(T EdinislovenskTdneviUk [I	š^^ T A * T^T A M I A ^ The only Slovenian daily 1
I s	■ ■ ,/\S }\/\ Ki 111/1 X |
flf Veija za vse leto... $3.00	^ ^ -A. ^ -JL. JL-^ JL JL. W issued every day except W
L^g^jl-J	_U8t slovenskih d.L^v v A-nerUd._I^g^SSLl
TULEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDX,
NO. 134. — ŠTEV. 134.	NEW YORK, TUESDAY, JUNE 9, 1914. — TOREK, 9. JUNIJA, 1914. VOLUME XXII — LETNIK XXII.
Huerta se je uklonil ter razveljavil blokado Tampica.
VLADA V MEXICO CITY SE JE ODLOČILA, DA NE IZVEDE ZAGROŽENE BLOKADE PRISTANIŠČA TAMPICO, S KATERO JE HOTELA PREPREČITI IZKRCANJE OROŽJA ZA KON-
STITUCIJ ON ALISTS.
Posredovalna pogajanja.
OD AVTORITATIVNE STRANI SE POROČA, DA SE BO PRIPUSTILO CARRANZO K POSREDOVALNIM KONFERENCAM TUDI BREZ SKLENJENJA PREMIRJA, KATERO SE JE SPRVA OD NJEGA ZAHTEVALO.
Mexico City, Mehika, H. junija. TukajMia vlada s«- j.- dum-« odločila. iia opusti vn<- odredbe /a izvedbo blokadi' pristanišča Tam ] ico.
Tozadevni sklep se jt* storilo, potem ko so prišla poročila, da so posredovalci pod vzel i korake glede partiika "Antilla", ki je odplul proti Tampieo /. uiunieijo ju orožjem za ustav-. Itazventega s«' ui hotelo s proglašenjern hl«>-kade ogrožati uspeha posredoval-uiti pogajanj.
Ofieijelno se naznanja, da n vlada nikdar nameravala ovirati prostega pristaniškega prometa ter da gre izključno za muni-eijski tovor na "Autilli".
Washington, J). <"., 8. junija. Poročilo, da je Iluerta razvelja*-vil svoj ukaz za blokado Tampi-la, je doido ameriški vladi potom španskega poslanika. Haxprsilo je skrbi, da bi s»- vsh-d blokade razbila posredovalna pogajanja t> r bi prišlo zopet do sovražnosti nu-d Združ nimi državami in Uu-erto.
iz postopanja ITuerte je razvidno, da je svojo, usodo svojt-vlade ter pomirjeiije Mehike po-polnoma izročil v roke južnoameriških po*r dovalet-v ter mehiških od poslanikov pri posredovalnih konferencah. Iluerta je iz-pn videl, iia se more rešiti kon-stitueijonalistov edinole s popust-Ijivostjo napram Združenim državam.
Mehiški čolni so s - /.oprt obr nili nazaj proti Puerto Mexico.
Vsa znamenja kažejo, Ha hoče ameriška vlada preprečiti izkr-eanje orožja za ustaše za slučaj, da se bo našlo primerno postavno sreilntvo.
Niagara Palls, (Int., s. junija, •lužnoarueriški diplomati imajo od danes zv.-rer naprej v rokah popolni načrt kako poravnati mehiške zapletljaje.
Predložili *o jim ga ameriški deb-gut i ter \ seliuje vse točke,
Sleparija na debelo.
Bruselj, Itelgija. S. junija. — l>nti<-s s- je začela obravnava proti bankirju in športniku Xestoru Wilmartu. ki je obdol/eti. da j<« s svojimi šestimi tovariši izdal za *:'..-NH),<mXj preveč akcij iihent-Ternen/en-žeV zn'ee. V sled tega j»- propadlo 24 manjših belgijskih bank in več sto oseh je izgubilo vs.* svoje premoženje. (>b-ravnava bo trajala najmanj šest tednov.
uled • kojih se je že doseglo po-razum, a tudi nove predloge, o katerih sr dosedaj še ni razprav-: Ijnjo.
