Poštnina »lasaraa v gotovini Cena ^ai3l^;2 Ut/. 7S -vara. *25SSttS?TL?Tyry*85Z*t3rfBBni P osamezne Številke* Navadne Din -—*75, ob ncdeljiii Din 1*—• .TABOR* tshaj') v.oi dan, raiven nedelje in P”1’ ■'■cov> ,ob 5°' ”r‘ * datumom naa&dajMrn dne ter stane mesečno _pc Jj S D I>—, m ino-nerastvo D lt . do^Vflen na dom D 11*-*». +% zkarmee D 10' —, *nr _;%tr' po dogovoru. Naroča *e pr', upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica iUv. i« mčm Naslov* aiaBSEai3gEBgSa555g3BSBagES Maribor, sobota 31. januarja 1925. SSSBHESE Posamezne štovOke; Kavatlno Din —•'/$ ob nedcSjah Din 1*—* JREDNISTVO .e nahaja v M.* ■>«ru, jurčičnv* ut. st < L o«4 mL“P ** 'c!efon »ntorurb- st. 276 V;>Vv'A •« unhaja v Juriji**, t.Hri it. 4. pr iflijvr desno VI* ,OD 24. —* .Sfc* po*lnr^wnvtlr račun 11.787 N n naročila brca d er. ar; a *c o« oziru. — Kokopisi «je nt wač«i» KTJg« ulLZgrr.gT^ Loto: VB. — Sievitka: 25. B«B8BamBEgg^EBHaEs33Bsa8gr*ggaaB aggasaCTaasas i l. . i ,|,, 0CIJRIH, 30. jan. (Izv.) Sklepni tečaji. " \ PamT8.01. Beograd 8.45, London 24.825, J Ub 1 ,j Pnaga 15.425, Milan 21.57, Newyork 518.10, Dunaj 0.0073. ZAGREB, 30. jan. Pariz 327.50—332.50, Švica 1181—1191, London 293.25—296.25. Dunaj 0.0857—0.0877, Praga 181.25—184.25. Milan 254.70—257.70, Newyork G0.S3—61.83. W s^amsniu voliSne agitacii®. Politični položaj miren. — Onemogli poskusi davidovičevskih listov. — Dementi vesti o našem posojilu v Ameriki. pekli, da teh senzacij nihče ne jemlje več resno. Vaš dopisnik se je posebej informiral in dobil kategorično zatrdilo, da je »Pravdina« vest popolnoma izmi šljena. Med Jovanovičem in ostalimi ela ni glavnega odbora NRS ni nobenih na čelnih ali taktičnih diferenc. BEOGRAD. 30. jan. V prometnem ministrstvu je dr. Rybar konferiral z zastopniki zainteresiranih ministrstev glede vprašanj, ki se tičejo končne likvidacije južne železnice. BEOGRAD, 30. jan. Londonki listi so prinesli vest o dveh posojilih, ki jih jo Jugoslavija najela v Ameriki. S pristojne strani pa izjavljajo, da se naši za stopnlki res pogajajo za posojilo v Ameriki, vendar pa še niso dosegli konkretnih uspehov in je londonska vest delcema izmišljena, vsekakor pa preuranjena. BEOGRAD, 30. jan. V političnem življenju je bilo danes popolnoma mirno. Vlada ni imela nobenih konferenc. Dopoldne je Pašič sprejel ministra Trifunoviča, ki se je informiral o nekaterih tekočih zadevah. Večina ministrov potuje po deželi. — Vrše se nešteti volilni shodi tako vladnih strank kakor opozicije. Drevi bo L?u ha Davidovič odpotoval v Zagreb na že napovedano konferenco opozicijskega bloka. I? Zagreba bo šel na agitacijo v Vojvodino. Današnja »Pravda«, ki zastopa v Beogradu zagrebško fantastično politiko, je prinesla senznci jonalno vest, da je Ljuba Jovanovič izstopil iz glavnega odbora NRS, češ, da se n" .-trinja. vec s strankino politiko. Pri Jovanoviču so se nekateri listi in politiki že tolikokrat o- y pondeljek, sodni sklep v procesu Audreličeve in tovarišev. BEOGRAD, 30. jan. Danes se je zopet nadaljevala sodna razprava proti D;jni-ci Androličevi. Zagovornik je ostro kritiziral postopanje zagrebške policije v tej zadevi in predlagal, da naj se vsi obtoženci eproste. Zagovornik Androličevc pa je izjavil, da bi bilo njegovo klijsn-tinjo treba pred preiskavo predstaviti zdravniku za duševne bolezni, pa bi se dognalo, da sploh ne more biti odgovorna za svoja dejanja. Ob 12. uri je bila razprava zaključena. V pondeljek ob 12. uri bo razglašena obsodba. Stanje dr. Krafta vendarle boljše! BROGRAD, 30. jan. Iz Novega Vrb osa poročajo, da-sc je zdravstveno stanje nemškega poslanca dr. Krafta. znatno izboljšalo, tako, da ga bodo lahko že jutri prepeljali v bolnico v Soanbor. Volilno gibarcf©. lepa pivkova shoda sta bila: 28. tm. zvečer v S1 o v. B i s t r i-ci ped predsedstvom dr. Pušnika. Obravnavala so se zlasti gospodarim vprašanja. — Dne 29. tim. zvečer pa je bil shod pri Novaku v Rušah. Predsedoval je g. Lesjak, govoril dT. Pivko in v debati tudi razni drugi. »Zakaj bodemo volili dr. Ravnika?