671. štev. mii nrtmttUMLfiiLmtGŠk V Ljubljani, torek dne 4, novembra 1913. Posamezna številka 6 vinarjev, „I)AN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa oh S. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v apravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se Vt pošilja upravništvu. nr ut Telefon številka 118. :ts NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. * Uredništvo In upravnlštvo: ttl Učiteljska Tiskarna. Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se poštljqjo uredništvu. Nefranklrana pisma le ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat pet.it vrsta 18 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m * Telefon številka 118. m V pojasnilo. V »Dnevu« sta izšli pretekli tepen dve notici, katerih prva ima prozoren namen begati slovensko javnost, kar se tiče delovnega raz-jnerja v Srbiji, druga pa razlaga povsem napačno članek skopljanske (Nove Srbije« o naseljevanju v Srbiji. Vsled tega se čutijo podpisani Jolžne, da — kot dobri poznavalci »ukajšnjih razmer — pojasnijo svo-Jm rojakom v glavnih potezah one očke omenjenih notic, ki so v direk-nem nasprotju z resnico. Do novejšega časa je bila Srbija večini Slovencem neznana »deveta iežela« in le malo Slovencev je prestopilo srbsko mejo. Temu se ni čuditi. Srbija je živela svoje monotono vsakdanje življenje, ki je bilo sicer pogostokrat razburkano po večjih hli manjših bojih z največjimi sovražniki krščanstva — s Turki, kljub |emu pa so ji potekali dnevi za županji svet v popolnem miru, ker se hi nikdo brigal za njeno usodo in u-lodo njenih sonarodnjakov pod turškim jarmom, razen njih samih. Slovenski drvarji so tedaj no- fili svoje žuljave roke na prodaj na Irvaško in v Bosno in Hercegovino, kmetje so prodajali svoje domačije In odhajali črez morje v deželo do-arjev, dekleta in fantje pa so Jo mamili, prve v Aleksandrijo — posebno iz Goriške — v Kahiro, v Gradec tn na Dunaj, drugi pa na »Prajzov-jko«, Bavarsko in Saksonsko. Nad tem izseljevanjem se ni »podtikal nihče, k večjemu, da je kdo zastopal na kakšnem shodu ali pa napolnil kak časopis s par vrsticami o Škodljivosti izseljevanja Slovencev v tujino. To pa je bilo tudi vse. Srbijo tedaj ni nikdo poznal, pač pa je mnogo Macedoncev in Črnogorcev, ki poznajo Slovence in slovenske dežele, kamor so hodili s »trebuhom za kruhom«. Tem, ki so kdaj prebivali v slovenskih krajih, ni težko povedati, kaj smo Slovenci in tako je medsebojno spoznavanje prišlo pri njih mnogo prej do veljave kot pri nas. Zadnji viharni dogodki na Balkanu raznesli so slavo srbskega imena na vse štiri vetrove sveta in ni čuda tedaj, da se je tudi med Slovenci povzdignilo zanimanje za Srbijo in Srbe in to v taki meri, da je težko srečavamo pri ostalih slovanskih narodih. To dejstvo mora radovati vsa-cega poštenega in iskrenega Jugoslovana in greh bi bilo ubijati ta naravni instinkt za skupnost sorodnih plemen, radi trenotnih in navideznih koristi, s potvarjanjem resnice, pač pa bi bilo umestno z resno besedo svariti vsakogar pred Izseljevanjem —- bodisi kamor koli — Iz domače grude, ako Ima doma dovolj sredstev in pogojev za življenje. Ak pa teh sredstev in pogojev ni, je dolžnost vseh javnih faktorjev uravnati smer emigracije na oni kraj, kjer je pripadniku slovenske narodnosti v vsakem oziru najmanj škodljiv, jugoslovanstvu pa v korist. Da se razumemo: V Srbijo ne vabimo nikogar, najmanj pa sedaj v zimskem času, kdor pa je odločen, tega pa Itak nikdo ne vstavi in bo Izvršil svojo namero. Kdor ima v domovini dovolj zaslužka, pač ne bo Iskal v tujini negotove sreče In lahko doživi bridka razočaranja. Vsaka bolezen potrebuje svoj lek in tudi Srbija ni za vsacega. Pridni, pošteni, v zahtevah razmeram primerno skromni, v svojem poklicu sposobni in vstrajni ter navdahnjeni z iskrico idealnega navdušenja, najdejo povsod odprla vrata in niso redki slučaji, ko je marsikdo našel v tujini ono, kar bi doma nikoli ne dosegel. Tega pa naj nikdo ne pričakuje, da bo tekom noči spremenil svoj položaj v smislu svojih fantastičnih sanj, pač pa je treba računati z vsemi eventualnostmi, ako se hoče izogniti razočaranjem, radi katerih nosi odgovornost vsak posameznik za se in nikdo drugi. Podjetniki in obrtniki, ki Imajo kaj pod palcem In sl hočejo vstva-rltl tu svojo eksistenco, Imajo dovolj hvaležne prilike, pripomniti pa jim je treba takoj, da jim v prvih začetkih ne bo na »rožcah postlano« in bodo morali marsikaj pretrpeti, pre-dno dosežejo prvi uspeh. Čim pa se voz premakne, potem že teče, posebno onemu, ki je okreten, sposoben In vstrajen. Inteligenti — (izvzemši zdravnike, žlvlnozdravnike, poljedelske Izobražence, inženirje in tehnike) — pa v Srbiji ne morejo doseči onega, kar pričakujejo, ker je takih, ki znajo držati pero v roki tudi v Srbiji dovolj. Kar se tiče navadnega delavstva brez določene profesije, tedaj dninarji, težaki, poljedelski delavci tovarniški delavci itd., tl bodo imeli postopno z otvoritvijo javnih del dovolj zaposlen ja. Sedaj, ko je še domačega delavstva dovolj, ki nima velikih zahtev, so plače razmeroma minimalne In se sučejo med 2—5 dinarjev (kron) dnevno. Obrtno delavstvo, mizarji, zidarji itd. imajo od 4—6 dinarjev dnevno, slabši delavci — seveda — tudi nianje. Vse te plače, kakor povsod, so tudi v Srbiji podvržene gospodarski konjunkturi in bodo tudi tu narastie v razmerju s povpraševanjem dela in delovnih rok. LISTEK PAVEL BERTNEf Otrok ljubezni. (Dalje.) Zdajci pa je vprašal, poln goreče želje, ki ga je navdajala, od kar se Je bil vrnil grof: »Kaj, če bi šel zvečer z vami?« »Ah, ne! Vse mi je ljubše od tega!« »Zakaj ne?« »Pred vsem zato, ker bi me tvoja navzočnost primorala igrati ulogo, ki jo odklanjam. Tvoj sokrivec nočem postati, strašni človek ti. Saj je že dovolj, da se ti je posrečilo doseči napol sokrivdo tvoje matere.« Začul se je šum v salonu, tik po-Jeg grofičine sobe. »Govoriva zdaj kaj drugega,« Je velel grof d’Ormoa. »Tvoja babica prihaja; ura večerje se bliža. Sicer Pa si dejal svoji babici?« »Mama ji je povedala ...« »A ti?« »Jaz... mama ni hotela, da prisostvujem njunemu razgovoru.« A že je bila Klara pri njiju: »Ah, ubogi moj Olivje, nevihte pe nl Pomirjena. Markiza je silno huda na Zaka, na gospodično Leme-trovo...« Upam, da še bolj na Pjerfita, to kanaljo.« »Pa tudi na te, siromak.« »Torej se bliža splošni juriš? Pa naj bo. Stopimo v salon.« Lahko si mislimo, v kakšnem električnem ozračju se je vršila ta večerja, med katero so menjali kvečjemu par banalnih fraz, čakaje vsi, kdaj bodo sami, rešeni služabniških ušes — da morajo načeti pekoče vprašanje, edino, ki jim rije to uro po možganih. In ko so se zbrali naposled v intimnem salonu, kjer so mogli govoriti neprisiljeno, ter je hotel Olivje ravno začeti svoj »generalni juriš«, na katerega se je pripravljala sama pri sebi tudi markiza — je nastal v predsobi mahoma silen šunder. Neki glas je kriknil: »Išče me ... no, tu me ima!« »Ali, gospod,« je odgovarjal preplašen glas, »gospod grof ne sprejemlje ... v rodbini je.« »Tem bolje... Tudi rodbino zanima, kar mu imam povedati — in bolj, nego njega!« »Bog mi odpusti!« je vzkliknil Olivje, ki je bil odprl salonova vrata. »Vi ste gospod Roajane!...« Florestan je planil brezumno k njemu. Vsaktero mero je bil izgubil ubogi dobričina; ničesar se ni več bal, ničesar več spoštoval. »Da, da, prav je, da prosite Boga odpuščanja, saj je res zločin ... ah, zločin ..