tri mesece s članarino v zaostanku, izključili iz skupine. Odborniki smo se odločili, da gremo z vsemi svojimi močmi in s pomočjo naših zavednih tovarišev na delo, da bomo lahko blagoslovili to leto našo zastavo. Delavci in delavke, pogumno in z veseljem pokažimo našo slogo in našo zavednost. — Vse članstvo naše skupine, ki je zaposleno izven obrata 1., opozarjamo, naj se takoj oglasi pri odboru, ako ne dobiva redno »Delavske pravice«. — Poročila se je članica naše skupine tovarišica Benda Marija s posestnikom Hudole-som Karlom v Rečici ob Savinji. Bila je dolgo vrsto let pridna in zavedna sodelavka in redna članica naše skupine. Želimo ji obilo blagoslova! Zveza stavbincev Gornja Radgona. — V nedeljo 7. maja se je vršil okrožni sestanek skupin JSZ za ljutomerski okraj. Na ta sestanek so poslale sledeče skupine svoje odbornike: opekarski delavci Gor. Radgona, obe skupini delavcev pri regulaciji Mure, Apače in Radgona, novoustanovljena skupina Zbigovci, udeležila sta se ga pa še predsednik opekarskih delavcev iz Ljutomera in tov. Tomažič iz Ljutomera. V imenu centrale JSZ je podal poročilo tov. Kores iz Maribora. Govoril je o važnem pomenu svobodnih delavskih strokovnih organizacij in o velikem pomenu bližajočih se volitev delavskih obratnih zaupnikov. Navzočni odborniki posameznih skupin so dobili natančna navodila, kako se naj volitve izvršijo. Poudaril je posebno naloge, ki jih imajo izvoljeni delavski zaupniki. Delavci pri regulaciji Mure so poročali o svojem položaju, ki postaja iz dneva v dan neznosnejši. Apeliramo na kr. ban. upravo, da pospeši licitacijo del pri regulaciji Mure im naj poskrbi, da bo delavstvo, ki je že delalo pri teh delih, čimprej zopet zaposleno. Naloga strokovne organizacije pa bo od podjetnikov zahtevati za ta dela tudi primerne plače. Zbigovci. — Banska uprava nam je odobrila naša pravila in tako se je vršil v nedeljo 7. t. m. pri nas ustanovni občni zbor skupine gradbenega delavstva JSZ. Centralo je zastopal DELAVSKE ŽENE IN C Blatnikovi Tereziji v spomin! Rezi, odšla si na nepovratno pot. Tako lepo, tako pokojno si počivala sredi rož. Belo svečo ljubezni smo ti prižgale, nežnih prvih pomladanskih rožic, smo ti prinesle; ni več trnja, ki ti ga je življenje stavilo na pot. Mislile bomo na tvojo značajnost, prijateljstvo in delavsko zavednost. Vedno se moraš 'boriti za svoje pravice. Na zadnjem občnem zboru, ki je bil 15. januarja t. 1., si se poslednjikrat postavila za izboljšanje delavskega položaja. Nisi slutila, da je to zadnjikrat. Bila si pogumna in neustrašna, kadar je bilo treba braniti naše delavske koristi. Odšla si tako tiho in hitro, da se niti poslovile nismo. Petnajst let si bila delavka, naša tovarišica! — Ko smo občudovale tvojo delavsko zavest, nam je dajala poguma v naši borbi. Ko se je začela proti naši JSZ najhujša borba, si vztrajala, ker si čutila t svojem srcu, da veje iz naših vrst pravi katoliški duh. Plačilo ti je dal Vsemogočni, ki je najboljši in najbolj pravični sodnik. Obljubljamo ti, da bomo šle vedno po poti krščansko socialističnih delavskih načel. DO katerih si se ravnala vedno tudi Ti! Sodelavka. Kongres Jugorasa v Belgradu. V dne b. in 7. maja se je vršil v Belgradu kongres Jugorasa. Iz Ljubljane se je