« Pod tem bodečim naslovom je »Narodni gospodar« spustil v beli slovenski svet članek o velikih dr. Ravnik rvih zaslugah in še večjih obljubah. Obljub mu no zamerimo, kajti če bodo komu preslepile oči, je ta gotovo dr. Ravnika in njegovo politike vreden. Kdor pa si hoče o-gledati zasluge, naj le prebcTC pozorno navedeni članek, pa bo sam videl, kako puhla je baharija tega »ljudskega prijatelja«. Vse, kar dr. Ravnik pove o sro-jih zaslugah, je to, da je spisal kopico I prošenj in interveniral na vseh »mero-I dajnih mestih«. Tako se je zavzel za prc-i bivalce nekuterih občin na Dravskem , polju, ko jim je pobila toča. Na dolgo in 1 široko opisuje, kako sc je v tern slučaju potil za »ljudski blagor«. Uspehi Narod-no-radikalni glavni o-dbor ga je obvestil, da je prošnja utemeljena in »da se bo po možnosti priznala prizadetim krogom primerna podpora.« To možnost so imeli kmetje brez dr. Ravnika; o nji bi ga lahko podučil vsak kmečki župan. Potem so bili 16 posestnikom poplavljeni travniki. Dr. Ravnik je dosegel 70.930 kron (zakaj ne 17.500 din. — so pač številke premajhne!), a oblast je to podporo na podlagi komisijonalnega ogleda črtala, čudna zasluga, ki si jo bo treba dobro znpomriiti. Videti je, da mia dr. Ravnik nevarno smolo. Potem so hotc-li nekje graditi cesto. Občine so že dolgo moledovale vlado zanjo. Dt. Ravnik je izposloval, da je prišla neka komisija in si ogledala teren. Nič več, nič manj. Ko-daj bo cesta dograjena, vedi sam Bog. Pravimo pa: tudi ta zasluga se nam zdi jako čudna; lahko si jo razložimo samo tako, če denemo, da ima dr. Ravnik o naši državni upravi jako slabo mm en je. Kajti ceste so ali potrebne in jih je tre- ba v občem interesu graditi. Ali pa niso potrebne in tedaj je Ravnikovo žongliranje z NRS navadna korupcija. Nadalje se dr. Ravnik baha, da se je zavzel za most v Spodnjem Dupleku. Pravi, da so tam »vsled preblajen.ia v zim sik ?m času umrli v neštetih slučajih lju.lje in je tudi pocrkala živina.« (Čitaj pozorno ta stavek!). Seveda, z mostom ni nič, ampak Ravnik ima stvar v evidenci! Čudna zasluga, prav tako kot ona, da je dr. Ravnik napravil invalidom itd. brezplačno prošnje in pritožbe. Vsestransko zaslužen mož! Samo nekaj bi namignili dr. Ravniku: Ali ne vidi, da gre danes v politiki za nekaj dpugega kot za .e drobtine, ki jih pobira okoli p0 ministrstvih (pa še to s slabim uspehom)? Ali ne vidi. da te njegove dvomljive zasluge koristijo le klerikalcem, ki so najbolj veseli napredne razcepljenosti in vedo. Ja je to najoigurnejše j a mi st v o za njihovo oblast nad Slovenci? Saj slišimo, da sedaj dr. Ravnika blagoslavljajo, a še v novembru so ga psovali z živalskimi uneni! Dr. Ravnikove »zasluge« ne bodo nikdar odtehtale njegovega izdajstva nad slovensko napredno stvarjo. To ostane zabeleženo, ko bedo prošnje za travnike in njive že zdavnaj pozabljene. Ofenziva saincstojnih demokratov v Medžimurju. Že pred tedni smo na tem mestu zabeležili lepe uspehe SDS v Medžimurju, ki je doslej veljalo kot radičeva domena. V oddaljenih vaseh se snujejo krajevni odbori demokratske stranke, ki razvijajo mod ljudstvom živahno agitacijo. Kako resno je to nacionalno prebujenj® Med-žimurcev, nam kaže že to, da so celo slovenski klerikalni listi priznali uspehe demokratov v Medžimurju, samo da so jih skušali posvoji stari navadi potvoriti: pisali so namreč, da vlndni poverjenik dr. Žganec terorizira