Po sklepu lista. Krščanska ljubezen do bližnjega. Ni dolgo od tedaj, kar se je vozil po Dolenjski železnici v družbi dveh duhovnikov znani Slomškar Fran P e t r i č iz Naklega, ki ga omenjamo v današnjem listu še na drugem mestu. Petrič, ki je imel na ravno isti vožnji s kondukterjem zaradi svojega otroka nekaj sitnosti, je pravil duhovnima gospodoma, da mu je pisal Jaklič, naj na vsak način kompetira za razpisano nadučiteljsko mesto v Dolenji vasi, in sicer naj kompetira zato, da tistega mesta ne dobi Potokar, ki živi v prognanstvu v Banjaloki na Kočevskem! — Je li Petrič kompetiral ali ne — to je postranska stvar. Glavno je n a č e 1 o, ki je izraženo v tem Jakličevem-dejanju: Ubij nasprotnika moralno in materia 1 n o! Z gnusom se moramo obrniti od tiste organizacije, ki ji načeluje človek, zmožen takih dejanj! — Opozarjamo deželni šolski svet na to dejstvo, da bo vedel zavzeti svoje stališče, ko pride oddaja imenovane službe na vrsto! Izsiljevanje zaupnice. Po Ljubljani kroži vest, da pobira neka učiteljica podpise na zaupnico — nadzorniku Maierju! — Ako je to res, tedaj to ne bo nikaka zaupnica, temveč bo samo produkt terorizma od strani nadzornika Maierja. Zakaj marsikdo bo dejal: Da se izognem šikanam in grajalnim dekretom, pa podpišem tisti papir! — No, bodi tako ali drugače, resnica je, da Maierju ne pomaga nobena zaupnica. Kar stno povedali o njem, je tako kričeče, da mora priti kazen! Maier ne miruje, pa naj bo prepričan, da ne bomo mirovali niti mi, nego bomo tirali zadevo do tistega mesta, kjer imajo v rokah tudi usodo nadzornikov! — Sicer pa: čemu zaupnica, ki je produkt terorizma? Če se čuti Maier nedolžnega, zakaj pa ne stori tega, kar smo mu narekovali: zakaj nas ne toži? Naši očitki so vendar tako izdatni, da nas čisto Iahko spravi pred poroto! Ako pa mu teh očitkov še ni dovolj, lahko ponovimo zgodbo o prisluškavanju in o inšpekciji na cesti! — Ako pa nas ne toži, prizna s tem svojo krivdo, prizna, da je kot c. kr. nadzornik nemogoč, prizna, da rau je edina rešitev — penzion! Zatorej ga ne opere nobena zaupnica, zatorej ga niti 100 novih grajalnih dekretov ne odveže njegovih grehov — samo dve poti sta mogoči:ali znami pred poroto — ali z njimi v penzijo!