! <ilasi se, da vsebuje ta načrt neke vrste kompromisni predlog, J s katerim .se hoče udejstviti so-! vdeležbo ( arranze pri j>osrcdo-| valnili pogajanjih.
(»re se namreč za to, da bi od-stopili posre<lovaIei od svoje j>r-votne zahteve, da mora Carranza najprvo skleniti premirje, nakar t;a bo pripustilo k posredoval-nim koni. rencam. Tudi Carranza je baje opustil svojo prvotno zahtevo, da se ne smejo delegati prav nič vmešavati v notranje zadeve Mehike.
Posredovalci so bili danes zvečer zopet boljše volje. Mehiški delegati so objavili, da so takoj I o odhodu \\ntilln' protestirali pri posredovalcih ter se pri tem sklieevali na splošno povelje vlade v Washington!!, s katerim se prepoveduje izvažanje orožja in munieije v mehiška pristanišča. To povelje pa je dospelo v New York eno uro pozneje potem ko je parni k 'Antilla' že odplul proti Tam-picu.
TorTeon, Mehika, S. junija. — General Villa je dospel . danes semkaj iz Chihuahue ter je naznanil, da bo sedaj pričel s pohodom proti Zaeatecas.
S ( arranzo se je dogovoril, da ne bo stal v tem vojnem pohodu pod poveljstvom generala Nate-ras, katerega je imenoval Carranza vrhovnim poveljnikom centralne armade.
Villa računa s tem, da ho tekom dvoli dni popolnoma obkolil Zaeatecas.
V državi Sonori je dobil civilni goveruer Mavtorena premoč nad vojaško vlado, kateri načelu j.- general (ialles in sicer s po-močjo Vaki-Indijancev.
Med obema strankama v tej državi je že prišlo do sporov in spopadov.
[Poročnik Houston je ustrelil Mehikanca.
Washington, I). C.. S. junija. I'od poročni k Sam. II. Houston, potomec znanega Sam. Iloustona. je ustrelil včeraj zvečer v Vera jCruzu nekega pijanega Mehikan-• Ji. ki je pretil z nožem nekemu mehiškemu policistu. General Funston, poveljnik ameriške armade v Mehiki, ga je v svojem poročilu na vlado popolnoma o-pravieil.
Cena vožnja
za krasni jn brzi parnjk (Avstro-Američan proge
Martha Washington
•dplajc y sredo, doe 17. junija
»oinja do Trsu samo 13 dat.
do Trsto ali Reko ~ - $29.00 Cono voznih liatkov: do Ljubljano - - . $30.18
do Zagreba . - - $30.08
trn ^HbM kAtotnc («<ldcifrk ti. la III. rur»d«n) iUh *«fto|« ■ S«.00 v*l »a udrasl«, m otrobe polovic« Ta oddolok poooba« Irtllua prlpofoCuao
Voiolo listke |o dobiti pri f*. »ACSER 81 Cortlandl St htm Tort
M _	________*
Stavka pri Westinghouse.
Trgovci skušajo doseči poravnavo med nasprotujočima si strankama. Zaprte naprave. —o—
Pittsburgh, Pa.. 8. junija. — Ker so bili vsi dohodi zastraženi s stavkarskimi piketi, je pustila uprava Westinghouse naprav danes tovarne zaprte. Na tlelo ni prišel noh *n delavec in v napravah je bilo videti le par stražni-{kov.
I V Kast Pittsburgh in Turtle <"reek se nahaja 50 špecijalnih policistov in župan Snyder iz Kast Pittshurgha je izdal danes proklamacijo, v kateri prosi stav-karje ti r upravo, naj ga podpirata pri vzdrževanju miru in reda..
Trgovci i/. Kast Pittsburgh, Turtle Creek, Braddock in Wil-mcrding so imeli danes popoldne ■posvetovanje, v katerem se je obravnavalo, kako doseči -poravnavo med spornima strankama.
