DRIBTVENl HtnM irezDrižiBOSf in niSaCnosl. Ta lastnost ni lepa lin človeka kot razumnega bitja ne^ostojna. Je pa danes po svetu le preveč razširjena. Obrača se proti pravi veri, oznanjujoč komodno geslo: »Vse vere &o enako dobre. Vse&no je, ali se držiš te ali druge, ali pa nobene.« Kdor tako govori — med polizobraženci je dosti tafcih —, govori nespametno. Aiko je res, da so vse vere enake potem je tudi možno, da bi 2 X 2 = 3, ali pa 2 X 2 = 5. Kaj ta'kega trditi je neumno, fcer je 2 X 2 = 4. Vprav tako neumno je trditi, da so vse vere enakovredne, ker posame- zne vsebujejo nauke, ki si med seboj nasprotujejo. Katoličani verujemo tsr ucimo, da je Kristus božji Sin in pravi Bog; mohamedanci in židje to zanikujejo, liberalni protestantje tega ne vernjejo. Kako bi torej moglo biti vseeno, ali je kdo katoličan ali mohamedanec ali žid ali protestant?! Katoličani smo pokorni papežu ikot Kristusovemu namestniku, pravoslavni papeža ne priznajo. Ali je torej vseeno, če je kdo katoličan ali pravoslaven? Prava vera mora biti samo ena, in to je tista, iki jo je Kristus sam ustanovil in koje predstojniki so pravi nasledniki apostolov. In to je edino katoliška cerkev. Ako je prava vera od Boga, je naša dolžnost, da jo priznamo tcr vselej in povsod po njej se ravnamo. Vera ti ne sme biti kakor prazniška oblcka, Id jo v.nedeljo zjutraj oblečeš, zvečer odložiš, v pondeljek pa že imaš drugo obleko. Ne sme ti biti nekak zunanji nakit in okras. Ni samo neko »sveto« notranje čuvstvo, ki se ne upa in tudi ne sme na beli dan. Vera ti bodi življenjsika siila, ki goni in uravnaya vse tvoje življenje: notranje in zunanje. Mnogi — v našem narodu segajo že tudi v najnižje sloje — &o popolnoma zgubili smisel za tako ocenjevanje in vrednotenje vere. Ne mislijo in čutijo tako, kakor v::-a uči, ne živijo tako, kakor vera predpisuje. Mesto da bi čitali samo krščansike liste, segajo po liberalnih, naprednjaških, svobodomLselnih, socialističniih, torej po takih, iki so pr^šinjeni z duhom verske brezbrižnosti ali celo protivernosti in protibožnosti. Mesto da bi svojo duševno hrano črpali iz dobrih ikrščanskih knjig, pa srkajo vase slabega duha iz slabih knjig. Mesto da bi bili člani ikrščanskih društev, pa jih prezirajo ter se včlanjujejo v takih, ki so versko mlačna r.li celo protiverna. Mesto da bi branili mladini taka društva, pa ji dajejo za nje možnost in pobudo, češ, da bo v njih našla mladina potrebno zabavo ali pa korist. Tako se verska brezbrižnost in mlačnost med nanii ikaže v dejanske- življenju. Na stališču verske indiferentnosti (brezbrižnosti) je bil ameriški protestant John Moody (Džon Mudi), ki je nedavno postal katoličan. O zgodovini svoje spreobrnitve je imel v mesecu maju javno predavanje, v katerem je ned drugim rekel to-le: »Dolgo časa se:a bil prepričanja, da sc vse vere enako dobre. Ko sem c'var boljše preudaril, se: ^poznal, da je to stališče nespametno. Vse vere ne morejo biti cnako dobre, ker bi se dalo iz tega sklepati, da so vse enako slabe. Tako bi ljudje ne bili obvezani, da bi izpovedovali kakšno vero. Versko vprašanje je postalo za mene predmet raznega premišljevanja in preiskovanja. Mnogo sem se