Poštnina platana » gctoilHl Cena Sta 1— Itev. 120 U Hubtlanl, 27. ma|a 1330 —M— leto 1. Težke naloge angleške politike London, 27. maja. o. Uradni krogi in vplivni politiki, ki so vladi blizu, izjavljajo, da je Anglija kljub vsemu pripravljena pristati na ukinitev sankcij, če bi Mussolini naredil kako jvomirljivo kretnjo pred 15. junijem in s tem dal pobudo za razgovore. 15. junija se bo v Ženevi vršila razprava o Abesiniji. Angleška vlada bi se pa že pred lem časom sporazumela 7. Italijo, če bi Italija priznala dvoje: 1. Da pristane v Abesiniji na politiko odprtih vrat, kjer bi imele pod italijansko kontrolo vse države enako možnost za gospodarsko ekspanzijo. 2. Da se obveže, da ne bo zvišala števila domačinskega vojaštva v Abesiniji. Anglija, Italija, Balkan Z ozirom na italijanske predloge glede sredozemskega pakta in glede 'zveze velesil, ki naj bi vodile evropsko |>olitiko, je pomembna izjava, katero je dal tajnik turškega zunanjega ministrstva, ki se že nekaj dni mudi v Londonu. Ta je izjavil, da balkanske države s skrbjo gledajo na italijanske načrte glede organizacije Balkana. Ti načrti so se po zmagi nad Abesinijo precej spremenili in dobili vidnejšo obliko. Poučeni angleški krogi pravijo, da so vlade nekaterih balkanskih držav angleško vlado naravnost prosile, naj v Ženevi vztraja pri zahtevi, da se ohrani člen 16. ustave Zveze narodov. Angleška vlada pa je od Italije dobila v tem pogledu pomirjujoča zagotovila, tako glede italijanskih načrtov, kakor tudi glede vprašanja, ali naj se morske ožine, zlasti Dardanele, zopet obo-rože. To vprašanje bodo Angleži sprožili na prihodnjem zasedanju ZN takoj, ko bo razčiščena abesinska zadeva. Senzadjonalen vlom v Zadružno gospod, banko v Mariboru Maribor, 27. maja. Danes zjutraj so odkrili v Mariboru vlom, ki mu ^a ni najti primere v analih naše kriminalistike. Topot je postala žrtev vloma blagajna tukaj-šne podružnice Zadružne gospodarske banke. Vlom so odkrili danes zjutraj ob 8. Prazna blagajna Ko je prišel , v podružnico glavni blagajnik .Janez Poženel in ko je odprl tresor blagajne, je prestrašen odskočil. Predal, v katerem je bil shranjen denar, je bil prazen. Zmanjkalo je 89.000 Din v tisočdinarskih in stodinarskih bankovcih. Takoj je bilo jasno, da je postala gotovina žrtev vlomilcev. Takoj je bila obveščena policija, ki je začela • preiskavo. Najprej iz podpritličja Ugotovljeno je, da je vlomilec skušal priti v orostore banke najprej po napačni poti. Udrl je skozi okno v buffet, ki se nahaja v podpritličju poleg dvorane. Ko pa je prišel vlomilec v dvorano, je uvidel, da ne more naprej. Blagajniški prostori banke so namreč nad to dvorano v pritličju in je hotel vlomilec najbrž iz podpritličja na kak način prodreti v pritličje in v blagajniške prostore. Nato s terase Ko je uvidel, da tega ne more doseči, je zapustil podpritličje ter splezal na streho terase, na katero so obrnjena okna blagajniških lokalov. Ta okna so močno zavarovana z železnimi križi, toda vlomilec je te križe prežagal in jih zvil navzgor toliko, da se je »kozi odprtino lahko splazil v notranjost. Izjave voditeljev Rexa: Nad blagajno Potem je s ponarejenimi ključi odprl vrata prostora, v katerem je glavna blagajna. Tuii pri blagajni ni imel mnogo opravka, ker je imel oči-vidno odlično ponarejene ključe, s katerimi je brez težav odprl blagajno. Pobral je nato vso gotovino blagajno zopet lepo zaklenil ter se po isti poti, po kateri je prišel v prostore blagajne, zopet vrnil na prosto. Brez sledi z 89.000 Din Vlomilec ni pustil za seboj nobenih sledov, tako da ie osebje odkrilo vlom šele, ko je glavni blagajnik našel prazno blagajno. Policija sumi, da morajo biti storilci Mariborčani, ali pa ljudje, ki se že dalje časa zadržujejo v Mariboru. Storilec je moral namreč razmere v banki in razmestitev bančnih prostorov ločno poznali. Odkod kliuči? Uganka pa je, kako je mogel priti vlomilec do ponarejenih ključev. Ključi od glavnih blagajniških prostorov, kakor tudi od blagajne same so izdelani zelo precizno. Pa tudi vlomilčevi ponarejeni ključi so bili izdelani tako dobro, da na blagajni ni opaziti nobenih sledov, iz katerih bi se dalo sklepati, da je vlomilec odprl blagajno s silo. Vse to daje slutiti, da je imel vlomilec duplikat ključev. Policijski organi so iskali tudi sledove po prstnih od-liskih, vendar tudi v tem oziru ni pravega uspeha. Vlom se je moral izvršiti po deseti uri zvečer, ker je do desete trajala v btiffeju poleg dvorane v podpritličju neka seja. Policija zadevo vztrajno in vestno preiskuje in je verjetno, da bo vlom, ki je vzbudil v Mariboru toliko zanimanja, v kratkem pojasnjen in storilci izročeni roki pravice. Belgija pojde naprej Bruselj. 27. maja. o. Posledice belgijskih volitev in novega položaja, ki je z njimi nastal, se že znatno kažejo. Včeraj popoldne so ministri podpisali odstopno izjavo na seji vlade. To izjavo je ministrski predsednik Van žeeland izročil kralju v gradu Laeken ob 21. Kralj je odstop vlade sprejel ter poveril Van Zeelandu, da sestavi novo vlado. Van Zeeland bo to tudi poskušal, ce mu bo uspelo. Van Zeeland pripada, kakor znano katoliški 6tranki. Če Van Zeeland ne bo sestavil vlade, bo dobil mandat vodja socialistične stranke dr. Vandervelde. Kraljeva želja je, da bi v bodoči vladi sodelovale vse tri velike stranke, to jfe katoliška, liberalna in socialistična. Položaj v belgijski politiki se je pa zaradi pojava mlade, sveže in borbene stranke Rex temeljito spremenil. Voditelj Rexa Degrelle še 7, daleč ne misli, da bi se zadovoljil s sicer presenetljivim številom mandatov v zbornici. Rex bo šel naprej in pometel s staro politično grupacijo v Belgiji in bo izzval čimprej nove volitve, v katerih ho dosegel odločilno zmago. Vodja reksistov Degrelle, pa izjavlja, da je uspeh reksistov samo začetek in da se reksistič-ni poslanci ne bodo spustili v nobene kompromise ne s socialisti ne z liberalci in katoliško stranko, ampak da bodo svojo neizprosno dosledno politiko sedaj v parlamentu s še večjo odločnostjo nadaljevali. Razume «e, da bo ost njihove poliiike v prvi vrsti naperjena proti komunizmu. »Če so druge stranke v resnici prešinjene od ideala prave demokracije kakor mi, potem se nam bodo pridružile v borbi za nove volitve Položaj v zbornici bo postal jako zapleten. Vstop reksistov v parlamentarno življenje bo dal vsem tistim, ki so proti diktaturi sedanjih strank starine, priliko, da se z nami združijo v borbi zoper to diktaturo. Zmaga Rexa pomeni izhodišče za križarsko vojno, ki bo napravila konec meščanskim strankam in bo vrnila ljudstvu svobodo, da si ustvari svoj ideal države. Naše delovanje v parlamentu bo strogo ustavno. Parlament se bo razpustil ustavnim potom, kakor hitro bo postalo jasno, da je nemogoče nadaljevati delo na sedanji podlagi. Naš program gre za tem, da se napravi konec razrednemu boju, da prenehajo med strankami navidezne besedne borbe In tekma v jezikovanju in blebetanju, za katerim se skriva edinost, kadar je treba narod izkoriščati, in da se ustanovi močna vlada, ki se bo zavedala svoje moralne odgovornosti pred ljudstvom ter bo dosegla soglasje in sodelovanje med delovnimi stanovi.« Eden izmed voditeljev Rexa se je v razgovoru 7 j°f!sn'vk°ni. »Journala« dotaknil tudi odnošajev ttied Nemčijo in Francijo in nenadoma vprašal dopisnika: »Kaj bi vi rekli, če hi nekega dne nenadoma vstal v Belgiji državnik, ki bi z uspehom odigral vlogo posredovalca med Francijo in Nemčijo in ki’ na ta način omogočil sporazum med tema dvema velikima državama?