30. štev.
V Ljubljani, v trek 1. marca 1881.
Letnik IX.
Političen list za slovenski narod
Po poiti prejeman velja :
'¡■h ceio ieto	. . ¡0 gi. — kr. ta poileta 5 — „ •a četrt leta . . 2 „• 50 „
V administraciji velji:
Za ceio ieto . . S gi. 40 kr ta pot teta	i ,, »o „
za četrt leta	2 „ 10 „
V Ljubljani u» dom Došiliiin veijfi BO kr. več na ieto.
VrednIStvo je Rečne ulico it. 6.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
da se po odstopu sedanjega ministerstva ne bo treba bati nove Auerspergove dobe, tačaa nam na Taaffeju ne bo nič več ležeče, ako namreč do tje svoje slabotne politike omahovanja in neodločnosti ne spremeni. Za sedaj je ministerstva obstanek še rešen, pa ne more se reči, da za dolgo časa.
Videti hočemo, kaj bo ministerBtvo na interpelacijo naših poslancev odgovorilo, videti hočemo, kaj bo za našo ravnopravnost storilo. Ako se ne bo bolj oziralo na želje Slovanov, potem ostane kriza še zanaprej;po geslu „kdor ni z nami, je proti nam" videli bomo tudi v sedanji vladi našega nasprotnika in morali bomo gledati, kako ga premagamo, ne da bi se s padcem vlade okoristili naši zakleti sovražniki, ampak da nam v korist pride. Neomejena in popolna zmaga ustavo-verstva bila bi za nas veliko zlo; že precej manjši zlo bi bilo , ko bi se zamogel en del ustavovercev za naše težnje pridobiti pod tem pogojem, da bi naša stranka delila se s tem odlomkom ustavovercev v državno oblast. Od nemških naprednjakov ali „fortšritlerjev" bi bi se morda vtegnile dobiti nektere koncesije na narodnem polji, ki nam jih Taaffe še odreka, ako bi se namreč s temi naprednjaki sklenila zveza ter jim prepustilo en par mi-nisterskih sedežev; nasprotno pa bi ti naprednjaki nikdar ne privolili v kake koncesije za katoliško konservativno stališče, zato bo našim poslancem zmirom težko, odločiti se za tako zvezo, in bolje bo počakati onega trenotka, ko bo mogoče, sostaviti čisto avtonomist čno ministerstvo.
Do tega časa nam pač ne ostaja druzega, ko boriti se za našo ravnopravnost s to vlado, ki Be kaže toliko gluho za naše prošnje, ako-ravno sedé v njeni sredi trije Slovani, Pražak, Dunajevski in Zimialkovski, ¡pa dva konservativca, Taaffe in Falkenhayn. V prvi vrsti mislimo, da bo treba izvršilne postave k §. 19 osn. postav, da se bo vsaj vedelo, kaj smemo na podlagi tega paragrafa zahtevati in kaj ne. Naši in češki poslanci naj bodo tedaj prošeni, da nemudoma sostavijo in predloži postavni načrt o izvrševanji člena 19. državnih osnovnih postav I
Interpelacija
slovenskega poslanca viteza Schneida in tovarišev do pravosodnega ministra v seji državnega zbora 11. marca.
„Pred nekoliko dnevi je bilo v javnih listih čitati od besede do besede ponatisnen odlok c. kr. najvišje sodnije, po kterem slovenski jezik nima pravice prihajati pred sodnije.
Iz časopisov in iz raznih drugih verjetnih poročil se je tudi izvedelo, da je c. kr. pred-sedništo višje deželne sodnije v Gradci ta odlok ces. kr. najvišjega sodišča naznanilo ne samo vsem sodnijam tamošnjega okrožja višje deželne sodnije, ampak tudi drugim oblastni-jam in uradom, ki njemu niso podložni. Podpisani ne smejo zamolčati, da je tako meritorna vsebina odloka, kakor tudi jako vidna skrb predsedništva c. kr. višje deželne sodnije v Gradci, odloku zagotoviti hitro in povsod uplivajoče razširjenje, vzbudila čut najglobo-
Inaeratl «p •prejemajo in velja natopim vrtita:
j ki., če se tlaka lkrat,
I*	o
14 I» II M t» - M
^ 1» 1) M II 5 „ Pri večkratnem tiskanji se. eeia primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefriuikovant
pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprnvniitvo (administracija) in ekapedicija na Dunajski cesti it. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
O položaju.
Iz Dunaja nam je prinesel telegraf dve novic1, ki sta VBaj tolažljivi, če že ue popolnem zadostivni. Prva je ta, da so slovenski poslanci in ž njimi 40 drugih, skup 55 poslancev, interpelirali ministra pravosodja, kaj reče on k najnovejšemu odloku najviše Bodnije, in kaj sploh misli Btoriti za ravnopravnost slovenskega jezika v uradnijah. Druga tolaž-Ijiva novica je t8, da se je vendar večina dobila za postavo o hišnem davku, ter tako usta-vovercem splavalo po vodi upanje, da se bo nad tem vprašanjem večina skrhala, in vladi vzelo krmilo iz rok. Tirolcem so se najbrž o specijalni debati obljubile marsiktere olajšave, tomj je vendar nekaj Tirolcev glasovalo za postavo. Večina je tako ušla veliki nevarnosti, ustavoverci pa so zopet za eno nado goljufani. Res je sicer, da s to vlado nitmo posebno zadovoljni, vendar je ona še zmirom manjši nesreča, ko neomejeno go-spodstvo ustavovercev. Ako bi si mi to vlado odstranjeno želeli, hoteli bi jo videti odstranjeno od naše več.ne, ne pa od ustavoverne manjšine. Naj bi b.la postava o hišnem davku padla, potem bi bila vsa zmaga na Btrani ustavovercev, oni bi postali Taaffejevi dediči; oni bi si ustanovili vlado čisto nemško-liberalno, Slovane teptsjočo, katoličane zasmehujočo. Tacega propada Tabffejevega na polno in neomejeno korist ustavovercev si ue moremo želeti; zato nam je zmaga vladna v zadevi hišnega davka srečno došla vesela novica. Le kedar bo stranka avtonomistov tako močna,
Grintovc.
