ZV!, letnik. V Gorici, l. oktobra 1908. P 30. številka. BL i Sl -j,') v enako- jjuc/>?tvo' naft. Tilkama' Jtifj Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici. Tiska „Narodnn Tiskarna** (cdgov. L. Lnkeiič) v Gorici. r-*4i. Naročnino in ea-manila s pr oj orna ■ipravniStvo, Gorica SemeniSka ulica St. 18. Posamezno Storilke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na iotip Verdijevem letališču nasproti me-stnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Corno) 8t. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice •e računijo po potit vrstah in sicer: če •e tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Uhaja vaak4afartak th 4. oii popoldm Sokcpiit m no »rajajo. jlflfnukoTan.n yUaaa m ua spre laaajo. U*ua listu sualR r.n ««lo Uto 4 krone a pol Uta S krom Ca aaoj pnnolnr *a mio Uto I krone ta pol Uta K 1'bO. Sn Mančijo Jo csna Data I K, sa drujr AntaU Uvan Avstrije K. „fiarodua Dorici, ulica Vet Katini H. 9. Narodno „ izdajstvo". Jokava BEdino8t“, vir politične poltenosti, in divja „Soča“, izraz polit;čne BDrovoati in strasti, si zakrivati deviiki obraz ter kličeti slovenski narod, raj si ogleda, zapile v srce in obsodi < fijalt-atvo »(izdajstvo) dr. Gregorčiču, ki je bil pripravljen prepustiti Italijanom tri deželne odbornike, samo da bi rešil eno mesto — „lenuhn“ prof Berbuču, ter se sklicnjeti pri tem na razmotrivauja italijanskega liberalnega lista „Cirriere Friulano*, ki polemizajoč s proštom Faidnttijem, izraža to misel. Ako bi bilo slovenskima listoma za resnico in ne za hujskanje zoper obso-vražene slov. klerikalce, bi se bila o stvari prej poučila, na kar bi morala drugače soditi. Ali v bojami, da pri raz-itkavsnju resnice bi lahko priilo do drugih rezultatov, sta opustila poizvedovanje na pristojnem mestu ter sta udarila z loparjem po narodnem „izdajalcu“ dr. Gregorčiču. Kako neosnovani in neopravičeni so Izbruhi divje strasti ob Soči in potuhnjene hinavščine ob Adriji, je razvidno is naslednjih črtic. — Prošt Ft-idutti ima zvezo 8 slovenskimi liberalci v teh točkah: slovenski liberalci dobijo dva odbornika, proit F. pa enega, in to tako-le: Volivni razred veleposestnikov iteje 6 pos'ancev, 3 slovenske in 3 italijanske liberalce. V tej skupini mora biti bodisi izvoljen, bodisi izžreban slov. lib. odbornik. Ako se to ne zgodi zapustijo bIov. liberalci in ital. klerikalci, 16 mož, deželni zbor, ki postane nesklepčen in se bo moral razpustiti. To je prva in glavna želja Faidut-tijeva, za katero je pridobil o svojem času tudi lib. Slovence. Ako bo po veleposestnikih izvoljen slovenski odbornik, nastopi druga točka zveze, ki obstoji v tem, da iz sknpine pete kurije i n k ra e čk i h o b č i n (16 poslancev) se izvoli v odbor ital. klerikalec, iz ccle zbornice (9 slov. lib. in 6 ital. kler.) pa slor. lib. odbornik z večino lo glasov proti (namiš^enim) 14 brez nadškofa. Ponudba alov. Ijud. stranke do ital. kler. jo pustilu popolnoma nedo-takneno prvo točko komprotnsa med Faid. in Gab. ter se je nanašala edino le na drugo točko v tem zmislu, d* namesto da bi bil ital. klerikalec voljen z Gtb.-ovo pomočjo, naj F. rajši sprejme pomoč slov. Ijnd. stranke, a zato naj da pri volitvi iz ceie zboru ca stojo glasove kandidatu slov. Ijud. stranke namesto G.b.-einu kandidata. To ponudbo soslor. klerikalci radi tega storili, ker proit F. je v p( govorih ž njimi večkrat priznaval '-ot opravičeno in oportunno njih za htevo, da bi imeli zastopnika v dož. odboru, in so so torej nadejali, da se jim želja ludi izpolni. Kolikor jo bilo torej možnosti za izvolitev dvth slov. odbornikov po G*b.-vem kompromisu, prav toliko možnoati je ostalo po ponndbi ljudske stranke; kajti pri volitvi iz cele zbornice bi prišlo v najslabšem slučaja do ožje volitve med slov. klerikalcem in katerim drugim kandidatom, pri kateri ožji volitvi bi odločevali slov, in ital. liberalci med kandidatom slov. Ijud, stranke na eni ter med slov. ali ital. jib. kandidatom na drugi strani. .Ako bi se slov. liberalci priklopili združenim klerikalcem, bi bila izvolitev slor. klerik, odbornika absolutno gotov«. Izvolitev ital. liberalca bi bila brez pomoči slov. liberalcev popoln om a izključena. Kje je torej tista nevarnost, o kateri sanjarita BEJinost“ in „Soča“? kje tisto izdajstvo, katero razgreva domišljijo ubogih pisunov ? Naj ' bi hranili lot for ako ga imajo kaj v možganih, ter črnilo in papir rajši za druge izbrube svoje domišljije, in ne za krpucanje takih dokazovanj, katerih ueialinost, prisilnost in plitvost Be otipa z rokami v temni polu-noči. Kaj vse strast ne naredi? Goriški deželni zbor. V ponedeljek dne 28. t. m. ob lOh dopoldne se je zopet sešel goriški deželni zbor. Od navzočnosti vseh poslancev, razna knezonadškof«, otvori deželni glavar sejo. Dnevni red je bil fledeči: 1. Volitev odseka, ki mu je namen določiti določiti slavnosti o priliki GO-letnega vladanja Nj. Veličanstva; 2. Volitev dežel-nozborskih odsekov, in sicer: a) finančnega, b) pravnega, d) šolskega, č) teh-nično-gojpodarikeg9, d) železniškega, e) peticijskegH, f) ver.fikacijskega. Po prečitanju zapisnika v italijanskem in slovenkom jezika so oglasi k besedi A. Gabršček, ki zahteva od glavarja, naj se zapisnik pripravi, ker ae v zapisnika njegjv klub zove na razne načine, nikdar pit no „Slovenski klnb“, kakor se cficielno zove. Deželni glavar odgovarja, da v poslovnika nikjer ne stoji, da so morajo poslanci v zapisnika imenovati po skupinah. Vsled tcg* no bo dul popraviti zapisnika. Nato Gabršček sUvi predlog, ki naj ho kot dodatek zabeleži v zapisnik, da so naj v bodoče njegov klub na-zivlje »Slovenski k!ub“. Nato so prečita zahvala ljubljanskega župana Hribarja z« izraz sožalja. Zapisnikar prebere celo vrsto prošenj za podporo iz cele dežele. Klub poslancev S. L. S. je vložil več nujnih predlogov, izmed katerih ae jih je prečitalo 42. Priobčujemo jih na dragem mostu. Med čitznjem nujnih predlogov je mnogo poslancev cdšlo iz zlornice, med temi je odšel tudi deželni glavar. Ob 12h in 40 minul prevzamo predaedništvo pod-glavar dr. Gregorčič. Zbornica so med tem vedno prazni. Slednjič je navzočih le 14 poslancev. Dr. Gregorin opozori predsedujočega dr. Gregorčiča, da zbornica ni več sklepčna. Dr. Gregorčič konštatira nesklepčnost, nakar so soja zaključi. * i Poslanci S. L. S. imajo vloženih še nekaj nnjnih predlrgov, ki niso bili še prečitani. Od italijanske strani je vloženih tudi mnogo nujnih predlogov. Politični pregled. Delegacjo se zbero najbrže dne 8. oktobra. V delegacije izvolijo poslanci sami iz sebe posebne odposlancp, ki se zovejo delegati. Delegacije, ki se shajajo vsako leto dvakrat, zborujejo enkrat na Dunaju, enkrat v Budimpešti. Sklepati imajo o skupnih državnih rečeh, o vojaštvu itd. Iz tega sledi, da so delegacije silno važne. Doslej je bil z Goriškega vedno italijanski doleg.it. Letos se zgodi prvikrat, da bo Goriško zastopal Slovenec — posl. Fon. Doslej smo Slovenci imeli le onega delegata, letos imamo tri. Davčni odsek državnega zbora utegne biti sklican žo meseca oktobra, da reši predlogo o novem hišnem davku in je predloži državnemu zboru. Poročila imajo: O hišnoruzrelnein davku poslanca Povšo in Fink, hišnorazrednem davku dr. Ronner in dr. Lazarski, o h šne-vrelnostnem darku dr. Ohorleitner in Tvar nžek. Žfja jarnki davek. Vlada žel, da se reši vladna prelrg), s kistero bi so zvišal državni davek od žgmja nn korist državi in deželam. Proti sedanjemu vladnemu načrta so Be nprle razne stranko v državnem zboro. Glavni szrok je bil ta, ker vlada od višjih drhodkov zagotavlja deželam prenizke prispevke. Zato vladna predloga niti od«rku ni bila cdtazr.na. Sedaj se je vlada baje sprijaznila z mislijo, da odtaŽJ deželam višje prnpovko. Male politične vesti. 22. sept. V češkem deželnem zboru so Nemci začeli obstrukcijo s kričanjem in razbijanjem Peli so znano nemško pesem „Die YV;icht a m Rhein-. — V Budimpešti je umrl nočni stražnik Kalka na koleri. — Beck je cesarju poročal o ljubljanskih dogodkih. — Včeraj I so se papežu poklonili katoliški telo-j vadci iz Francoske, Belgije, Irske, Kanade in Italije. ; 25. Na Portugalskem so odkrili no- I vo zaroto zoper kralja. — Na jugu naše ! države, v bosanskem Sandžaku.Srbi lnij-j skajo prebivalstvo zoper avstrijske vojake. Bati se je upora. Vse družine av-| strijskili častnikov in podčastnikov so j morale zapustiti dotičue kraje. To je slabo znamenje. 