« Izid volitev v senat • . , Bruselj, maja. AA. Sinoči je bil objavljen izid volitev /a senat, ki so se vršile istočasno s parlamentarnimi volitvami v nedeljo. Senat ima 101 senatorja, ki se volijo neposredno, 41 senatorjev, ki jih volijo pokrajinski sveti in 23 senatorjev, ki jih voli plenarna seja direktno in indirektno izvoljenih senatorjev. Včeraj so bili objavljeni samo mandati, ki so bili določeni po neposrednih volitvah. Na ta način se lahko jasno ugotovi nazadovanje katoliške stranke in ojačenje desničarskega pokreta, porast .komunistov in ojačenje radikalnih Flamancev. Dobili so: katoliška stranka 34 mandatov, liberalna stranka 11 mandatov, socialisti 39 mandatov, fla-manski blok 5 mandatov. Rcx 8 mandatov in komunisti 4 mandate. Katoliška stranka je izgubila 8 senatorjev. Liberalci in socialisti so obdržali isto število senatorjev-, flamanska blok 4. Rcx 8 in komunisti 4 mandate v senatu. Poslednji dve skupini dosedaj sploh nista imeli zastopnika v senatu. Nemški odgovor: nova vprašanja London. ‘26. maja. o. Z ozirom na dejstvo, da se Anglija ne glede Abesinije, ne glede drugih važnih političnih vprašanj, ne more odločiti, preden ne dobi od Nemčije odgovora na svoja vprašanja glede zavarovanja miru v Evropi. Po zadnjih informacijah iz Berlina pa bo nemška vlada na angleška vprašanja odgovorila z novimi vprašanji. žili se. da je ta način zavlačevanja in to izmikanje jasnemu odgovoru samo nemška taktika. ! Nemčija hoče s lem svojim odgovorom začeti spet j neskončno vrsto novih vprašanj. Angleški krogi ! sploh ne verjamejo, da bi ti razgovori pripeljali do kakega pametnega izida. Niti pa ni misliti, da bi Nemčija povedala kaj jasnega pred 15. junijem. Kralj - maršal 62 cm visoka ženska umrla Bremen. 27. maja. o. Snoči je v bolnišnici zaradi operacije na želodcu umrla princesa Adel-heida, ki je veljala za najmanjšo žensko na svetu. Velika je bila 02 cm, težka 10 kg, stara pa 22 let. Ta čudni človeški [>ojav je bil otrok normalnih staršev. Njena dva brata sta naravnost orjaka, saj merita skoraj dva melra v višino. Zaradi tega je to malo bilje vzbujalo največje zanimanje zdravnikov j>o vsem svetu. Princesa je prepotovala ves svet. Zdravniki so ji prorokovali, da ne bo dočakala več, kakor 14 let. Prva vožnja Queen Mary London. 27. maja. Danes odpotuje v Ameriko največji parnik sveia »tjueen Mary«. Po velikem zanimanju, ki vlada z.a ta odhod, bo prisostvovalo temu dejanju najmanj 250.000 ljudi. Spremljalo jo bo pri odhodu več slotin malih parnikov in jadrnic. Obsojen zaradi Bluma Pariz. 27. maja. o. Prizivno sodišče je potrdilo obsodbo desničarskega francoskega voditelja Charlesa Maurrasa, češ, da je povzroči! znani napad na socialističnega milijonarja in kandidata 7.predsednika vlade Bluma. Sodišče je pa zaporno kazen z.a Maurrasa zmanjšalo na tri mesece. Pri tej priliki je Maurras izjavil, da bodo sankcije privedle Francijo v vojno z lialijo. Toda če bo propadel mir, naj propadejo tudi eankcionisti. Narodni socialisti v Avstriji dvigajo glavo Dunaj, 27. maja. AA. Havas. Avstrijski narodni socialisti so pospešili svojo delavnost najbrž po nared bi iz Berlina. Po vseh krajih Avstrije se opaža močnejša delavnost narodnih socialistov. Na nekem shodu domovinske fronte na Gornje Avstrijskem je skppina narodnih socialistov navdušeno ploskala nekemu medklicu, ki je zahteval, da naj se v Avstriji takoj glasuje v anšlusu. Narodni socialisti hočejo torej sedaj za vsako ceno izzvati plebiscit o tem v Avstriji. Dunaj, 27. maja. AA. Dunajska policija je na- pravila preiskavo v centrali narodnosocialističue propagande za tretji dunajski okraj in ob tej priliki je bil zaplenjen važen materijah Deset oseb je bilo aretiranih. 16 milijard za smrt Pariz, 27. maja. »Echo de Pariš« objavlja članek Pertinaaa, o oboroževanju Nemčije. Lansko leto je Nemčija izdelala vojnega materijala v vrednosti za 19 milijard mark. V frankih predstavlja to po uradnem tečaju 96 milijard frankov. Vojni izdatki Nemčije v letu 1935 pa še z daleka ne dajejo niti približne slike o pospešenem oboroževanju Nemčije. Uvoz aluminija, mangana in svinca še zmerom raste. Pri tem opozarja Pertinax na Ede-novo izjavo, v parlamentu z dne 6. maja, ko je rekel, da nekateri narodi toliko izdajajo za oboroževanje, da jim pri tem propada vse njihovo ostalo gospodarstvo. Šahovski turnir v Moskvi Moskva. 27. maja. (I)NB) Ker je Laskar dobil visečo partijo proti Rjuminu, ki je v prejšnjem kolu osiala nedokončana, je zdaj stanje mednarodnega šahovskega turnirja takole: Capablanca 6 in |>ol točke, Botvinik, Lasker in Rogozin po 5 točk. Kan in Levenfiš po 4 in pol. Rjumin in Flohr po 4 točke, Lilienthal 3 in pol točke in Eliskases 3 točke. Sredozemski pakt in Italija Rim, 27. maja. V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, da se Italija ne bo izjavila o sredozemskem paktu poprej, predno se ne ukinejo sankcije. Isti krogi dodajajo, da nima Italija nič proti takemu paktu. V Italiji še zmeraj prevladuje želja, za čim bližji kontakt s Francijo in Veliko Britanijo. Francoska letala nad Jugoslavijo Belgrad. 27. maja. Našo državo bo preletela eskadrilja francoskih letal, 12 po številu, na poti proti Bukarešti, kjer se bo vršil miting. 31.- maja. Eskadrilja bo pristala 27. maja v Zagrebu, 28. pa v Belgrad u, na povratku iz Bukarešte pa 1. junija v Belgradu in 2. junija v Zagrebu. London, 27. maja. Kralj Edvard VIII. je včeraj sprejel maršalski čin. Pri tej priložnosti se je -vršila skromna slovesnost, ki ji je prisostvovalo med drugimi vseh šest maršalov britanske vojske z vojvodo Connaughtom na čelu. Vojvoda je kralju izročil maršalsko palico in imel kratek nagovor, ki je vladar nanj odgovoril s toplimi besedami. Svečanosti nista mogla prisostvovati dva britanska maršala, ki imata ta čin iz časti, in sicer japonski Desije, 27. maja. Druga eritrejska divizija je izvršila čiščenje oblasti Šon in je tako popolnoma zavarovala cesto, ki vodi iz Desija v Adis Abebo. Pred sporazumom v Palestini? Drobne od povsod Amsterdam, 27. maja. (Stefani) Zaradi primanjkljaja v proračunu mesta Amsterdama bodo zaprli več amsterdamskih osnovnih šol. Rim. 27. maja. (Stefani) Predsednik vlade Mussolini je sprejel ravnatelja pariškega lista »Excel-siorja«. Praga, 27. maja. (Stefani) V nekaterih krajih Slovaške so bile včeraj zelo velike nevihte. Mnoge reke so prestopile svoje bregove. Pariz, 27. maja. »Oeuvre« prinaša članek gospe laboui, ki pravi, da bo nova francoska vlada takoj skušala rešiti italijansko-abesinsko v|vrašanje pod pogojem, da dobi od Anglije pristanek za to, da se ukinejo sankcije. Angleži bodo vzdržali Jeruzalem, 27. maja. AA. Reuter izve. da so voditelji Arabcev pripravljeni končati stavko iu vzpostaviti red in mir. ker opazujejo, da so vodstvo stavke prevzeli ekstremistični elementi. Vendar pa noče angleški visoki komisar popustiti v bistvenih točkah svoje politike in je odločen, da konča nerede predno se začno pogajanja z voditelji Arabcev. ,sp zmerom obstoja težava v tem. kako najti sporazum. Neredi pa se nadaljujejo tudi med vrstami Židov. Židje namreč pričakujejo. da bo kmalu proglašeno obsedno stanje, če se položaj ne bo občutno popravil. Včeraj je prišlo do mnogih incidentov, med katerimi so se tudi »Ireljali. vendar pa ni bilo žrtev. Po vesteh židovske telegrafske agencije, so bili mobilizirani Židje, da branijo mesto Rehobod v okolici Tet-Aviva in Jaffe. Ista agencija obtožuje Arabce, da so posekali 11.11(10 sadik v novih gozdovih. Izjava visokega komisarja Jeruzalem, 27. maja. o. Angleški visoki komisar za Palestino, lord AVauchope, je imel snoči na Vzhodnem velesejmu v Tel-Avivu govor, v katerem je dejal, da ne bodo ne arabski štrajki, ne Drobne vesti iz Abesinije Asmara, 27. maja. General Bessoni je včeraj prevzel upravo nad Eritrejo do Tigreje in Dana-Kila. Vse vojaštvo na tem področju bo odslej neposredno pod