Med slovenskimi snežmki najviši, najbolj opevani in najširji razgled nudeči je brez dvoma velikan Triglav. V ničem nečem temu velikanu kratiti hvale in slave, vendar Be mi dozdeva, da imajo oča Grintovec in njegove tovaršice Kočua, Ojstrica, Planjava nekoliko uzroka, očitati zlasti Ljubljančanom nekako nehvaležnost, da se tega velikanskega gorovja, ki se tudi ,Kamniško" imenuje, premalo spominjajo. Triglav se iz Ljubljane ue vidi, nasprotno pa diči Grintovec in njega to-varš ce severno stran ljubljanskega razgleda, in reči se sme, da bi čarobnost in planinska lepota razgleda iz gr.čev okoli Ljubljane, zlasti iz ljubljanskega gradu, zgubila za polovico Bvoje cene, ako bi se ne mogla ponašati s krasnim pogledom na velikana Grintovca. Pa niti treba ni, lezti na Rožnik ali na Grad, da se vidi krasno in veličastno Grintovčevo gorovje, ta krasni razgled se ponuja Ljubljančanom iz mesta samega, iz mnogih proti severu obrnjenih, bolj širokih ulic. Ako greš po bregu Ljubljanice, ako greš po Vegovih ulicah, ali po dunajski cesti, in še po mnogih drugih ulicah, stoji ti pred očmi velikansko poslopje
Stvarnikovo, mogočno gorovje, kojega poglavar je Grintovec, po leti sivo, po zimi snežno-belo. Pravijo, da imajo prebivalci planinskih dežel bolj globoko ljubezen do svoje domovine, nego prebivalci širnih planjav, iu da ravno pogled na visoke gore se jim tako omili, da se čutijo klaverne in žalostne v tujih krajih, kjer tega pogleda nemajo. Tega sem se prepričal, ko sem bival en par let v Trstu. Ni me mogel potolažiti pogled na širno morje, ne pogled na bližnje tržaške in isterske hri-bove, želel sem se v Ljubljano nazaj, hrepenel sem najbolj po pogledu na sivega velikana Grintovca!
Leta 1869 podali emo se štirje mladi ljudje na Grintovec. Treba je iti iz Kranja na Kokro, in iz te doline pelje pot na Grintovec. Iz doline do vrha se računa osem ur hod£. V enem dnevu se toraj pot ue da narediti. Prvi dan do večera smo naredili pol pota, do tiste pastirske koče, od ktere naprej se ne dobi nobena voda več in tudi zelenje bolj in bolj Ipojema, dokler se popolnem ne zgubi. Pot ni ravno brez nevarnosti, vendar se pride na vrh tudi brez vodnika, ker je bila enemu iz nas pot nekoliko znana. Iz ome-1 njene koče smo se podali drugo jutro v str-1
mino; potrebovali smo še kake štiri ure do vrha. V svarilo drugim hribolazcem naj precej povem, da naj se dobro preskrbi s pijačo, kajti mi smo hudo žejo trpeli. Imeli smo pri sebi sicer nekaj daš vina, pa spili smo jih že prej, nego smo prišli do vrba, kar prav nič ni čudno, če se pomisli, kaj se pravi štiri ure neprenehoma v hrib lezti, skakati čez prepade, padati čez pečevje, hoditi v nekterih krajih po rokah in nogah v potu svojega obraza. Upali smo, zadeti kje na sneg, da bi si s tem žejo pogasili, pa zastonj, kajti hodili smo po sončni strani, in tukaj je bilo tisti čas (mesca avgusta) vse kopno; videli smo pač dosti snega, pa le v jamah, od kterih so nas ločili grozni prepadi. Prišli smo slednjič vsi vpe-hani na vrh. Ta je zelo priojstren (špicast), tako da prav mnogo ljudi nema na enkrat prostora na njem sedeti; ta Grintovčeva piramida je postavljena iz samega apnenega pet-čevja, ki se vedno krha in drobi, zato je treba velike pazljivosti, kedar se v hrib leze, kajti človek se močno zmoti, ako misli, da se trdno prime, ako se za skalo prime: rob Bkale se odlomi in ti ostane v rokah, ti pa zdrčiS, če trdno ne stojiš; ravno tako te rado [goljufa, če misliš trdno stopiti, ako se upreš z nogo
čjega razburjenja v onem lojalnem, državi udanem in cesarju zvestem narodu, ki prebiva ▼ jednem delu Štajerske in Koroške, potem Da Kranjskem, Primorskem in v Istri, in kteri narod vidi, da mu navedeni odlok krati njegove e drž. osuovnimi postavami zagotovljene pravice ter žali tudi njegovo narodno čast.
Razžaljen je narod v svojej pravici, ker ta razsodba izključuje od države priznano ravnopravnost njegovega jezika v uradu ter skruni njegovo narodno čast, ker se smatra njegov jezik tako, kakor da bi ga ne bilo, kot nenavaden v deželi in ako se rabi, da se more to smatrati kot uzrok ničevosti.