20. Na Turškem pripravljajo staro-turki vstajo proti sedanji vladi. — Med Bolgarijo in Turčijo je nastal resen spor. — Španskega kralja, ki sedaj potuje po naši državi, zasledujejo anarhisti. 28. Včeraj so bili v Lvovu v Galiciji veliki nemiri. I 29. Nemški minister Prade je zahteval proti Slovencem nisilnih odredeb. Češka ministra sta se mu uprla. Bati se je bilo krize, ki se pa je menda porav- : nala. — General Steselj je težko obolel. 30. Turčija se pripravlja za vojsko. — Obštrukcija v češkem deželnem zboru traja še. — V Pragi se je pojavil slučaj kolere. — V Peterburgu štrajkajo dijaki. — Čete perzijskega šaha so tri dni s topovi streljale v taborišče revolucionarjev. — Bedasti nemški listi pišejo, da so ljubljanski dogodki v zvezi z velesrbsko propagando. To je velikanska oslarija. Naj iščejo velesrbov doli v Sand-žaku, kjer Srbi hujskajo proti Avstriji. Na Slovenskem pa nimajo Srbi nič posla- l _________ Darovi. Jubilejni darovi zg „Slovensko b i r o t i š č e“: P. n. gg. Matija Sila, dekan v Tomaju, 10 K. županstro Vogersko vsled starašinstvenega sklepa z dne 16. Bept. ; t. I. 10 K z* I. 1908, Štarmen Ž. 50 K, županstvo Solkan vsled starešinskega sklepa z dne 2. sept. 1908 ustanovniao 200 K, č. g. B1. Bandel, vikar v p. 5 K Neimenovana oseba 2 K, pri banketu društva »Zvezd a“ v S o v o d o ja h dne 27. sept. nabrali na predlog g. M. Cotiča s Peči 9 K 4 v; k temu dodal g. M. Cotič še 1 K, in g. Ant. Cotič še 1 K, torej skupaj 11 K 4 v; prtč. gosp Alfonz Pol,,š*k t K, N. N. po veleč, nians. Lukežič-u 10 K, Ang.-I Ctsagran-ie, vele-pose.-tnik v A,do ščilli 20 K, Alfred grof Coronini, dežel. sud. svetnik 10 K, Josip Jarec, vikar v p. 10 K. Žapanstro Osek Vitovlje je v stare-šinstveni seji enoglasno sklenilo 200 K; Ivan Kerte,Ij, Ajdovščina 2 K; Iran Podobnik, žopnijski upravitelj Ajdovščina 2 K; Nekdo 10 v; Andiavec Ivana, trgovka 1 K; Oberdank Alojzija 1 K 40 v, Franc L ban, srebrar 1 K; Irma Pir- jevec, c. kr. učiteljica 5 K; Lntman Uršula Gorica 2 K; Kaštrin Franc, kmet 1 K; Iran Andlnvec, trgovec 3 K; Ivan Kak, delavec Gjr. Avstrijsko 68 v; Ivan Šuligoj, delavec G >r. AvUrijiko 40 v. Vsem našim dobrotnikom kličemo: Bog poplačaj stotero! Vso v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarjaFrancaJožefa I. S. K. S. Z. Za „Slov. krfič. nocialuo zvezo1* je daroval g. dr. B recul j vsled Htave 1 K; g. T. H r i b a r 10 f migov; č. gosp. dekan dr. K n a v s 36 kron. Vsem pg. darovalcem: Srčna hrala! Živili po-snemalci I Bratskim drutStram, ki se zadnje čase opetovano priporočajo za skicptiika predavanja, naznanjamo, da je skiopiken sedaj v popravi. Č'tn bo popravljen, ne zopet lačno predivaaja. Vta društva, pridružena »Zvezi*, so naprošenn, naj vsako svojo priroditev pravočasno naznanijo nZveziu, če žele sodelovanja. Novice. P. n. gg. naročnike, ki še niso plačali zaostale naročnine, prosimo, da to takoj store na priloženih nakaznicah. Slovensko ljudstvo! V deželnem zboru je obstrukcija. Slovenski liberalci hočejo naše poslance pritisniti ob zid; slovenski liberalci hočejo sami za so vse odbornike in veliko večino članov pri odsekih. Slovenski liberalni poslanci hočejo večini slovenskega ljudstva vzeti možnost, po svojih zastopnikih zahtevati in dosegati koristi in pravice. Naši poslanci naj bi ne imeli nič, liberalci pa vse! To pa ne gre! Temu so se naši poslanci uprli in proti liberalnemu nasilstvu nastopili z obstrukcijo. To je bila dolžnost naših poslancev, ki zastopajo večino slovenskega kmečkega ljudstva na Goriškem. Pri deželnih volitvah so v splošni skupini sicer dobili večino liberalci. A ta večina ni bila kmečko ljudstvo. Liberalni poslanci so prišli v dež. zbor s pomočjo brezdomovinske in brezverske soc. demokracije, s pomočjo liberalne tržke gospode, raznih pisarjev in učiteljev, ljudi, ki žive od kmeta! Večino v kmečkih občinah so dobili poslanci S. L. S. Torej zastopajo naši poslanci večino kmečkega ljudstva! Te zastopnike kmečkega ljudstva pa hočejo ob steno pritisniti s pomočjo socialistov in frakarijev. botegarjev in učiteljev izvoljeni liberalci. To se ne sme zgoditi! Bilo bi sramotno tudi za slovenskega kmeta. Naše geslo bodi: Proč z liberalno stara h o-v 1 a d o! K m e t sam mora vladati v deželi po svojih poslancih! Proč z liberalci! L’ Eco del Litorale ovaja in imenoma navaja tiste italijanske liberalne poslance, ki niso bili pri slovesni maši, ki se je pela pred otvoritvijo deželnega zbora v stolni cerkvi goriški, ter hvali slovenske liberalce, češ, da so se polnoštevilno udeležili službe božje, ne reče pa nič o tem, kako se je na svetem kraju, med svetim opravilom, celo med povzdigovanjem obnašal načelnik slovenskih liberalcev Andrej Gabršček, ki je bil s svojim vedenjem v spodtiko iu pohujšanje svoji okolici. Ves čas je presedel in o b r n e n bil s hrbtom proti a 11 a r j u, z obrazom n a pevski kor, kakor bi hotel očitno pokazali, da tega, kar se na altarju godi, ne spoštuje, ker ne veruje, ter da njega zanima le petje, katero je po maši ostro kritikova!, kakor v gledišču. Iz njihovih dejanj jih boste spoznali, je star rek, ki ima še dandanes splošno veljavo. Kogar še nista poučila dovolj Gabrščekova lista „Soča“ iu .Primorec", da lijih lastnik iu glavni urednik ne spoštuje krščanske vere, prepričati se je moral o tem pri slovesni maši dne 22. sept. v stolni cerkvi goriŠki. Kdor Najsvetejšemu ostentativno hrbet obrača in nima ozira na verno ljudstvo, ki je v cerkvi in na oltarju Boga moli in časti, kaže, da je neolikan, če no celo neveren človek. In takega moža so si postavili naši liberalci za svojega načelnika? Tak mož hoče zavladati nad slovenskim vernim ljudstvom na Goriškem i1 Kot en mož se mora vzdigniti vsa dežela pa protestirati proti takemu skrunjenju svetega kraja, proti pohujšanju ljudstva in proti nesramnemu žaljenju verskega čuta slovenskega ljudstva. Tak človek ne more in ne sme zavzemati v deželi častnih in vplivnih mest. Tak mož sodi na smetišče pozabljivosti, kar je že zdavna zaslužil. Zdrami se, dežela goriška, pa vrzi raz se verige tega nevrednega svojega sina, v katere te je vkoval! Taki sol Njegova Visokost Andrej Veliki so bobnali v svojem glasilu „Soči“ z dne 13. avgusta, da ako se ne izpolnijo Njih pogoji, jarnljeni c. kr. vladi, bodo začeli z obstrukcijo in onemogočijo zborovanje, tako, da deželnega zbora — ne bo. Ta nauk so si vzeli k srcu naši slovenski klejikalci, kateri istotako zahtevajo, naj se izpolnijo njih pogoji. Ker Gabršček tega noče slišati, so začeli klerikalci obstruirati. hi glejte I Po-zabivši na svoj manifest z dne 13. avgusta, ovaja zdaj ,Soča“ dr. Gregorčiča, da onetnogočuje delovanje deželnega zbora, ter mu bere levite, kakor zna le — A. Gabršček. Kar je tebi milo, je meni drago, ljubček moj 1 „VolkB8chwindel“! To besedo je vrgel A. Gabršček v zbornico, ko se je čital dr. Gregorčičev nujni predlog- o zadevi ceste Trenta-Kranjskagora. Pristavil je še, da ima vlada to cesto že v načrtu. Mi to tudi brez njega prav dobro vemo. Prav tako pa nam je znano, da je mnogo naprav pri nas, ki jih ima vlada v načrtu že po več let, pa se za uresničitev teh načrtov doslej še ni zmenila. Ministri so nam že tudi v principu priznali slovensko univerzo; a je vkljub temu še nimamo. Seveda Gabršček sodi vse po sebi iu si misli, da zadostuje, če ima le lepe načrte in programe in da ljudstvo mora biti s tem zadovoljno. Mi pa pravimo, da ljudstvo od samih načrtov nič nima, dokler se načrti ne uresničijo. Trentarji nimajo fige od ceste, dokler je ta le v načrtu. Treba je načrt tudi izvršiti. In to so naši poslanci zahtevali. Gabršček pa, ki je zadovoljen samo z vladnim načrtom, naj ve, da ravno to precej diši po .Volks-sch\vindel“ — sleparstvu ljudstva. Liberalna pravičnost. — Deželni zbor goriški ima dandanes takozvano večino, sestavljeno