ljudi. Take trditve so pač dostojen izdelek klerikalne kovačnice laži, ne morejo pa nikogar prepričati. Dan zn dnem se vršo v rned-žimunskih in v zagorskih vaseh demokratski shodi. Tako so se zadnje dni vršili pri Sv. Martinu ob Muri, v Miha-1 Ijevcu, Ivanovcu, v Mihovljanah, v Pe-klenici. Ivritovcih, Miklavci;, čehovcu, Raskrižju, Sv. Vrbanu itd. V vseh t.r-k — večinoma od premeta zelo oddaljenih vaseh so bile osnovano organizacije SDS. Tako leži na pr. kraj Sv. Vrban tik bivše štajersko-ogrske meje. Tudi se je tu ustanovila demokratska organizacija. Pristopili so tamošnji ugledni posestniki, ki jih vsakdo dobro pozna kot poštenjake in vzorne gospodarje. Organizacijo so ustanovili domačini - Medži-murci. Kdo bi mogel te može prisiliti, da morajo osnovati demokratsko organizacijo? Kateri bebec bo verjel, da se take organizacije snujejo o'b orožniški asistenci? Nekaj drugega je na stvari. Ljudje uvidevajo. da jih radičevstvo ni nikamor privedlo in stopajo v vrste stranke. ki bo sigurno imela vpliv na razmere v državi in jim bo lahko mudila prah tič ne koristi. Z druge strani pa je Čutiti, da se začenja v ljudstvu prebujati jugo slovanska državljanska zavest in ponos na novo domovino! Odločni ofenzivi medžimiurkih demokratov pa gre hvala, da se bo že 8. februarja pokazalo, da medžimursko ljudstvo ne zaupa več za peljivcu Radiču. HuCfo£e£ftf@nik1 y iEiari daliifu mmo 3 dni. I etek, 30. jan. »Na dnu« ob 19$. Nedelja, 1. febr. »Ženitev« ob 17. Pondeljek, 2. febr. »Bratje Karama-zovi« ob 19J uri. NAJNOVEJŠI IN DOZDAJ NAJBOLJŠI Dr. RAVNIKOV VOLILNI DOVTIP. Po Mariboru so nalepljeni letaki, v katerih pravi dr. Ravnik, da se je min. dr. Žerjav s celo demokratsko- stranko ponujal za vstop v radikalno stranko, če ta obglavi dr. Ravnika. Dr. Ravnik postaja očividno od dne do dne večji dovtipnež, čim bližje prihaja 8. febr. —• Samo da je to le galgenhumor. Menda si vendar resno ne domišlja, da je i,je-ROya sicer prav zanimiva glava toliko vredna?! - Sporazumaški shod v Marenbergu je vzel klavrn konec. Iz spoštovanja do bratov Srbov so zborovalci p h stili govoriti Markoviču, ne pa Rn.gliču !u med burnim klicanjem: živio 4. in-49. skrinjica! je bilo shoda takoj kpnec. G. Markovič, ali se Vam odpirajo oči: Ljutomer, Marenberg itd.?? Da se razumemo, gospodje Tavčar in dr. Ravnik!! Če vabite Vi pristaše Slovenske Ljudske stranke in Radičevcc z odvetniškim papirjem in naslovom v odvetniško ji-sarno, da ljudje ne vedo, z,u kaj ere, nas to ne zanima; mogoče storite dobro delo. če jih pregovorite. Vendar pa se to ne ujema z Vašimi poročili po shodih in v Beogradu, da imate okoli 10.3&9 lastnih pristašev, da nastopite in zmagate lahko brez vseh drugih strank. Že najbolj preslepljeni Vaši pristaši v Ptuju, Celju, Mariboru itd. uvidevajo. da ne pri,lete naprej in da je Vaša c-dcepitev od Na rodnega bloka samo v korist klerikalcem, kterim z najboljšo voljo in z naj-večji mtrudom ne boste toliko odvzeli kakor ste škodovnli v Mariborski oblasti Vaši stranki, vladi in našemu ljnd stvu s samostojnim nastopom! Desna En p® svetu. — Klevetnikom dr. Pivka. »Slovenski Narod« z dne 30. tm, objavlja krasen članek izpod peresa znanega sokolskega delavca, dobrovoljca in somišljenika Na-rodno-sceialne stranke Stane Vidmarja. Članek zasluži, da ga prebere v teh odločilnih dneh vsak patriot naše ujedinjene in svobodne države. Ne tiče se samo osebe dr. Pivka, ampak naše politične morale sploh. Glede na napade na dobrovoljca dr. Pivka, ki ga je za klerikalnimi listi imenovala tudi »Nova Pravda«, glasilo takozvanih sporazumašov, »izdajalec« in »špijon«, pravi Stane Vidmar: »In takrat, v tistih težkih časih, ko ste se ;podle duše. današnji. Pivkovi klevetniki