njegovim poveljstvom. Rim. 27. maja. Predsednik vlade Mussolini je sprejel več libijskih poglavarjev, ki so prispeli v Rini na svečanosti patriiotične mladine Navzoč je bil tudi maršal Balbo. Mussolini se je zahvalil za vdanost libijskega prebivalstva. Addis Abeba, 27. maja. V Addis Abebi se je vršila prva fašistična slovesnost. Skupina abesinske fašistične mladine je deliIirala po ulicah in prepe- vala fašistično himno. Gibraltar, 27. maja. Uradno izjavljajo, da bo bivanje abesinskega cesarja v Gibraltarju brez vsakega uradnega značaja. Ne bo nobenih uradnih ceremonij. Veliko število sob je pripravljenih za ne-guša, vendar pa je verjetno, da bo ostal na križarki Capetovvn". dokler ne pride parnik >'Oxford«, Rim, 26 maja. Predsednik Mussolini je sprejel Andruzzia, glavnega vojaškega nadzornika v kolonijskem ministrstvu, in mu dal navodila za izboljšanje zdravstvenih razmer v Vzhodni Afriki. nemiri, ne revolucionarni poizkusi omajali Angležev, da vztrajajo pri svoji nalogi, katero jim nalaga mandat nad Palestino. Vse revolucionarne poizkuse bodo zatrli brezhibno. Kljub temu pa so sc včeraj nadaljevali silni nemiri, v katere so prvič posegle tudi ženske. Arabke so napadale policijo s tako silovitostjo, da je morala la streljati iu je bilo pri tein nekaj žensk ubitih, več pa ranjenih. V Tel-Avivu vlada z vso naglico gradi pristanišče, pomagajo ji Judje s svojim kapitalom. Tako je tcl-avivskn občina podpisala sapia 51% vseh delnic družbe, ki gradi pristanišče. London. 27. maja. V židovskih delih mesta v Tel-Avivu in Jaffi je bilo včeraj vrženih mnogo bomb, ki so jih metali arabski agitatorji. Zavladala je velika panika med Židi. V koloniji Ranan so Arabci poskušali uničiti vodovod. Oddelek židovske policije so hitro poslali na lice mesta. V Jeruzalemu so spremenili obsedno stanje v tej smeri, da se lahko Židje udeležujejo svojih praznikov v sinagogah. Komunisti na delu Jeruzalem, 27. maja. Oblaslva so v Tel-Avivu prišla na sled komunistični organizaciji. Aretirala so 8 oseb. Arabski delavci na vojaškem letališču so se. pridružili stavki. Vojaške oblasti so sklenile nadomestiti arabske stavkaše z židovskimi delavci. Arabski list »Islamiah« je prepovedan za 14 dni zaradi članka, v katerem je [voziva! uradni-šlvo za stavko. Ni noči, da se ne bi pripetilo več eksplozij bomb. Prebivalstvo je zato v neprestanem strahu. V mnogih krajih se vrše sabotaže, pri katerih sodeluje tudi prebivalstvo. Splošna stavka Arabcev vse bolj rase in dobiva značaj vstaje. Demantirajo vest, po kateri naj bi konzularni zbor moral imeti svojo sejo v svrho skujvne intervencije pri mandalski vladi. Ljubljanski občinski parlament Ljubljana, 27. maja. Pod predsedstvom mestnega župana dr. Jura Adlešiča se je vršila sinoči v mestni posvetovalnici seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so bila najprej poročila gradbenega odseka, ki jih je podal gosp. dr. Stele. ZA NOV KOLODVOR Med drugim je di. Stele prečital tudi resolucijo glede ureditve železniškega in kolodvorskega vprašanja. V tem oziru je mestni svet sklenil: Železniško vprašanje je za razvoj mesta in za varnost prometa nujno potrebno rešitve. Iz vseh predlogov smatra mestni svet za najboljši načrt predlog inženerja Dimnika, ki zahteva poglobitev. Ta načrt določa, da ostane kolodvor sredi mesta in proga prav tam, kjer je sedaj. Načrt se da izvesti v etapah. Občinski svet apelira pa vlado, naj imenuje komisijo, ki bo skupno z mestno občino in banovino izdelala končni načrt. Občinski svet določa nagrado 100.000 Din za izdelavo glavnega načrta. Mesina občina zahteva prestavitev kurilnic iz Ljubljane. Rešitev kolodvorskega in železniškega vprašanja je nujna, ker mora mestna občina izdelati tudi končni regulacijski načrt mesta. Občina odklanja vsako rešitev železniškega vprašanja s podvoji in nadvozi. ZA MESTNO PLINARNO Sledila so poročila finančnega odbora, ki jih je podal novi načelnik prof. Dermastja. Med drugim je v imenu odbora predlagal, naj mestna občina najame pri Mestni hranilnici posojilo 600.000 dinarjev za mestno plinarno. To posojilo naj vrne Mestna plinarna do konca proračunskega leta 1037/38. Predlog je bil soglasno sprejet. BOLNIŠNICA Z ozirom na to, da je banska upreva zahtevala, naj bi mestna občina prispevala procentualni znesek tudi za žensko bolnišnico, se je mestni svet postavil na stališče, na je občina dolžna podpirati samo eno bolnišnico v mestu in sicer ono na Zaloški cesti. S tem svojo dolžnost že izpolnjuje in je odklonila zahtevo banske uprave glede prispevka za žensko bolnišnico. SVET ZA FILHARMONIČNO DRUŽBO V nadaljnem je mestni svet odstopil Filharmonični družbi na razpolago 57 m’ sveta na Hribarjevem nabrežju, kjer bi družba rada podaljšala svoje prostore. Dokler ostane Filharmonična družba strogo kulturna ustanova, lahko uporablja ta svet za 10 Din letne priznanine. RAZŠIRITEV TROSARINRKEGA OZEMLJA Mestni svet je nadalje sklenil, da bo razširil trošarinsko ozemlje, zakar bo potrebnih 700 do 800.000 Din, dočim je v proračunu predvidenih le 681.000 Din. Z razširitvijo trošartnskega ozemlja se zvišajo občini mestni dohodki za 2-slana vsem zainteresiranim ministrstvom v proučitev. Mlad »gangster Pred nekaj dnevi je dobil čakovski trgovec Mozeš grozilno pismo, ki je 'bilo podpisano z značko nepoznano društvo, z zahtevo, da v najkrajšem času položi v kuverto s 30.000 Din na predpisano meslo na pokopališču. Če tega ne naredi, so neznanci zagrozili s smrtjo njegovemu sinu. Trgovec tega pisma seveda ni mogel vzeti za šalo, obrnil se je na policijo, ki je {»kopališče zastražila, dočim je trggvec šel in položil na označeno mesto kuverto. In res je napovedanega dne prišel na jio-kopališče mlad deček, ki se je nekam sumljivo in boječe oziral po jrokojiališču in kar zastavljal korak, ko je stopal proti mestu, kjer je bila položena kuverta. Navsezadnje je stopil na ta kraj in pobral kuverto. Tisti hip pa so ga policaji že obkolili in ga prijeli. Mladi fant je imel komaj 16 let, po poklicu pa brivski učenček, brez staršev. Povedal je, da se je takega gangsterskega dejanja lotil samo zato, da bi dobil denar in si kupil najpotrebnejše. Da bi pri tem ne storil prevelike krivice, si je izbral za žrtev najbogatejšega trgovca. Policija je res našla pri njem 6eznam potrebščin, ki jih je mislil kupiti. Na seznamu so bili čevlji, ohleka, kolo in drugo. Za oprostitev svojega greha pa je določil 100 Din v dobre namene. Vlom v zdraviliško blagajno v Rog. Slatini nepojasnjen Aretirani Notranjci niso tihotapci Ljubljana. 27. maja. V »Slovenskem domu« z dne 19. in 20. maja smO prinesti dve poročili o žalostnem dogodku, ki se je odigral na meji, kjer je padel Perušek, ki je nato v ljubljanski bolnišnici umrl. Resnici na ljubo ugotavljamo, da trije aretiranci, ki so jih Italijani pridržali na svoji strani, niso v nikaki zvezi s tihotapstvom, marveč so jih prijeli Italijani radi tega, ker so sd podali na italijansko stran s starimi obmejnimi legitimacijami. Medtem so namreč vložili prošnje za nove legitimacije, za kar so dobili od občine potrdilo. S tem potrdilom In starimi legitimacijami so šli čez mejo, ker so bili prepričani, da jim italijanski stražniki ne bodo storili nič zlega, ker so vedno puščali naše ljudi čez mejo s temi listinami. Topot pa so jih Italijani proti dosedanji navadi aretirali. S tihotapstvom pa omenjeni nimajo nobene zveze. Ljubljanski firbec Ljubljana, 27. maja. Sezona šjiorta je v razmahu. Ljudje se poslužujejo vseh vrst vozil, samo da jim je lažje priti na cilj. Marsikdo sede v prijaznih nedeljskih po-jroldnevih na kolo in se odpelje v prosto naravo. Tudi to je športi Saj je za to panogo tako vneta naša mladina. Včeraj okrog pol 13 se je pred Figovčevo gostilno zbral ljubljanski «firbec» ter gledal in po- Celje, 26. maja. Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča je sedel danes ponovno na zatožni klopi bivši blagajnik banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, Viktor Oračnar, zoper katerega je državno tožilstvo v Celju vložilo obtožbo, dn je v času orl 24. do 30. junija 1035 v ROgaškt Slatini protipravno prisvojil 6B.UOO Dih. Ta dogodek je preteklo poletje vzbudil ninogo prahu. V noči na 30. junija 1935 je nočni čuvaj pri zdravilišču v Rogaški Slatini, Beli Franc, trikrat v presledkih šel mimo tako zvanega Tržaškega doma, kjer se nahaja blagajniška soba zdravilišča. Pri obeh prvih obhodih je iz ceste videl, da je gorela v blagajniški sobi električna luc, da so bila vrata železne blagajne priprta in da je bilo toTej v blagajni, vsaj na videz, vse v redu Tre.tjič je šel mimo Tržaškega doma ob 3.50. Ko je takrat pogledal iz ceste proti blagajniški sobi. je zapazil, da je ta soba temna. Ker se mu je zdelo čudno, da ne sveti električna luč, je jirišel skozi nezaprta vrata v vežo, od tam pa v blagajniško sobo. Našel je vrata železne blagajne priprta. Ker ni našel nikjer nobene osebe, je v nameri, da ,avi o vsem tem obdolžencu kot blagajniku, pričel metati jiesek v okno njegove sobe in sicer ravno nad blagajniško sobo. Oglasila se je pa samo uradnica pri zdravilišču, Piskernik Pavla. Nato se je podal pred stanovanje obdolženca, skušal odpreti vrata, pa so bila zajirtn. Ker obdolženca niso dobili na njegovem stanovanju, so ga šli iskat v Ljubljanski dom. kjer se je navadno mudil; tam so ga tudi našli. Gračner se je sam podal iz Ljubljanskega doma proti Tržaškemu domu, kjer se je že nahajalo več oseb. Gračner navaja, da je dne 29. junija odšel iž blagajniške sobe opoldne ob 12.5 in pred svojim odhodom železno blagajno zaprl. Obenerii pravi, da je mogoče, da je le vrata železne blajgnjne priprl, kljuke pa da ni obrnil. Ključ od sobnih vrat je izročil uradnici Prahovi Olgi. Nato pripoveduje Gračner, kje je hodil do 5 zjutraj drugega dne, ko je prišla v Ljubljanski dom Piskernik Pavla in mu povedala, da je bilo jionoči vlomljeno v železno blagajno. Gračner je bil zdraviliški blagajnik od leta 1932 ter te imel plače 1500 Din mesečno, v Času sezone pa 700 Din mesečne doklade. Zadnjič je ravnatelj zdravilišča g. GraČnar Ivan izvršil pregled zdraviliške blagajne v ponedeljek, dne 24. junija, In Ugotovil pravilno stanje. Pri prvi razpravi, ki se je vršila dne 30. avgusta preteklega leta, je bil Gračner Viktor zaradi tega obsojen na 2 leti roblje. Njegov zagovornik, celjski odvetnik dr. Ogrizek, je takrat predlagal obnovo na podlagi novih dokazov. — Okrožno sodišče v Cefju je la predlog zavrnilo, apelacijsko sodišče v Ljubljani je pa zavrnitev tega predloga razveljavilo in odločilo, naj se izvedejo obnovitveni dokazi in naj se o obnovi postopanja odloča na podlagi dobljenih dokazov. Nato je okrožno sodišče v Celju dne 3. marca t. 1. dovolilo obnovo postopanja in se je vršila razprava danes. Zaslišane so bile predvsem iste priče, ki so bile predlagano v obnovitvenem postopanju. v prvi vrsti ravnatelj Putnika v Mariboru g. Loos, ki se je v omenjenem času mudil v Rogaški Slatini in je kritično noč, ko se je Vračal spat, videl pri blagajni še luč, znak, da je bila blagajna še nedotaknjena. Na podlagi zasliševanja prič, predvsem omenjenega ravnatelja Putnika in Lesjak Doroteje, je pa dokazano, da je šel Gračner spat pred Loosoin in sicer prej, kakor je nočni čuvaj ugotovil, da je luč v blagajniški sobi ugasnjena. . Državni pravnik g. dr. Rus je vztrajal pri prvotni obtožbi in zahteval, naj se kaznuje Gračner Viktor po obtožbi, Gračnerjev zagovornik, odvetnik g. dr. Ogrizek, je pa plediral za njegovo oprostitev. Sodišče je po daljšem jrosvetovanju izreklo oprostilno sodbO! Bivši Zdraviliški blagajnik Viktor Gračner se Zaradi pomanjkanja dokazov oprosti vsake krivde. Mufoljamki mali harmonikarji med Savinjčani Ljubljana, 26. maja. Pretekla nedelja je bila za ljudi v Grajski vasi in na Groblji pravi ljudski praznik. Ljubljanski mali harmonikarji, pomnoženi Z violinisti, so dali po vodstvom zaslužnega glasbenega pedagoga pro . Pavla Ranči gaja dva sijajno uspela koncerta. Ne le, da sta bila tudi glede harmonike na lepi umetniiki višini, ampak savinjski narod se |e naši mladini tako sijajno odzval, da je za obe pri reditvi zmanjkalo vstopnic! Obeh koncertov se je tamosnja inteligenca udeležila skoraj polnoštevilno, vsa jfe pa bila v Grajski vasi s prečastitim g. župnikom, šolskim upraviteljem in vsem učiteljstvom. Malčki so dali blizu 40 slovenskih , hrvatskih slušal prizor, ki se je odigral med dvema gospodoma in mladim vajencem Cirilom H. Eden go-spiodov je naslonil kolo na Verohškovo hišo. Ko pa je hotel domov, je opazil, da kolesa ni več na mestu, — Toda sreča se mu je kmalu nasmejala. Na ulici je opazil sumljivega vozača, še bolj sumljivo pa se mu je zdelo kolo. Ustavil je kolesarja in sjioznal svoje kolo. Mladi vajenec se je izgovarjal, da je moral na urad, jia da mu je rekel pomočnik, ki je brat kolesovega lastnika, naj vzame kar eno kolo. Fant je storil lako. »Če bi vedel, da bi bilo tako, ne bi vzel vašega,« je rekel vajenec in se ves tresel od strahu. Seveda je le prišel na limance. Lastnik mu je verjel in ga izpustil, vprav ko je prišel iz nasprotne strani stražnik, kjer je v neki hiši ležal starček, ki ga je najbrž vrgla božjast. Pred hišo je pribrzel reševalni avto. «Flrbec» pa se je preselil le-sem ter Pn in drug dogodek komentiral po svoje. in srbskih narodnih ter umetnih pesrii tako dovršeno, da so jim Savinjčani priredili pravo zmagoslavje. Med solisti so se spet Imenitno odrezali brata Kosec, Baharjev Franček, tudi t e k a d o v Andrejček in celo najmlajša, po štiri leta stari malčki. Redko umetniško doživetje Je nudil mladi violinski mojster Uroš Prevoršek, ki je. res mojstrsko zaigral W.ieoowekyev koncert v D-molu in je umetnika preprosto savinjsko ljudstvo nagradilo z iskrenim priznanjem. Zlasti lepo je pa presenetila vse mala Tosca Rynešova, talentirana učenka plesnega umetnika Golovina. Zaplesala je pri obeh koncertih po tri plese ne le z vso otroško prisrčnostjo, ampak že lepo se zavedajoča svoje težke umetniške poti. In ko je človek gledal pred seboj zamaknjene ratarje savinjske zemlje, kako verno so sprejemati lepo igranje zbora in izvajanje solistov, bi se kot meščan lahko počutil osramočenega. Zakaj ne v mestu, ampak tam v podeželski zapuščenosti živi prava kultura, živo prizadevanje dati vsakdanjosti globlji smisel, Le žal, da v tem pogledu mesto danes vse premalo skrbi! Prav v tem, da vodi prof. Rančigaj mladino med slovensko ljudstvo, da jo ne vzgaja samo glasbeno doma, ampak jo v narodnostnem pogledu ob vsaki priliki tudi etično dviga, je veliki pomen vsega njegovega prizadevanja. Kot odlična conferen-cierka se je to pot prvič izkazala gospa Hela Poljančeva. V pesniški obliki, z lepo, Zdaj mirno, toplo, zdaj šegavo zasnovano vezano besedo je poslušalce seznanjala s sporedom od točke do točke in ustvarjala prijetno domače razpoloženje. Tako sta bila oba koncerta v vsakem dobrem pogledu nenavaden dogodek, k,i ostane vsem v trajnem ®po-minu. . . Za vse gr« iskrena hvala in polno priznanje prof. Pavlu Rančigaju, ki se tako nesebično žrtvuje mladini. Dal Bog, da se mu skorai posreči ustvariti krepak mladinski godalni orkester, ki bo Ljubljani v ponos, mladini in narodu, za katerega gre, v splošno koristi Ljubljana danes Koledar Danes, sreda 27. maja: Breda, lutri, četrtek, 28. maja: Viljem. Problem učnega načrta v srednji šoli Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetsko c. 10, in mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31. Kaj bo danes Združenje Jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov ima v lastnem lokalu na Kongresnem trgu ob 20 prvi sestanek. Trgovski dom: ob 20 sestanek Združenja diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana. * — Avtoizlet na Grossglockner in po Koroški 30. maja do 1. junija. Udeleženci imajo možnosti obročnega odplačila! Informacije in prijave v izletni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. H. Jugoslovanski protituberkulozni kongres. K naši tozadevni notici sporočamo še, da_ kongres ni namenjen samo zdravnikom, temveč tudi vsem onim, kateri sodelujejo v proiituberkuloz-nem gibanju m se za to gibanje zanimajo. Kongres se bo vršil v času od 30. maja do 2. junija 1936 ter stoji pod visokim pokroviteljstvom Nj. VcL kraljice Marije. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja po železnicah in parobrodih, hotelske sobe so rezervirane ter daje tozadevna pojasnila pisarna na kolodvoru v Sarajevu. Umetniška razstava slikarjev bratov Vidmarjev. Po daljšem presledku bosta razstavila slikarja Drago in Nande Vidmar najnovejša svoja dela v Ja-kopičevem paviljonu. Po Jetu 1930, ko sta poslednjikrat razstavila v Ljubljani, sta aktivno sodelovala na raznih mednarodnih in jugoslovanskih razstavah, kjer sta si s svojimi resnimi deli pridobila ugledno priznanje. Vsa slovenska kulturna javnost si bo prav gotovo ogledala to zanimivo razstavo, saj razstavljata najnovejša dela, ki kažejo povsem samoniklo izražanje v podajanju naše zemlje in našega človeka. Razstavo bo »tvoril v petek, dne 29. maja ob 19.50 g. dr. France Stele. Otvoritev bo prenašala tudi ljubljanska radio-postaja. Razstava bo odprta 14 dni. Mnogo novega vam imajo pokazati na »Ljubljanskem velesejmu« od 30. maja do 8. junija. — Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio- in elektro-tehnika, avtomobilska m vclo-sapedska industrija, lesna in tekstilna, živilska in kemična, papirna in steklarska industrija ter obrt vam bodo predočili ogromni napredek našega dela in tvorno silo našega duha. lndustriia, obrt in trgovina bodo tekmovali, da vaše potrebe in želje kar najbolje zadovoljc Poleti so liladne sobe že udobne, ne pa pozimi! Zavarujte sc v pravem času pred mrazom in vlago! Naši pečarji poznalo vase skrbi. Potrudili so se, da so izdelali res prvovrstne m cenenc ogrevne naprave, o čemer se lahko prepričate, če obiščete l jubljanski velesejem od 30. maja do B. junija 1936. Slovenska Matica sporoča svojim gg. poverjenikom in članom, da izidejo njene redne publikacije za 1936 šele jeseni. Na željo mnogih poverjenikov in članov, naj sc nadaljuje Cankarjeva Zgodovina likovne umetnosti v zahodni F.v-ropi, je Matični odbor izpremenil knjižni program za 1936 v toliko, da izide namestu Kosmačeve povesti »Prazna ptičica« I. snopič 111. dela dr. Izidorja Cankarja Zgodovine likovne umetnosti: Renesansa. — V kratkem pošljemo poverjenikom in članom natančnejše pojasnilo. — II. zvezek I. dela Melikove »Slovenije« izide prihodnji mesec. — Uprava Slovenske Matice, Ljubljana, Kongresni trg 7. Radijski poslušalci — plantncil V soboto, dne 30. maja ob 18.40 bo predaval v ljubljanskem radiju g. dr. Kdo Pajnič 0 varstvu planinskih cvetlic. Poslušajte to zanimivo in poučno predavanje, ki se vrši v okrilju TK Skala. V četrtek, dne 26. maja se vrši zelo zanimiva produkcija gojencev drž. konservatorija, pri kateri bomo prvič čuti izbor skladb za klavir četveroročno. Program obsega originalne skladbe Mozarta, Beethovna, Schumanna, Schuberta, Novaka in Regerja, ter ga izvajajo gojenci klavirskega oddelka prof. Antona Ravnika ob sodelovanju njegovega, učitelja. Programe, ki ve-laio kot vstopnice, je dobiti v Matični knjigarni. Začetek točno ob 18 in pot v dvorani Filharmonične družbe. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA: Začetek ob 20. taeda, 27. maja: Gozd. Red Sreda. Četrtek, 28. maja: Mladi gospod šef. Red A-Petek, 29. maja ob 15: Juarez in Maksimilijan. Dijaška predstava. Izven. OPERA: Začetek ob 20. Sreda, 27- maja: Lucia di Lammerttoor. Red C. Četrtek, 28. maja: Othello. Red Četrtek. Ljubljana, 26. maja. Radi bližajočega se zaključka šolskega leta se povsod v javnosti pojavljajo vprašanja o šoli. Časopisi in zborovanja kritizirajo naše šolstvo in dajejo nasvete. Priznati je treba, da je naše šolstvo na tleh. Prizadeti so pri tem starši, ki plačujejo, učitelji, ki ne dosegajo zaželjenih uspehov, najbolj pa mladina. Kaj bo iz nje, bo pokazala bodočnost. Pričele se bodo počitnice. Po pravem bi bil (o čas, ko bi prosvetne oblasti morale imeti polne roke dela. Opraviti je treba vse delo do pričetka novega šolskega leta. Ena najvažnejših stvari bi jim morala bili, da predelajo učni načrt. Profesorski glasnik je v marčevi in aprilski številki prinesel uvodni članek o tem problemu. Profesor Karalič iz Belgrada razmotriva o načrtu in rezultatih v naši srednji šoli. Izkustvo in statistike kažejo, da je učni načrt preobsežen in prenatrpan po snovi in po predmetih. Ker ga ni mogoče predelati, je nerealen. Realen bi bil oni, ki bi ga zmogel povprečni učenec s povprečnim učiteljem vsaj 80—90%. Radi preobsežnega načrta, prepolnih razredov in premalo učnih ur pa mora danes učitelj »hiteti« in pri tem še učence izpraševati in oceniti. Da pri SSali). 12.45 Vremenska napoved, poro&la. M Napove*! časa, objava ■poroda, obvestila. 13.1S Iai živalskega sveta tiplofifle). 1« Vremensko jkutoMIo, boratu tečaji. 1« Ptr?,ska. "™.: Oitron&ek. Napisal: Vinko Bitenc, fevaaajo člajvi rad. Hrftin. družin«, vodstvo: in*. Ivam P««WV. M. 40 <» Nikoli TesLi (k. univ. prof. Manij Ottana). IS Napoved (Pntnik< v Mariboru priredi za hinkoštne praznike izlete z avtokarom v Logarsko dolino, na Vrbsko jezero in na Bled. Informacije v »Put-nikovi« pisarni na Aleksandrovi cesti. Oženjeni in neporočeni so si skočili v lase Maribor, 26. maja. Iz sredstev pomožne akcije zaposluje mestna občina še vedno znatno število delavstva. Nekateri gradijo nove ceste za artilerijsko vojašnico, dnigi pa so zaposleni pri kopanju kanala in gradijo cesto v Tomšičevem drevoredu. Samo mardbortlti meščani so to, ker drugih občina ne sprejema na delo. Posel opravljajo vsi enak, ne prejemajo pa zanj enakega plačila. Občina je pri pomožni akciji uvedla tako zvano ^družinsko« mezdo: samci in oženjeni brez otrok dobivajo nižjo mezdo, kakor očetje številne družine. Gibljejo se pa mezde v višini od 2.50 do 4 Din na uro. Samci dobivajo samo 2.50 Din od ure in to povzroča pri njih precej hudo kri. Že dolgo časa se gledajo z oženjenimi tovariši nekam po strani. Zlasti pri oni skupini, ki dela v Tomšičevem drevoredu, so bili spori med obema laboranta kaj pogosti. Včeraj pa je prišlo do dejanskega izbruha. Oba tabora sta se spopadla in neoženjeni so naskočili svoje poročene tovariše. Nastala je pravcata bitka, v kateri se je bunkalo, lasalo in prerekalo kakih 5 ljudi. Delovodja je bil pri tein prizoru brez moči. Šole stražniki, ki ho naglo prihiteli na pomoč, m napravili red in delavci so se zopet vrnili na posel v kanalski rov in na cesto. 30.45 Zabavni koncert. — Krinlasbera-IApska: 20.45 Ve 8eruJ koncert. — Hhmburg-Koln: 20.45 Ptičji koncert. — Vrati>tava: 20.45 ZBornje&le®ijske narodne posml. — Frankfurt: 20 45 Plesna srlssba. — Stuttgart: 20.45 (rosili. 21.30 BukareSta. 24-2 Mozartove, Schubertove m Svhumaimove skladbe. - Mnnalenvo: 20.45 Koračnice iz časov Friderika Velikega. 31 Bukarešta. 