iz 9 slov. liberalnih ter 6 ital. klerikalnih glasov, ter manj-iino, katero tvori 9 liberalnih ital. in 6 klerikalnih slov. glasov. Na eni strani 16, na drugi 14 glasov. Ako se oziramo na to, da nadškof goriiki, kakor sploh noben katoliiki duhovnik, se ne more združiti z And. Gabrščekom, lastnikom in setrud- nikom framasonskih listov .Sočo" in „Primorc!i“, dobimo prav zn prav na vsaki strani 15 glasov. — Pa pustimo nadškofa v miru in ostanimo pri številkah 15 in H. Proit Faidutti in A. Gabršček zahtovata za svoj h 15 pristašev tri mesta v dežolnem odboru; ostalim štiriuajiterim poslancem prepuščata pa eno mesto. Ali je to bolj liberalaa, a'i bolj neumna razdelitev? Gabršt'ekovo obnašanje v dež. zborn je nadvne smešno. Mož vaški čas skoči s svojega sedeža, leta som in tja po dvorani, se pogovarja z galerijo, bo smehlja, omeju, vpije, kriči, maha z rokam«, jih zopet skriva v žepa, žveči svojo brado, premetava papirje ter naposled, ko začnti praznoto v svojem želodcu ali pa dolg čaB v svoji duši, zbeii iz dvorane. Nekateri to Gabrščekovo delo za Jjkmeta pripisujejo Gaberščeko-v»mn dušnemn razpoloženja, dragi pa pravijo, da je mož nervozen, ker je misli', da ima že t žepn 4000 svitlih kronic kot dež. odbornik; sedaj pa mora čakati, pa morda bo še čakal, da postane siv. Zato tako skače, ker se boji, da s svojimi nadami ne obsedi na 8uh9m. O zvezah deželnozborskih strank zelo veliko pišejo razni liberalni listi, pjsobno pa .Edinost", .Soča“ in L’Eco“. Iz med raznih trditev teh listov naj posnamemo le eno in ta je: Slov. kat. poslanci bo se združili z laškimi liberalci. Ta zveza je nenaravna; med tem ko je čisto naravna zveza slov. liberalcev z laškimi krič. socialci. To je tenor pisanja nasprotnih IisloT, ki skušajo opravičevati medsebojne zveze. Toda mi pravimo: Naia delegacija so z Italijani ni vezala v programa. Jasno je dovolj — tega nasprotniki ne taje — da bi večina rada nam razveljavila in vzela mesto v deželnem odbora. Povejte nam pa sedaj, kdo bi se v tem slučaju ne branil. Ia ker so slučajno laiki liberalci tudi v manjšini, je naravno, da je enakost položaja za obe stranki ustvarila nekak skupen odpor proti skupnemu napada. To je Čisto jasno I To ni torej noben greh in naii delegaciji se ne more očitati prav ničesar, če se za s 1 u č a j s a m o-obrambe poslužuje tistega orožja kakor laški liberalci, ia katerimi je lazil svoj čas Andrej Gabršček. Na drngi strani pa imamo odkrito zvezo laikih krši. socialcev in slov. liberalcev. Proit Faidutti skuia sicer to zvezo označiti kot samo začasno za ta e d i n slučaj. „ElinoBt* pa z dne 25. sept. čisto odkrito priznava, da ta zveza ni izraz hipnega klubovalnega odpora ampak, da je bila taka zveza naravnost potrebna. Slovenski liberalci torpj priznavajo, da je bilo najno potrebno, da so bo zvezali z laškimi klerikalci14, da ž njimi Bkupaj vržejo ob tla slovensko kat. stranko. Zelo dvomimo, če se strinja a katoliškim programom volivcev proita F a i d a 11 i j a, pomigati pobijati drngo-rodno, tudi katoliško stranko. Ta zveza je sad dolgih dogovorov, je premišljena, in pismena. In vendar laška kat. stranka trdi, da se ni nikjer vezala v programa, med tem ko se naši delegaciji očita izdajstvo programa, ker se je z laškimi lib. skupno postopala le v samoobrambo. Tako bo stvari. Kdor sodi premišljeno in trezno, bo videl, kdo je izdal svoj program. Lisjaki. — Da bi opravičili slovenski liberalci, združeni s proitom F., svojo zahtevo podyeh liberalnih slovenskih odbornikih, sklicujejo se na to in razglašajo v svojem glasilu, umazani .Soči*, da klerikalci imajo že itak podglavarja in da s tem so dobili, kar jim gre po pravici ali po milosti, da vse drago — dva odbornika pritiče njim. — Na to moramo odgovoriti, da nikakor ne gre metati v en lonec cesarsko imenovanji) in volitev deželnih odbornikov. To ita stvari, ki nimata nič skupnegi. Dalje pa moramo oipeniti, da ako sta deželni glavar in podglavar goriški vzeta iz manjšine — kar pa velja samo za Blučaj, da se jim nadškof ne pridruži, — ni ie to zgodilo iz ljubezni do manjiine, ampak v korist večini. Večini, obitoječi iz 9 slov. liberalcev in 6 ital. klorikalcev, je bilo ponujeno deželno glavarstvo, pa je niso sprejeli, ker so v edeli, da tako bi bili sami za bo nosklepčni. S tem, da je predsed-ništvo v rokah manjiine (14 do 16 oseb), je doseženo, da je zgore navedena koalicija sklepčna, četudi bi manjšina — izvzemši predsednika — zapustila zbornico. Ear se je torej zgodilo v njihovo k o r i s t, to razapivajo kot neopravičen dar manjiini. Hinavčil Prof. dr. Frauc Žigon objavlja v „PhiloRophische8 Jahrbuch14, ki je prvi modroslovski list, obširno kritično razpravo, v kateri pojasnnje pojme o aevum, tempus diseretam in tempns infiaitam. Kakor je znano modroslovoem, so to vpraianja, o katerih ni bil na jasnem niti sr. Tomaž akvinski. Najasnost v teh vprašanjih je kriva, da se modro-slovje od školastike sem ni moglo razvijati. Ob teh vprašanjih so as razbijali nadaljni poskusi. Tudi Gatberlet, ki velja za največjega nemikega filozof* sedanjega čaBa, je tokaj zavozil. Kritika g. dr. Žigona je v lem oziru zelo lažna. Prepričani smo, da se bodo morali modro-slovci na ta spis našega rojaka v bodočnosti ozirati. To objavljamo b ponosom in čestitamo g. dr. Ž gonn iskreno 1 V nedeljo — v Cerkno 1 Opozarjamo vse naše somišljenike in bratska društva še enkrat na lepo slavnost, ki bo v nedeljo v Cerknem. Udeležniki iz Gorice se odpeljejo v nedeljo zjutraj ob 6h do Sv. Lucije; odtod z vozom do Cerkna, kjer so lahko že ob 9h. Zvečer se vrnejo že ob 9h. Somišljeniki, v nedeljo vsi v Cerkno, da pokažemo ondotnim svojim bratom svoje simpatije in priznanje za njihovo vzorno organi-zatorično ljudsko delol Vozni red, veljaven od 1. oktobra t. 1. priložimo kot brezplačno prilogo prihodnji številki. Vozni red izda .Krojaška zadruga", kar bo gotovo ustreženo našemu občinstvu, posebno pa še, ker bo ta vozni red popolnejši od zadnjega. Obsegal bo poleg voznega reda tudi ceno vožnji iz Gorice do posameznih postaj. Nadalje bo vseboval ta vozni red pregled sejmov na Primorskem, tarif goriških izvoščekov, pregled javnih uradov v Gorici. lestvico o kolekovanju, lestvico o plačevanju osebno dohodninskega davka, koledarček (7 mesecev) in zapisnik. — Hvaležni moramo biti .Krojaški zadrugi", da nam je oskrbela tako lično knjižico, katero bo gotovo vsakdo shranil, ko jo bo dobil. Zatorej je naša dolžnost, da .Krojaško zadrugo" z obilnimi naročili podpiramo! — Italijanom dajo državna dela. Zidarska dela nove vojainice lovcev v Trbiža je vlsdi oddala Italijanu iz kraljestva, Naiimbenija. V seji celovike trgovske in obrtne zbornice je zbornični Bvetnik Poltnigg ostro obsojal to kratkovidno stališče naše vlade. Mesine novice. m Uesiavrater ua državnem ko-dvoru Lord odobrava umor dveh nedolžnih Slovencev od strani soldateske ter pristavlja : „Di deatsche Brtlcke bis zar Adrija ist fast fjrtig“. (N e m ik i most do Adrije je skoro gotov.) Mi tega restivraterja priporočamo vsem Slovencem, meščanom, kmetom in de lavcem, ki hodijo v kolodvorsko restavracijo. Mi Slovenci ma nosimo denarja na kup, oa nas pa psuj9 in se veseli, če nemiki vojaki koga naiih nstrele. Ukradena krava. — V ponedeljek jc policija aretirala v Podturnom čevljarja Angela Tornado iz Vidma, ki je prav po nizki ceni prodajal kravo, ki je je, kakor je pozneje sam priznal, ukradel iz nekega hleva blizu Kormina. Ta človek je bil svoj čas že izgnan radi mnogih tatvin. Iz goriške okolice. g Na župnijo Vogrsko »e je v četrtek preselil č. p. župnik Janez R e-m e o, dosedaj karat v Škrbini. g Tečaj 7» pletenje koftev se otvori r Sorodojah h 1. oktobrom t. I. Poučeval bo g. Uršič, dosedanji učitelj ple-tarake tole na Žagi. V petek pride z Dunaja t Sovodnje b pod. Fonom mini-ateraki odposlanec F n n k e. g Obrtna Šola /a mizarje se otvori a 1. novembrom v Solkanu. Šola bo velike važnosti za Solkan. g Trgatev se je v Oseka pričela 28. sept. Obilo bo vinskega pridelka. Blago bo izvrstno, aam Bog nam poilji dovolj kupcev I g V Oneku pokopali amo pretečeni pondeljek 46 letnega moža Antona