Resno prepričan', da ne more niti iz uradne instrukcije niti iz splošnega sodnijskega reda deželna višja sodnija izvajati pravice formalno odločevati tam, kjer bi imela odločiti samo o meritorni pritožbi strauk;
z ozirom na to, ker sta obe razsojevajoč višji instanci ignorirali, da ima čl. 19 državne osnovne postave vzvratno ali nazaj delujočo moč na obstoječe ž njo morebiti v protislovji stoječe zakone in postavno moč imejoče na-redbe in ker sta paragrafu 13 podvrgli tak pomen, kteri — v deželi navadni jezik razširja v nek sodnijsk jezik ali v deželi navaden sodnijsk jezik — naravnost nasprotuje duhu tega zakona in državnega osnovnega zakona;
in z ozirom na to, da je v razsodbi navedeni razlog, ,,da je nemški jezik izključivi sodnijki jezik na Kranjskem", naravnost neresničen, ker se že 30 let na Kranjskem, Štajarskem in sploh v vseh onih krajih dežel, kjer prebivajo Slovenci, pri sodnijah mnogokrat tudi Bloveuski uraduje , kterim višja deželna sodnija sama daje slovenske tiskovine za odloke in razsodbe in ker so med vsem tem časom sodnije brez zaprek do najnovej šega časa sprejemale slovenske vloge ter izdajale razsodbe in odloke v istem jeziku;
nadalje z ozirom na to, da je z dvornim dekretom od 22. Beptembra 1835, št. 109, z ministersko naredbo od dne 15. marca 1862, št. 865 in koncem z državno osnovno postavo in občnih pravicah državljanov od 21. decem bre 1867, št. 142 d. z. raba slovenskega jezika pri sodnijah pozitivno odločena in pravica slo-
venskega naroda glede neovirane rabe njego-J vega jezika v uradu zagotovljena ;
potem z ozirom na to, da po najvišjej resoluciji od 31. oktobra 1875, št. 489 „ima višja deželna sodnija sicer natanko ozirati se na rabljene formalnosti pri reševanji kake pravde, opažene pomanjkljivosti nižjej sodniji takoj naznaniti ter jih za prihodnje ustaviti, kjer pa zakon na opuščen predpis izrečno ne določuje uičevoBti, tam naj je take pomanklji-vosti ne ovirajo ter naj sodi"; nikoli in nikjer pa nij uzrok ničevosti to, če sodnik svojo razsodbo izroči stranki v slovenskem jeziku in zato bi se s tem slučajem ne bilo imelo ravnati kot ničevostnim;
naposled z ozirom na to, da je omenjeni odlok najvišje sodnije žaljenje pravic, zagotovljen h z državnimi osnovnimi postavami, ki je tem večje v svojih posledicah, ker so se pri c. kr. okrožnej Bodniji v Celji kakor se sliši uže samo zarad razglašenja onega odloka v zadujih dneh odbile tri Blovenske vloge slovenskih strank, a je dolžnost visoke vlade, da celo tam varuje in brani, kjer neprizivni odloki sodni] kratijo splošne pravice državljanov, dozvoljujejo si podpisani do Njih ektsce-ience voditelja pravosodnjega miniBterBtva staviti vprašanje:
1.	Ali je viBokej vladi znana razsodba c. kr. najviše sodnije od 16. februarja I. 1. št. 1697 in od c. kr. višje deželne Bodnije predsedništva v Gradci ukazan razglas tega odloka do podložnih Bodnij in drugih, celo avtonomnih oblastnij?.
2.	Kaj namerava visoka vlada storiti, da s tem odlokom najvišje sodnije žaljeno pravico Slovencev do ravnopravno-8 ti njih jezika v uradu zopet v veljavo dene ?
PI. Schneid, dr. Vošnjak, dr. Poklukar, Nabergoj, knez Windischgrätz, Klun, Obreza, dr. Tonkli, grof Hohenwart, V. Pfeifer, grof Margheri, Herman, baron Gödel, dr. Vitez,č, grof Harrach, knez Lobkovic, dr. Rieger, Zeitbamer, knez Schwarzenberg, dr. Šrom, knez Alfred Liechtenstein, grof Brandis, grofKinsky, (in mnogi
češki in nemško-konservativni poslanci-)
Politični pregled.
V Ljubljani 14. mare*.
Avstrijske dežele.
Najvažnejši dogodek v notranji politiki je to, da je predsednik državnega zbora grof Coroniiit, odložil svoj poslaniški mandat in ž nj m se ve da tudi predsedništvo. Usta-voverci so ga toliko pikali in žalili, ker jim ni hotel v vseh rečeh pokoren biti], da mu ni bilo več obstanka, ker je preveč kavalir, da bi se a takimi ljudmi prepirati hotel. Usta-voverci so poparjeni in se keaajo, da so to storili; samo ,,N. fr. Presse" se veseli, da je Herbst odtujil sebi in svojim zopet enega zaslužnih mož, ki je užival še splošno zaupanje in spoštovanje pri cesarju in pri vseh strankah. Žalibog da taki možje vedno bolj redki postajajo, in ustavoverna stranka bi morala še ponosna biti, de ima tacega moža med seboj, ki je bil poleg Kronawettra še edini ustavo-verec, da ga je človek še spoštovati zamogel; pa ta stranka nič poštenega med sabo trpeti ne more, in tako je tudi Goroninija tako dolgo obirala, pikala in kavsala, da se ga je srečno znebila. Coronini bo brez dvoma vnovič voljen, pa dvomljivo je, da bi se hotel še kedaj usta-vovercem pridružiti.
55 poslancev, vsi slovenski, mnogo čeških in nemško-konservativnih, iuterpeliralo je vlado v petek zaradi Strcmayrovega odloka. Interpelacijo prinesemo na drugem mestu. Bomo videli, kaj bo Pražak za za nas storil.
Štajerski slovenski advokati so po-Blali vladi spomenico zaradi rabe slovenščine pri sodnijah. Isto tako se bodo te dni zbrali slovenski advokati in notarji ljubljanski, ter se posvetovali o tej zadevi. Želeti je, da aa njih glas kaj izda.
Večina državnega zbora m sli za predsed-sednika izvoliti dr. Smolko, za podpredsednika pa kneza Lobkovica.