23 Zabavni koncert. s polnim nahrbtnikom napuljenih cvetic, temveč je še na zunaj z njimi okrašen kot včasih na podobah kak Indijanec. Razširilo se je žal geslo, da s predpisi o zaščiti prirode ni dražiti v teh hudih časih državljanov, ko je še celo velik tuj državnik začasno razveljavil tauiošnji zakon o varstvu malih ptic. V tujini podobni zakoni uživajo večji ugled in vzbujajo večji 6trah pred posledieartii kršitve. Poglejmo v teni oziru le v Nemčijo in Avstrijo, še bol j pa na Čehoslovaško in v ftvico. Z brezobzirnim uničevanjem planinske flore 1 si prav gotovo ne bomo gospodarska opomogli, pač i pa domovini povzročili nepopravljivo škodo. Glas ] gre o našiti planinah, da so polhe prirodnih lepol in da so posebno okrašene s krasno floro, pri čemer pa tudi ne manjka planinske faune. Kako je lepo, če opaziš tropo divjih koz komaj sto korakov proč od planinske poti, nad seboj pa v sinji višini planinskega orla. Vse lo spada že v hajko i z davnih časov. Kako le[x> še vedno diči skalne razpoke avrikelj, višje gori pa planika v svojem belem kožuščku! A i i naj bo tega konec?! Vsi pravi planinci in ljubitelji naših ponosnih vrhov naj bi se združili v obrambo vseh sovražnikov planinske flore! Skalaši so se že poprijeli z vnemo tega dela. Med zimo je bilo poskrbljeno za pripieren pouk o naši planinski flori, sedaj pa prihaja Čas za aktivno obrambri naših planin pred grabežljivimi rokami. V soboto pa bo radio razširjal klice na boj zoper uničevalce planinskega cvelja. xy Koncert slepcev Metlika Metlika, 26. maja. Prvo sv. obhajilo. V ponedeljek, 25 maja je po dolgem deževju zasijal krasen dan. Ta dan pa je pristopilo tudi mizi Gospodovi 76 mladih src iz naše župnije. Župna cerkev je ta dah kazala svečano obličje. Glavni oltar je bil nad vse okusnb okrašen z belimi nageljni in zelenjem. Klopi, določene za prvoobhajahce, so bile belo pregrnjene in okrašene 2 belim cvetjem Ob pol S so se zbrali vsi prvoobhajanci pred šolo. Ob pritrkovanju zvonov so šli v farno cerkev v spremstvu dušnih pastirjev. Marsikatero oko sc je orosilo, ko so med sveto mnšo pristopili naši najmanjši k obhaialni mizi Gospodovi Po končani slovesnosti v cerkvi je bilo na komendskem dvorišču običajno slikanje Nato pa so vsi prvoobhajanci bili v zavetišču skromno pogoščeni s kruhom in kavo. Prisrčna slovesnost je na vse naredilo globok Vtis. Nečedno postopanje. 2e dalje časa se je govorilo, da se je mlademu fantu M. K. iz Metlike omračil um. Kadar to fant ni imel dela,_ ie temu ali onemu grozil, sicer pa je bilo mogoče z njim popolnoma resno govoriti. Včasih je tudi 'kako dobro »pogruntal«. Nekateri ljudje pa so se tega reveža hotfeli rešiti. Zato šo ga V soboto. 23. t. m prijeli, z namenom, da cja spravijo v Ljtibljafid na opazovalni oddelek. Ubogi fant sam ni vedel, kdj z njim nameravajo. Ko so ga spravili v prisilni jopič, so tako nečedno z njim postopali, da so se ljudje zgražali. Neusmiljeno so go prijemali za roke, ga suvali, tepli, sam pa ni niti vedel, čemu v?e to početje. Naj bo, kakor hoče, tako brutalno nastopanje pa ni v čast tistim ljudem, Maribor, 26. maja. Jutri obiščejo Maribor nenavadni gostje. Zavod za vzgojo slepe dece v Zagrebu napravi izlet s svojimi gojenci in gojenkami, ki bodo obenem priredili v Mariboru koncertni nastop. Mali slepci imajo izvrsten pevski ztx)r, godlio na pihala ter soliste na klavirju, fagotu in rbgu. -S svojimi nastopi so po Hrvatskem želi splošno priznanje. V Maribor prispejo že predpoldne ter bodo imeli ob 11 v unionski dvorani matinejo za šolsko mladino. Vstopnina za matinejo znaša 2 Din ter se dobe vstopnice v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti. Zvečer ob 20 priredijo v unionski dvorani koncert zn ostalo občinstvo. — Vstopnina: sedeži od 8 do 20 Din, stojišča po 5, za dijake 3 Din. Iz Cerknice Cerknica, 26. maja Lino kot dfugo. Prav prijazno lice nudi prostor okrog cerkniške farne cerkve, 'l am ie namreč več gredic, na katerih je nasajeno najrazličnejše cvetje. I'udi prostor okrog spominske lipe na trgu kralja Petra II. je čeden m okra^eh z rtižaml. Ce pa jffe človek na Dol. Jezero, tedaj se nehote usiavi pri [»kopališču sv. Janeza in se hehote vpraša: Oemu ti kupi smeti pred pokopališčem? V korist posameznika, kakor skupnosti je, da se pazi na snago ob in na pokopališču. Za smeti naj bi bil določen prostor. Nikakor pa ne gre, da bi jih nosili ob zid in to prav pri vhodu. To na tujce ne napravi men da lepega vtisa. Prvi kopalci. Malokje se kopalna sezona prične tako hitro, kot pri nas. Kopalci se hodijo hladit v Cerkniško jezero, ki je že sedaj želo gorko. Izrabljajo priliko kopanja ta mesec in nekoliko še meseca junija, kajti potem se jezero za nekaj časa poslovi, ter izgine v podtalne prostore. »Slovenski dom* je opoldrievilik, ki prinaša najrtovejše dnevlie vesti. Ker je prav v Cerknici priložnost. da ta časopis dobite še po|?oldne istega dne, zato ga naročajte pri kolporterju g. Potočniku. Ta varii ga bo prinesel vsak dan na dom. Časopis stane mesečno le 12 Din. ki so dali tega reveža ukloniti. Zato v imenu vseh pošteno mislečih ljudi tako početje obsojamo in odločno odklanjamo. Ttijski pfomel. 7. dopisom kr. banske uprave z. drtc 10. aprila je tudi letos Metlika uvedena v spisek tujsko-prometnih krajev 7.a letošnjo sezono se je Metlika že začela priprtivljati. Gosp. Tone Lovšin v Križevski vasi (Jrodi sedaj novo kopališče, ki bo zgrajeno na ta tlačin, da bo v spodnjih delih prostora za dvejset kabin, v prvem nadstropju pa bo pet lepo urejenih sobic. te v minulih letih je število letoviščarjev od leta do leta pri g. Lovšinu rastlo. Vsakemli izletniku je g. Lovšin pripravljen dajati hrano in sploh celotno oskrbo. Kdor hoče natančnejših pojasnil, naj se obrne na naslov. Anton Lovšin, Kr i -ževska vas, p. Metlika Naročajte »Slov. dom" Neverjetno, a resnično... Elektrika v očesu Elektrika igra v človeškem telesu nedvomno veliko vlogo, katero komaj slutimo. Kdo ve, če ne bodo učenjaki nekega dne samega bistva življenja skušali pojasnjevati z gibanjem elektrike v telesu. Amerikanski učenjak Wallace Osgood Feen je v svojih delavnicah na vseučilišču v Bochesterju ugotovil s posebnimi finimi pripravami, da vzbudi vsak gib človeškega očesa lahen električni tok. Kakšnega izvora so ti električni tokovi, ni mogel še natanko dognati, ugotovil je le dejstvo, da jih njegovi merilni aparati zaznamujejo. Ti aparati so sestavljeni tako fino, da zaznamujejo vidne in nevidne tresljaje očesa. Feen je pri svojih poizkusih dognal, da se človeško oko pri tem, ko preleti in prebere eno samo vrstico v časniku, jaremakne petkrat. Pač pa ostane oko docela'mirno, kadar dvignemo glavo navzgor. Če pa jo nagnemo vstran, se premakne enkrat. Pri vsakem takem trenu očesa se vzbudi elektrika. Če že malo in nežno oko proizvaja toliko elektrike, kaj mora biti šele s srcem ali z nogami. Ko se bo jjosrečilo ugotoviti še to, bo človek lahko nosil s seboj celo električno centralo, če bo le mogoče njegove električne telesne tokove tudi svetlobno izrabiti. To dejstvo bo zlasti velikega pomena za narode, ki ljubijo narodne proslave s plamenicami ... Tuneli pod morjem Veliki tehnični načrti, s katerimi se bavijo evropski inženjerji, predvidevajo dva znamenita predora, ki predstavljata že dolgo časa sen moderne tehnike. En tak predor je zveza med Anglijo in Francijo pod Rokavskim prelivom, ki bi ne prizadejal inženjerjem velikih težkoč pri gradnji. Drugi tak predor, ki bi bil pa precej bolj težaven, je predor med Španijo in Afriko jxxl Gibraltarsko morsko ožino. Če bi ta predor naredili, bi bilo mogoče iti z direktnim vagonom od evropskega Severnega rta čez vso Evropo in dalje čez vso Afriko do rta Dobre nade. Toda Amerikanci javljajo še večjo senzacijo. Naredili so načrt, s katerim bi zvezali Ameriko in Azijo pod površino Behringenovega preliva, ki loči ti dve celini. Ta prostor bi potem omogočal skoraj pot okoli sveta po suhem. Iz Pariza