Faganel, katerega je neizprosna jetika položila v prezgodnji grob. Z neumorno pridnostjo kot uslužbenec pri g. L^naasi-ju v Solkanu si je toliko prislužil, da ai je nakupil precej zemljišča in popravil avojo hiio; a s pretežkim vzdigovanjem se je ravnotam tudi nakopal kal bolezni. „Bralno društvo1*, katerega ud je bil od začetka, g« je polnoštevilno z zastavo spremilo k večnemu počitka. Ob odprtem grobu 86 je poslovil draitvenik od njega, kateri je slavil posebno njegovo ljubezen za narod. Zapušča udovo s sedmerimi otroci. Počivaj v mira 1 g Bilje. Vdeležencem komerza telovadnega odseka v Mirna dne 8. sept. naznanjam, da se me je od vodstva N. D. O. v Biljah obvestilo, da napadavec na enega izmed naših telovadcev ni ad N. D. O.; vsled napačne informacije je nastala torej neljuba pomota in neutemeljen napad na N. D. O. ki bodi a to izjavo preklican in pora7nan. J. Abram, kurat. e Kolonski shod bo v nedeljo dne 11. oktobra v Vipoižah. Govorita .jpoal. Fon in dr. Pavlica. g Huda nesreča se je zgodila 29. t. m. popoldne v Prvačini na postaji. Ko je privozil tovorni vlak št. 61 z Volčje* drage ob 5 uri 36 m. popoldne je 271etni delavec na postaji lian Vodopivec po neprevidnosti hotel skočiti na vozno zavoro še preden se je vlak vstavil. A nesrečneža je spodletelo ter padel je pod vlak, ki ga je na več kosov razmesaril. B I je takoj mrtev. Tukaj je zelo nesrečni kraj; od kar je stekla železnica je od km 161*3 do km 163 že 5 (reci pet) žrtev železnega konja. g Nesreča. V Prvačini je neki Al. Stanič čistil nov sod z živim apnom in vodo. Sod je razpočil in puh je moža Bmrtno nevarno ranil. Moč je bila taka, da je doge vrglo do pod linde in je streho raztrgalo. Iz kanalskega okraja. ki Iz Deskelj. V nedeljo, 27. t. m. je bilo prodavanje v našem izobraževalnem društvu. Predaval je naš dežel, poslaneo g. Miha Z e g a in ne naš preč. g. vikar, kakor je bilo prej naznanjeno. Predavanje bilo o sadjereji in vinoreji. Društvena soba je bila kar natlačena od poslušalcev. Vsi so pazljivo sledili zares lepim in podačnim besedam naiega vrlega g. poslanca. Videlo se jim je na obrazu, da «e zares zanimajo za avoj« strokovno delo, ki jim prinese vsako leto največ dobička. Posebno pa jim prinaša kapital * sadju letno lepe obresti. Na koncu predavanja je g. predavatelj h pomočjo moštne vage dognal, da ima naša vinska kapljica okoli 19% sladkorja. G. predavatelju se najiskreneje zahvaljujemo za podufino in lepo besede ki so gotovo padle na rodovitna tla in ki bodo obrodila obilen Had. Ob enem pa ga tudi prosimo, da bi nas večkrat obiskal s kakim podačnim predavanjem. Prihodnjo nedeljo, 4. oktobra bo predaval pa naš preč. g. vikar, namesto preteklo nedelje. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Iz tolminskega okraja. t Tolminska okolica. — Slučajno sem dobil v roke kos BSoče“, v kateri jadikujejo tolminski liberalci, da imajo prezne botego in krčme. In čujte ter strmite — vsega tega je kriv g. kap'an Tomšič. On baje hoče „iiBlradati“ in „ustrahov*ti“ Tolmin ter odvrača okoličane od liberalnih boteg in krčem. Pa je že mogočen ta kaplan, da si upa kaj takega storiti I Toliko moči nima niti kak turški paša. — Potem namiguje „Sočau, češ, tolminsko starešinstvo naj mn stepi na prste, potem .»frči domiiljavec iz Tolmina11. — L beralni Tolminci mislijo, da je vaega kriv g. Tomšič; a ne kmečka zavednost, katera je že začela vstajati med ljudstvom. Nihče ni neamen nositi težko prisluženih denarcev t liberalne žepe, da ga bodo potem zmerjali z »nerazsodno maso". — Iz vsega »Sočinega" bevskanja pa se spozna] da je začela liberalnim botegarjem in krčmarjem hoda presti. Kaj pa, če bodo morali i oni prijeti za pikon? Potem ne bodo imeli več toliko časa za zabavljanje proti tem „nadutim klerikalcem”. Če se res izogibljejo kmetje liberalnih boteg je znamenje, da se jim je začelo svitati; če pa ne gredo v krčme je znamenje, da pojema moč alkoholu tudi pri nas. In tako je prav — čeravno ne liberalnim Tol-minceml — Kmetje I Liberalci Bami so vam pokasali pot, po kateri hodite vsi do zadnjega, potem bo gotavo strt liberalni napah, kateremu se že tla majejo pod nogami. Naj spoznajo liberalci moč „nerazsodne mase"! Slednjič svetujemo liberalcem, naj pustijo g. kaplana pri mira ter pometejo rajši pred svojim pragom, liberalne učitelje, kateri menja niso nastavljeni za dragega, kot zato, da delajo zdražbo in prepir med nami. t Baška dolina. (Liberalci in »Naš Glas".) Na vse kriplje razširjajo liberalci svoj tisk; z vso silo agitirajo za »Primorca*; kjer jim tega odreko, pride na vrato „Naš Glas". Vidi se, da bi ž njim radi spodrinili »Primorski List"; povsodi agitirajo proti njema z „Našim Glasom", nikjer pa ne proti »Primorcu*. Najzsgrizenejši liberalci so postali na mah navdušeni agrarci, radi bi razdrli naše vrste, zato so si nadjali agrarno krinko. Iz vse te komedije se vidi, da dela »Naš Glas" kolovoz, po katerem bodo tekla liberalna kolesa. ZUo pa proč s hinavci I t Grahovo. Do kam je privedla liberalna brezves tnost in neotesanost, dokaznje to, da celo pokojnih duhovnikov ki so pokopani na tukajšnem pokopališča ne paste v mira. Tako so enemu počečkali spomenik z ostudnim priimkom, ki so ga zmožni edino liberalci. Pameten človek ne najde besede, s katerim bi ožigosal tako početje. t Na Koritnici smo imeli v nedeljo 20 t. m. shod po § 2, na katerem sta gg. visokošolca phil. Jos. Oblak in jurist L. Kemperle, poljudno in na-vduševalno govorila o velikem pomena izobrazbe in izobraževalnih društev. Sklenili amo vstanoviti društvo v zmisla, ki sta ga razvila gg. govornika. V ta namen smo ai izvolili pripravljavni odbor, ki ima nalogo pripraviti vae potrebno, Ida ae društvo čim prej vataaovi. t Na Ponikvah bo te čam »likarji Blikali cerkev. Ti ao g. T oni. Seljak in njegov pomočnik Jjb. Fratnik. Neki pupoldan no »likali strop, bili bo seveda na rošta 7 m visoko, zraven njih tndi en zidar. Naenkrat so oder zmakno ter bum — col oder pade na tla. K sreči se ni zgodilo nič hudega, le pomočnik Jop. Fratnik ima male poškodbe na nogi vendar bo lahko kmaln delal. Iz cerkljanskega okraja. c Slavnost v Cerknem, Vabilo k s I a v n o b t i, ki je priredi „Slov. kat. iznb. društvo* v Cerknem v proslavo jubilejev Nj. Veličanstra Franca Jožefa I in bv. očeta Pija X. dne 4. oktobra t. I. Vspored : 1. Ob 9. uri dopoldan sprejem gostov pred „Gospodurskim domom". 2. Ob pol 10. uri dopoldan sv. maša, pri kateri uvira nGodbeno društvo* iz Idrije. 3. Po sv. maši slavnostna s ej a občin s k e g a zastopstva v dvorani „Gos. doma"; govori g. župan in deželni poslanec )A. Kosmač in občinski svetnik g. V. Bada. Opoldan obed gostov v določenih jim gostilnah. Popoldan: 4. Ob pol 3. uri javna telovadba na travniku g. Franca Močnika za »Gospo-darbkim domom" : a) Rajalni nastop; b) ProBte vaje; c) Orodne vaje; d) Rajalni odhod. 6. Ljudska veselica. Vspored; 1. J. Laharnar: »Jubilejna kantata", šesteroglasen zbor; 2. J. Pavšič: „Slo-venka", podpouri, godba ; 3. G. B.: nZlatomašniku Piju X.", mešan zbor; 4. J. Verdi: „Nabukadnezer", overtura, godba; &. J. Pihert: „Smes jugoslovanskih pesmi", godba; 6. A. Nedred: „ Avstrija moja", mešan zbor; 7. Salmitsch : »Fantazija", godba; 8. J. pl. Zajc: „U boj", koračnica, godba; 9. Prosta zabava s šaljivo pošto. Pri prosti zabavi avira slavno »Godbeno društvo* iz Idrije in sodeluje domači pevski zbor. V mraku se bodo spuščali umetalni ognji. — Vstopnina k javni telovadbi in ljudski veselici: sedeži I. vrste: 1 krona; sedeži II. vrste: CO vin; stojišča 20 vinarjev. Čisti dobiček je namenjeni za nabavo nove zastavo »Slov. kat. izob. društva" in telovadnega orodja, radi česar se preplačila najhvaležneje sprejemajo. Vstopnice se od pond. naprej dobivajo pri tajniku izobraževalnega druitva g. Petru Bevka, ml. in na dan slavnosti pri blagajni. Za pijačo in jedila bode na alavnoatem prostora preskrbljeno. c Šebrelje. Umrl je ta 9. m. m. Jože Klemenčič, bivši dolgoletni žapan v starosti 79 let. B1 je eden izmed kmetov stare korenine, ki se Bicer ni mogel sprijazniti z mislijo, da so potrebne stranke tndi katoliške, a je sam bil vendar vzor kmeta in gospodarja. Pokojnik je še nosil tovore po stezah iz Čepovana v Šebrelje, mej tem ko imamo aedaj do Stopnika državno cesto in iz Stopnika po hriba navzgor lepo, vozno pot, za katero si je ravno ranjki veliko prizadeval in ki je sedaj vsled skrbnosti sedanjega županstva ena najboljših hribovskih. Kakor smo slišali, namerava sedanji cestni odbor še več potrebnih potij oskrbeti v našem kraja tako n. pr. vozno pot iz Šebrelj v Jagršče, iz Oblakovega vrba v Hotenjo i dr. Želimo, da se to prej ko prej aresaiči. Kakor kaže, izbrali smo Šebreljci vendar prave zastopnike v cestni odbor, da so nam nekateri pravili: »Ti ne bodo dosegli nič I* Naj bodo mladi ali atari, samo da so pravi I c Liberalna blamaža. Cerklj. liberalci res ne morejo izhajati brez krutih blamaž. V živem spomina nam je še, kako ao se opetovano osmešili z vsemi utoki tja do minialerstva na Dunaja, ko so zahtevali, naj vlada njim na ljubo ovrže zadnje občinske volitve in naj poatavi nje, to je liberalce, zopet v občinsko upravo. A ker se jim to ni posrečilo, zasledujejo sedaj, kot lovski psi, va« sklepe starešinstva, gotovo s namenom. ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ zadnje - novosti ženskega in moškega blaga za jesenski čas! ♦♦♦ ♦♦♦ h Da je manufakturna trgovina ..Krojaške zadruge" v Gorici najsolidneja ™ te strahe o tem seje prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina sc drži načela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med občinstvom častno ime ♦♦♦ ♦♦♦ Cene so stalne in v naši trgovini ne poznamo nelepega prepiranja zaradi istih. ♦♦♦ ♦♦♦ Ulago je najboljše in najcenejše kot pri katerikoli konkurenčni trgovini •<»#•<*» ♦♦♦ ♦♦♦ Vsakdo naj enkrat poskuša pri nas kupiti in gotovo se ne bo varal ♦♦♦ ♦♦♦ Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpolaga s takim blagom, s ka-koršnim ne more razpolagati nobena trgovina te stroke ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦ ♦ da bi v nas je to, da smo po tolikem moledovnju vendar dobili lastno šolo. Potrebo šole vemo ceniti le mi, ki smo jo do sedaj pogrešali. Saj vemo, da narod brez šole, je narod brez bodočnosti. Zlasti nas veseli še to, da smo dobili v osebi g. Štanta učitelja, ki kaže biti mož na svojem mesta. (Trgatev.) V pondeljek smo začeli trgati. Trgatev je lepa in obilna. — Kdor ljubi ognjenega Medvejca (belo) ali žlahtto črnir o, naj se potrudi k nam, in ta je dobi na izbero in po ceni. Na noge dokler je časi Iz raznih krajev. Jubilejna slavnost na Slapu pri Vipavi. Dne 20. septembra si je K. S. I. D. na Slspu vložilo zlat list v svojo društveno kroniko. Na ta dan se je blagoslovila njegova društvena zastava — krasno delo sester karmeličank v Maribora. Zastava je iz težkega svilenega damasks. Na modrem polju se blesti krasna zlata in z lepim vencem obdana lira. Na belem polju pa je udelano Srce Jezusovo, obdano od zlatih žarkov. Na vrhu zastave se bolesti križ — znamenje zmage. Blagoslov zastave je izvršil gosp. dekan vipavski. Po blagoslovu bo bile pete litanije preBV. Jezusovega Srca Na to se je vršila veselica, ki je krasno vspela. Igra je vsem ugajala, bila je dolga in težka, igralci pa so dobro izvršili svoje uloge. Čudili smo se, da je kaj takega mogoče na kmetib. Toda z vstraj-nostjo se doseže vse. Z'asti pa je ugajalo krasno petje. Krono petja je dobila Volaričeva: „Na dan, Slovau 1“ S takim zborom se g. pevovodja — domači župnik — lahko pokaže v vsakem mestu in nef bo ga treba biti sram. Pri veselici je bil navzoč tadi visokorodni gospod grof Lanthieri. Navzoči Bte bili tudi dve zastavi iz Štorija in iz Ustja, zastopani so bili tndi slov. katol. akamemiki, vipavski telovadci so prišli v unifjrmi. Tadi precej gorskih bratov smo videli. Prihiteli so tndi tni buraši iz Ložic. Bil je lep dan, ki nam ne izgine takj kmalu iz spomina. Vrlini S tpeneem pa kličemo : Naprrj pod novo zsstavo, naprej do popolne zintge nad sovragom I km It PliHkov ce. Šele malo časa dni jo premenulo, od kar bqo poročali v L.“ o smrti pokojne tukajšnje cer-kveue pevke 18 letne Marije Vrabec, Zdaj pa zepet b povečano žalostjo poročamo, da je zopet dne 5. m. ir. po kratki, močni bolezni, previdena b are- timi zakramenti v Gispodu zaspala druga cerkvena pevka 17 in pol letna Ivana KoBid. — Pred neki j dnevi pela je še zdrava in veflela nit cflrkvenrm koru, — zdaj pa že v zemlji trohni. K1o bi si mislil, da bodo elve taki mladenki in cerkveni pevki zapuitile tako naglo druga za drugo, to revno zemljo. Pokojna Ivana udeleževala se jn redno in z veseljem pevskih vaj. Pri tem je bila zelo ubogljiva in res pridna mladenka. Zirndi plesa je tadi neBla gotovo prav lahek račun pred večnega sodnika, kajti plesala ni nikoli, tisto neumnost je čez vse Bovražila. Zato jo priporočamo vsem mladenkam v zgled in trajen spomin. Prav lep pogreb bil je dne 7. t. m. s sveto mašo. Vdeležile so se ga vse njene žalujoče tovarišice in več drugega ljudstva, Po nji žalujoči pevci zapeli bo ji doma kitico žt lostinke. „Č'ovek, glej dognanje svoje" pod vodstvom domačega organista Josipa Žerjal. Ravno tako tudi na pokopališču kitico druge žalostiuke „Blagor mu, ki se spočije*. Vsled prezgodnjega groba te vrle mladenke izrekamo njenim sorodnikom iskreno sožalje. Nje pa Bog daj, da bi za svoj trud oerkvenega petja že uživala večno plačilo tam gori v nebesih pred obličjem Gospodovim vekomaj. Bog ji daj večni mir in pokoj I Večna, luč naj ji sveti I Svoji k svojim ! ŠTEFAN NOSIČ naslednik Antona Pucelja uljudno naznanja slav. občinstvu, da je-prevzel od g. Pucelja znano edino slovensko brivnico v Gorici, na Travniku. Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni. Svoji k svojim! C«XZXZZ3t»«]KSXZZ» Učni zavod za deklice. Šolske sestre Trst, ulica Pasquale Besenghi 14. Izvrsten položaj, krasen razgled na morje in okolico, čist zrak, vrt z igra-llšči, novo moderno opremljeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. V š 1. 1908/9 se otvori poleg ljudske šole I. in III. raz. dekliškega liceja, trgovski tečaj in gospodinjska šola. Hrana in stanovanje za notranje gojenke mesečno 60 kron, dnevne gojenke 24 kron. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj 4 10 kron, licej 16 kron, gospodinjska šola ‘20 kron. Začetek šol 1. oktobra. CZXXZZZZZZZ3E]CZZ3 Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Čufer priporoča se tudi vsem Kg- odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe zažveplanje, zadnji sistem Škropilnic za vitrijol, polivalnike z-vrte in patentirane ventilatorje za dimnike itd Poprave se izviSujejp točno iu po najnižji cen. Jriloga „Prim. iisfu" šf. 40 z dne 1. oktobra 1908. Volivna sleparstva. Vprašanje ]o visokoro d n ega gospoda lenrika grofa Atlcms-a, vo-litelja c. kr. glavarstva v Gorici. Po §. 51. deželnega volilnega ■oda sc ima v slučajih, ko se glasuje za isto volitev v več nego v .ncin volilnem zborovanju, skupni fspeh vseh glasovanj konštatiruti ia naslednji način: 1.) Glavna volilna komisija irevzame volilne spise; 2.) glavna komisija se zbere v o določenem kraju; 3.) v lokal komisije imajo pri-dop med poizvedbo volilnega vspeha e volilni komisar in člani komisije; 4.) glavna komisija mora sestaviti vspehe volilnih opravil, ki so jih ustanovile posamezne volilne komisije; 6.) ko se poizve skupni vspeh volitve, sklene se zapisnik, in člani •olilne komisije, volilni komisar in apisnikar ga podpišejo. Ta postavna določila so se pa pri prvi volitvi kmečkih občin za goriško okolico, ki se je vršila dne L marca t. 1. na nečuven način tršila. In sicer: 1.) ni glavna komisija prevzela in razpečatila volilnih spisov, ampak se je to zgodilo na c. kr. glavarstvu v Gorici; 2.) ni se napravil škrutinij v sedežu in lokalu glavne komisije v Šempetru, marveč pri c. kr. glavarstvu v Gorici; 3.) škrutiniju niso prisostvovali udje [glavne komisije, marveč napravil se je brez udov komisije od raznih v to nepoklicanih uradnikov c. kr. okr. glavarstva v navzočnosti c. kr. namestništvenega tajnika Gasser-ja, šolskega nadzornika Fin-šger-ja in pisarja Frantz-a. 4.) Volilni komisar c. kr. kon-cipist baron Teuffenbach je na gla-varslvu sestavljeni protokol le podpisal. 