tega kongresa udeležil g. Prežel j, nameščenec OUZD v Ljubljani in predsednik ZZD, s skupino članov ljubljanske delavske zbornice. Predsednik Jugorasa je po pravilih ostal še predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič. Eno mesto v upravnem odboru je ostalo rezervirano za predsednika Zveze združenih delavcev v Sloveniji, v širšem glavnem odboru pa sta ostali rezervirani dve mesti za ZZD. Kdaj in kdo bo zasedel ti dve mesti, bomo še videli. Bodimo dosledni... Pred 14 dnevi je »Domoljub« k delavskemu taboru ZZD, ki bo v Ljubljani dne 4. junija, napisal sledeče preroške besede: »... da bo imelo zavedno slovensko delavstvo letos 4. junija svoj veliki stanovski praznik, da bo izpričalo svojo strnjenost s katoliškim narodom in z njegovim vodstvom...« — V prvem razglasu tega »delavskega« tabora smo brali, da se iga bo poleg odličnikov udeležilo tudi večje število članstva Jugorasa in funkcionarji centralnega tajništva Delavskih zbornic v Belgradu, ki je nedavno padlo v roke Jugorasa. Mi le še želimo, da »Domoljub« prinese zadnje resolucije Jugorasa in ugotovi, da se ta njegova katoliška skupnost in n jeni voditelji popolnoma strinja z njimi. Ne pohujšujmo se nad slabotnimi ljudmi, ki se boje boja; za zgled si vzemimo močne in odločne, ki se ne boje ničesar! AfOPifi pi Sejo Srednješolski listič »Mi mladi borci« ugotavljajo v eni zadnjih številk to, kar smo mi že davno vedeli in slutili. Priobčujemo namreč uvodnik »Nova Španija na razpotju«, kjer piše: »Kardinal (namreč Goma y Tomas) se čudi, kako se morejo v beli Španiji tiskati taki in podobni stavki: »Izgraditev načrta za zgodovinski preporod Španije je zadeva, ki se more uresničiti brez sklicevanja na katoliški značaj Špancev.« »Je delo, ki se ga katoliška Cerkev ne sme lotiti.« »Španiji so potrebni patrioti brez drugih atributov.« »Patriotizem se v Cerkvi pokvari, oslabi in odvrne.« — Ti glasovi, ki so se pojavili, bodo za Španca tuja učenost, ki so jo dobili od nemškega nacionalizma.« Listič ise sicer tolaži, da bo zmagal katolicizem, mi pa močno dvomimo... »Amerikanski Slovenec« piše: »In r Jugoslaviji sami, kaj se godi? Tekoi* 21 let jim ni prišlo na misel do zadnjih dni, da bi si lastno hišo na znotraj v toliko uredili, da bi gledala iz nje zadovoljnost in sloga. Ni dolg* tega, ko je neki komunist zapisal o notranjih sporih med Srbi in Hrvati: »Kaj je to vpitje, kaj pomeni ta večni ravs med Srbom in Hrvatom? — Pa odgovarja: Srb kaže Hrvatu, da je večji junače nego on, a Hrvat kaže, da je to neistina in da večjega junaka nego je Hrvat svet nima! Tako, in zaradi tega se prepirata že dvajset let? Da, in kaže, da se bosta, dokler ne pride nekdo in ju ne prime za uše- sa.« Grenka je tale za nas Jugoslovane — a resnična! — Tako »Amerikanski Slovenec«. — Marsikaj se jo doma in v svetu pisalo o mašili notranjih problemih. Lahko pa rečemo, da »Amerikanski Slovenec« prednjači po tipično ameriški naivnosti in — kratkovidnosti. Če list misli, da je zadel v živo in da je »resnično« karakteri-ziral naš glavni notranjepolitični problem. se kruto moti. Žalostno je, da celo francoski listi razodevajo več razumevanja za naša vprašanja in celo več — znanja, kakor list, ki je glasilo naših rojakov v Ameriki. Kako je že rekel Hamlet: »Nekaj gnilega je...