« Ihtenje mu je davilo glas. Olivje je zaslutil, da se je mo- Najmanj pa se more kdo pritoževati radi plač služkinj, sobaric Itd. Belgrajski trg je sedaj pre-pravljen večinoma z Nemkinjam) in Madžarkami, od slovanskih narodnosti je največ Hrvatic in nekaj Čehinj In te tujke nimajo nikakega povoda zapuščati Srbijo radi — plače. V boljših družinah ni niti ene služkinje, ki bi imela manj kot 25 dinarjev mesečno, če je le količkaj za rabo, sposobno dekle pa ima tudi do 40 dinarjev in kuharice celo do 60—80 dinarjev mesečne plače. Ako vpoštevamo, da ima vsaka služkinja popolno oskrbo — izvzemši obleke — poleg plače in k temu še pogostokrat kak dinar ali pa še več napitnine, je njih položaj — v primeri z marsikaterim uradnikom — zadovoljiv. Glede draginje, kakor jo opisuje oni, ki je komaj videl-uro na saborni cerkvici in si sam sebi dal spričevalo, da ne spada v svobodno kraljevino Srbijo, naj pripomnimo, da je radi vojnega stanja sicer res mo-mentalna draginja v Srbiji, toda ne mnogo večja kakor v Ljubljani. Ako so nekateri predmeti dražji kot v Avstriji, je to odvisno povsem od državnopravnih razmer in istotako je odvisna od njih tudi cena onim predmetom, ki so ceneji kot v Avstriji. H koncu še par besedi: Da razjasnimo vsako nespora-zumljenje, pripominjamo še, da bomo po potrebi tudi v bodoče objavljali primerne informacije v splošnem, ker je še mnogo ljudi) na Slovenskem, ki mislijo, da jih čaka v Srbiji skleda dobro zabeljene kaše in krožnik ajdovih žgancev z ocvirki, drugi so pa zopet taki, ki slikajo hudiča še bolj črnega kot je v resnici. Srednja pot je zlata pot, a te držati se je marsikomu težko, toda ljubezen do jugoslovanskega ljudstva in smotreno, vstrajno delo premaga vse težave. Pri tej priliki še posebno poudarjamo, naj se nikdo ne obrača za pismene informacije na posameznike v Srbijo, ker jim ne bo nihče odgovarjal, najmanj pa* za razna posredovanja. Po izkušnjah, ki jih imamo, se žanje take vsluge navadno le nehvaležnost, večkrat pa se celo zgodi, da se proglaša informatorja odgovornega za vse nevspehe, ki jih je zakrivil prosilec sam s svojo neokretnostjo. Služkinje naj se drže onih navodil, ki jih je »Dan« svoj čas objavil v posebnem Članku. Društva in tozadevni odbori, ki bi bili tako prijazni nuditi slovenskim dekletom pomočno roko pri odhodu v Srbijo, naj se blagohotno obrnejo za navodila na predsednico »Kola srpskih sestara«, gospo generala Lukoviča ter jim bo v vsakem oziru radevolje vstreženo. Slovenski napredek. Kako je bilo na Slovenskem pred 100 leti? (.Jutri pokažemo, kako je na Slovenskem dandanes.) Vse to se vrši sporazumno z belgrajsko policijsko prefekturo, katera si je nadela nalogo, ščititi mate-rielne in moralne interese služkinj. Toliko v splošno vednost in ravnanje. Fran Radešček. Iz Konrščine fr Istra. Kakor je opažati, prihajajo iz Kopra redkokdaj kake novice. — Dasiravno bi bilo premnogo gradiva na razpolago, vzlic temu se skoro nihče ne oglasi. Da pa ne bo kdo napačno mislil, naj mi dovoli slavno uredništvo, da bilježim to kratko poročilo. — Hočem namreč v kratkem potezu orisati razmere, ki vladajo tukaj, da bo širša javnost o tem nekoliko informirana. V Kopru, kakor je znano, živi precej Slovencev, med temi pridejo v poštev po največ čuvaji, uradniki, i. dr. Vseh skupaj je približno 400 Slovencev. Rekel bi kdo, da vlada med njimi prava sloga, edinost v pravem pomenu besede enota, a varal bi se zelo vkljub temu, da bi bilo to posebno med njimi jako potrebno in eminentne važnosti, to tembolj, ker so po številu majhni in preslabi, da bi zamogli uspešno ustaviti potujčevanje nasprotnega elementa. Na mestu vsega tega vlada pa narodna mlačnost, brezbrižnost, ma* lomarnost In indiferentnost, Izvzemši nekaterih, ki delujejo z vso vnemo. Sicer je nekdo lansko leto že enkrat o priliki občnega zbora tukajšnje čitalnice ožigosal in grajal nad nezavednostjo tukajšnjih Slovencev — Edino, kar imamo, je čitalnica, v katero zahajajo nekateri udje, a so le vedno eni in isti, drugih sploh ni blizu. Da bi pa kedaj čitalnica priredila kako veselico, petje držala, kako predavanje in kaj sličnega v zadnjih letih, ni niti govora. To pa zaradi tega, ker ni nobenega zanimanja od strani slovenske javnosti. Edino le, kar poznamo, je še občni zbor, o priliki katerega se udeležuje precejšnje število članov. Ko pa mine zaenkrat občni zbor, zaspi vse skupaj za eno leto od trudapolnega dela in to se dogaja v enomer. — Tudi nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda prispeva bore malo, kateri bi ob takih prilikah izborno služil, da v zadnjem času ga je celo nekdo poskril, da ne bi bil preveč napoti. Kaj bi se lahko dalo vse doseči, ako bi bilo le količkaj navdušenosti in prave rodo-ljubnosti, priča nam dejstvo, da je lansko leto nabrala neka tukajšnja rodoljubka pri tukajšnjih Slovencih okolo 150 kron za srbski Rdeči križ. Letos obhaja čitalnica 351etnlco njenega obstanka. Človek bi rekel, ralo zgoditi nekaj nepričakovanega in sila težkega. »Vstopite, gospod Roajane, je dejal ter pokazal Florestanu vrata v salon. Stari režiser se je opotekel noter, kakor da ga prijemlje omotica. Grof je zaprl vrata, da vsaj služinčad ne bi mogla prisluškovati... »Da, zločin,« je ponavljal starec plakaje. »Zločin ste storili... Ne poznam vas vseh, ki se tu ... ne vem, kdo ste... ali če je med vami markiza de Rošegi...« Oko se mu je ustavilo na starki, ki je vstala ... zapovedujoče ... ogorčeno: »To sem jaz, gospod. In ker me že spravljate v mučno... v čudno nujnost, da ne rečem ... Toda Florestan v svojem srdu ji ni dal dogovoriti: »Ah, kaj bi trosili besede, gospa markiza! Ako bi se opravičeval kdorkoli drugi, bi lahko rekel o njem da je ravnal kruto in krivično. Kaj še le o vas!« »Pardon, gospod Roajane,« ga je prekinil strogo grof d’ Ormod. »Nikomur ni dovoljeno, govoriti v moji navzočnosti z markizo Rošegij-sko in pozabiti, kdo je ...« Toda Florestan se mu ie odrezal besno: »Pozabiti!... Jaz pozabljam to tako malo, da ji prihajam baš povedat, kdo je.« In nadaljeval je ob splošnem osuplem molku: »Dekle, ki ste ga danes pregnali, gospa markiza, Gilberta, ki šte jo umorili nocoj, je vaša vnukinja!« 2ak je planil bliže kakor blazen. »To ni res!... Ona ni mrtval Kje je?« »Ah, mučenica uboga... Le pojdite jo iskat v globino Senmarten-skega kanala. Tam je... tja ste jo pahnili vi, gospa... ki ste njena babica, zakaj ona je dete vašega sina.« »Mojega sina!...« »Da, vašega sina Gilberta ...« »Ali, ta podobnost!« je kriknila vdova in vzmahnila z rokami v blazni grozi. In dočim se je zrušila kakor zadeta od strele v naslanjač, od koder je bila vstala pravkar tako visoko-merno, se je obrnil Flotestan k 2aku: »Zdaj vidite, kam ste jo pahnili, gospod, vi, ki vas zdaj poznam, vi, ki ste njen bratranec... vi, ki imate v svoji posesti premoženje, ki bi moralo biti njeno... vi, ki se zdaj ne bojite več, da pride uboga rajnica in ga zahteva od vas...« 2ak je prebledel kakor smrt. Tresoč se po vsem telsu, je stal in ni našel odgovora... Stari Florestan pa je govoril: »Ah, zdaj me poslušate vsi... Zdaj se začenjate zavedati, kako podlo je, kar ste storili, kako podlo je bilo tirati v obup ubogo revo, ki nima branitelja razen mene ... Da, kesanje vas vseh bo osveta moje ubo-žice... Otroka svojega otroka, kri lastne krvi ste tirali v smrt, gospa Rošegijska...« »Ah, pojasnite vsaj, kar govorite, gospod,« je viknil grof d’ Ormož. »Gilberta je hči grofa Rošegij-skega in Marte Lemetrove ...« »T'o ni res ... dokažite ...« je kriknila markiza v brezumni grozi in tesnobi. Florestan bi bil izzval v tej uri vesoljni svet. »Oh, saj sem vedel, da boste začeli tajiti! Bolj komodno je odgovarjati: Ni res! In tudi zle vesti se človek reši s tem zdravilom ... Toda jaz vam prinašam oboje: slabo vest in dokaze... Moja revica se je rodila v Bisjeri. Rojena je dne 20. julija 1870, točno oseminštirideset ur po tem, ko ste spremili vi vsi njenega očeta poslednjikrat na kolodvor in se je njena mati onesvestila v naročju Gregorja Lemetra...