5.) Udje komisije so bona fide e podpisali volilni zapisnik, ki se e sestavil na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici. V zapisniku so se vspehi volitve napačno zaznamovali s tem, da se je seštelo 2305 veljavnih glasovnic, dočim jih je v resnici le 22(14, in po krivici se je prokla-mirala ožja volitev med |prof. Ber-buč-em in Obljubk-om, med tem ko je bil prof. Berbuč z 1150 glasovi, torej s 17. glasovi večine, pravilno izvoljen. Z ozirom na le okolščine, katere lahko vsak hip dokažemo, vprašamo: 1.) Je-li V. Visokorodju znano kršenje zakona, pouzročeno na c. kr. okrajnem glavdrstvu v Gorici, kah remu "Vi slojite na čelu? 2.) Nameravale-li postopali dis-‘ ipl iiarnim potom proti uradnikom, ki -o to zakrivili? 3. j Nameravate-li provocirati kazensko postopanje proti onim osebam, ki so zakr ivile menda prestopek proti veljavnim kazenskim določilom? V Gorici, dne 27. sept. 1908. Sledijo podpisi. Škripajoči deželni zbor. Dne 22. sept. se je sešel deželni zbor goriški in že naBlednji dan 23. Bept. je tako zaškripalo ▼ njem, da je moral deželni glarar takoj zaključiti sejo. Kdor pozna sestavo deželnega zbora in razne stranke, ki so v njem za-etopane, je moral pričakovati tak začetek in tako nadaljevanje deželnega zbora. Deželni zbor goriški šteje dve liberalni in dve IjndBki stranki. Slovenska liberalna stranka, v krempljih poslanca A. Gabrščeka, šteje 9 poslancev; prav toliko tndi italijanska liberalna stranka. Slovenska ljudska stranka šteje 6,znad-škefom 6 članov, prav toliko tndi italijanska ljudska stranka. A. Gabršček je postal po zadnjih volitvah zapovednik klubu 9 mož ter sp je takoj ozrl okoli sebe po zaveznikih, katerih je iskal na desni in levi, simo ne pri slovenski ljudski stranki. To je naravno; kajti ta stranka mu je najbolj na ieloden in četudi bi se zvezal ž njo, bi ne imel 2 njo večine v zbornici in toliko manj bi mogel z njeno pomočjo doseči sklepčnost deželnega zbora. Večina v deželnem zboru — ko ni nadškofa — znaša 16 poslancev in za sklepčnost jih je treba 16. Vse to pa mu je bilo mogoče doseči z italijansko ijndsko stranko, ki šteje 6 poslancev. Prošt Faidutti je bil z izidom de-želnozborskih volitev popolnoma nezadovoljen. Pričakoval je, da zmaga najmanj 9 njegovih kandidatov ter da nastane takšna kombinacija, ki bi njega povzdignila in vrgla prejšnjega deželnega glavarja. Na taki zbornici, kakršna je sedanja, mu ni nič ležeče; najljubie mu je, da bi se deželni zbor razpustil in razpisale nove volitve, ker v tem slučaju upa doseči, kar mu je sedaj izpodletelo. Ako pa mora' ostati v zbornici, tedsj treba, da si ustvari kolikor mogoče trdno pozicijo. In tedaj se je zagledal v — Gabiščeka. Nekoliko sram ga je bilo prvi trenotek, da bi se katoliški prošt vezal z možem, čegsr lista sistematično blat ta in žalita katoliško cerkev, vero in njene služabnike. Nauužikovala sta si, skrivala se, posluževala se posredovalcev ; slednjič sta našla pot, na kateri po njih razmotrivanju sta ,se smeta srečati. A. Gabršček si je nadel agrarsko kapo, vpisal se je v bratovščino kmečkih ljudij, in v objemu sta si bila katoliški prošt in lastnik framaeonskih listov, ki zagovarjata svobodno misel. V čem obstoji zveza med Faidut-tijem in Gabrščekom ? V tem, da je Gab. zagotovil italijanski ljudski stranki eno mesto v deželnem odboru, italijanska ljudska stranka pa njemn dve mesti, ter da sta skupno izključila slovensko ljudsko stranko iz deželnega odbora Dogovorjeno je bilo, da pri volitvi odbornika iz peto sknpine in iz kmečkih občin se poslanci Gabrščekove stranke odstranijo ter tako omogočijo zmago italijanske ljudske stranke proli slovenski; da pri volitvi odbornika iz cele zbornice bodo ital. katoličani glasovali za Gabr-ščekovega kandidata in tako omogočili zmago slovenskega liberalca, (računajoč, da nadikefi no bo zraven). Drugega slovenskega liberalnega odbornika nameravajo izsiliti pri volitvi iz veleposestva z žugaojem, da zapuUijo korporativno zbornico in jo storijo nesklepčno, ako ne bi bil izvoljen ali izžreban odbornik slovenske liberalne stranke, ter z odločno izjavo, da to tudi store, ako njihova ne obvelja. V tem slučaju bi prošt Faidutti dosegal, kar najbolj želi: nesklepčnost in razpust zbornice. Proštu Faiduttiju ni bilo v prvi vrsti na tem, da bi dobil deželnega odbornika. Ako bi bil s tem zadovoljen, lahko biga bil dobil brez Gab., ker slov. ljudska stranka mu je ponudila, kar ponuja Gab., proti tem n, da bi njegovi pristaši glasovali pri volitvi odbornika iz cele zbornice za njenega kandidata. Prcšt Faidutti je to ponudbo odbil in je rajši sprejel ponudbo iz rok Gab. To kaže, da F-ju ni bilo samo na odborniku, ampak na čemu kaj drugem. Izgovarja se v svojem listu, da ima zvezo z Gab. samo za volitve v deželni odbor. To ni res ; ž njim je bil združen tudi glede volitev v odieke, 2 njim združen v protestu na vlado radi hitrega Bklepa zadnje seje. Ž njim bo pokaže združenega tudi v naslednjih Bejah. Ako bi pa bilo res, da je z Gab. zvezan samo za volitev dež. odbora, ali ni to zadosti ? Kaj pomenjata dva slovenska liberalca v dež. odboru, združena s Faiduttijevim odposlancem? To po-menja Gab.-ovo vlado za slov. del dežele in i z k lj u čenje slov. Ijndske stranke iz dež. uprave Ali je to malo? ali še premalo? Kaj nam hoče Faidutti še odvzeti ? Ko je šlo za volitev verifikacijskega odseka, je Faid. priznal, da 10 članov za ta odsek bi bilo pravično, pa je odklonil to število in sprejel le 9. Tako je slov. Ijnd. stranki odvzel 1 mandat ter Gab.-u dal v roke večino v odseku, ki naj raz-pravlja razna sleparstva in nepostav-nosti. Zastopnike slov. Ij. str. izdaja v odboru in v odsekih na miloBt in nemilost slov. liberalcev, pa se ponaša s tem, kakor bi nič ne bilo. F-vo glasilo govori o zvezi slov. Ij. str. z laškimi liberalci radi mandata v dež. odboru. Take zveze ni med njimi, ker nobena teh strank ne more pomagati drugi do dež. odbornika. Jokava „Ediuostu se ne čudi zvezi agrarca Faid. z agrarcem Gab., pač pa klerikalnega dr. Gregorčiči z liberalnim dr. Pajerjem. Naj „Ed.“ dokaže zvezo, katero trdi. če se pa slovenski klerikalci branijo nasilstva A. Gabrščeka in če se ital. liberalci zahajajo v enakem položaju in če se poslužujejo enakih sredstev — abstinence — za odvrnenje enakih nevarnosti od strani skupnega nasprotnika, je vendar to naravno. 7 silobranu se Brečajo tudi nasprotujoče si stranke, kakor je zdaj v Ljubljani med ljudsko, liberalno in demokraško stranko. Boj gre za prevlado v deželi, katero hoče Gab. na bo potegniti, pri čemur mu Faid. pomaga. Slovensko ljudstvo na Goriškem pa ni volilo svojih poslancev za to, da bi dali Gab. vajeti v roke v dež. zboru in odboru, da bi potem svoj bič vihtel nad vsemi, ki bi mu ne pa-rirali. Gab.-u gre za prevlado v deželi; Faid. u za rszpust dež. zbora. V tem stremljenju sta se srečala in objela. Gab. se volitev ne boji in pravi v svojem manfeatu z dne 13. avgnstv, da dež. zbora ne bo, a k o s e ne izpolnijo pogoji, katere je stavil vladi. Med pogoji sta dva deželna odbornika .. in menda tndi . . kdo se sme in kdo se ne sme udeleževati dežslnozborskih sej, da bo njegova večina zagotovljena tud; v dež. zboru, kakor v cdboro. Ljndstvo naj izreče z novo volit-vijo: ali se nda. Gabrščekovi komandi ali ne. Kakšen je položaj? Rekli smo, da ni pričakovat', da bi mogel deželni zbor go-riški v svoji sedanji sestavi priti do mir- neg«, uspešnega dela; ker je zašel vanj človek, kateremn je tako delo neznano, ki bi hotel le s strahovanjem in s pomočjo nekatirih zaveznikov vihteti bič nad sodrngi ter upravljati deželo po svojih nazorih, kakor upravlja razne zavode in podjetjp, katerim je na čelu. „Soča* bi rada zvrnila krivdo radi nedelavnosti deželnega zbora na zastopnike ljudske stranke ter laž e, da jim je bila ponujena roka od Gabrščekove strani, a da so jo odbili. Dokler „Sočatt ne pove, kdo in komu je to ponudil, kdo in komn je odbi1, imenujemo njeno trditev nesramno laž. Nam pa je znano, di. so sloveni ki liberalci iskali zveze pri italijanskih liberalcih