CospotiarsKa obvesflla. Občinska trošarina in vinska zbirca dnhovnikov ter mašno vino. Kr. banska uprava je pred meseci razposlala vsem občinam Dravske banovine okro žinico II. št. 15.159 z dne 30. maja 1930, glascm kaiere je eprošeeno ob_avče_ja z občinsko trošarino vse vino, preje to pri zbirci, torej iudi mašno vino. Banska uprava pristavlja v svoji okrožnici, da velja omenjena oprostitev do preklica. .. Odbor za eceno vin. V Mariboru so imenovani v komisijo za oceno vin: Peter Mijovič, za njegovega namestnika Cvetko Robič; za člane pa: Srečko Robič, Ivan Janžekovič in Alojz Šiker kot vinogradniki, dr. Julij Pfrimer in Franc Gnilšek kot vinska trgovca, dr. Vilko Marin kot zdravstveni strokovnjak; inž. Ivan Mohorčič, ravnatelj poljedelske ogledne in kontrolne postaje v Mariboru kot strokovni referent In Josip Zabavnik, vinarski nadzornik kot kontrolni organ na ozemlju vinološke postaje v Mariboru. Pred posebnim odposlancem ministrstva za polje delstvo bodo člani strokovnega odbora za oceno vm zapriseženi. S tem so izvršene poslednje priprave za izvajanje novega zakona o vinu. Doma je skrival denar naš sosed in Kaj se mu je zgodilo? Tat je prišel ter mu je odnesel vseb. 20.000 Din. Če bi pa denar naložil v SpodnještajersM posojilnici v Mariboru, pa bi mu ostalo 20.000 Din in še obresti! Pamet, pamet! Denar naložite v hranilnice! Pišite po položnice, da boste lahko tudi po pošti vlagali pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru. Dovoljenje slajenja moštov. Kr. banska uprava v Ljubljani ije z ozirom na to, da letošnji mošti ne bodo dosegli normalne sladkasti radi trajnega deževnega in hladnega vremena, dovolila slajenje moštov z rafiniranim sladkorjem do normalne sladkosti in sicer za sreze: Brežice, Krško, Novomesto, Celje, Šmarje, Konjice, Murska Sobota do 17%, Maribor levi breg, Ptuj, Dol. Lendava do 18%, Maribor desni breg in Ljutomer do 19%. To se mora tako raz umeti, da oslajeni mošti ne smejo vsebovati večjo gradaci^'*) kakor je zgoraj označena. Strogo ije pa prepovedano slajenje mošta šmarnice ali moštov od drugih samorodnic (Klington, Izabela, Jork, Madeira itd.), kakor tudi mošta domačega grozdja, pomešanega z moštom teh samorodnic. Novo sredstvo zoper rastlinske škodIjivce »Garksn«. Glcde tega nam poroča gospod Franc Vrečar, drevesničar v Vojniku, da ga je letos v poletju uporabljal na svojih obširnih drevesnicah poskusoma zoper razne rastlinske škodljivce. Trdi, da so bili uspehi najboljši in da je »Garkon« prekosil vsa sredstva, kar jih je dosedaj uporabljal. Proti listnim ušem je škropil v največji vročini v poletju z »Garkonom«; uši so bile popolnoma uničene, listje ]e ^a ostalo popolnoma zdravo in nepoškodovano. Gospod VreHar pripoix)ča to sreds«tvo iz lastne skušnje kot najizrazitejše sredstvo za škropljenje sadnega in lepotičnega drevja in zelja proti bolhaiiem. Novi bankovci s I. novembrom. S 1« novembrom bo predanih prometu za 40 milijonov dinarjev 10- in lOOdinarskih novih novčanic, ki so bile natias« njene v tiskarni Narodne banke na Topčiderju. Ąpraian|a in odgovorL J. Bž. v č. Katero sredstvo zavaruje sadno dre-* vje pred zajci? Odgovor: Vzemite polovico, 2 kg ugašenega apna in 2 kg ilovice. Tej zm©si dodajt« ™ kg »Arbinolac<, katerega ima edinole Kmetijska družba v Mariboru v zalo gi. Te tri snovi dobro premešajte ia namažite s to zmesjo drevesna debla, približno do 2 m višine. Ta preparaj ne varuje samo drevja pred zajci in mrazom, ampak uniči tudi ves mrčeaj ki se je za prezimovanje skril pod drevesno skorjo. Poleg tega pa ima ta pra parat še to prednost, da je popolnoma neškodljiv rasti drevja in da ne vsebuje nobenega strupa. Fr. Kem. v F. Moje vino ima duh po sodu. Prosim, svetujte mi ravnanje in sredstva, s ka« terimi bi mogel ta duh odpraviti. Odgovor: Ako ima vaše vino le lahek, malenkosten duh po sodu, odpravite ga po polnoma s tem, da vino pretočite v či* ste, dobro žveplane sode