« »V Sen-Dizjčju... o, moj Bog!« je zamrmrala grofica Klara. »Ah, vi se še spominjate, milostljiva ...« . »Tudi jaz,« je Jeknil Zak, ki je poslušal z napetostjo, s kakoršno preži obtoženec na brezprizivno sodbo. »Jaz tudi,« je ponovila markiza z jedva slišnim glasom. In Florestan je nadaljeval... ne, zdaj ga ne bi bilo ustavilo nič ntf svetu: (Dalje.) la se vršijo predpriprave, isict r m: •e že nekaj o tem govorilo, a je po-.ein vse zadremalo, Slovenci, ki čudjo le trohico narodnega čuta, naj ukrenejo nemudoma vse potrebno, da se slavnost na kar najsijajnejši način vrši, ker je za to še čas. Po-•eg čitalnice pa je obstojalo nekdaj tudi takozvano tamburaško društvo »Zvezda«, ki je tudi prenehalo delovati. Iz teh podatkov je torej razvidno, da nekdaj narodno in družabno življenje vidno peša. To je res žalostno. Ali upamo, da bodo te vrstice zadostovale in se bodo začeli Slovenci zavedati svojega položaja. Preidimo sedaj k drugemu poglavju, o katerem hočem nekoliko izpregovoriti, namreč o naši šolski mizeriji. Kar se tiče tega, pa je res kulturen škandal za tako civilizirano državo, kot hoče veljati naša. — Naj omenim le nekaj od tega, ker ako bi hotel obširneje opisati, bi bil primorati opisati celo biblijo. — Edino šolo, ki jo imamo, je družbena. Na tej šoli je nastavljena ena učna moč, katera poučuje približno 45 otrok. Da je to število skromno, pada krivda na nezavedne slovenske sta-riše, kateri izbrišejo otroke iz slovenske šole in jih vpišejo v laške. Tako da šteje družbena šola vsako leto manj otrok. In tu ravno bi bila prokleta dolžnost vlade, da nam po-sktbi vsaj eno ljudsko šolo, v katero bi se vpisalo čez 100 otrok, reci sto otrok, kakor je razvidno iz prošenj, ki so bile vložene na ministrstvo, a so še nerešene. Vlada ima sicer do-veli denarja da razmetava in razsipa po nejx>trebnem za albanske razbojnike, za tiste pa, ki so jej prelivali v različnih bojih toliko krvi in so vrtino osiaii zvesto na njej strani, pa jih zapostavlja in prezira na tak krut način. In za tako vlado naj se še potem navdušujemo. Rečemo pa, da naša potrpežljivost je minila in da je mera polna do roba. Zato ne sme več tako naprej. Vlada naj nam torej podeli prepotrebno šolo, po kateri toliko časa moledujemo, m potem bomo tudi mi vršili našo dolžnost napram njej. — Sedaj naj se oglasi še kdo drugi. Zavetišče je Dilo torej izgub-l,eno m s tem je padla kocka njene usodne igre. V prvem tednu oktobra, v času mošta, ki ga je tako ljubila, je prišel glas, da išče Johanco žaudarmerija. Od kraja do kraja je romala, da bi ušla očesu in roki pravice, prehodila nešteto krajev, potožila svoje bolečine krvavljenja kapucinom na Reki in patrom na Tr-satu, naposled pa je prišla v Toma) po blagoslov za sklep. Nezaupni klo-šter jo je odslovil, ona pa si je najela voznika, ki jo je peljal na postajo v Sežano, odkoder je oddr-drala z vlakom naravnost v Viž-marje, kjer jo je zasledil oster orožniški nos in jo odpeljal v imenu zakona pred javnostjo v obsovraženo obskurno sobo, v kateri bo premišljala o grehu in v duhu nadaljevala svoj započeti življenjepis. Štajersko. Johanca v Tomaju. Še predno so se začeli dogajati Vodiški čudeži, je živela Johanca nekaj časa v tomajskera samostanu. Ker ni bila vsa njena slava takrat tako razglašena, kakor pozneje v Vodicah, ni šel kšeft v Tomaju me kaj posebno od rok. Želeli pa so to uekaleri, ki stoje na zelo^ slabih nogah. toda prehitro je prišlo spoznanje, da je Kras za svetnike preog-njena zemlja. Tiho, samo vernikom v dokaz božje vsegamogočnosti in tolažbo hudih časov se je vršilo v Tomaju zamaknjenje. {oda zvite kraške buče niso v te izredne pojave nič kaj trdno verovale. Ljudje so dvomili in zmajevali z rameni, da bi nosil Johanci kdo denar, to še na misel m prišlo nikomur. Zato se je Johančino mu-Ceništvo odigravalo tiho med štirimi stenami samostanskih zidov. Nekrvave muke. Ker ni priložnosti, da bi mogla Johanca v Tomaju krvaveti, je to misel opustila in jo nadomestila z diugo. Trpela je namreč v zamaknjenju. Imela je obrnjene oči, se tresla, kričala, preobračala in dokazovala s tem ljubezen božjo. Okrog nje pa so stale žene, tercijalska ba-gaža, tretjerednice s kaplanom vred. Ta je dvigal roke m molil na glas, ter hvalil božjo previdnost, ki le poslala brezvercem tak dokaz svoje vsemoči v premišl jan je. Pripovedoval je tudi, da bo izgini o tem kmalu vsak dvom, in se jezu na ljudi,, ki niso verovali v njeno zamaknjenost, ter prerokoval pekAen-Sčkovo varstvo, v katerega je Kras že takointako zapleten. johanca krene v boljše kraje. Obrt Johanci ni vspela. Zato je zapustila pregrešno dolino zaničevanja iti se napotila v Vodice. Govo rica o njenem »zamaknjenju« je kmalu potihnila, kar dospe vest, aa «;e vrše v Vodicah čudne reči. 1 tudie so se temu smejati in zbijali jf njenega trpljenja šale. kar se izve da se je Johanca povrnila. Pritapljala je do samostana, k |e s svojim plaščem pokrival njen zamaknjenost še pret, kakor se le raznesel glas o njenem trpljenju po naših deželah. Hotela je poskus ti svojo srečo, se uveriti, če bi se dalo oskubiti Kraševce za kaj denarja. Toda — o strah in groza! — Cakai Jo je neprijeten vsprejem in laufoas Maribor, (četrta zapoved.) An-zengruberjeva dela so malone pov-sodi se udomačila, koder so jih igrali. Četrta zapoved bi lahko postala prava ljudska igra — kot marsikak drug prevod — tudi nam... Prav dobro so nam tokrat dopadli: »Dolinšek«, ki se razvija lepo od igre do igre; v njem bodemo imeli letos lepo moč. »Ponosnika« poznamo že del j časa. Ima to dobro, da se vživi izborno v vsako situacijo. O. Koželj je pa tudi star znanec, ki nas dozdaj še nikdar ni razočaral — in tokrat so bili njegovi nastopi naravnost ori-ginelni. Zlasti dober pa je bil »Martin«. Z igro v zadnji sliki bi se lahko pokazal še vse kje drugje. Tudi »gospod« sin je bil karakterističen. Do-linškovka, Pepca in Hedviga so bile dobre. Pri zadnji v bodoče tnalo več strasti v govoru. Mimika je bila prav dobra. Stara mati, je bila vseskozi izborna. Čudno se nam je zdelo, videti v prvi sliki fotelje, dočim smo pogrešali v četrti skoro najpri-mitivnejši komfort. Nekterim diletantom bi priporočali, da marljive je posečajo vaje. Godba je tokrat izostala, to pa na željo občinstva, da se ni motilo resnosti dneva s kratkočasnimi zvoki. Odmori so bili dokaj kratki. Občinstva je bilo precej več, kot druge krati. a- Maribor. (Balon.) V nedeljo 2. t. m. se je vnovič dvignil v zrak balon »Steiermark«, štajerskega zra-koplovnega društva. Dvig in polet pa je izdatno otežkočala nestalna sapa. Konečno je odplul balon proti Pohorju. , , Maribor. (»Narodna« kavarna.; Zadnjič enkrat smo se zavzemali za kavarnarja v »Caffe promenade«, češ, da je mož naš. Storili smo to v zavesti, da so njegova zatrjevanja nam nasproti res istinita. Ko pa smo zadnje čase slišali že marsikaj nasprotnega, nam taka priporočila seveda niti na misel ne pridejo več. Ruše pod Mariborom (Obese-nec.) Kot smo že pred dnevi poročali, so našli v gozdu tik Drave obešenega nekega 50letnega moža. Izkazalo se je sedaj, da je to bivši delavec v tovarni za kose »Kiefer«, v St. Lovrencu stanujoči Jurij^ Kulin. V omenjeni tovarni je delal že črez 1-0 let. V zadnjem času pa je nekam čudno hiral in bolehal. Iz Maribora. (Javna preda\a- nja.) Tukajšnja h°družnic^r°Su te« bo prirejala v zimskem času 1913/14 v mali dvorani