bi se človek Odpeljal v Berlin, iz Berlina v Moskvo, iz Moskve čez Sibirijo na Kamčatko, s Kamčatke na Aljasko ter ob obali do San Francisca, od San Francisca pa v Newyork. če bi ne bilo političnih nasprotij in bojazni pred vojno, se zdi, da bi bilo uresničenje vseh teh načrtov možno in verjetno, tako pa... Smrt popravljajo Smrtje bitje, ki, kakor vemo, ne jjotrebuje popravila. Toda kljub temu pišejo listi pod tem senzacionalnim naslovom, da popravljajo smrt in sicer v Pragi. Seveda ne živo, marveč leseno Praški rotovž v starem inestu ,ki spada nied velike zgodovinske zanimivosti, ima svetovno znano uro, na kateri ojroldne nastopi smrt z 12 apostoli. Apostoli so bili zemeljska bitja in jim je bila smrt v vsem kos. Saj so bili ljudje, kakor mi. In smrt vendar obvlada vse, kar je na zemlji živega. Toda na praški uri z lesenimi figurami ni tako. Apostoli so kljub stoletnemu nastopanju in premikanju še kar dobro ohranjeni, smrt pa je že docela preperela in jo te dni popravljajo in obnavljajo. Kako bi bilo ljudem ustreženo, če bi bilo tudi v življenju tako. . Brezžičen prenos energije Dosedaj so morali, kakor vemo, električno silo, katero so pridobivali iz vode, odnosno iz njenega padca, od kraja, kjer se je ta sila proizvajala, do kraja, kjer se je ujiorabljala, prenašati’ z nadzem-skimi električnimi vodi. Ta način je bil drag, ker je zahteval ogromne količine žice, drogov in materiala. Ta način prenosa še zdaleč ni bil praktičen. Zlasti pa bi bil slab za primer vojne, ker hi letala z napadom na vode lahko odrezala vsej deželi energijo in tudi luč, če bi pustila elektrarne same nepoškodovane Sedaj pa je baje neki amerikanski inženjer Phi-lipp Thomas v Newyorku prišel na to, kako bi se dalo električno silo prenašati brezžično v poljuben kraj. S tem vprašanjem so se bavili vsi izumitelji zadnjega časa. Vemo, kakšno senzacijo je vzbudilo reklamno »prenašanje« energije iz Italije v Avstralijo, katero je baje dosegel italijanski znanstvenik Marconi. Pri njegovem poizkusu ni šlo za nič drugega, kakor za navadno radijsko zadevo, ki ni imela praktično jropolnoma nobenega pomena. Prenašati energijo na dosedanji brezžični način je neumestno, ker se širijo radijski valovi na vse strani. Drugič pa je mogoče poslati le šibke količine energije, ki še malo ne prihaja v poštev za pogon, ali kaj jiodobnega Če je izum amerikanskega inženjeria resničen, [Kitem bomo v najkrajšem času doživeli, da bodo električne konjske sile letele po zraku tako, kakor zdaj plesna glasba iz gramofonskih plošč. Elektrika v Meki Meka je največje svetišče in najznamenitejša mohamedanska božja jiot, kamor mora romati vsak musliman vsaj enkrat v življenju. Mohamedov grob, ki se nahaja v Meki, leži v kockastem svetišču, ki se imenuje Kaaba. Ta sveti prostor je bil sto in sto let, recimo 1300 let, zavit v mrak in temo. Stotisoči in milijoni mohamedancev, ki so z vsega sveta romali do prerokovega groba, niso na tako zvanem licu niesta ničesar videli. Modernizacija pa prodira povsod in ne najmanj med Arabce. Različni srbski in indijski mohamedanski bogataši, ki so v Evropi uživali vse dobrote moderne civilizacije, so prišli na to, da bi bilo lejao, če bi prerokov grob žarel v tisočih električnih luči. In tako bo v kratkem času zažarela tajnostna črna skala v Meki v modernem električnem ognju. Pobudo za to je dal indijski milijarder nizam iz Haiderabada. ki bo tudi plačal vse stroške za napeljavo. Vzpodbu|evaki na olimpijadi ŠporOi urad jajsonskega prosvetnega ministrstva sporoča, da bo v začetku junija odšlo v Berlin 40 Jajsoncev in Japonk. To ne bodo tekmovalci, ki nai bi se pripravljali za zmago na olimpijskih igrah. Njihova naloga bo čisto druga. Preden joj-ide čas za olimpijske igre, bodo morali ti Japonci in Japonke obiskovati vse nemške športne prireditve in bodo morali tam študirati psihologijo nemškega športnega občinstva, da se bodo naučili, kako je treba svoje rojake pri tekmah vzpodbujati. Njihova naloga pri olimpijskih igrah bo ta. da se bodo pri vseh tekmah na olimpijadi razdelili med poslušalce tako, da bodo tekmovalcem zmeraj blizu. Ket bo na olimpijadi prevladovalo nemško občinstvo, bo prevladovalo tudi nemško vzpodbujanje tekmovalcev. Da to ni za ino- zemce nič kaj vzpodbudno in razveseljivo, je razumljivo. Jajaonci pa bodo s to praktično pripravo dosegli, da bodo japonski tekmovalci jaovsod in zmeraj med ploho nemških krikov »hoch« in »heil«, zaslišali iz moškega ali ženskega grla tudi navdušen »banzai« ... Radio razkrinkava duhove Angleške radio postaje so pred nedavnim nudile svojim poslušalcem čisto jiosebne vrste radijsko reportažo. Prenašale so namreč razgrajanje duhov iz nekega starega gradu v Exsexu, o katerem je vsa Anglija prejiričana, da v njem straši. Tej radijski rejrortaži so dali naslov »Razkrinkavanje duhov«. Za to razkrinkavanje so rabili nič manj. kakor štiri mikrofone, petega so obesili pred grad na star topol, če bi se duhovom zljubilo delati kake plezalne vaje v tihi noči. V kleti so namestili toplomer, da bi padajoča temperatura naznanila bližanje duhov, saj je znano, da z duhovi prihaja zmeraj tudi ledeni mraz, ki človeka pretrese do kosti. V vsej Angliji so ljudem pred mikrofoni stali lasje jaokonci. Poročevalci so se poskrili v okolici gradu, da bi duhovi lahko nemoteno vršili svoje igre z loputanjem vrat in kar je še tako strahovitih navad. Odbila je ura enajst in več. Poročevalci so seveda imeli v sosednji gostilni S|rrejemiiik in so ob zvočniku j>oslušali, kaj bo. Toda ni hotelo biti ničesar. Tik pred dvanajsto uro, ki je duhovom najbolj priljubljena, je eden od poročevalcev na tihem odšel v grad gledat, kaj je s stvarjo. Ni mogel ugotoviti ničesar, mikrofoni so bili nedotaknjeni, očitno du- hovi niso vedeli, kai bi z njimi. Pač pa je temperatura v gradu padla za poldrugo stopinjo. Poročevalec je seveda takoj to senzacionalno vest zavil v svet. Vsa Anglija je še bolj napieto pričakovala, kaj bo. — No, pa tudi ^edaj niso hoteli duhovi še uriti. Poročevalec je moral nekaj minut za tem sporočiti prestrašenim poslušalcem, da se je živo srebro v toplomeru za merjenje duhov nenadoma dvignilo za cele tri stopinje. Duhovi so se najbrž razjezili in se tako razgreli, da je postal vroč celo njihov ledeni dih. Potem ni bilo nič novega, toda oddaja je kljub temu imela ogromen uspeh. Čuden naravni ali nenaravni pojav Skuhati ,jjce, da je trdo tako, kakor vosek, ni nič posebna jtvar. To delo .■sc izvrši povsod na zemlji v kakih štirih minutah. Tega se uči vsaka kuhinjska učenka pri prvih korakih svoje umetnosti. Toda ni povsod na svetu tako. To zatrjujejo obiskovalci hotela na bavarskem vrhu Zugspitze. Zadnjič je nekdo odkril, da vladajo v tem hotelu in sploh na tej gori nekaki čudni življenjski pogoji. Za jajce, ki ga v dolini ali kje drugje skuhaš v štirih minutah, je bilo tam treba natanko 12 minut. Poskušali so večkrat. |ia nikdar ni hotelo biti kuhano prej. Vsem turistom se je stvar zdela čudna, toda niso si mogli priti na jasno, ali je temu krivo redko ozračje, ki pa se tudi drži svojih zakonov. Morda je tega čudnega pojava kriva voda, ali pa je uprava hotela nameravala na kakršenkoli način vzbuditi senzacijo za svoj |iosel. Tako so radovedni v Ameriki. Neprculcdna vrsta ljudi defilira pred hangarjem v Lakehurstu, kjer je pristal Zeppelin Hovi Ku-Klux-Klan Nemiri na Irskem so zahtevali žrive Črna legija Državna policija v Michiganu v Ameriki je dala^anieriškim časopisom * na razjaolago podatke o novi tajili organizaciji, ki je svoj čas vzbudila v ameriški javnosti ogromno zanimanja. Po dosedaj znanih joodatkih gre za tajno organizacijo, ki se skriva pod imenom »United Brot-lierhood ol America«, ali kratko