Današnji dan s- je splošno smatralo kot velekritičen, ker se je vršilo izplačevanje. Zjutraj je dospelo z vlakom $175,000, ki so namenjeni za izplačevanje in železniški detektivi so odgnali vsakega iz bližine.
Uslužbenci družbe, ki so raztreseni po celem svet'ii pri insta-liranju električnih stroj-v, so sporočili. da bodo prenehali z delom, dokler sr ne konča stavke v napravah.
Bivši predsednik Taft in socijali-zem.
New Harmony, Jud., 8. junija.
V	neke« govoru je obravnaval danes bivši predsednik Taft no-izvedljivost, socialističnih idej in se je pri tem opiral na eksperimente Roberta Owensa in (ieorge Rappa. Med drugim je rekel Taft. <;da mora izrasti socijalizem vsled naravnih napak človeštva v tiran-stvo, ki bo zadušilo vsako svobodo. ali se pa popolnoma izjaloviti". V nadaljnem govoru je navedel vse ugovore proti socijalizmu. katere se je pa že davno ovrglo.
Potovanje "Sahare".
Parnik "Sahara"', ki je dospel včeraj v New York po desetdnevni zamudi, je imel na vožnji iz 1'ruguava prestati dosti neprilik.
V	pristanišču Rosario je kolidiral z nemškim parnikom 'Erdenburg' ter je bil precej poškodovan. Kljub temu pa je nadaljeval vožnjo v Boston. Dne 6. maja pa je nasedel pri Martha Garcia na skale ter je bilo treba razložiti velik del tovora, predno ga je bilo mogoče potegniti raz skale. Razventega se je imel skoro celo pot boriti v. neugodnimi vremenskimi razmerami.
Rešeni zrakoplovec.
20-letni aviatik Knox Morton se je vzdignil z letalnega polja pri Mineoli s svojim zrakoplovom v zrak. V višini 1000 čevljev se je desno krilo nekaj pokvarilo, in aeroplan je šii^l kakor ranjena ptica proti zemlji; pri tem se je neprestano vrtil. Zrakoplov-eu sc je slednjič .posrečilo spraviti letalo v naravno lego in srečno pristati. Takoj nato je motor eksplodiral, vsled česar so se vnela krila in leseni deli pri zrakoplovu. Nezavestni aviatik bi bil skorajgotovo zgorel, če bi ga še pravočasno ne odvezali in ga spravili v stran.
Posledice nevihte in vročine.
Včeraj popoldan je divjala nad \Tew Vorkom in okolico huda nevihta. V Dunwoodie je ubila strela 33-letnega Samuela (Jorsale-ja. Dopoldan je bila silna vročina, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Med ptroci v neki šoli v Jersey City bi kmalo nastala panika, ker je udarila strela v drog za zastavo. Učiteljice so jih le s težavo •pomirile. Sedem oseb so prepeljali v bolnišnice, ker jih je prevzela vročina.
Posredovanje vlade.
Potom kongresne resolucije se namerava uvesti razsodišče za državo Colorado.
Washington, D. 8. junija.
V	Beli hiši se je danes objavilo, da bodo zvezne čete za s-daj o-stale v Colontdu. Vlada ima baje dosti vzroka za domnevanje, da se bo moglo doseči pri konferencah. ki se bodo vršile v kratkem, sporazum m d nasprotujočima si strankama, na podlagi česar bi se lahko odpokliealo kavalerijo. Veliko zanimanje je^vzbudila danes v kongresu resolucija, da bi se zakonodajnim potom, s pomočjo komisije, končalo stavko.
Poslanec Keating iz ('olorada je izjavil, da vsebuj' resolucija isti načrt, katerega se je zasledovalo pri veliki antraeitni stavki v Pennsvlvaiiiji. Ako bosta obe stranki zadovoljni z načrtom, bo j sprejel kongres resolucijo v 48 urah in velika stavka v Colorado bi bila končana.