Nar- Homa poljudna, poučna predavanja iz vsen znanstvenih strok. Med predavate lji so mariborski in tuji gg. 1h°jesor ii zdravniki. pravniki i. dr. mteu ji, zdravniki, pravniki .. . geniu bo s tem dana prilika, 'da -seznani z napredkom m°de™ je • -da razširi in poglobi svoje znan e m ne zaostane za duhom časa. . \ enod urednik, dasiravno nimam časa, vendar me silijo zadnji odstavki v »Dnevu« o Johanci, da Vam javim tete podrobnosti. Kakor pri vsaki priliki, tako si tudi o Jobančnih sleparijah lastijo klerikalci vse zasluge, češ, da so oni razkrili sleparije, seveda zato, ker mislijo s tem nekoliko ublažiti svoj velikanski škandal. Ker sem bil po opravkih zadržan, odpeljal sem se iz Ljubljane s ponočnim vlakom. Ko sem vstopil, najdem v kupeju tri ženske in enega mladeniča. Po voznih listkih sem opazil, da so to osebe železniških uslužbencev. Komaj da se je začel pomikati vlak proti jugu, začel se je pogovor o čudežih: Pri tem pogovoru se je mladi gospod (naredil je vtis, da je klerikalni petelinček) jezil, da je obžalovanja vredno, da se pri tej stvari napada in trpi stranka S. L. S. Zenska pa (navidezno njega mati) je pojasnila odkritje Johančnih sleparij tako le: »Ni res, da bi »Dan« ali pa | »fijakar« odkril sleparijo o Johanci, res pa je, da so to storili duhovni gospod od Salezijancev iz Rakovni-i ka, in sicer je bilo takole: »Pobožna i gospa češnovar iz Kolodvorskih i ulic, je pisala Johanci, ker sama m ' mogla do nje, da naj se oglasi pri nji. kar je Johanca tudi drage volje storila. Ko je bila Johanca par am pri »Tišlerici«, se je tej gospej zdela stvar dvomljiva, (kakor se vidi, še ni dovolj lahkoverna) m je poslala po gospoda Salezijanca na Rakovnik da se z njim posvetuje. Ko so gospod prišli in vso komedijo pregledali, so rekli gospej »Tišlerjevi« to je »švin-del«, Johanca mora iz Vaše T 5’ re" likvije pa hranite, da jih bodete pri sodniji pokazali, ker ,a\ vbe sodniji naznanil«. Ženska Je nato še pristavila: »To je resnica, ker mi je gospa »Tišlerica« sama povedala, m pa res, da je to odkril brezverski »Dan«, fijakar in druge »cajtenge«, kakor zdaj pišejo. Znano pa je že, zdaj, da so duhovniki in škof pri tem vsi nedolžni.« Ko sem izrazil mnenje, da je kriv vsak, kdor je to podpiral, se je zopet mladi petelinček razsrdi in upii, da stranka močno trpi zaradi teh neumnosti. (Zdaj tudi stranka kri Švica.) Pripomnim še, da se je med potom, kamor sem prišel, povsod govorilo o Johanci in o farskem švindelnu, ter je napravilo name vtis da se je začelo tudi priprostemu ljudstvu na deželi svitati in da je opravičena bojazen klerikalcev, da bodo gotovo propadli, če se nasprotna stranka vsaj nekoliko potrudi in ljudem pojasni klerikalni švindel. Ljudje bodo radi vse storili, ker so danes tudi že najboljši kristjani na dežli prepričani, da klerikalcu ne gre samo za denar, in če ostane ta svojat še na površju, potem ni vera in krščanstvo na Kranjskem več v nevarnosti, ampak izgubljeno. Gospod urednik zdaj Vam je znano kdo da je odkril goljufijo s telečjo krvjo in kakšnih misli so ljudje na deželi. Zato pa Vas prosim, neustrašeno naprej, zdaj je čas, rešiti vero, in pa pokončati brezversko zalego, klerikalizem na Kranjskem. Da je to mogoče, Vam bodo pokazale prihodnje volitve. »Pons asinorum.« »Savi« se piše: Duhovnik dr. Janez Evangelist Krek je napisal v »Slovencu« že pred kakimi 17 leti pamflet pod imenom »Pons asinorum« (Oslovski most), s katerim je hotel osramotiti slovensko učiteljstvo na najgrši način. Vsa javnost se je zgražala takrat nad tem nečuvenitn napadom. Med temi je bil najglasnejši takratni kurat ljubljanske prisilne delavnice duhovnik Anton Koblar. Nekemu svojemu naprednemu prijatelju je pisal pismo naslednje vsebine: »Danes sem čital v »Slovencu« ostudni napad na slovensko učiteljstvo. Pons asinorum! No, kaj tako nesramnega tudi v židovskih časopisih ne najdem. Bodete pač vsi učitelji pokazali škofovim slugam, da zna dolgoušec tudi krepko brcniti nazaj! Solidaren protest vsega učiteljstva bi bil na mestu!« . . . No, takrat je bil ta kurat še velik liberalec na božjem svetu. Zgolj volilni glasovi tistih preklicanih naprednjakov, I na katere meče danes iz varnega kotička ogenj in žveplo, so mu pomagali do liberalnega državnozborskega mandata. Če pa je bil tedaj bogatajec, brezverec in nekrščanski človek, to sedaj kot klerikalni dekan on sam najbolje ve. To pismo se je tekom časa že parkrat objavilo. Toda, kadar pridejo te besede na svitlo, vsakokrat postane bivši kurat iz prisilne delavnice bolestno nervozen. Že sedemnajst let je od tega, pa še ni miru pred tem pismom caj ni cuda, ce je tako silno preplašen in vznemirjen. Dr. Krek ne pozabi tako hitro onega, ki Je kdaj kaj slabega pisal o njem. Zapisana in objavljena beseda ostane. In zopet to pismo, pa ravno zdaj pred volitvami! Mandati za splošno kmetsko jn mestno kurijo — vse je izpraznjeno. E, dr. Krek je še vedno upliven voditelj klerikalne stranke! Svet se obrača, tako se pa vendar ne obrne, da bi se na višjem mestu, kjer se oddajajo mandati, za vedno pozabilo, kar se je enkrat napačno storilo. Ta prepereli oslovski most se še zdaj ni podrl in še vedno noče biti pozabljeno ono protestno pismo. Kaj pa, če bi resno mislili v Ljubljani pri izvrševalnem odboru klerikalne stranke, da tiči v bivšem liberalnem državnem poslancu ne-vzdržema nekaj bogatajskega, nekaj brezverskega in nekaj protikrščan-skega? Škofovi sluge ne pozabijo tako hitro dolgoušcev, oni znajo še vedno krepko brcniti nazaj. VVastian bo govoril o Jugoslovanih. Mariborski nemškonacijonalni poslanec Wastian je mož, ki se zelo rad baha in kaže strmečemu svetu. Mož zelo rad govori in to v doigm, frazarskih govorih. Kadar se postavi na govorniško tribuno, začne navadno s frazami in konča pa s svojo patetično poezijo, na katero si toliko domišljuje. Wastian je namreč tudi poet in pisatelj; vsaj tako trdi sam ob sebi... Wastian pa se ze od nekdaj ne počuti dobro v ozkoodlo-čenih črnožoltih mejah. Njegovo idealno-pesniško nadahnjeno srce si želi dalje, ven v svobodo, tja — v rajh. Ker pa je znano, da on rad govori dosti, pove pa zelo malo ali pa celo nič, zato ga ne vidijo v rajhu posebno radi. Samo, kadar treba najti ljudi, ki ščuiejo nemško-rajhov-ske naobražene mase v ekspanziy-nih težnjah proti črnožolti državi Avstriji — samo takrat ga kličejo in sprejmejo. Tudi tokrat nameravajo v Nemčiji pričeti s takim ščuvanjera proti Avstriji po vseh velemestih. To kampanjo bo vodilo društvo »za vzdrževanje nemštva« v inozemstvu. Pričela pa se bo ta kampanja s tem, da se bo dala pn prvemi takem zborovanju ^seda poslancu NVastianu. In VVastian b° g- j Jugoslovanih kot f » f nemštva. Kot smo že rekh, le stian avstrijski državmjzborski p l Klanec Kot tak se udeleži protidr lavne gonie. Kdo mo bo to braml? NlMe. Saj VVastian le - Nemec Za to sme svobodno in neovirano ščuvati Wastlan pa ne bo morda le pomagal govoriti po rajhu proti Avstriji do receptu svojega maribor- skega pobratima pastorja dr. Mah-nerta. Ne, on bo tokrat pustil to mt todo na zunaj v stran, posluževal pt se bo nas Jugoslovanov. No, mi se tega pač niti najmanj ne bojimo; nam je to le v zabavo. Ampak nekaj bo pa vendar-le zanimivo: koga da smatra Wastian v prvi vrsti za »Jugoslovana«. Proti Hrvatom in Srbom gotovo nima vzroka rohneti. Ostajamo torej le še mi Slovenci. O nas pa si nemškonacijonalci še baje niso edini, ali smo »Jugoslovani«, ali ne. Nekateri bi nas namreč o gotovih, mogočih prilikah radi spravili pod njihovo kopito. Čim bo govoril VVastian o. nas kot »Jugoslovanih«, bo pa imel seveda še poseben namen: »Schulverein« in »Siid-marka« rabita nujno — denarja. Kadar pa rabi Wastian besedo »unter-stiitzen«, takrat navadno naredi neko prav jasno gesto s palcem in kazalcem, ki pravi: »Zahlen, meine Herreu!