imenovana »črna legija«. — • Državna policija javlja, da je legiji žc dokrza-nih več tajnih umorov in da je bilo z ozirom na to izvršenih že večje število aretacij. Ob preiskavi se je pa ugotovilo, da šteje ta organizacija že v samem Michiganu okoli 135.000 članov. Ta »črna legija« je po svojih dosedanjih nastopanjih in metodah in ciljih, ki jih zasleduje popolnoma enaka Ku-Kluks-Klanu in sprejema v svoje vrste zlasti bivše člane Ku-Kliiks-Klana. Sami sebe nazivljejo »domovinsko udruženje« in so čisto vojaško organizirani. Njeni člani nosijo tudi orožje. Čisti amerikanizem Kot svoje največje sovražnike smatra ta organizacija komuniste, Žide, katolike in črnce. Njihove seje so silno stroge, kot pri vseh čistih puritancih. Pri hišni preiskavi nekega »generalnega majorja« je policija našla mnogo obtežilnega materijah, kjer so zapisane težke kazni, ki so zagrožene članom, ki se pregrešije proti pravilom organizacije. Za izvedbo svojega programa pa ne pozna legija nobenih ovir, da celo niti umora se ne plaši. Neki delavec in član te organizacije, po imenu Poo-le iz Detroita, ki je zlosiavljal svojo ženo, je bil pri neki tajni nočni sodni razpravi obsojen na smrt in kasneje tudi umorjen. Dalje sla bila tudi dva mlada moška, ki sta nadlegovala jroročene žene, privezana k stebru in prebičana. Policija je odkrila, da je »črna legija« v teku treh let pri izvajanju svoje »čistilne akcije« umorila preko 50 oseb Skoro pri vseh je bil fingiran samoumor. Sicer je najbrž ta številka pretirana, kajti ameriška jjo-licija običajno pretirava in kadar hoče ujeti kakega nevarnega gangsterja, mu naprti umore vseh zadnjih let. — Po nadaljnih policijskih poizvedbah pa je bilo dognano, da so člani (e organizacije pri svojih nočnih sestankih in pri izvedbi kazni poslužujejo črnih halj in kapuc, ki jih imajo potegnjene čez obraz. Pri teh krinkah pustijo samo dva izrezka za oči. Te črne halje so pa poslikane z mrtvaško glavo in dvema prekrižanima kostema. Onega pa, ki bi izdal skrivnosti organizacije, zadene brezobzirna smrtna kazen. Največ pripadnikov je »črna legija« imela v državah Michigan. Kcntusky. Missippi in drugih južnih državah. »Zakaj pa se tako nataknjeno držiš, kolega?« vpraša mornar tovariša. »Uh, kako pa naj bi bil dobre volje. Vedno sem gojil upanje, da bom pri mornarici kaj sveta videl, zdaj pa moram kar naprej tičati v tej preklicani jx)dmornici.« Učiteljica; »No, Peterček, če pravim, bila sem lepa. kateri čas je to?« Učenec: »Pretekli ča3. « Slikar: »Kakor vidiš, slikam predmete natanko tako, kakor jih v resnici gledam.« Ciost: »No, jx>tem bi ti samo priporočil kakega dobrega optika.« 2lvl|en|e In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zaklela legija No, naša zaloga se stopnjevito prazni, čeprav so naši streli vse bolj redki. Poročnik pogosteje dviga svoj daljnogled proti Gaza-leji, toda ne vidi ničesar. Od tam ne prihaja nihče. Ze davno so pretekle štiri ure, a ojače-nja še zmeraj ni. Poročnik poslednjič prešteva strelivo, poslednjič preiskuje obzorje, potem pa veli, naj zabodemo bajonete v zemljo. Vsakdo potegne iz nožnice svoj bajonet in ga zabode v zemljo poleg sebe, da bi ga imel takoj pri roki. Ko bomo zaslišali zapoved, jih bomo takoj pritrdili na vrh cevi, da se bo odigralo zadnje dejanje. Poročnik izvleče iz skrinje zadnjo rezervo streliva in jo razdeli vojakom Strojničarji se ne bodo bojevali. Pobrali smo jim naboje iz pasov in jih razdelili med seboj. Ko smo ta posel opravili, mi je ostalo vsega 25 nabojev. Vsakdo od nas je razpolagal tudi z nekaj granatami. Bajonete smo imeli torej zabite v zemljo, komaj steza j daleč od sebe. Čakajo, da jih bodo pritrdili na puško, ko bo sovražnik prodrl v tabor in se bo začel boj telesa proti telesu. Od strelnice do strel-nice gre sporočilo, naj vsakdo ohrani zadnji naboj zase. Vsi stari legijonarji, ki so se bili v Maroku, so videli, kako sovražniki mučijo ujetnike. Ni znano in točno ugotovljeno, če ravnajo tudi Druži tako, toda težko se je sprijazniti z mislijo, da bi se človek izpostavil takemu poskusu. Zato se je treba boriti z vso divjostjo, da človek najde smrt v boju. Zdelo se je, da so Druži naš obupni položaj spoznali. Zbirajo se za odločilni napad. Slišimo jih, kako kriče in prepevajo po vaških ulicah. Gnetejo se sem in tja in poslušajo svoje voditelje, ki jih vzpodbujajo. Prav tak krik in vik se razlega iz zavetišč na obronkih hriba. Derviši hodijo od skupine do skupine in od povsod se sliši rjovenje. Konjeniki se zbirajo na slemenu nasprotnega obronka za hrbtom pešcev. Ves dan so čakali, dq udari njihova ura, zdaj so se pa razvrstili za bitko in se začeli polahko spuščati s hriba. Docela smo prenehali odgovarjati na njihove strele. Samo nekaj vojakov, ki so ostali pri strelnicah, nam bo sporočilo, kdaj se bo začel napad. Sedimo ob vznožju zidu in se hladimo, mahajoč s kapami. Ne menimo se za pokanje, ki s svojo silovitosljo izziva, da bi mu odgovorili. Naslonjeni z boki na zid smo mahali s svojimi zasilnimi pahljačami ter se delali, kakor da sovražnika sploh ni. Štedili smo s svojim dragocenim strelivom in čakali zadnjega boja. Četrt ure boja na življenje in smrt. A prav ta nepremičnost in ta tišina sta morda vzbudili sumnje in strah v vrstah Dru-zov. Bali so se menda kake zasede, tako da Se je njihov milostni udarec zakasnil. Ni dvoma, da bi se bili Druzom težko upirali, če bi bili napadli ta čas. Konjenica bi nas pomedla vse do zadnjega, ker bi se kakor slap razlila čez naše nizke zidove in jih prekoračila. A Druži niso napadli, marveč so svoj manever počasi nadaljevali. Konjeniki so se spuščali s hriba, pešci so se pa opajali s svojim krikom in pesmijo. In tako smo sedeli in se hladili, ko smo nenadno napeli ušesa ter se spogledali. Za. nami se v dolgi rojni vrsti, z druge strani bojne črte vzpenja po bregu četa. Izza slemena se od prav daleč sliši pridušen hrup, nekaka zasrta godba ali kaj. Kovinast zvok, ki prihaja iz zamašene trobente, bi človek dejal. Nekdo trobi tam daleč za obronkom. Pridušeno, toda vendar se da razbrati, da trobi na naskok. Nagli, veseli glasovi, ki nas napolnjujejo z navdušenjem. >En Avant!« Naprej. Zvok raste in postaja jasnejši. To ni več samo odmev nekega revnega gramofona, temveč prava in živa resnica. Postopoma se nam približuje in postopoma rase. Vzravnali smo se. Izza vrha tam daleč, toda že bliže kakor v začetku, prepevajo številne trobente svojo pesem. En Avant. En Avnnt. En Avant! Potem puškarjenje in škrebetanje strojnic. Druzovska konjenica se spusti v dir in naprej. Nenadno pade v sredo našega tabora šrapnel petinštiridesetcentimeterskega premera ter po dolgem žvižganju eksplodira. Nikogar ni ranil, zato lega gosta sprejmemo dobrohotno. Ko se je šrapnel razpočil, planemo vsi v smeh. »Zlomka, kaj oni tam čez mislijo, da smo vsi mrtvi?« Za tem pa je pljusknil čez nas prvi dež šrapnelov iz nevidne baterije, ki je pošiljala strele. ■ Medtem pa jekajo trobente izza obronka s podvojeno silo: En Avant! En Avant! En Avant! Nenadno pa se pojavi na vrhu obronka osemnajsti polk alžirskih strelcev v bojnih vrstah. Prišli so iz Gazaleje v naglem pohodu nam na pomoč. Spuščajo se po brežičku navzdol in razpršavajo Druze. Kakor Druži, tako tudi oni pri tem rjovejo svoje molitvice Allaliu. Toda Allah, katerega kličejo alžirski strelci, je francoski Allah. Ta razpolaga z discipliniranimi četami, ki so dobro opremljene s strojnicami, ubogi Druži pa, ki jim je upadel pogum, kličejo Allaha, ki je ostal praznih rok ... »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica fVTTl. Telefon 2994 ln 299b Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: lvau Rakovec. Urednik: Jože Košiček. Uprava; Kopitarjeva 6.