Med Čelli se množi glasovi zoper sedanjo vlado. „Politik" sxer svojim rojakom prigovarja, naj potrpč, da ne spravijo v zadrege sedanje vlade, za ktero bi znala priti zopet ustavoverna, Slovanom sovražna stranka na krmilo. Toda menj ko sedanja vlada za Slovane stori, menj nas straši grožnja znemško-
menje pod nogami naprej teči, on pa se je, opirajoč se na tisto skalo, vzdignil za roke iz drče in se tako rešil. Brez daljšega obotavljanja smo hiteli pote*n navzdol, kjer smo srečno našli nekoliko snežne vode na udolbeni skali. Ta snežnica bila je prav čista in silno mrzla, tedaj ne taka, kakoršno si v dolini mislimo snežnico. Prav a slastjo smo jo pili. Pridši v dolino, ogledali smo si svoje čevlje, ter še le zdaj opazili, da smo imeli vsi štirje vse razrezane in razsekane čevlje, od zgor in od spod, ksr je pač umevno, ker nismo prav nič pazili, in skakali čez ojstro pečevje in kamenje. Vendar nam ni bilo prav nič žal za to pot, in še daues se je z veseljem spominjam.
Opomniti hočem le še, da so ti vrhovi, Kočna, Grintovec, Planjava, Ojstrica (vsi od 7 do in na 8 tisoč čevljev visoki), od koroške strani še bolj veličastni in grozni videti, ker so na ono stran veliko bolj strmi, tako da Be od Koroške atraui ne more nanje priti. Posebno lepo se vidijo iz Koroškega mesta Ve-likovca (sploh pa iz cele izhodne Koroške), zato je jasno, da se mora tudi iz Grintovca videti ineBto Veiikovec v prelepi podjunski dolini.	— a —.
ob skalo. Kar se razgleda tiče, nismo mi zadeli srečnega dneva. Ko smo namreč na vrh dospeli, ležala je nad vsemi dolinami in manjšimi hribovi po Koroškem, Štajerskem in Krauj-skem gosta, bela megla, kakor velikansko široko morje, samo viši hribi so se iz tega belega morja ven videli. Samo ljubeznjiva Jezerska dolina (Oberseeland) ležala je pod nami odprta, ker ta leži toliko visoko nad morjem, ko kaka gora srednje velikosti. Razgleda toraj ne morem popisati, in moram verjeti onim, ki so ga videli in ga zelo hvalijo. Videli pa smo vendar velikanske gore na Tirolskem in na meji med Koroško in Solnograško deželo. Nadalje 8e ve da tudi bližnje gore, kakor Tri glava, Olšavo, Peco, Obir, Kum, Krim in mnogo gorovja proti štajerski strani. Toliko bi se moglo reči, da Grintovec ponudi razgled čez vse slovenske pokrajine, čez celo Koroško, tedaj tukaj toliko več, kar bi na južni in goriški strani primanjkovalo; vidijo pa se tudi še hrvaški hribi, Ker nas je nada v lepi razgled prevarila, kratkočasili smo se en čas b tem, da smo velike Bkale čez rob proti strmi koroški Btraui porivali, da bo z bobnenjem v prepad hiteli, pa se kmalo na več kosov razdrobili, ker je apnenik jako mehak kamen.
Iz živalstva videli 8mo preko nas plapolati velikega orla, in njegovo mogočno mahaDje b perutnicami Be je na glas slišalo. Ti velikanski tiči bo tukaj, kakor doma, brez strahu pred ljudmi, ker njihovo nevarnost še malo poznajo; čakali smo en čas, da bi se megla vzdignila, pa brez uspeha; trpinčila nas je pri tem še huda žeja, zato smo se podali nazaj proti dolini. Obrnili Bmo se lahkomišljeno kar naravnost čez strmino na izhodni strani nazdol, ter skakali čez pečine in prepade. Pri tem bi Be bila kmalo nesreča zgodila. Eden od nas, Miha P. iz Kranja, je skočil v neko drčo, kjer je bilo vae polno drobnega kamenja in peska. Ko on v drčo skoči, začne se vse kamenje premikati, cel plaz se vzdigne in drči proti prepadu navzdol, Miha pa stoji v sredi tega plaza, kamenje ga nese nazdol. Ne daleč od spod bil je prepad, kamor je to kamenje dr-čalo in z glasnim ropotom se v globočini razbijalo, naj bi bilo to drdrajoče pečevje Mihata prineslo do prepada', zanj ne bi bilo več rešitve; — mi smo bili predaleč od njega, da bi mu mogel kteri roko podati, hitel je v prepad, pa srečno je, loveč so, še zagrabil za tako pečino, kraj drče stoječo, da je bila toliko trdna, da ga je obdržala; pustil je ka-
liberalno vlado; zato pa ttidi stanje sedanjo | vlade vedno bolj slabo postaja. Ustavoverne vlade si sicer nihče nazaj ne želi, razun male ustavoverne koterije, ki pa med ljudstvom nema zaupanja, vendar tudi Taaffe vedno bolj nemogoč postaja. V obrambo ministerstva moramo sicer povedati, da bi se nikomu ne posrečilo, v davkarskih zadevah zadovoljiti vBe dežele, tega tudi ustavoverci ne bodo zamogli in nezadovoljnost bo pri nas stalna bolezen ostala. Težko je, revnim Tirolcem nov davek naložiti, težko jim je neopravičeno predpravico pustiti, da bi bili prosti hišnega davka. Edini pripomoček se nam vidi v tem , da bi se Tirolcem hišni davek kolikor mogoče olaj-fial in posladil z drugovrstnimi koncesijami. Blovenske in češke poslance pa mora vlada potolažiti s tem, da vendar enkrat kaj stori za dejansko narodno ravnopravnost, ter se pri tem ne ozira na vpitje nemških centra-listov. Ako hoče vlada ohraniti si večino, mogoče je to le po tej poti; ako se pa tega brani, potem num zanjo ne smežal biti; dva Auersperga 8mo že prestali, upamo prestati 6e tretjega, Baj tudi nemško liberalci ne bodo mogli dolgo vladati v Slovanom sovražnem Bmislu, okoliščine jih bodo pri-morale h koncesijam, kakoršnih niti od Taaffeja zadobiti ne moremo. Sicer pa še ni gotovo, da bi cesar ravno ustavoverce k vladi poklical, kedar Taafte odstopi ; morda bo še enkrat poskusil zHohenwartom. To bi si najlože zgodilo, ako bi b i Taaffe Dasproti naši stranki, ki ga je vsigdar podpirala, toliko lojalen, du bi pri svojem odstopu priporočal cesarju Hohen-warta za svojega naslednika.