« »Nova riječ« objavlja 11. maja 193‘J odlomek iz knjige nemškega generala von Metzcha: »Razprava o vojni ix>-litiki««, ki bo v kratkem izšla. »Za nas ostale Nemce bo igralo največjo vlogo čisto tajno realiziran je naših vojnih načrtov, kajti v primeru, da nam izostane učinek iznenadenja, bodo izostali vsi vojni uspehi. Vendar pa prav tako ne moremo precenjevati značaja strateških iznenadenj, kajti uspehi v začetku niso nobena garancija za končni uspeh.« »Slovenec« prav na široko piše v nedeljo 14. maja 1939 o mladih Poljakih, ki se javljajo v vojaško službo v posebnimi nalogami. Imenuje jih »živa torpeda«, ki so dokaz ljubezni do domovine. Čudimo se, da je pozabil zraven vsega na krščansko etiko, po kateri takšno izpostavljanje ni v skladu z načeli krščanstva. Morda se je na le otresel one svoje stare navade, da je bil vedno bolj papežki kakor papež sam. Ali pa je to zaletelost v hipni spozabi?... tov. Kores iz Maribora. Navzočnim je pojasnil pomen strokovne organizacije, posebno je poudaril, da mora biti strokovna organizacija zaželena od delavstva samega in da mora tudi delavstvo samo svobodno voditi svoje delavsko gibanje. Novo izvoljenemu odboru pa je pojasnil naloge, ki ga pri težkem strokovnem delu čakajo. V odbor so bili izvoljeni: Holc Jožef, Zemljič Tomaž, Klobasa Franc, Volf Franc ml., Vrbnjak Alojz. V nadzorstvo: Bo-rovič Ivan, Štic Karel in Vrbnjak Valentin. Za delegata na centralnem občnem izboru je bil izvoljen IIolc Jožef. Novo izvoljenemu odboru želimo mnogo uspeha. Prva njihova naloga je, da skrbijo za točno izvajanje socialne zakonodaje, predvsem pa da se izvaja kolektivna pogodba, ki velja za vse gradbeno delavstvo v Sloveniji in tudi za gornjeradgonski okraj. Vrhnika. V nedeljo 14. maja se je vršil v Rokodelskem domu članski sestanek naše krajevne skupine JSZ. Kljub izredno slabemu vremenu je bila udeležba še kar zadovoljiva. Centralo je zastopal tov. Rozman. Sestanek pa je vodil predsednik tov. Ogrin. Tov. Rozman je v svojem poročilu orisal vse težave, s katerimi se mora danes boriti JSZ. Poudurjal je, da bodo delavci prišli do boljšega položaja le tedaj, če bodo vztrajni in delavni. Tu ne gre samo za to, da išče delavstvo opore v oblasti, marveč mora samo prijeti za delo in kovati svojo usodo. Vsi tisti, ki iščejo samo sebe in svojih koristi pa prav zato prehajajo iz ene strokovne organizacije v drugo. Tako je baje g. Šinkovec, ki sedaj dela za ZZD, na sestanku ,te organizacije rekel delavcem: »Treba se je prilagoditi položaju in pridružiti tistemu, ki ima moč in oblast.« Delavci so to njegovo snubljenje -odklonili, češ da niso naprodaj. Tako je tudi prav! Kam bi prišli, ko bi vsak zato, da krije svoje interese, prodajal sodelavce drugi organizaciji. Tudi delavci danes še sami mislijo in niso za vsako ceno na razpolago. Živahna debata po poročilu, je bila dokaz, da ima JSZ na Vrhniki trdna tla in je ne morejo omajati slični iskalci svojih lastnih koristi. Posebno tovariši iz kamnoloma, ki so jih najbolj vabili v novo organizacijo, so to ponudbo odklonili. (HazgledL Boji in zmage krščanskih strokovničarjev v inozemstvu Zaključek obiska kr. namestnika Pavla v Italiji je bil v nedeljo. Ves čas obiska je bil v Italiji -tudi zunanji minister Cincar-Markovid. V nedeljo ves dan so se še vršili med obema zunanjima ministroma razgovori o mednarodnem položaju in razmerju Italije in Jugoslavije do mednarodnih problemov. »Ni potrebno prijemati za meč«, je izjavil v nedeljo italijanski ministrski predsednik Mussolini, »kljub temu, da so v evropski politiki vozli, katere je treba razvezati. Poudaril je, da je pred sedmimi leti dal geslo — marši-rati in graditi, če bo potreba pa tudi boriti se in zmagati. O evropskem položaju je rekel, da v tem trenutku ni tak, da bi bila opravičena vojna. Zapletenost evropske politike se mora razrešiti, ker so tudi primeri, ko se je treba odločiti bolj za kruto stvarnost kakor za dolgo negotovost. Rekel je, da Italija želi mir, opravičena pa da je sumnja, da v demokratičnih državah ne žele več iskreno miru. Ker demokracije niso iskreno predane miru je res, da so one dejansko že začele z vojno, ki bi jo mogli imenovati »belo vojno«, to je gospodarsko vojno. Zaključil je svoj govor: Naj se zgodi, kar se hoče, morain vam reči in to z brezpogojno gotovostjo, da bomo dosegli vse svoje cilje. Cesa se boji Franciju? Francoska vlada je v nedeljo popoldne izdala nove ukrepe, ki imajo za namen povečati vojaško pripravljenost. Z vojaško silo bo odgovorila Poljska na vsak poskus, da se spremeni sedanje stanje v Gdanskem. Tako uradno obvestilo je dala Poljska glede na to, ker so se v petek in soboto širile vesti, da se hoče v Gdanskem izvesti plebiscit ali enostavno priključitev Gdanska k Nemčiji s pučem. Poljaki izjavljajo, da bi vsakršno »dovršeno dejstvo« izzvalo vo jno. Na Pol jskem je bilo v nedeljo veliko razburjenje, ker so v Gdanskem prepovedali Poljakom proslavo Pilsudskega. Nenaden preobrat turške politike pomeni -sklenitev atigleško-turške pogodbe. Turčija je do nedavna izjavila, da hoče ostati nevtralna. Sedaj pa je zunanji minister izjavil, da je turška vlada uvidela, da se nahaja pred vprašanji, ki težko zadevajo njeno narodno varnost in da je nemogoče, da bi še nadalje ostala nevtralna, ako se hoče obvarovati pred zavojevalnimi nameni. Turčija se je torej pridružila bloku demokratskih držav. Njeno stališče bo imelo posledice Turčija hoče še naprej ostati članica Balkanske zveze. Turčija bo dobila od Anglije 500 letal in 750 milijonov dinarjev posojila, predvsem zaradi utrditve turške obale ob Sredozemskem morju. V Romuniji so sprejeli sklenitev t\irško-an-gleške pogodbe z odobravanjem. Zunanjo politiko Madžarske je grof Czaky označil v znamenju prijatel-stva z Nemčijo in Italijo. Glede Jugoslavije in Romunije je v zvezi z madžarskimi manjšinami izjavil, da so odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo dobri in da se tudi na strani Romunije nahaja razumevanje. Največjega pomena za bodoči razvoj so pogajanja med Anglijo in Rusijo. Angleški listi še vedno napovedujejo, da bodo pogajanja kmalu kon- Nabirajte oglase za »Pravico«! ^DeJam'ka GLASILO PRAVICI KRŠČANSKEGA DKLOVN EGA LJUDSTVA Izhaja vmik četrtek popoldne, v primeru prazniku (lan prej. — Uredništvo ln aprava Je v Ljubljani, Miklošičeva ce-«ta '2*2-1. — 0>cl««i, reklamacije iu naročnina na upravo, Miklofličeva 3*2-1. (»Klasi po (seniku. — Telefon Stev. 4948. Številka poit. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 30 din, za vae leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani Izdaja za konzorcij »Delavske pravice. Srečko 7.imer, Ljubljana. Tiska Zadruina tiskarna r. z. z o. I. t Ljubljani. TyrSeva o. 17 (Maku Meječi čana. Rusija zahteva od Anglije, da se sklene blok popolne vzajemne pomoči, dočim lioce Anglija samo povezanost z dvostranskimi pogodbami. Rusija zahteva da Anglija pride na pomoč tudi, če so napadene baltiške države. Na to Chamberlain še ni pristal. Rusija se tudi boji, da bi se Anglija omejila samo na to, da Nemčijo blokira, dočim bi medtem Nemčija prav lahko uspešno vodila vojno proti Vzhodu. V angleški javnosti je še vedno odpor proti .temu, da bi se kukor koli napadlo Nemčijo, temveč hočejo izvajati samo obrambo. To bi Nemčija mogla zelo ugodno izkoristiti. S pogajanji se sedaj to sporno vprašanje med Rusijo in Anglijo še ne razčiščuje. Obenem se odstranjujejo še sporna vprašanja med Rusijo na eni ter Poljsko in Romunijo na drugi strani. Konferenco petih velesil predlaga za pomiritev spornih vprašanj vatikanska diplomacija. Malo je upanja, da bi bilo mogoče teh pet velesil — Nemčijo, Italijo, Anglijo, Francijo in Poljsko, kmalu sklicati za skupno posvetovalno mizo po vseh govorili in izjavah, ki so bile izrečene zadnji mesec. DELAVSKI PRAVNIK Odpravnina namesto stalne rente. V. G., Celje: Leta 1936. ste se pri delu na stavbi ponesrečili. V bolnišnici so Vam morali odrezati dva prsta desne roke. SUZOR Vam je s končnim odlokom priznal stalno rento po 100 din na mesec zaradi 20% zmanjšane delovne sposobnosti. Ker bi si radi kupili majhno parcelo, vprašate, ali je mogoče, da bi namesto rednih rent dobili enkratno odpravnino. Odgovor: Po določilu § 112. Zakona o zavarovanju delavcev sme ponesrečenec, čigar delovna sposobnost ni zmanjšana za več kot za 20% in čigar renta zato ne presega 20% letnega za-zarovanega zaslužka, ko je ponesrečenec še delal, prositi, da se mu namesto redne rente izplača enkratna odpravnina. V Vašem primeru, ko ste stari 25 let, znaša Vaša odpravnina 13.152 din. Vendar Osrednji urad za zavarovanje delavcev ni dolžan dati odpravnine. Ugoditev prošnji je predvsem odvisna od okolnosti, zaradi katerih prosi ponesrečenec zanjo. Ce imate tehtne razloge, da nujno potrebujete večji znesek, navedite to v prošnji, ki jo boste poslali na SUZOR v Zagrebu. Se prej si pa priskrbite dovoljenje Vaše občine, da pristane na izplačilo odpravnine. Oprostitev službe v stalnem kadru. P. N., Ljubljana: Vaš vnuk, nezakonski sin Vaše hčerke, ki je že umrla, je moral pred kratkim k vojakom. Odslužiti bi moral 18 mesecev. Stari ste 65 let, bolni in nesposobni za vsako delo. Nimate nobenih dohodkov in Vaša edina pomoč je bil Vaš vnuk, ki Vas je s svojim zaslužkom kot tiskar vzdrževal. Vprašate, ali bi bilo mogoče doseči, da bi ga oprostili vojaščine, ali pa, da bi mu vsaj skrajšali rok na 9 mesecev. Odgovor: Po Zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice se oproste vojaške službe edino vzdrževalci nesposobnih družinskih članov. Za vzdrževalca smatra zakon tistega vojaškega ob-vezanca. čigar družina, v katero spadajo tudi oče, mati, stari oče in stara mati, se izključno vzdržuje z njegovim zaslužkom, če družina