« Ta kretnja mu je seveda navada, taka, ki mu je prešla v meso in kri. Pravijo, da bi se je zelo rad odvadil, pa ni več v stanu . . . Wastianov obisk v Nemčiji bo imel torej večstranski namen: 1. ščuvati proti lastni državi; 2. ščuvati proti Jugoslovanom v Avstriji; 3. lagati o njih ekspanzivnih narodnih težnjah, in 4. — to pa je menda še sploh najpoglavitnejše — pumpati nemške marke za potujčevanje slovanskih avstrijskih narodov. Kje je politična konsekvenca? K nam na Štajersko dohajata iz Ljubljane dva slovenska politična dnevnika — »Slov. Narod« in »Dan«. Oba sta se že močno razširila in zlasti »Dan« postaja vedno bolj domač. A kaj imamo naprednjaki razun teh dveh listov? Edino v Celju drži požrtvovalnost par članov »Nar. List«, na kojem pa visi tudi v pravem pomenu besede vsa domača teža napredne ideje. In vendar to vse še ne zadošča, čim se hoče dati napredni ideji po Sl. Štajerju dovolj možnosti, da se razširi in pomaga rešiti to, kar smo zgubili v zadnjih letih potom klerikalne nenarodne politike, je ena naših glavnih nalog, da dobimo ziasti za Podravje tednik, namenjen vsem slojem, v prvi vrsti pa onim po deželi in manjšinskim postojankam v Dravski dolini od vzhoda do zapada. Le s tem bo pomagano v izdatni meri na noge narodnonapredni ideji. Seveda je v to potrebno, da pokažejo oni, ki se smatrajo narodnim voditeljem, zlasti v Mariboru, Ptuju, Ormožu itd-, da to niso le v varnih svojih kotičkih, marveč tudi tam, kadar in kjer je treba v napredne namene žrtvovati, a to v izdatni meri, ne pa le v toliko, da pridejo njih imena v tisk, ker so položili 50, ali 100 K v te ali one društvene namene, če Celje samo žrtvuje tisoče, ali ne more^ biti sram one, ki na tujih žepih ležeči, si so-laste pravico — biti narodno požrtvovalni? Seveda, dokler imamo v svoji sredi ljudi, ki se zaklepajo vsemu, kar iritira njih žep, toliko časa ne pojde z nami in našimi stremljenji naprej, pač pa nazaj... Iz Tolminskega. Vkljub temu, da so kmetje odprli oči, vendar prihaja na Tolminsko še preveč izvodov »Novega časa«. Vemo, da je komaj polovico izvodov plačanih in da ga več vsilijo duhovniki nezavednemu ljudstvu. Zato pa bi bilo dobro, da bi poklicani javni faktorji agitirali za »Dan« in bi postali redni dopisniki. Na ta način bi se ljudje bolj zanimali za list, ker bi čitaii mnogo domačih novic, katere bi lih go zanimale. — Pa tudi kar se tiče z-obraževalnih društev, bi moralo biti v vsaki vasi napredno bralno, pevsko, tamburaško, diletantsko, kmetijsko, rokodelsko ali godbeno društvo. Vsako bi moralo biti naročeno na »Dan«. Naj se pobriga inteligenca za to da se vse to uresniči. Kaae volje bomo prinašali vzporede javnih nastopov brezplačno in Jim Poidemo na roko v vsakem oziru kolikor mogoče. Na delo torej! Iz Device Marije v Polju. Prejeli smo: Dokler je bil štrajk v Vevčah, ni bilo pri nas nikakih veselic, sedaj so pa zopet na dnevnem redu. Za to je poskrbel naš prečastiti fajmoster Janez Miiller. Tudi kar se tiče novih deželnozborskih volitev je niožvse kaj drugega kot duhovnik. Prižmco izrablja v politične namene. vsako »pdpUo rolini raz njo m posnja vse “Jredne Sasopise, posebno pa Dan v pekel. No. lindie malo veruieio nle-povim izbruhom m pridno citajo tako nevarni list »Dan«. Klerikalcem slaba prede, zato mora fajmošter Janez agitirati za svojo polomljeno stranko na prižnici. Tudi pri nas se svita! Odmevi nezadovoljstva. Na dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti štrajkajo slušatelji, ker jim noče vlada ugoditi. Soglasno zahtevajo, da pride na mesto profesorja Wagnerja Slovenec Jožef Plečnik. Vlada ni hotela na dosedanje spomenice dijakov odločno odgovoriti, nakar bodo študenti pripravili potom vsammamummm '"'------------------- ■----------------- ---------— — —- ■ ,-,.. OD—ttl--r M———i 1—m .«■■ t • * 6 t*» tdvaian^e te vf »Ikanske/aodovinshe zq» dbe TT * TT\T"i AT t • i ■» lil HOČ Slano VinCGS! 0* <* >-3. 3-5. 5-7, 7-9 ,„ CK, 9—„. MaVh! m znatT,enlu Doaes zmagal! jV|-v*r^*| se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksenclja. *7 ^1^.! I V nedelio tudi oh nnl 11 riutrni *"T t • a NOVOI ja slika ima tudi slovenske napise. ^VUl šolski mladini priporočljivo. 7 rinit V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. Ulil. Cene: K 1.90, 160, 130, 1, - 60. 7 dni! štrajka svoje zahteve do veljave. 'Skoro vsi akademiki so se udeležili v soboto predpoldne velikega zborovanja, ki se je vršilo v anatomični idvorani dunajske akademije. Sprejeli so predlog, da bodo toliko časa ! izostajali od rednih predavanj, dokler ne bodo njihovi pogoji izpolnjeni. Konečno so pozvali akademično mladino na raznih vseučiliščih, da jim stoji ob strani in jim pomaga do upravičenih zahtev. t Rev. Smrekar. V Ameriki je umrl rev. Smrekar, ki je bil prava izjema med ameriškimi duhovniki. Deloval je v prid naših Amerikancev bil je dober in ljubeznjiv in je tudi mnogo pisal. Ob njegovi smrti so njegovi rokopisi izginili, pozneje so prišli — pa ne vsi — nazaj po pošti iz Čikage. Bodi mu blag spomin! »Akadeinieno društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« naznanja, da je bil izvoljen za poslovno dobo 1913—14 sledeči upravni odbor: predsednik: cand. ing. Dimnik St.; podpredsednik: stud.ing. Vončina Zdravko; I. tajnik: stud. medi. Likar Boleslav; blagajnik: stud. ing. Šinkovec Miroslav; knjižničar: stud. arch. nav. Sancin Ernest; gospodar: stud. ing. Magušar Ivan; pregledniki cand. ing. Stibil Leopold, stud. ing. Majerle Anton, stud. ing. Zarn Joža. »Jugoslovanski klub slovenskih akademikov na Dunaju«. Na Dunaju se je dne 23. oktobra t. I. ustanovil »Jugoslovanski klub slovenskih akademikov na Dunaju«, katerega namen je poglobiti in razširiti idejo jugoslovanskega nacijonalnega uje-dinjenja. Njegovo delovanje bo prosto vsega separatnega Značaja, ker mu omogoča skupno stanovanje s Hrvati in Srbi najožje družabno občevanje in na vseh poljih akadeinič-nega dela skupni nastop. Njegovi lokali se nahajajo na Dunaju IX. Bee-thovengasse 4. Oče Jaroslava Koclaua umrl. Oče svetovnoslavnega virtuoza, ki je prošle tedne koncertiral na Slovenskem in Hrvatskem, je umrl. Bil je vzoren učitelj in vzgleden pedagog. Do svoje smrti se je posvetil dela za šolsko izobrazbo, poleg katere je zelo ljubil glasbo. Napisal je veliko vijolinsko šolo, ki je dandanes po vsem Češkem zelo razširjena. Vplival je tudi zelo mnogo na svojega sina v njegovi mladostni dobi muzikalične naobrazbe in si postavil v češkem vzgojeslovju nepozaben spomenik. Noblovo nagrado za medicino prejme letos po priporočilu karolinškega instituta profesor fiziologije na pariški univerzi, dr. Carles Ri chet. Nasilni fantje. 