trudil, šel sikozi razn-ovrstne blodnje, nazadnjc pa sem se prepričal, da je resnica prav preprosta. Vse moje misli so bile osredotočene okoli teh resnic: Bog je; Kristus je Zveličar sveta; Kristus je ustanovil vidno cerkev z vidnim po- glavarjem in nezmotljivim učiteljst • vo___. Ko sem do tega prišel, mi niso delale več nobenih težav tiste verske resnice, ki sem se nad njimi kot protestant najbolj spotikal. Uvidel sem, kako vzvišene so verske resnice o sv. Trojici, milosti božji, peklu, vicah, o Devici Mariji, občestvu svetnikov itd.« Amerikanec Moody se je torej dvignil iz mračnih nižin verske brezbrižnosti k solnčnim višinam katoliškega verskega prepričanja in življenja. Med nami pa je še vedno dosti takih, iki ostajajo v mračnih in močvirnih nižinah verske brezbrižnosti, vseenosti in mlačnosti. Njh število ne pada, marveč rasto. To je znamenje časa, v katerem živimo. Sv. Lovienc v Slov. goricah. Letos poteče 25 let od usta.novitve tukajšnjega izobraževalnega društva, ki ima za župrujo velike koristi. Saj. je razširjalo pravo izobrazbo in dv'galo ljudstvo narodno in prosvetno. Pred 100 leti je župnikoval tukaj znani g. Anton Kremp&l, ki je razš.irjal in pisal slovenske knjige. In o njem piše leta 1895 Anton Aškerc, pesnik in tukajšnji kaplan: Že daleč je za nami čas, ko ti pošteno si se trudil, Da bi s peresom narod svoj, iz sna na delo dušno vzbudil! V besedi naši pravil si, kako je v časih starih bilo, kaj vse na zemlji sveti tej, domači se je dogodMo. Kako napadal njega dni nam domovino je sovražnik. Kako Slovenec branil j-o, kako ji hraber bil stražnik. Kako prelivali so kri, za zemlje vsako ped očetje . . . Pesniško ti si trosil cvetje. Zdaj duh nesmrtni tvoj z v:šav, ozira pač se često doli; Na raj Siovenskih zre goric, Po domovini zre o-koli. Za dobrobit župnije vneti g. župnik Mart. Meško je ustanovil leta 1871 društvo za župnijo. Vsi zavedni in vplivni možjs so bili člani tega društva. Namen društva je bilo: razširjati. gospodarske vednosti, napravljati poštene veselice, braniti narodne pravice in pospeševati ko^ risti slovenskega ljudstva. Za župnikovanja g. J. Sinko pa je gospod kaplan, sedaj že rajni, ustanovil leta 1909 slovensko izobraževalno društvo. V spoirun 251etn!ce ustanovitve je priredilo KatoLi&ko prosveitno društvo dne 29. junija na Petrovo lepo igro »Pri ka.pel.ici« na prostem, zjutraj pa je bila sveta maša za rajne člane in skupno sveto obhajilo Fantje iz dekanije Novacerkevl Prihodnjo nedeljo dne 8. t. m. imamo fantovski zlet na Št. Jungert v župniji Galicija. Na Št. Jungerti bo ob desetih imel sv. mašo in pridiigo ravnatelj tiskarne sv. Cir:,la v Mariboru gospod Franc Hrastelj, med sveto mašo pa bo pel vojniški moški cerkveni pevski zbor. Pridite, fantje novocerkovške dekanije, na prijazni hiribček! Vabljeni &te posebno vi Dobrnčani, ker med nas pride Vaš bivši dolgoletni kapilan g. Hrastelj; vabljeni ste pa tudi fantje iz sos&dnih župnij kakotr Teharčani :n Celjana ter Petrovčani in Vi fantje. iz Gornje Ponikve in iz Št. Janža pri Velenju. Odhod iz Šmartna v Rožni dolini je ob pol devetih. Katerim je mogoče, naj pridejo v Šmartno, drugi pa po najbližnji poti na Št. Jungert.