Charleston, \V. Va., 8. junija. Premogarji in posestniki rovov v 'Poult ry Bend distriktu so se zbrali danes v Mason City, da se posvetujejo, kako končati stavko. Poravnave bi se vdeležilo kakih 700 mož.
Kabinetna kriza.
—o-
Ncvo francosko ministrstvo bo sestavil senator A. F. Ribot. Roose-velt v Madridu.
—o—
Pariz, Francija. S. junija. — Predsednik Poinearč je pozval senatorja Alexandra Felixa Ribot a, da naj sestavi nov kabine*. Ribot je mnenja, da bo za mogel že jutri predložiti listo vseh ministrov. Možak je star 7:J let in je bi! svoj čas minister ter ministrski predsednik. Zunanji minister bo baje Leon Bourgeois, mornariški pa Theophile Delcassč. V slučaju, da se novi kabinet izrazi za triletno vojaško službo, bo naletel pri socialistih na močno opozicijo.
Madrid, Španija, 8. junija. — Danes popoldan je dospel sem polkovnik Theodore Roosevelt k poroki svojega sina s hčerjo ameriškega poslanika Willarda. Na kolodvoru je bilo primeroma malo občinstva. Nekateri časopisi so priobčili ostre članke proti bivšemu predsedniku Združenih držav.
V	mesto so ga spremili ameriški poslanik, ves poslaniški štab in španski državni podtajnik Men-dez.
Brezžični telefon London-Berolin.
London, Anglija, 8. junija. — Iznajditelj Marconi je danes izjavil, da se mu je posrečilo govoriti potom brezžičnega telefona z neko osebo v Berolinu.
Razdalja med obema mestoma znaša G00 angleških milj.
Imenovanje. *
Komisarka za korekcijske zavode, Katarina K. Davis, je imenovala včeraj dr. Ana Hubert iz Seattle, Washington, za zdravnico v bolnišnici mestne .prisilne delavnice. Službo nastopi šele s 1. januarjem.
Nevihta.
Včeraj popoldan je nastala v Atlantic City naenkrat grozna nevihta. V Steeplechase Parku je udarila strela v paviljon, kar je povzročilo posebno med otroci in ženskami veliko razburjenje. Ogenj so kmalo poglasili. Poškodovan ni bil nikdo.
Kazen za dvakratni umor.
Sodnik Blackmar je obsodil včeraj Christophera Dunna na dvajsetletno ječo. ker je umoril grškega gostilničarja Anathana-siosa Bassihosisa in policista (M. Kileva.
/
Razstava v Frisco.
Prestrogo postopanje s Kitajci, ki so prišli postavljat na razstavo kitajski paviljon.
Peking, Kitajsko, 8. junija. — Kitajci, ki nameravajo razstaviti na Panama-Pacific razstavi svoje izdelke, so zelo radovedni, če bo dovolila naselniška oblast v San Franciseu, da se izkrca GO mehanikov in drugih delavcev, katerim je poverjena zgradba kitajskega paviljona.
Kitajsko časopisje odločno obsoja Združene države, ker še v takem slučaju očitno kažejo mržnjo i do Kitajcev.
Od 60 delavcev jih je naselniška oblast pripustila le 40; za hrano in blago, katerega so pripeljali seboj, so morali plačati veliko carino.
San Francisco, Ca!., 8. junija. -Kitajci, katerih nočejo pripustiti, imajo trakuljo. Če bi hoteli plačati po .fo za zdravljenje, bi jim bil že po preteku štirih tednov dovoljen vstop v deželo. V bolnišnici na Kllis Islandu se nahaja za to boleznijo bolnih deset oseb.
Sacramento, cal., 8. junija. — Iz zadnje statistike je razvidno, da živi v Californiji 218 blaznih Kitajcev, katere bodo v skupinah po L»r> mož poslali nazaj na Kitajsko. Izvzeti bodo le pridni in dobri delavci.
Povoden j.