271etni posestnikov sin Anton Porok iz Klanca pri Starem trgu je zavil pred kratkim, ko je šel domov, v neko gostilno v Žirovnici, kjer je popivalo več domačih fantov. V teku časa se je razvil med Porokom, ki ga je imel že precej v glavi, in med domačimi fanti prepir, ki ga je porodilo že staro sovraštvo. Prepir se je v gostilni končal brez vsakih posledic. Ko pa i* Por<* okr-og desetih zvečer zapustil gostilno in se napotil domov, so sit domači fantje za njim in so ga napadli. Napadalci so ga prevezali z vrvjo, vlekli ga po cesti semintja, vrgli ga v potok in ga zopet potegnili ven. To so napravili večkrat, tako da je bil ubogi Porok ves moker in uničen. Poleg tega so nasilni fantje Poroka tudi pošteno pretepli, kar bo imelo zanje seveda tudi občutne posledice. Ogenj v Cegelnici. V Cegelnici pri Novem mestu je na Vseh Svetih popoldne izbruhnil ogenj, katerega žrtev je bila hiša soposestnikov Želj-ko-Pelko. Zažgali so baje otroci. K sreči je bilo ravno takrat mirno, sicer bi bil ogenj segel tudi na‘druga poslopja. Gasili so domačini sami. Pogorelcema je ravno letos [»otekla zavarovalnina, ki jo pa nista obnovila. Previdnost pred izseljevalskiui agentom v Brazilijo. Avstrijski konzulat v Sao Paulo v Braziliji je izvedel, da se je podal neki Slovenec, ki je bival že več časa v Braziliji, na Kranjsko, da izvabi izseljence v Brazilijo. Ta agent se piše Jože Hla-(dnik in je napravil z nekim lastnikom kavnih plantaž pogodbo, po kateri bi zaslužil od vsake osebe, ki bi jo .spravil v Sao Paulo, 300 šilingov. Ako bi se ta človek kje pojavil, Je dolžnost vsacega Slovenca, da ga naznani oblastvu. ’ Preprečen napad na laškega kralja. »Tribuna« poroča iz Rovere-ta: Tu so zaprli anarhista Bonettija, ki je osumljen, da se je udeležil zarote proti življenju italijanskega kralja* Ljubljana. — Jutri bo Imel »Dan« prilogo »Vodiški čudeži«. »Dan« s prilogo bo stal 16 vin. Da bo vsakemu omogočeno kupiti si »Vodiške čudeže«, bodo »Vodiški čudeži« kot priloga do štev. 680. našega lista. — Naročnike po deželi prosimo, da nam poleg 10 vin. pošljejo še 5 v za znamko, ker je cena tako nizka, da ne moremo sami poštnine plačati. Naročajte po več iztisov in jih razdajte med svoje znance! Kdo v Ljubljani je tako trd, tako surov, moralno tako izprijen, da ne zardi sramu nad tem ponižanjem slovenske metropole pred celini svetom (namreč, da je po klerikalnem volinem redu prišlo 7 Nemcev v mestni svet in da Ljubljana nima svojega slovenskega gledališča!) Tako sprašuje »Slovenec«. Ml odgovarjamo: Tako trdi, surovi, moralno izprijeni so — slovenski klerikalci. — Kdo bi rad žrl na račun mestnih ubožcev ljubljanskih? Radi bi žrli klerikalci, ki imajo prazne deželne blagajne, pa bi jih radi napolnili z denarjem iz mestnih blagajn. Ljubljanski volilei pa so dovolj pametni, da bodo to falirani klerikalni stranki preprečiil. — Psovka in laž sta še edino sredstvo, s katerim skuša »Slovenec« pobiti nepobitne dokaze ljublj. župana na nedeljskem shodu. — O, jej, o, jej! Klerikalci proti Johanci ne znajo druzega navesti kakor »Glavno posojilnico«, češ, da je to bila ljubljanska Johanca. Na to misel je prišel »Gorenjec«. O jej! Kako to slabo drži. Ljudje klub teinu vedo, kaj se je godilo v Vodicah. Kdor pa še ne ve, naj čita jutri »Vodiške čudeže«. — Volilni imeniki za deželno-zborsko volitev v Ljubljani so od danes, ponedeljka, dne 3. novembra skozi osem dni v mestni posvetovalnici razgrnjeni od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne vsakomur na vpogled ter smejo od tega dne tekom osem dni, tedaj do vštetega ponedeljka dne 10. novembra t. 1., zoper te imenike tisti, ki imajo pravico voliti v dotični volilni skupini, pri mestnem magistratu ustno ali pismeno vlagati ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpi- • sale osebe, ki nimajo pravice, ali da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico vpliti. Vsak naj se potrudi na magistrat pogledat, ali je vpisan v volilni imenik! — Opera kr. dežel, hrvatskega kazališta v Ljubljani. Jutri, v torek »Traviata«. Opero dirigira gospod operni ravnatelj Nikola pl. Faller, ki je bil učenec Massenetov v Parizu. Začetek ob 8. zvečer. — V sredo se poje »Tosca«. Začetek ob pol 8. zvečer. — Na naslov državnega zavoda, ljubljanske policije, piše »Zarja« sledeče umestne besede: Kakor smo bili že omenili, nasprotujejo ljubljanski policijski zapori vsem sanitarnim in higijeničnim predpisom. Tla so gola, ilovnata, stene tako vlažne, da kar lije od njih, peči nobene itd. Enako se nam poroča o policijskem zaporu v Udmatu. Tu je tnoral nedavno nekdo opraviti svojo potrebo kar na tla, ker ni bilo v prostoru nobene posode, stražnika pa ni bilo moči priklicati, da bi mu bil odprl. Taka malomarnost presega že vse meje. Lahko si predstavljamo, kakšen vzduli mora vladati v teh prostorih, če je policijsko ravnateljstvo povsod tako natančno, naj še tu napravi red. Ali morajo policijski stražniki zato delati izpite, da znajo pospravljati konfine? če se že policijski zdravniki ne brigajo za razmere v zaporih, naj se zgane pa nadrejena sanitarna oblast in napravi red. — Ljubljanski kolesarji bi bili prav lahko previdnejši, da ne bi dr-. veli s tako naglico po ulicah. Posebno velja to za tiste šolarje, ki komo-dno kolesarijo po ljubljanskih ulicah. Ni jim mar, kod vozijo. Tako je zavozil včeraj nek mlad dijak na frančiškanskem mostu v nekega mladeniča in le previdnosti slednjega se je zahvaliti, da ni imela ta nerodnost posledic. Previdnost ne bo škodovala, policija pa naj bo malce pazljivejša. — Včeraj je prišla v paše uredništvo oseba, ki je pokazala sledečo karto (vabilo) s sodnije. Predmet: radi izročitve okradenega denarja. Povedal je še, da mu je prišla karta potom tretje osebe v roke in da so povsod mislili, da je on kaj okradel. Kaj Če bi na sodniji raje pisali »kon- fisciranega denarja«, ker oni denar je bil konfisciran iii ne okraden. — Ti dečki pa nekaj obetajo. Na držav, kolodvoru v Šiški so že pred časou opazili, da zmanjkuje po noči iz sodov, ki so na skladišču, mošt. Tatom niso prišli na sled. Te dni so pa uslužbenci zalotili mladega fantiča, ki je prav komodno potom rorčka srkal sladko vince. Povedal je, da si je to sladkost že preje večkrat z drugimi fantiči vred privoščil. Seve, fantički so si mislili, da je škoda, da bi se tako sladka kapljica skrivala in zato so ga raje hodili cukat. — Sloven. trgovsko društvo »Merkur« priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo 16. novembra v veliki dvorani »Nar. doma« zabavni večer s petjem, godbo in plesom. Nekaj novega bode pri tem zabavnem večeru, žrebanje dobitkov. Društvo si bode nabavilo več lepih dobitkov, ki bodo pii tem zabavnem večeru žrebani. Številka vstopnice bo veljala ob enem tudi kot številka žreba-nega dobitka. Torej vsak, ki kupi vstopnico, ifna v slučaju, da bo izžrebana številka njegove vstopnice, pravico do dobitka. Gg. člane in prijatelje društva vabimo že danes, da se udeleže zabavnega večera z rodbinami vred v obilem številu. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu oktobru vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,173.449 kron 50 vin., dvignilo pa 2,755.886 kron 67 vin. Stanje koncem oktobra 16,848.366 K 27 vin. — Mila jesen. Gospod Avgust Možina nam je prinesel žive kresnice, ki jih je nalovil na dan Vseh svetnikov na izletu v Tomačevem. — Sliko (posneto po fotografiji) kraja Vodic, farovža in sobe, kjer je Johanca potila krvavi pot, priobči ta teden »Slovenski Ilustro-vani Tednik«. Ker bo priobčila ta številka tudi slike o revoluciji v Mehiki, o nesreči v cardiffskem premogovniku, o reševalnem delu v rovih itd. ter bo zelo zanimiva, opozarjamo že zdaj občinstvo na njo. — Po fotografiji povečane slike. V izložbi tvrdke Gričar & Mejač v Prešernovi ulici sta izloženi 2 po fotografiji povečani sliki in sicer je 1 tdšretuš in 1 rjava-sepia povečava. Sliki sta fino izvršeni in sicer po neki skupini. — Naročila za povečane slike sprejema uprava »Slov. llustrovauega Tednika«. Ker so take slike najprimernejše darilo za god, Božfč, novo leto in druge prilike, opozarjamo občinstvo na to domače podjetje. — Izgubljeno. Izgubil Je nekdo na Bleiweisovi cesti od »Leva« do Tižaške ceste 60 K denarja. Pošteni najditelj naj Jih odda pri uredništvu »Dneva*. — Umrli so v Ljubljani: Marija Kranjc, postrežnica, 34 