ne plačuje več kot 120 din neposrednega davka na leto in v kateri ni nobenega drugega za delo sposobnega družinskega člana ter ne prejema kakršnih koli stalnih dohodkov. — Če nimate niti hiše, niti zemlje, niti kakšne pokojnine, in nimate tudi nobenega drugega bližnjega sorodnika, ki bi Vas vzdrževal. naj vnuk napravi prošnjo in jo vloži v četi, kjer služi. Prošnji bo vojaško oblastvo moralo ugoditi in vnuka za sedaj oprostiti vojaščine. Trajalo bo pa to precej časa. Lahko bi se spomnil že prej, ne pa šele sedaj, ko so ga že pobrali. Ostalim prihodnjič. Iz kongresnega poročila Mednarodne zveze krščanskih strokovnih nrganiza-cji za leto 1937. posnemamo, da so bojevale v preteklih letih madžarske krščanske strokovne organizacije boj na življenje in smrt. V teh letih se je namreč odločalo v njihovi državi o tem, ali naj postane diktatorska ali pa naj ostane demokratska država, v kateri imajo državljani svobodo združevanja. Nad krščansko strokovno zvezo je visel stalno Damoklejev meč. Zaradi tega pritiska od zgoraj je tudi padlo število njenega članstva v treh letil od 50.000 na 40.000. Posebno hud je bil pritisk na organizacijo državnih in javnih nameščencev, katere glasilo je bilo enostavno ustavljeno. Nekateri vodilni člani vladne stranke so organizirali celo novo strokovno zvezo z imenom »Narodna delovna centrala«, ki je postala odsek vlad. stranke in je zato tudi imela vso uradno podporo. Toda vse to madžarskim vladam ni pomagalo. Razmere niso dopustile, da bi mogli uresničiti svoja diktatorska stremljenja gospodje, ki so gojili take težnje, je odnesel veter, delavstvo — in z njim krščanske strokovne organizacije — pa je zopet svobodno zadihalo. Svoboden dih je prinesel madžarski strokovni zvezi nov polet, tako da število njenega članstva stalno raste. Samo železničarska organizacija šteje 22.000 članov. Organizacija ima en osrednji tednik, poleg tega pa še dva tednika ter 10 mesečnikov, nameščenci iinujo hranilno in posojilno, gradbeni delavci produktivno zadrugo, 8 pogrebnih skladov, kovinarji in bolničarji imajo počitniški dom, celotno gibanje pa štiri organizacijske domove. Pri volitvah v bolniške blagajne so dobili krščanski strokovničarji 150.000 glasov, svoje zastopnike imajo v državnem zboru in občinskih svetih, vse gibanje pa stoji budno na straži za delavske pravice, za katere se bori v imenu krščanske pravičnosti. S sličnimi težavami kot madžarski so se morali boriti tudi francoski krščunski strokovničarji, samo s to razliko, da so nastajale težave na drugi strani. Leta 1936. so izbruhnile v Franciji velike stavke. Krščanska strokovna zveza je ugotovila takoj, da so splošne delavske zahteve, zaradi katerih so stavke izbruhnile, pravične in da se zato načelno strinja s stavko. Posebno stališče je imela samo glede uporabe stuvkovnih sredstev. Na koncu stavke se je francoska krščanska zveza povsod uveljavila pri sklepanju kolektivnih pogodb in podpisala veliko število teh sama ali vzajemno s splošno (marksistično) strokovno zvezo. Poudariti pa je treba, da je prišlo do takega vzajemnega sodelovanja samo v poklicih, v katerih so bili krščanski strokovničarji močneje zastopani. V vseh ostalih primerih j>a so gledali marksisti na to, da so škodovali krščanski