Vnanje države.
Raznaša se novica, «In no »ihllisti ubili ruskega eara Aleksandra z orziul-fiomfiami (kaboršne bo metali v Parizu na tretjega Napoleona). „Agence russe" poroča tako: „Ko je cesar zapustil konjarno, priletela je ena bomba pod voz in ga zdrobila; cesarja pa je zadela še le druga bomba, ter mu odtrgala obe nogi, da je kmalo potem svojo dušo izdihnil." Korespondentni biro poroča iz Petrograda: Napad na cesarja se je izvršil poleg palače velike kneginje Katarine. Navi dežni delavci, ki so sneg kopali , vrgli so iz bližine dve bombi, ki Bta se razleteli pod cesarskim vozom. Cesar je bil v noge hudo ranjen in je umrl kmalo potem v svoji palači okoli četrte ure popoldne. Od spremstva bilo je ubitih in ranjenih več kozakov. Dva od hudodelcev so prijeli. Mesto je silno razburjeno.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja , 13. marca, (f Anton Fister. O volitvi predsednika zbornice poslancev.,) Bivši profesor in vojni kaplan akaderaičnega polka, naš rojak Anton Fister, je sinoči ob 6. uri umrl, ravno na obletnico, tiBtega dne, ko je bil 12. marca 1. 1848 v prvič javno na čelu svojih dijakov stopil pred cesarja Ferdinanda, ter zahteval tiskovno svobodo, svobodo učenja, svobodo vesti in svobodo vere. Je li bil v svoji bolezni previden a sv. zakramenti, in se je zopet spravil 8 sv. cerkvijo, kteri je bil, ako ne po vnanje, vsaj po svojih dejanjih nezvest postal, tega listi ne poročajo, in do danes še nisem imel prilike tega pozvediti. Danes so imeli študentje, kakor je bilo brati, zopet rogoviliti v spomin punta 1. 1848, ki Be je bil 13. marca pričel, pa današnji listi zopet to preklicujejo, češ, da dijakom to še na misel ni bilo prišlo. No,
imeli bodo pa jutri pri pogrebu Fistovem priliko nekoliko demonstrirati, h kteremu 8e danes po časuikih vabijo vsi.
Desnica državnega zbora je sklenila, jutri dr. Smolka voliti za predsednika drž. zbora. Za prvega podpredsednika pa bode izvoljen v drugi seji najbrže kuez Lobkovic. Nekteri Cehi in Poljaki so hoteli ponuditi manjšini, naj ona imenuje izmed svoje srede kandidata za druzega podpredsednika, Golel pa naj postane prvi.
Pa ker liberalni listi poročajo, da bi manjšina te pouudbe ne sprejela, in ker liberalci nikdar nobenega izmed manjšine niso volili za podpredsednika, dokler so bili oni v večini, zato je Hohenvrartov klub rekel, naj Be tudi oba podpredsednika volita izmed večine, in je ob enem izrekel željo, da naj bi se kot kandidat /a prvega podpredsednika odločil knez Lobkovic, ki je jako spreten, uren iu odločen ali energičen mož, ter se bode znal postaviti na noge, ako bi začeli levičarji, ali pa celo poslušalci na galerijah rogoviliti. V tem bIu-čaju g Godel ostane drugi podpredsednik.
Pri grofu Coroniniju se je včeraj poslovilo predsedništvo. Dr. Smolka je pri tej priliki povdarjal, da ne stranki, ampak posamezni poslanci bo se obnašali nedostojuo proti njemu, Btranki pa ste ga obe ljubile in spoštovale. Danes ae poslove od njega tudi slovenski poslanci.
Hohenvvartov oče, ki je svoje dni služil v Ljubljani kot namestniški svetovalec, je nevarno zbolel. Ker je že v 86. letu svoje starosti, ni dosti upanja, da bi ozdravel. Grof Hohen-Wirt se zato včeraj ni mogel vdeležiti klubove seje, ampak je predsedoval Lienbacher.