let. — Marija Varl, rejenka, 13 dni. — Marjeta Mar le lak, delavka, 63 let. — Marija Remih, rejenka, 9 mesecev. — Marija Trškan, rejenka, 5 tednov. — Rudolf Sedlar, sin mizarskega pomočnika, 6 mesecev. — Frančiška Frantar, hči železniškega uslužbenca, 3 leta. — Ana Selan, rejenka, 10 mesecev. — Marija Soss, zasebnica, 93 let. Josip Lijaš, posestnikov sin, 3 ure. — Bogomil Hribar, sin železniškega sprevodnika v pok,, 1 leto. — Franc Pečar, kajžar, 45 let. — Ni več draginje! Pod tem naslovom priobčuje (glej inserat) tvrdka »Hermes brata vVokač v Ljubljani Šelenburgova ulica štev. 5 v prvern nadstropju (nasproti glavne pošte) da prodaja samo vsako sredo in soboto ostanke raznega manufakturne-ga blaga za skoro polovično ceno. — Sestanek prijateljev godbe je v soboto prišel do sklepa, da je v Ljubljani za primemo godbo potrebno 16 do 20 godbenikov. Da se reši to vprašanje, se vrši v četrtek 6. novembra t. 1. ob 8. zvečer pri gosp. Tratniku na Sv. Petra cesti ustanovni občni zbor. — »črna smrt« s krasno plesalko Ritto Sacchetto se bode predvajala danes do četrtka v Kitio-ldealu. Ta drama bo vzbujala gotovo splošno zanimanje vsled svoje posebnosti vsebine, igra se v Indiji. Drama je iz znamenite tvornice Nordisk film Co. — »In hoc signo vinces«. »N. VViener Journal« piše: Film, ki se častno pridružuje dogodkom prejšnje sezije, so včeraj v Beethovnovi dvorani pred izbranim občinstvom prvikrat predvajali na Dunaju. Ta slika je kakor malokatera pripravna za velik opremili film, zlasti snov iz preganjanja kristjanov in končne zmage nad paganskim Rimom. Kar pa nam film nudi, to presega vse, kar se je doslej pokazalo v zgodovinskih filmskih predelavah. Več nego 2000 oseb oživlja pozorišče. Prekrasni igralski uspehi in okusna vprizori-tev vodita delo do velikega uspeha, zato so ga pa tudi včeraj. Sodelovali so tudi glasbeniki c. kr. dvorne opere, sprejeti z veliko pohvalo. Ta film se bode predvajal v Kino »Idealu« od petka 7 do četrtka 13. t. m. vsak dan ob 1., 3., 5., 7., 9. Cene so nekoliko zvišane. Blagajna odprta od ICV2 do 12. dopoldan. Najn&vejša tele-fo!)|ka in brzojavna Tboročilaf:: - 'V . sž Trst. v. m »Svedrovci na delu«. So že na delu. Pred par dnevi so svedrovci sklenili izprazniti blagajno »dvatisočletne kulture«. Toda imeli so nesrečen dan. Ko so vrtali blagajno, so naenkrat, z velikim začudenjem opazili, da v rokah nimajo svedrca, ampak velik »hudičev rep«. To pa iih ni strašilo; začeli so vrtati — seveda s hudičevim repom. Vrtali so in vrtali. In-zgodil se je velik čudež. Namesto da bi šel »hudičev rep« v blagajno, je oddrknil ter se zaril v blizu stoječ kanal s tako močjo, da je plusknil vrtačem ves smrad v obraze — tako da so bili docela pokriti z gnojnico in da jim je vsled tega odpovedal vid. — Ker so imeli z gnojnico zabasane oči so se takoj podali k zdravniku dr. Razklamohla-tschitschu, ki jim je zapisal potrebna zdravila. Z recepti v rokah so šli nato v žganjarno, kjer so našli okrepčilo. Ob šestih zjutraj so našli enega izmed njih v spodnjem delu mesta v nekem kanalu. Ko bi ne bila pravočasno prišla policija, bi bil v gnojnici utonil. Avtomobil in vlak. V sredo pop. je odpeljal šofer Ulrih Pliska z avtomobilom N. H. I. 359. iz Trsta mehanika Franca Gebauerja, ki je bil namenjen v Rakek, da popravi tamkaj neki avtomobil. — Okrog 6. ure in pol je vozil avtomobil od Opčin proti Sežani. V tem času pa vozi proti Trstu vlak; proga gre čez cesto. Avtomobil je priletel z vso naglico do proge, a zapornice so bife že spuščene. Avtomobil je zadel z vso silo vanje, da so odskočile, Avtomobil je obstal na sredi proge — pred njim je stala nova zapornica od druge strani. V tem času pa je pridirjal po progi vlak. Kaj početi? Šlo je za življenje. Šofer je imel toliko prisotnosti duha, da je dal stroju vso moč — avtomobil je planil naprej s tako silo, da je zlomil tudi drugo zapornico, a je nato obtičal. Vendar se je s tem sunkom spravil s tračnic. — Vlak je pridrdral mimo in je odnesel avtomobilu le blatnicc nad zadnjimi kolesi. Šofer in Gebauer pa sta ostala nepoškodovana. — Vlak se je bil sicer takoj ustavil, a ker ni bilo nesreče, je oddrdral kmalu nato proti Trstu. Malenkostne poškodbe na avtomobilu so bile kmalu popravljene; ob 8 in pol je že lahko zopet nadaljeval svojo pot. — Oba, šofer in Gebauer sta bila gotovo vesela, da sta se rešila na tako čudovit način. Za srečo. Pod Škednjem, blizu tvornice olja se nahaja velikansko poslopje, v kateri se ustavljajo izseljenci, namenjeni v Ameriko. To poslopje višajo ravno tačas za dve nadstropji, poleg tega gradijo zraven glavnega poslopja novo stavbo. Med izseljenci, ki čakajo, da jih odpelje parnik v soboto proti Ameriki, se nahaja tudi ruska družina Rebal-čenko iz Gembeta. V sredo je sedel na oknu v prvem nadstropju omen-je hiše otrok Ivan Rebalčenko, zraven njega pa je slonela njegova mati in je opazovala delavce pri delu. Ko pa se je odstranila za hip, da bi prinesla otroku malo vode, je padel otrok z okna ter obUžal na dvori* šču v nezavesti. Uboga mati je začela klicati obupno na pomoč. — Bil je poklican zdravnik z rešilne postaje, ki je spoznal, da je počila detetu lobanja. Dal ga je prepeljati nemudoma v bolnišnico, kjer pa je izdihnilo čez tri ure. — Uboga mati, uboga družina! Zapustila je domačo zemljo, Rusijo, da si poišče sreče v daljni Ameriki, a nesreča jo je udarila še predno je dokončala pot do nove domovine. Je že tako, da tistega, ki se loti nesreča, ne izpusti več, naj se obrne kamorkoli. Plesna šola se otvori pričenši s prihodnjo sredo, dne 5. t. m. v dvorani »Del. konsumnega društva« pri Sv. Jakobu in se bo vršila redno vsako sredo in soboto od pol 9. do pol 11. ure zvečer. Poučevalo se bo običajne in nove plese, med temi tudi najmodernejše, izišle v tem letu. Začetniki naj blagovole prihajati pol ure prej, t. j. ob 8. uri. Vstopnina: Gospodle 60 v. dame 30 v. P r ■ . AVSTRIJSKA POLITIKA. Lvov, 3. novembra. Danes se je vršila tu seja rusinskega narodnega sveta, katere so se udeležili tudi številni državni poslanci. Po dveurni debati je bila sprejeta resolucija, ki odobruje taktiko rusinskih državnih poslancev, jih poživlja, da niti za las ne odstopijo od predlagane volilne reforme; dalje, da ne pripuste na noben način malega finančnega plana brez volilne reforme gališke in poživljajo poslance, da takoj pri prihodnji seji v državnem zboru posežejo po ostrejših sredstvih. Lvov, 3. novembra. Cesarski namestnik Korylowsky se je danes pogajal s poljskimi in fusinskimi strankami, toda brez vspeha. Situacija je zelo težavna. Ne le Rusinl, tudi poljska ljudska stranka dela te-škoče. Tako v poljskih, kakor rusin-skih krogih se presoja situacijo ztc Jo pesimistično. t OVACIJE SRBSKEMU GENERALU JANKOVIČU. Budimpešta, 3. novembra. Srbskemu generalu Jankoviču, ki se je udeležil pogreba patriarha Bogdanoviča kot zastopnik srbske vlade je množica pri odhodu napravila burne in hrupne ovacije in zadela na policijo, kar pa ni imelo nobenih po sledic. In ko je general, čigar odhot sc je vsled demonstracij zakasni! za poldrugo uro, odhajal, mu je množica zopet prirejala ovacije. EDISON — BOLAN. London, 3. novembra. Listi poročajo, da trpi slavni genijalni izumitelj Edison vsfed močne duševne depresije. Prijatelji se zelo boje zanj. NOVI RESNI KONFLIKTI. Atene, 3. novembra. Med avstro - ogrskim, italijanskim poslanikom in grškim min. zun. zadev Po-nascu je prišlo vsled demarše do zelo ostrega nastopa. Grški minister je trditev poslanikov, da grška vlada šunta prebivalstvo Epira, imenoval za potvoritev. Grška vlada da vsak čas odgovor na demarško Avstro -Ogrske in Italije. Atene, 3. novembra. Grški minister zunanijh zadev je izrazil na-pratn turškemu delegatu začudenje grške vlade, ker Turčija še vedno zavlačuje na nerazumljiv način z odgovorom na sklepe mirovnih delegatov. Grška vlada hoče hitre odločitve. Turški delegat se odpelje v Carigrad, da tam razloži' potrebo hitre sklenitve miru. — Situacija se zelo pesimistično presoja. PREPOVED IZVOZA. Solun, 3. novembra. Grška vlada je prepovedala vsak izvoz in zagotavlja, da nima ta prepoved ničesar opraviti z vojaškimi ukrepi. SRBSKI DRŽAVI. s Cetinje, 3. novembra. Uradno se naznanja, da so pogajanja radi meja med obema srbskima državama končana. IZ SRBSKE SKUPŠTINE. Belgrad, 3. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V narodni skupštini se je dopoldan nadaljevalo z adresno debato. Popoldan je bil na vrsti zakonski predlog o likvidaciji moratorija. Y kratkem se zasedanje odgo-di, ker proračun vojnega ministrstva še ni dokončan. S SRBSKO - ALBANSKE MEJE. Belgrad, 3. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Pije-montu poročajo s srbsko - albanske meje; db v zadnjem času neprestano bežijo albanske rodbine na srbsko stran radi popolne anarhije, ki vlada v Albaniji. Predvčerajšnjim je došlo v Djakovico 500 oseb; Srbske oblastni je so dale ubežnikom takoj podporo. SRBIJA IN ČRNA GORA. * Belgrad, 3. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Pije motit« javlja, da se jc v pogajanjih med Srbijo in črnogoro v vprašanju določitve mej dosegel sporazum, iz-vzemši samo še nekaj manjših vprašanj, ki se pa tudi rešijo ta teden. UMRL GENERAL SAVA GRUJIČ. Belgrad, 3. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes ziutrai ie umrl v pokojem general Sa- Konfekcifa : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ----------------- tvrdke R. MIKLAUC „-------- Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, s 2?©beten c&cLelet: -v prvem netd-etropjia.. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. va Grujič, bivši ministrski predsednik, sedaj predsednik državnega sveta. Pogreb bo jutri. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. jv ah oolasi. e J Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Hotel Kosič. Trst, ul. Corradori Št. 15. oddaljen 2 minuti od Južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužijo za prenočišče mojega hotela. kjer jim je na razpolago več sob po jako nizki ceni. Svoji k svojim! Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič. Citre in vojaška uniforma se do petka proda. Izve se na Dunajski cesti 9, II. nadstr., 7 vrata. 1079—1. Mlad moški išče službe kot hlapec v kaki tiskarni ali knjigarni. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 1078—1. Sprejmeta se dva gospoda na stanovanje. Več se izve v »Prvi anončni pisarni«. 1077—1. Kupi se lepo ohranjena, bela, otročja postelja. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 1075—3. Stanovanje, obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin se odda mirni stranki. Več se izve v »Prvi anon. pisarni«. 1073—3. Mlad, vojaščine prost gospod, kateri zna tri jezike, išče primerne službe. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 1073—1. Carlo Marcuzzi Trst. via S. Lazzaro 12. Delavnica kirurgičnlh instrumentov, ortope-dlčnlh aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za : in vse bol dame bolniške potrebščine. W Zenitna ponudba. Uradnik, z letno plačo K 4000*— vdovec z otroci, se želi takoj poročiti i gospodično ali vdovo od 28 do 38 let staro, s premoženjem od K 10.000 do K 20.090. Ponudbe pod »Jesen 1913“, glavna pošta Gorica. Popolni šivalni stroj je le »Singerjev" Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79. Nič več : s draginje I Vsako sredo in soboto se prodajajo ostanki različnega blaga za obleke in perilo skoro polovico ceneje kakor v celih kosih pri tvrdki „Hermes“ brata Wokač Šelenbugova ulica št. 5. v prvem nadstropju — (nasproti glavne pošte). — F. Pečenko se je zopet odprla v ulici Scala Belvedere št. 1 (prihod Iz ulice Mlramar). Piiporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. Povodom imendana gospoda Karola Tavzes kliče „(gromoviti živio!a Osobje hotela „Lloydu. Modistinja MINKA HORVAT Ljubljana, Stari trg št. 21. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. Popravila se točno in najcenejše izvrše. „B ALK AN" Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TKST) mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni nžitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „]>alniatie“ delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke". Zmerne cene. Točna, postrežba. Vedno ===== = najnovejše klobuke, cilindre, čepice, kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prot. J&gra in dr., dežnike, galoše, palice itd. Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke J. Kette Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Št. 620/pr. Razglas. V zmislu § 24. dež. zakona z dne 26. avgusta 1908 (dež. zak. št. 15) se javno naznanja, da so imeniki voiilcev za deželnozbor-sko volitev deželnih poslancev za deželno stolno mesto Ljubljano in sicer tako za volitev v splošnem volilskem razredu, kakor tudi za volitev iz obeh mestnih volilskih okrajev mesta Ljnbljane, ki se ima vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 14. oktobra 1913, št. 2929/pr. vršiti dne 1. decembra, odnosno dne 16. decembra 1913, že sestavljeni in da so od ponedeljka, dne 3. novembra skozi osem dni v mestni posvetovalnici razgrnjeni od 8.—12. dopo-ludne in od 3.—6. popoludne vsakomur na vpogled ter da smejo od tega dne tekom osem dni, tedaj do vštetega ponedeljka, dne 10. novembra t. 1. zoper te imenike tisti, ki imajo pravico voliti v dotični volilni skupini, pri mestnem magistratu ustno ali pismeno vlagati ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice ali, da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo piavico voliti. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 2. novembra 1913. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Klobuki Cilindri Čepice “ Kravate Rokavice Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Dežniki * Prof. Jagrovo Trikot perilo Za lovce: Pletene telovnike Dežne plašče itd. Modna in športna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. r. p*"- Več tisoč pletenih jopic v vseh barvah, posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—. Moških klobukov = vsakovrstnih fason, poprej K 6'—, sedaj K 3*—. Klobukov za dečke == poprej K 4*—, sedaj K 2*—. —Klobukov za otroke = poprej K 2*—, sedaj K 1'—. Največja izbira dežnih plaščev --------- za dame in gospode --------- poprej K 20'—, 30’—, sedaj K 14*—. Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg Del. glavnica: 8,000.000 K. Rez. fond nad K 1,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritorieva ul ion štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlpge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 'rngST* 4.31 °l ■» |4 |o Poslbvalnica JPrve ces. kr. avstrijske državne razredne loterija___________ Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Rezervni »ondi K 58,461.432*56. — Izplačana U A 1/1J A 66 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695*77. Juim W .im. države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno * a v n r o v al n a banka v Pragi. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Generalno zastopstvo v Ljubljani '"■jlSSI*" Gosposki ulici št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj ln naj-kulnntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Znhtevaite prospekte.