strokovni zvezi na ugledu. Na posamezne krščanske st roko v-ničarje so marksisti pritiskali, da bi pristopili v njihove organizacije. Celo stavke so ponekod organizirali nalašč v ta namen. V več primerih so zahtevali marsisti od podjetnikov odpust krščanskih strokov ničar je v obojega spola iz službe, čemur so se podjetniki večkrat tudi uklonili. Marksisti so hoteli doseči celo od države monopol za organiziranje delavstva. To bi pomenilo seveda za krščanske strokov-ničarje konec združevalne svobode. Vsem tem nakanam sta napravila konec parlament in senat, ki sta izja- vila, da je združevalna svoboda za vsakogar v Franciji nedotakljiva in da v tem oziru nobena skupina ne more imeti predpravic, ker bi to pomenilo _ konec obstoječih razmer. Iz teh trenj so izšli krščanski strokovničarji okrepljeni: narastli so na pol milijona članov, število krajevnih organizacij so podvojili. Kletev nasprotnikov jim je prinesla blagoslov! Isti zgled nam pa tudi kaže, da so ravno krščanski strokovničarji resnični demo-kratje in zagovorniki resnične demokracije. Načela demokracije pravi krščanski strokovničarji še niso nikdar izdali, še nikdar niso zaradi tega, ker so v večini, hrepeneli po tem, da bi dobili monopol nad drugače mislečim delavstvom. Le poglejmo v Holandijo, kjer je krščansko strokovno gibanje v večini: tam je med delavskimi organizacijami res prava enakopravnost. Krščanski strokovničarji nikdar in nikjer niso umazali svojih zastav, ki so jih razvili pred desetletji v demokratičnih razmeruh. Oni z demokracijo stoje in padejo. Kjer je v delavskem gibanju monopol, je izključeno uveljavljanje krščanskih in katoliških načel v javnem življenju. V takih razmerah so obsojena krščanska načela in krščanski strokovničarji na katakombe. Beležke Zahteve Jugorasa. Občni zbor Jugo-rasa, katerega se je udeležilo tudi zastopstvo ZZD iz Ljubljane, je sprejel resolucijo, ki ima 24 točk. 'Med drugim zahteva Jugoras združenje vseh ustanov, ki se nanašajo na zavarovanje zdravja in življenja delavcev, kakor okrožne urade, bratovske skladni-ce itd. Jugoras zahteva, da se prizna on kot javni zakoniti predstuvnik delavcev in du se prepovedo vse delavske strokovne organizacije, ki so osnovane na protinacionalnih ideologijah in da se sprejme zakon o prisilni organizaciji v edinstvenem nacionalnem delavskem sindikatu. Jugoras zahteva tudi organiziranje sindikalne šole, ki naj služi razvoju in napredku njegove nacionalne sindikalne delavske organizacije. — Naše mnenje o podobnih resolucijah je itak že znano. Le škoda, da se ne moremo jasneje izraziti. Te nesrečne tajne volitve. Pri električni cestni železnici v Ljubljani so bile pretekli teden volitve obrutnih zaupnikov. Svojo listo je postavila tudi ZZD, saj ima okrog 100 organiziranih članov. Toda pri volitvah je dobila 27 glasov. Kaj jo vzrok temu? Tajne volitve. Ko bi bile javne volitve, bi dobila ZZD prav gotovo preko 100 glasov. ZA POLETJE Modne kamgarne za gospode in svilo vseh vrst v najmodernejših vzorcih in bujnih barvah priporoča manufakturna trgovina JANKO CESNIK LJUBLJANA, LINOARJEVA UL. IEPO IN POCENI tiska časopise, knjige, revije, letake in drugo ZADRUŽNA TISKARNA LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 17, TELEFON ŠT. 30-67