Iz Hrvaškega, 10. sušca. (Krščanska vera in hrvatska vlada.) Bridko je zabolelo naa Slovence čuti, da je po silnem potresu zelo poškodovana stolna cerkev zagrebška z drugimi vred ; ali še bridkejše nas je pretreslo čitati, kako se po hrvatskih vladnih časnikih ruši in žali krščanska vera, kako žaljivo hvalisa Falb duhovščino hrvatsko, kako nepristojno in pagansko se v saboru od vladnega namestnika opisuje katoliška vera in cerkev. Pač ae je oglasil zoper Falba in njegovo nehvalno hvalisanje ,.Kat. List." Dokaj bolje se je oglasil v „Obzoru" hervatski svečenik zoper ono nevredno in nedostojno po-čenjanje v naslednjem dopisu: Mogoče je, gospod vrednik, da vas toliko ne pretrese in ne zaboli, ako se žali naša vera ali domovina, kakor nas, ki živimo v lepi, tihi in mirni naravi. Nečem vam meščanom odrekati vero- in rodoljubnega srca, a vendar je življenje mestno tako, da človek, ki vidi vedno nered in nerodnosti, postane nekako bolj top za take reči. Silno me je razburila drzovitost pomadjarenega Nemca Peštija in Falka, vrednika „P. Lloyda'', ki si meni nič tebi nič prisvajajo našo Slavonijo. Ni jim zadosti, da so nam vzeli Medju murje, da nam ugrabijo Reko (kar je že gotovo), njih ne nasitljivo žrelo hoče nam tudi vzeti Slavonijo. Nemilo pa me je dirnolo, ko sem čital, kako zaničljivo govoril je o naši krBčanski veri vladni zastopnik odgovarjajoč na interpelacijo poslanca Šavorja zaradi spisa nekoga dr. Bojničiča, v kterem se grdi krščanska vera in taji božanstvo vstanovitelja njenega. Ko sem prečital to „znanstveno študijo", nehote sem vskliknol: uboga moja domovina, toraj je tebi treba še te neBreče, da te uničuje in tira v propad! Ali že nimaš dovolj neprijateljev domačih in tujih, ki ti škodijo, kjer morejo ? Treba toraj, da 8e ti ugrabi še tvoj dragi biser — tvoja krščanska vera, za ktero si prelita potoke krvi, da potlačena
in razdvojena ne bodeS imela pri Bogu pod" pore. Vladni namestnik. predBtojnik za pravosodje nazivlje oni prepis iz kakega umetniškega slovnika znanstveno razpravo.
Kdor piše take članke, ne ve, kaj je simbolika , ne pozna zgodovine razširjevanja krščanstva, ne zna, kaj je krščanska dogma, tuje mu je, kaj je krščanaka vera. In tako delo smelo imenuje vladni namestnik „znanstveno." Da, ta beseda danes ljudem ugaja. Piši dandanes lepimi frazami, navedi mnogo citatov, piši proti veri in gotovo, da je spis tvoj znanstven. Trdno Bem prepričan, da ta učeni književnik ni še videl Tomaža akvinskega ; a bi ga tudi ne razumel. Vladni predstojnik pravi, da se v onem spisu ne žali čut verski. Gotovo, da Be ne žali, kedor čuta verskega nima. Dalje pravi, da je Hrvatski treba verskega mira. Ne vem kaj vladni namestnik b tem razume; mar to toliko pomeni, da naj bodo Hrvatje malomarni v veri, da naj v njih zamre verski čut. Odgovor vladiu mi vsakako kaže, da vera kerščanska nima pri naši vladi iskrenih prijateljev. Vladnemu namestniku je Bojničič znan hrvatBki pisatelj ; verujte mi, da razen par drobtinic od njega nisem še ničesar čital v jeziku hrvatskem. Da je vnet Madjar, to so mi pravili, a da bi bil znan hrvatski književnik, to ni nikomur znano.
Zelo čudno se mi tudi zdi, kako je mogla večina aaborska vladin odgovor odobriti; ču-jem, da bo bili tudi duhovniki, ki so z večino odobrili odgovor. Tak duhovnik zatajil je s tem činom svojo versko prepričanje, ker se je združil spogrditelji svoje vere; takega duhovnika moral bi biskup na red pozvati in postopati ž njim po zakonih.
Pri nas začeli so prav strastno udrihati po veri in izpodkopavati jej temelj. Ali pa ti ljudje ne izprevidijo, da z uničenjem veljave Božje tudi sebi izpodkopavajo veljavo, jim li niso znane žalostne razmere v drugih brez» verskih deželah? Li ne čujejo', da se danes glasi iz prestolov: Učite ljudi vere 1 Slavni Washington pravi, da on ni prijatelj domovini, ki izpodkopava vero, ta trdi steber državni.
Meni ne zdi se umestno, da duhovni — velikaši prijazuost svojo kažejo ljudem, o kte-rih se ve, da so očitni protivniki veri krščanski.
Ogrdil je vero Bojničič, zato ga varuje vladni predstojnik, večina saborBka odobri tako ravnanje I Kako je to, da se prav krščanska vera v nas tako smeši in grdi? Jaz mislim, da se vsaki kristijan sme ponašati z vero svojo, kajti zgodovina, naj jo spiše tudi najljuti pro-tivnik veri krščanski, jasno svedoči, da jedino krščanska vera je narode izobrazila iu obla-žila. Storiti tega ni moglo staro modroslovje niti ne drugi poskusi in druge znanosti. To prizna tudi Kant, ki pravi, da bi um ljudski ne spoznal občnih nravuih zakonov, da ga ni učilo krščanstvo. Neznanje pa in nepoznavanje vere je vzrok, da jo smeše in grde. Prepričan Bem, da ti pogrditelji vere nimajo tako jasnih pojmov o njej, kakor dober učenec tretjega razreda. Ti ljudje učili so se krščanski nauk v šoli za Bilo, da bo dobili ku-kavni prvi red ; a potem niso se več nikdar brigali za vero.
Sploh se misli dandanes, da more vsak s pravico soditi o veri in o njenih resnicah, če je tudi ne pozna. Pak sodi kakor slepec o barvah. Kaj bi rekli človeku, ki bi pisal o logaritmih, a bi se ne bil ž njimi bavil nikdar razen v kakem gimnazijalnem razredu zašilo? ' Koliko kvare pač provzroči vladni zastopnik,
-ki javno odobrujegrdenje sv. vere; pod takimi pogoji ne cveto nikjer rožice, tudi se ne vidi blagoslov Božji; a tudi Hrvatski se ne bode bolje godilo v sedanjih razmerah I
Vam pa, duhovnikom bervatskim kličem : Vi z vero stojite in padete; vam je vera dana iz nebes. Treba, da ste složni in neustrašljivi branilci vere svoje, če pustimo, daseoskrunja vera naša, nismo vredni svojega imena in časti Bvoje, mi smo izdajice vere svoje. Duhovniki hrvatski, bodimo pazni, ne podpirajmo novin, v kterih pišejo proti veri, ne kupujmo proti-verskih knjig ; zapomnimo si pa tudi može, ki ne cenijo naše vere, ter jih ne volimo kot zastopnike svoje, ker kedor zaničuje vero, tudi ne more biti dober rodoljub. Upam si tudi, dasi sem nezuaten in skromen, klicati tudi biskupom našim: Postavil vas je Bog, da čuvate vero njegovo, da jo branite in širite. Vaša je to najsvetejša dolžnost, naj tudi stane to življenje.