in da ga na ta način zadostno prezračite. Ako pa ima vino močan duh po sodu in aka se že pri vonju samem občuti plesnoba, je za ta slučaj edina rešitev živalj~ sko oglje, oziroma eponit. V tem slu« čaju pa vam svetujemo, da se obrnetf na »Kemijski laboratorij za industrl-* jo, kmetijstvo in trgovino v Mariboru«^ mu pošljete vzorec pokvarjenega vina in tako bodete z malimi stroški odpra* vili duh po eodu in izboljšali vino. Fe. C. v G. V moji kleti so se na vseh stenab; pojavile etenske glivice. Ali so te gli« vice škodljive in kako bi jih mbgel uničiti? Odgovor: Stenske glivice v vinski kleti niso nikakor škodljive, nasprotno celo prav koristne. Te glivice uravnavajo s svojo življensko silo temperaturo in vsebino vlage zraka v kleti. Res je sicer, da pod gotovimi okolnostmi ne vplivajo dobro na vrenje vina, radi česar jih pa ni treba uničevati, ker je ta škoda, katero te glivice ob času vrenja pri vinu napravijo, tako malenkostna nasproti njih veliki koristi, da pač ne pride v poštev. Glivice lahko odpravite s tem, da pobelite stene z beležem (ugašeno apno) in jih nainažete s 5% maznim milom. G. R. v P. Ali shranjevanje poljskih sadežev, kakor repe, zelja in krompirja v vinski kleti resnično -koduje vinu? Odgovor: Kisla repa in kislo zelje ne smeta nlkdar biti v vlnski kleti! V sodlh, oz. bačvah, kjer je vložena repa in zelje Ea kisanje, se stalno poraja vrenje octove kisline in te posode so vsled tega Ieglo in gnezdo bakterijev octove kisline. Ti bakteriji se z največjo lahkoto razširijo po celi kleti in le slučaj je, ako ne prodrejo tudi v sode, napolnjene z vinom. Kakor hitro pa pridejo ti bakteriji v dotiko z vinom, se razmno_ijo z mrzlično hitrostjo vsled na novo pridobljene hrane in vino postane vsled tega cikasto. Tudi ocet sam in posoda od octa naj se ne shranjujejo V vinski kleti. J. K. v 0. Ugleden vinski trgovec mi j« nameBto parafiranja sodov priporočal uporabo »Sodolima«. Prosim, poročajte mi, kakšno sredstvo je »Sodolim« in ako ima v resnici prednost pred parafinom ? Odgovor: »Sodolim« je najnovejše sredstvo za konserviranje sodov in je rumenkasto rujave barve. »Sodolim« se pri uporabi razgreje do 140° C in se vlije v popolnoma suh sod. Nato se sod začepi in preobrača na vse strani tako dolgo, dokler se vlita masa enakomerno ne razlije po celem sodu. . Potem se sod odčepi in preostala snov »Sodolima« izlije iz soda. Odliti »Sodolim« se na hladnem zopet zgosti in se lahko uporablja §e nadalje. — »Sodolimcc ima prednost, da v sodih ne pušča nobenega duha po petroleju, katerega pač parafin vedno pušča. »Sodolim« se čvrsto spaja z dogami, prodre v lesne pore in se nikdar ne obletuje, kar se redno dogaja pri parafinu. »Sodolim« ima v stalni zalogi Kmetijska družba v Mariboru. * Ceite in sqn_s__a porocila. Hariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 11. oktobra so pripeljali &peharji na 41 vozeh 101 komadov zaklanih svdnj, 16 voz krompirja, 3 čebule, 17 zelja in 2 sena. Svinjsko meso je bilo po 15—28 Din, špeh 18—24, krompir 0.75—1.50, čebula 2—2.25, zelje 0.75 —1, seno 70—80, pšenica 2—2.25, ječmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 2, ajda 1.50, proso 2.50, fižol 2—2.50, grah 6—8. Kostanj suvovi 2—2.50, pečeni 6—8. Kokoš 30—45, piščanci 25—75, raca 30—55, gos 65—75, puran 45—85. Česen 18, kislo zelje 4, kisla repa 2, gobe 1—3, jabolka 3—6, hruške 6—10, breskve 12, grozdje 6—10, mleko 2—3, smetana 12—14, surovo maslo 32 —36, jajca 1.20—1.75, med 15—18 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 10. oktobra se je pripeljalo 102 prašičev in 1 ovco. Cene so bile sledeče: Mladi prašiCi 5—6 tednov stari eden po 80—100 Din, 7—9 tednov staii 150—200 Din, 3—4 mesece stari 250—300 Din, 5—7 mesecev stari 400— 450 Din, 8—10 mesecev stari 550—650 Din, 1 leto stari 900—1000 Din, 1 kg žive teže 10— 13 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Koza 175 Din. Prodalo se je 45 komadov.