in obrekovalci, solnčili v milosti cesarski ter bili resnični avstrijsk špijoui med lastnim svojim narodom, denuneir ili in tirali na morišče zavedno narodne može ter bili vsak moment pripravljeni -kriviti pred veličanstvom habsburškim hrhtcuico in. servirati vdanostne izjave. takrat je dr. Pivko zbiral svoje čete, delal in delal ter s prepričevalno besedo, ki jo zmore le globoka vera in na vse žrtve pripravljena domovinska ljubezen, dvigal pogum in voljo svojih borcev,... Prvi v izvrševanju prevzetih dolžnosti, vsem odkrit brat in svetovalec, vzgled idealnega vodnika in junaka. In danes? Kje ste se vzeli, gnusni črvi, ki glodate čast tega moža? In tem av-strijakantskiim obrekovalcem se pridružuje list, ki trdi. da je glasilo naridne stranke. Faj« Naposled pravi Stane Vidmar: »Tu če ne pojde drugače, dragi atamane Pivko, pa zopet strnemo svoje vrste v dobroveljskih odredih! Vidimo, da^ naša stvar še ni dovršena, da smo jo rešili šele na pol. Bili smo premehko-srčni in verjeli, da se hijena prelevi v ovco. Udari, druže, udari v to zalego, in če bo treba: Zovi samo, evo nas!« Tem! Krepkim besedam ni treba komentarja. Avstrijakanti na eno stran — borci proti Avstriji, možje narodnega idealizma in narodne borbenosti — na drugo. To ie v tem trenutku načelo, vse drugo pa je ali postranska stvar ali pogubno kupčevanje. ~ Rešitev prošenj učiteljstva za vštet jo službene dobe. S pristojne fitrani nam poročajo. Po prizadevanju velikega župana mariborske oblasti se je revidirala rb prevedbi všteta službena doba nekaterih učnih oseb ter so se do sedaj izdala nova »Rešenja« odnosno nalog za ureditev prejemkov za naslednje učitelje in učiteljice: Josip Cencič v Rogatcu, Vida Ivanec v Slovenj gr adcu, Fran Šafarič v Križevcih pri Ljutomeru. Mirko Marinič pri Sv. Marku nižje Ptuja, Viktorja Kraševec v Črešnjevcu in Olga Kraševec v Mariboru. — Stanko Vraz in hrvatska politika. Neki zagrebški separatistični list poroča, o najnovejši izdaji Vrazovih pesmi in sicer tako. da skuša izločiti iz njih politično gradivo za — sedanje volitve. O tem pač velja ona: De gustibug... Sreča je, da pesnik velike ilirske (jugoslovanske) ideje in navdušen panslavist pokojno spi v mirogo.jiski arkadi in se ne briga za frankovko-radičevsflco Kreacijo, ki se iz gole mržnje do srbskega dela jugoslovanskega naroda udaja Madžarom, III. internacijonnli in kdove komu še, skruneč veliko slovansko idejo, ki je s prepartjo Avstro-Ogrke dobila novo podlago. Da, spi Vraz in se niti ne zmeni za to, da si hočejo separatistični Hrvati prisvojiti Slovenca V raza, še manj pa za to, da malenkostni Slovenci v 1. 1925. ponavljajo besedo »uskok« za onimi, ki gredo po Vrazovih stopinjah v Jugoslovanstvo, varujoč seveda sadove stoletnega razvoja slovenske kulturne individualnosti. Sicer pa — dobro je, da pokojniki spe nevzdraimno sipanje. Tako je lažjo njim in — nam. — Radič še vedno sanja, da bo predsednik republike. Dopisnika »Vremena« in »Politika« sta imela priliko videti predsednika čudotvorne na izprchodu v dvorišču jetnišnice. V razgovoru je citiral Stroasmayera in govoril o strupenih plinih, ki se zbirajo v trebuhu, č® se človek ne sprehaja. Nato je pristavil: »Zdaj grom v hotel »Central« (v ječo). Ta hotel bi se pravzaprav mor: 1 imenovati »Couclavc«, ker v njem sedi predsednik. V njem se bo tudi volil predsednik republike™« Po tej izjavi, bi bilo soditi, da Radič še vedno premalo zahaja na izpre-hod. kajti njegova predsedniška fantazija jo očividno posledica strupenih plinov v trebuhu... — Nov vlak na progi Ormož—Murska Sobota. Prieeuši s 1. febr. 1925 vozi duev- Stran 9. »t a n o ttV' V Maribora, n“, »pi d. Maribor, A'ek »ndrov« c 35 ki razpela?« tudi < suhimi kahinnmi