Gnala me je vest, da javno oporekam grdenju svete vere, ter da opozorim tovariše svoje na neprijatelje naše, ter da narod moj mili čuje besede in zna tudi čislati vero naj-draži zaklad!
Telegram „Slovenca."
Z Dunaja, 14. marca.
Smolka je izvoljen za predsednika s 184 glasovi, Rechbauer je dobil 146 glasov, praznih 9 listkov. Jutri je volitev prvega podpredsednika, ki bo Lobkovic. Vlada je predložila podaljšanje pobiranja davkov , borzno postavo in nektere premembe pristojbin. ViteziČ je in-terpeliral zarad iredentovcev isterskih. Holien-ivartov oie je včeraj umrl. Na Ruskem je Aleksander lil. nastopil vladarstvo. V oklicu omenja grozne smrti očetove, se vklanja božji volji, prosi božje pomoči in molitve zvestih podložnikov. Garda mu je prisegla sinoči, drugi danes.
Domače novice.
V Ljubljani, 15. marca.
(Konfiscirana) je bila zadnja številka „Soče" zaradi dopisa iz Dunaja, ki je govoril o znanem Stremayrovem odloku.
(O Vestenekovi aferi.) Žandarmerijski Wachtmeister Wagner, ki je tožil litijskega župana Koblerja zaradi žaljenja časti, ker ga je ta naznanil med tistimi, ki so bili med okno-pobijalci, bil je včeraj obsojen v stroške, župan Kobler pa je bil nekrivega spoznan. Tako smo slišali iz zanesljivega vira.
(PoskuSen samomor.) Nek slabo oblečen, okoli 30 let star človek je v nedeljo v Ljubljanico skočil, pa so ga rešili. Videli so potem, da je nesrečni mož blazen. Oddal se bo v blaz-nico na Studenec.
Razne reči.
— Potovanje Slovanov v Bi m. V tem obziru piše v bogoslovskem časopisu „Pa-styr duchovi slavni prošt višehradski V. Štulc o „veličinah sv. očeta Leona XIII". Iz njega posnamemo naslednje verstice: Znano je, da so došli in dohajajo z različnih strani zemlje slovanske, v Rim oglasi zahvale za oslavljenje apostoloma slovanskima — za dokaz velike ljubezni očetove Slovanom izjavljene. Zagnali bo se tudi glasi od različnih vetrov, da bi šli Slovani skupno dostojno zahvalit Be namestniku KriBtovemu. Misel dobra je ugajala in povsod so bc jeli pogovarjati o potovanji hvaležnih Slovanov v Rim. A kaj pravi k tej nameri papež Leo XIII ? lmtmo vže odgovor od njega. Dne 20. februarja slavili so v Rimu
obletnico izvoljenja sv. očeta. Kardinali rimski voščili bo ta dan papežu srečo. Leo XIII je po navadi svoji govoril jim o žalosti svoji in nadejah, o hudih poskušnjah in proganjanji, govoril je o sredstvih, kako bi se mogli pro-tiviti z vspehom tolikerim nasprotnikom. Skupne molitve sveta kerščanskega so v tem boji ščit in zmagovalno orožje. Zaradi tega mislijo tudi sv. oče razglasiti letos sv. leto. Toda Leo XIII. razmišljajoč občne potrebe kerščanstva niso pozabili Slovanov. „Monde" piše o tem: Sv. OČe naznanili bo kardinalom , da po poročilih, ktere je prejel kardinal Ledohovrski, mislijo katoliški Slovani priti v Rim. Leo XIII. želijo, da pridejo ti potniki v Rim na Blavnost sv. Cirila in Metoda (5. julija). Ob enem omenil je, da želi, naj se vstanovi v baziliki sv. Klementa altar v čast sv. Cirilu in Metodu, ker tu počivajo uže kosti in pepel sv. Cirila. Baziliko sv. Klementa pa izvolili so papež zato, ker sta apostola slovanska prinesla v Rim telo sv. papeža, ktero so našli na otoku krimskem".
Izverstni poljski dnevnik „Kuryer Poznan-ski," omenivši to poročilo, ne taji radosti, ktero vzbuja v slehernem serci ta novica. „Tako je tedaj", piše list, „prišlo to poročilo po kardinalu Ledohovvskem do sv. očeta. Bog daj, da bi ta misel našla še mnogo odmeva med Slovani katoliškimi I Da bi se na grobu apostolov slovanskih v bratskem združenji sošli otroci Lecha, Visle in Varne, ter se zednili z potomci Čehov in Veltavo, z RuBini nad Dne-strom s Hrvati z obrežij posavskih! Bog daj, da bi nad njimi vsemi vzdignil namestnik Božji blagosloveč svoje roke, želeč jim boljšo bodočnost! Neostane nam druzega, kakor skrbno pripravljati se na pot do svetega mesta, kjer Be bode 5. julija prvič slavil spomin apo stolov slovanskih. Kako prijetno in ljubo bode snidenje sinov jedne vere in istega jezika! Je li mogoče, da bi častilci in sinovi sv. Cirila in Met da ne hrepeneli po takej poti ? Ne, kajti znano nam je, kaj da imamo od bratov solunskih. Vidimo, da po volji Božji sveti nova zarja svetu katoliškemu I Kdor toraj more, podviza naj se letos v Rim, da bode videl sv. oče, da so Čehi, Moravani in Slovaci še vedno sinovi zvesti svoji materi. Priprav-Ijajmo se toraj na pot do Rima k pervostol-mci sv. Petra, k grobu sv. Cirila, k nogam
in sercu papeževemu, kteremu je dano.....
pripravljati pot, Gospodovo med Slovani".