zoper slovenske klerikalce z namenotr, da bi osamili dr. Gregorčiča. Nikdo ne more biti načelno zoper pošteno sodelovanje slovenskih strank. Ali k temu je treba najprej, da so posamezniki možje, posebno če zavzemajo v strankah odlična mesta, da so mož beseda, katerim se more verovati, kar obečajo, ter zaupati, kar govorijo, in da so pogoji častni in sprejemljivi na vse strani. Z ljudmi, ki javno in vztrajno blatijo in smešijo, kar je katoličanu sveto in spoštovanja vredno, se katoliški človek ne more bratiti. Pogodbi, po kateri bi eden vihtel pasji bič nad glavamijlrugih in stopal po njih tilnikih, drugi pa da bi ponižno klanjali hrbte pod batinami mogočneža ter poljnbovali palico, s katero jih bije, ne sprejme pameten čloeek, dokler je še življenje v njegovem teletu in čnt časti v njegovih prBih. Gabršček Bi je del v glavo, da zastopnike ljudske stranke mora popolnoma izključiti iz deželnegs odbora, od deželne uprave, ter v posamezn h odsekih spraviti jih v tako manjšino, da so na milost in nemilost izročeni njemu in njegovim zaveznikom. To je prvi pogoj, popolno rszoroženje naeproti ljntemu, nenasitnemu sovražniku; potem pa, ko so tako vrženi ob tla in vklenjeni v železne voze klu-bove ali zvezine discipline, zvesto službovanje in poslušnost brez ugovora in brez cmevljenja v izogib — Gabrščekove gorjače v „Soči“. Take odnošaje naj‘imenuje »skupno složno delovanje11 kdor hoče. Kdor ima iskro čuta za človeško samozavest in dostojnost, se taki skupnosti ogne na sto korakov. Če pa kdo trdi, da vkljub temn in vkljub neprestanemu boju v Gab. ovih listih zoper vse, kar je krščenemu človeku sveto in drago, mora slovenska gmajna skupaj; potem pa menjajmo vloge. Kar je tebi drago, je meni milo. S posameznimi člani slovenskega kluba se da govoriti in mislimo, da ni nepremagljivih težav, da bi se ^zbližali. Ali v to je potrebno, da so gospodje proBti Gab.-ovih vezij, v katere jih je vkoval med volitvijo s pomcč.o dr. Fran-kota in še trdnejše po volitvah, ko jih je združil v klnb, kateremu zapoveduje, ter izvabil jim obl,ubo zvestobe in kin-bove discipline. Priti mora do novih volitev, da se gospoda osvobodijo sedanjih verig ter se potem prosto združijo — brez sedanjega načelnika — v tako zvezo, ki prija njihovi osebni časti in koristi celokupnega slovenskega krščanskega ljudstva I Zistopniki slovensko ljudske stranke bo ne dajo ukleniti v Uab.-ov jarem in niso voljni pripustiti, da bi Gab. zavladal v dežel', katera ima slabe skušnje ž njegovim delovanjem za to, da bi užit-nina še dalje ostala v rokah zasebnika, ki si je s cestnino in užitniao milijone prisluži*, med tem ko kmet in porestuik plačujeta, da sta črna. Takega upravitelja dežele, in izključnega upravitelja na slovenski Btrani, nočemo pa nočemo. Kako srce ima A. Gab. do slovenske manjšine, pokazal je s tem, da je po dr. Frankotn stavil predlog, naj bi imd odsek, ki bo razpravljal o posameznih volitvah 9 članov, in sicer tako, da on in zaveznik Faidntti bi imela večino, Ijnduka stranka pa da bi bila zastopana le po enem članu. Svojo namero je Gab. anoročil obema ital. klnboma ter povabil jih, naj imenujeta svoje zastopnike v ta odsek; slovenako ljudske stranke pa ni ne obvestil, ne povabil, marveč čez njeno glavo je g. Klančiča postavil v svojo listo. Kskšen prijatelj slovenske ljudske stranke jo A. Gabriček, kaže s tem, da zahteva, odkar bo volitve končane, naj se razveljavi izvolitev prof. Rerbuča, dasi mu mera biti znano, da Berbuč je bil dvakmt izvoljen, pri prvi in pri oiji vo-litvi. Pri oiji volitvi je glasovalo okoli 1(3 veleposestnikov protipostavno za Ob-Ijnbka (med njimi tndi Obl. sam); a pri vsem tem je imel prof. Berbnrt absolutno večino plasov za se. Sicer pa ta volitev ni bila niti potrebna. kajti prof. Berbuč je bil že pri prvi volitvi 4. marca izvoljen z večino 17 glasov. Le vsled postopanja, o katerem bo Se govora, je bilo preglaieno, da prof. B. ni dobil absolutne večine in da mora priti v otjo volitev z Obljubkom. „L' K c o del Litorale" trdi, da italijanski klerikalci niso odklonili ponudbe slov. ljudske stranke glede skupnega postopanja pri volitvi deželnih odbornikov, ter objavlja dotični [dopis ital. klnba, na kar Slovenci niso baje nič odgovorili. — Nif to odgovarjamo, da Slovenci niso poslali ponndbe z namenom, da bi i e iUI. klerikalci ie le odločili sa skupno poitopanjo a katerim klnbom, ker so vedeii, da so že vezani a slov. liberalci, ampak zalo, da bi jih od te zveze odtrgali. Zagotovilo, da želja proita F, glede vrste, po kateri se bodo volili odborniki, ae bo vpoštevala, je dal načelnik alov. ljud. etranke dne 21. septembra, predno je imela ital. klerikalna stranka aejo v tej zadevi. Vkljab temn zahteva proit ▼sled sklepa te seje zopet neko zagoto* rilo ter pravi, da klnb o e bo a klepal o zvezi a katero stranko, dokler nima tega zagotovila. Ker ni bilo čisto nič rečeno, v čem naj obstoji novo zagotovilo, ker ni bilo rečeno, da v slučaju, da se jim da zahtevano zagotovilo, bi gg. hoteli aknpno postopati v slov. klerikalci, in ker je bilo kakor rečeno, znano, da so gg. ie vezani, smatral je alov. klnb ta odgovor le kot prikrito odklonitev, in ni dal odgovora. Da je imel prav, kaže tndi to, da za oni sklep je glasovala le večina da manjiina ae ni hotela udeležiti te — igre z besedami. Nujni predlogi. V ceji deželnega zbora dne 28. aeptembra so vložili naii deželni poslanci naslednje nujne predloge: Premembadež. v o I i 1 n e g a r e d a, Dr. Gregorčič: Sprejme se pre-memba deželne ustave in deželnega votivnega reda po priloženem načrti. Slovensko vseučilišče. Berbuč: C. kr. vladi se poživlja, naj nkrene, kar treba, da se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani v naj-krsjiem času. Slovenske paralelke na goriSki realki. Berbuč: C. kr. vlada se poživlja da ustanovi s pričetkom iolskega leta 1909-10 slovenske paralelke za nižje razrede c. kr. vitje realke v Gorici. S I o v e n s k e p a r a I e 1 k e nagori- i ki gimnaziji. Berbuč: C. kr. vlada se poživlja, da ustanovi s pričetkom iolskega leta 1909 10 slovenske paralelke na nižjih razredih c. kr. viije gimnazije v Gorici. Premestitev slovenskega učite I j i i č a. Berbuč: C. kr. vlada se poživlja da premesti ie v tekočem iolskem letu slovenski oddelek c. kr. izobraževališča za učitelje iz Kopra v Girico. Slovenske trgovske šole v Gorici. Dr. G r e g o r č i č : C kr. vlada se poživlja, da ustanovi s početkom Iolskega leta 1909-10 dvoletno trgovsko šolo za možke in ženske s slovenskim učnim jezikom v Giric1. Zapovzdign zadružništva. Kosmač: C. kr vlada se poživlja, da ustanovi ali podpira uzorne mlekar-nice na primernih mestih po deželi. Zega: C. kr. vlada se poživlja, da podpira intenzivno obstoječe mlekarnioe in droge kmečke zadruge po dežoli ter da pospeiuje ustanovitev novih. Berbuč: C. kr. vlada se poživlja, da podpira intenzivno „G)riško zvjzo kmečkih zadrug in društev v Girici14 v njenem uspešnem [delovanja na zadruž-niškem polju na Goriškem. K o a ra a č : G. kr. vlada se poživlja, naj odnovi mlekarski tečaj, ki ae je bil pričel pred leti v Girknem. K o s m a č : C kr. vlada se poživlja, naj dovoli .Kmetijskemu društvu" r Cerknem 10000 K podpore v delno poravnavo dolga, ki si ga je naprtilo z zidanjem „Gospodarskega doma" in z nabavo potrebne oprava. Obrtne šole. Dr. Gregorčič: C. kr. vlada ae poživlja, naj ustanovi praktične obrtne Šole, posebno za obdelovanje leaa in kamna ter za čevljarsko obrt, na primernih krajih v deželi. Za vodovode. Dr. G r e g o r č i č: C. kr. vlada se poživlja, da podpira Belišča, vasi in občine pri napravi potrebnih vodovodov in vodnjakov ter pri napravi potrebnih potij in cest in kanalizacij iz državnih prispovkom, znašajočim najmanj 60 od sto proračanjenih stroškov. Ceste na Kanalskem. Zega: C. kr. vlada se poživlja, naj takoj da prirediti podrobne načrte za zgradbo oesto v kanalskem okraju, katere je predlagal cestni odbor kanalski, v kolikor ti načrti niso še izgotovljeni, in naj postavi snesek 200.000 K ▼ državni proračun za leto 1909 kot prvi obrok državnega prispevka k tem grad-bam, ki naj Ne odmeri najmanje z 80 od ato proračanjenih stroškov. Prispevek cestnin odborom. Zega : C. kr. vlada se poživlja, da stavi r državni proračun, počen&i z le- tom 1909, letni državni prispevek okrajnim cestnim odborom na Goriškem v znesku 180.000 za vzdriavanje obstoječih in za zgradbo novih okrajnih in dragih cest. CeBte v Brdih. Klančič: C. kr. vlada se poživlja, naj začne brez odloga z gradbo in popolnitvijo potrebnih cest v Brdih, v sodnih okrajih Krmin, Gorica okolica in Kanal. Ceste na Cerkljanskem. Kosmač: C. kr. vlada se poživlja, da izgotovi podrobne načrte za cestno omrežje v sodnem okraju cerkljanskem ter da postavi v državni proračun sa leto 1909 znesek 80.000 K kit prvi obrok državnega prispevka k tem gradbam, ki naj znala najmanj 70 od sto preudarjenih stroškov. Kosmač: C. kr. vlada se poživlja. da sprejme v državno opravo okrajno coato od Želina skoz Cerkno do deželne cesie kranjske v Kopačnict. Slovensko šolstvo v Gorici. Dr. Gregorčič: C. kr. vlada se poživlja, naj sprejme v državno upravo učne zavode druitva .