— Začetkom tega meseca izšla je sta III. knjige3 in 4 zvezek ,,Južno-Blovienske „narodne popievke" Ku-hačeve. Bilo je vže omenjeno, da je delo Kuhačevo nekaj posebnega, ker s takimi deli se ne morejo ponašati tudi naj izobraženejši narodi. Čim veče v vrednosti je delo, tim bolj čudno je, da ga Slovani tako malo podpirajo. Čujmo, kaj piše Kuhač sam na koncu tretje svoje knjige.
Ta pot imel bi mnogo pripovedovati prijateljem naše narodne umetnosti, toda opuščam, ker ako bi hotel našteti VBe borbe in ovire, ktere sem imel lani zbog izdavanja Bvojega dela, mislilo bi se lehko, da delam reklamo, ki pa ne pristoja dostojnosti te knjige. Omenim naj toraj samo to, da vsakako izide še četvrta knjiga, a za peto sedaj še ne morem obljubiti, ker mi je visoki naš sabor samo za četvrto knjigo dovolil pripomoč od 1000 forintov.
Vsaki lehko sprevidi, da človeka zelo boli, še ne more dela tako končati, kakor si ga je osnoval, in to samo zaradi pomanjkanja do-voljne pripomoči. Število predplačtiikov v domovini naši padalo je z vsako knjigo, tako da sem jih imel koncem proBenca I. 1880 samo
tri sto; tiskarski stroški pa so se povečali. Primanjkovalo mi je toraj novcev veliko, in ne bil bi mogel izdati tudi čevrte knjige, če bi mi ne bil priskočil na pomoč prevzvišeni biskup Strossmayer s 600 forinti in slavno;me-sto Zagreb s tri sto forintov. Pravo mislim, da storim, ako se za to pripomoč ne le v svojem imenu, marveč v imenu naroda hervats-kega, čegar je to delo, zahvalim. Ne morem se zadovoljiti s svetom nekterih, da naj od onega gradiva, ki sem ga priredil za četvrto in peto knjigo, izberem najboljše, za to ne, ker je lepota relativna in individualna. Kakor cerkvena pesem n. pr. ki bode vzbujala in krepila čuvstvo verske Medjumurcu, ne bode imela v Dalmaciji nikakega vtiska, ali ples, ki vname koroškega Slovenca, deloval bode v Prem« prav narobe. Sploh Bem pa postopal vže pri zbiranji kritično, ter odstranil vse, kar nima muzikalne, jezične ali historične cene. Želim toraj vse ono, kar ne bodem mogel dati tiskati, hraniti v rokopisu. Mislim, da bodo tudi predplačniki istega mnenja in da jim je drago, da Bem n. pr. mesto 20 plesov narodnih tiBkal jih 100, ker sicer bi tuji svet, a tudi mi sami ne verovali, koliko je te verate narodnega blaga v narodu našem. ČeBtokrat morali smo čuti, da literatura hrvatska nima ni jednega večega dela, zato smo izdali tako obširno delo, kterega nima noben narod ne po kakovosti ne po količini. Za mene seveda bi bilo bolje, da bi doveršil zbirko Bvojo s četvrto knjigo, ker bi kompletno delo lehku tu in tam razprodal, ali jaz, kteremu je Btalo do hervatekega ponosa, želim, da bode delo čim bolj popolno, ter da bode lehko tekmovalo za pervenatvo z drugimi aličnimi deli. Zato prosim še jedenkrat in to poslednjikrat, naj me podpira pri trudu domače naše plematvo, du-hovništvo, učiteijBtvo, pevska in literarna društva, .posebno pa še ponosna in za vse lepo navdušena domoljubna mladež hrvatska.
Poslano.
Očitno se zahvalujem graški zavarovalnici, da je meni požarno škodo 300 gl., ki sem jih prijel pri njenem zastopniku v Za-tični, hitro in natančno izplačala.
V Krki 9. Bušca 1881.
Janez Javornik.
Skoraj zastonj!
Ker jo na kant prišla velika tovarna za britansko
«rebro, se bo zavolj velikih dolgov in splošnega iz-praznonja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
za 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj zastonj.
Cela mi z na oprava iz britanskega srebra, ki je proj stala 29 gl., dobi se zdaj za 7 gl. 50krr, tor so 25 let gnrnnfira, da bo bol a ostala. (S temi 7 gl. 50 kr. je samo delo komaj na pol plačano.) In sicer so dobi: 6 miznih nožev iz britanskega srebra z angležko ostrino,
C vilic iz britanskega srebra, tožko in fine sorto, 6 težkih žile iz britanskega srebra, (i najličnojih žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalnica (velika žlica) iz britanskog® srebra,
1	zajemalnica za juho iz britanskega srebra,
2	lepa svečnika,
6 jajčnih kozarccv, G lopo izdolanih tac,
1 posoda za sladkor,	(8)
1 presejalnik za čaj
42 kosov.
Naroči so ali ali s poštnim povzetjem, ali Ipa d» bo denar naprej pošljo, pri nas:
Britaniasilber-Depot C. Langer
Wien
II. obere Donaustrasse 77. J. Itlaznikovl nasledniki v Ljubljani,
Iidajatelj in odgovorni urednik Klltp Ilailerlup.