Šolski l)om“ v Gorici. Penzijski zalog za učitelje. Zega: C. kr. vlada so poživlja, da prispeva, počenši s letom 1909, letnih 100 000 K v deželni penzijski zalog za učitelje na Goriikem. Za Ijadako šolstvo: Zega: C. kr. vlada se poživlja, naj prispeva, počenii z letom 1909, letni znesek 250.000 K v delno pokritev stroškov za ljudsko šolstvo na Goriškem. Za starostno zavarovanje kmetov in delavcev. Dr. Gregorčič: C. kr. vlada se poživlja, da predloži prav gotovo še v letošnjem zasedanja državnega zbora načrt zakona o zavarovanja delavcev ter malih kmetov in obrtnikov za slučaj starosti in onemoglosti. Odškodnina občinam za posle v prenešenem delokrogu. Kosmač: C. kr. vlada se poživlja, naj predloži dr2ivnemu zboru načrt zakona, po katerem se zegotovi občinam primerna odškodnina iz državnega zaklada za oskrbovanje poslov v prene-ženem delokrogn. Izboljšanje planin in plan-šara tvs. Dr. Gregorčič: C. kr. vlada se poživlja, da podpira planšarstvo tndi s tem, da prispeva iz državnih blagajnic k stroškom, ki so potrebni za napravo in zboljšanje potij, za napravo in popravo staj in stanov, za nabavo potrebne mlekarske oprave, za napeljavo in zbiranje vode, za trebljenje in gnojenje po planinskih pašnikih, najmanj 60 od sto. Uravnava Šijaka in Nadiže. Dr. Gregorčič: C. k. vlada se poživlja, da pripravi vse, kar treba, da se nredi tok hudonrnlka Šijaka pri Ko-banda, ter da obrne vso svojo pozornost na Nedižo in njene pritoke (hudournike) r Koto, ki nujno zahtevajo hitra in temeljita obrambena dela. Odškodnina posestnikom ob bohinjski železnici. Dr. Gregorčič: C. k. vlada se poživlja, naj sestavi posebno komisijo, ki naj zasliši pritožbe posestnikov ob bohinjski železnici, posebno v baški in soški dolini, radi raznih ikod in poškodb, katere je provzročila železnica, za katere posestniki do zdaj niso dobili nikake odškodnine, ter naj jim odloči in izplača odškodnino v razmeri škode, ki je pro-vzročena. Ceste na Tolminskem. Dr. Gregor Či4: C k. vlada se poživlja* naj sprejme v državno opravo cesto od Perleta pri tolminskem moBta skoz Tolmin do Sr. Lucije. Dr. Gregorčič: C. k. vlada se pozivljs, naj sprejme v državno upravo okrajno costo, ki pelje od državne ceBte, na Biči po baški dolini pod Brdo in čez Petrovobrdo do kranjske meje. Dr. Gregorčič: C. k. vlada bo poživlja, naj popravi na državne stroike cesto iz Podbrda čez Petrovobrdo na KranjBko, ki je na več krajih nerabna in nevarna, ker ni bila izdelana od železniške uprave po danih načrtih. Dr. Gregorčič: C. k. vlada se poživlja, naj takoj izgotovi podrobne načrte za popravo okrajne ceste iz Tolmin« »koz Gabrije, Dolje, Volarje in So-lišče na Kamno ter napravo mostu čez Sočo, ki naj bi vezal rečeno okrajno cesto z državno cesto na desnem bregu Soče, ter naj postavi v državni proračun za leto 1909 znesek 100.000 K kot prvi obrok državnega prispevka za to gradbo. Železnica Kobarid-Sv. Lucija-Ž e 1 i n-I d r i j a. Kosmač: C. k. vlada ae poživlja, naj sprejme v zaznamek tistih železnic, ki se imajo v kratkem graditi, tudi že- leznico Sv. LucijaKobarid in železnico Sv. Licija-Žilin Idrija, l Za povzdigo sadjarstva na Cerkljanskem. Kosmač: C. k. vlada se pozivlji naj prepisuje b poukom in z denarniq prispevkom kupčijo b sadjem na G trk-Ijanskam in v dragih delih dežele. Za vodovode v Brdih. Klančič: C. k. vlada se pozivlji da intenzivno podpira napore prnbi »alcev v goriških Brdib, da bi si ni pravili potrebnih vodovodov, vodujakoi in drugih 9hramb za zdravo pitno voda, Zdrava pitna voda na Krang Zega: C. k. vlada sa poživlja, dr pospeši dela, ki so potrebna, da se preskrbi kraiki svet z zadostno in zdravo pitno vodo, kar je tudi z ozirom na celokupne državne koristi jako potrebno. Podpore po suši poškodovanim Zega: C. k. vlada se poživlja, di podeli onim krajem v deželi, posebno na Krasu, ki bo vsled letošnje suše močno trpeli, zdatno podporo, da ljudstvo nabavi potrebnegi živila za se in za živino. Ceste na Krasu. Zega: C. k. vlada se poživlja, mj z obilnimi državnimi prispevki podpiri one občine in vasi na Krasu, ki ie trudijo, da bi zboljšale ceste, ki so ti navadni promet in za morebitne mednarodne komplikacije velikega pomeni. Nov stavbeni red. Dr. Gregorčič: Sprejme r bivši „Hotel Central". V fe^O-OOO-OOO 00-0 CH3 O Prosiva zahtevati listke! N o d o 3 o a H k Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Ido krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaie ■ potrdili najine nove anaerlkaaske blagajne, da je kupil pri najn xa 100 kron blaga. J S o ff o O O 0 , tt a c* ® rt i ■ RtiT Prosiva i a h t e v a t i listke! 8 Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 »CENTRALNA POSOJILNICA" :---- ------= V (SORICI ===== registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 11)08 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 6Va% in na vknjižbo po 57«%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec------------ Stanje tiran, vlog dne 3!. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due31. decembre >907 ... K 5,457.131.53 J PROSTOVOLJNO je na prodaj Zaloga. v Solkanu v bližini državnega kolodvora, lepa liiSa s 5 stanovanji, s hlevom za (i krav, prostornim zemljiščem, s zaprtim dvoriščem. Vsega zemljišča je približno 7 oralov z vinogradom. Natančnejša pojasnila poizvedo v ulici Komace pri majorju Drevhaupt v Gorici. . * . • . XXX3000000000CXX Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. Loterijske številke. 2fi. septembra. l'rst..............14 63 85 37 47 Line ....... 73 2 7 72 88 Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna •Ji/' ^ K. Draščik | v Gorici na Kornu (v lastni hifil) IzvrSuJe naročila vnakovrHtnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in likerjev na drobno ali v orifi. buteljkah. Priporoča ne h1. občinstvu, fene jako nizke. HflmnBBmHHBEnmBBEmEBmmMgErarcmmaEnaEraiana mm § »Vzajemna zavarovalnica v Ljubjjani“ Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji 3s M z s z Kje si hočemo preskrbeti letos obleke za jesen in zimo ? s s s z % % Ker se je otvorila v staroznani trgovski ulici Raštelj št. IG v Gorici nova slovenska trgovina z manufakturo, katera je preskrbljena z naravnost čudovito lepiui blagom vseli vrst kakor: Porhat (forštajn) barvast najnovejši vzorci, Flanel za srajce v garantirano perilnih barvah, ter posebno lega so pa volnena ženska blaga kot Zybelin, Homespun, Popelin težki, raznovrstni ženski Ševioti itd. Za moške obleke so na razpolago vse vrste volnati črni kakor barvarsti Pique Kam-garni, Ševioti, Angleški Kamgarni, ter Lodni. Omeniti je, da je trgovina nova in razpolaga samo s svežim blagom. Podjetje je slovensko in kot tako prvo te stroke v ulici Raštelj 16, katera ulica je že od nekdaj poznana kot trgovska. Zategadelj vsi kateri ste mišljenja slovenskega in želite biti dobro potreženi, založite si* le pri trvdki -- ■■■■■.. . : RAVNIKAR & BEEBUČ Raštelj 16 ter povejte še drugim Vašim prijateljem in prijateljicam, da so prišli v Raštelj Slovenci. Povejte jim pa naj si dobro zapomnijo št. — .. . ■ ■■ :■ ■■■ . - .—=