Lacrosse, Wis., 8. junija. — Reka Mississippi je od sobote do danes narasla za dobre tri čevlje. Povzročena škoda je ogromna. V Wiseonsiuu in Minnesoti je preplavila voda več tisoč akrov po-ija.
Skozi prekop.
Panama, 8. junija. — Danes je srečno preplul skozi prekop 40(H) tonski parnik " Allianea ", last Panama Railroad Steamship Co. Skozi posamezne zatvornice je plul poldrugo uro.
Velikanski zakladi rude v jezeru.
Chisholm, Minn., S. junija. — Glasom novih cenitev znašajo skladi rude v jezerih severne Minnesote krog 400,000,0OO ton v vrednosti $100,000,000. O posestni pravici se bo razpravljalo dne :{0. julija v najvišjem sodišču.
Potapljači na delu.
Rimouski, Que., Canada. 8. junija. — Danes se je započelo prvi korak, da si' spravi na površino 800 ali več trupel j ponesrečencev, ki se nahajajo v; potopljenem par-niku **Empress of Ireland" na dnu St. Lawrence zaliva. Potapljač vladne ladije "Druid" se je spustil v globočino ter je več kot eno uro preiskoval dostopne dele potopljene ladije.
Pokora za hudomušni ž a.
25-letni Peter Malone iz Brook-lvna, ki se se v nedeljo zjutraj na neki Sea Gate kari zabaval s tem, da je metal slamnike pasa-žirjev skozi okno, je dobil za pokoro :J0 dni prisilnega dela na Blackwclls Island.
Obsojeni morilec.
»Kari Dranewicz, ki j« bil pred enim tednom spoznan krivim, da je v družbi par drugih oseb dne 27. decembra p. 1. umoril Ivana Mar-tcsevitza s tem, da mu je dal preveliko dozo omamljevalnega sredstva, je bil včeraj po sodniku Nott v veliki poroti obsojen na smrt ter se bo izvršilo smrtno kazen v tednu pričenši z 20. julijem.
Kakor znano so morilci stlačiti truplo v kovčeg ter pustili slednjega na Pitt St. v New Yorku.
Neodvisnost Filipinov. Washington, D. C., 8. junija. (Predsednik Wilson se je izrazil da v prihodnjem kongresnem zasedanju skorajgotovo še ne bo sprejeta nobena zakonska predloga glede neodvisnosti Filipinov. Z zadevo se bavi poslauec Jones iz Virgiuije.
Nemiri v Italiji. Mednarodni kongres.
—o—
Demonstranti so strgali častniku obleko s telesa. Proglasitev generalne stavke v Rimu. —o—
ANGLEŠKE SUFRAGETKE.
"Boj kralju Jurju in kraljici Ma-riji!" — je njihova parola. V Parizu je zapadel sneg. —o—■
Ancona, Italija, 8. junija. — Ko so hoteli včeraj anarhisti pregnati udeležence z neke patrio-tične slavnosti, je nastal krvav ■pretep, pri katerem so izgubile štiri Oocbe življenje. Vojaki so streljali na demonstrante in jih po dolgotrajnem prizadevanju slednjič vendarle razkropili. Nemiri s • še danes nadaljujejo. Skupina delavcev je hotela potegniti pri mestni hiši zastavo na pol-drog.
Nekega kavalerijskega častnika, ki j" zastavo stražil, so skoraj do smrti pretepli in 11111 strgali uniformo s telesa.
V lati n i komisar zagotavlja v svojem manifestu, da bo uvedel obširno preiskavo.
Ram, Italija, 8. junija. — Splošna delavska borza je proglasila generalno stavko, ki naj bo kot nekak protest z ozirom na razme,-re v Auconi.
Pariz, Francija, 8. junija. — Danes je otvoril trgovinski minister Raul IVret mednarodni kongres trgovskih zbornic in indu-strielnih zvez.
London, Anglija, 8. junija. — Danes je posetil mednarodno razstavo konj tudi kralj Jurij s kraljico 3!arijo. Ko se je vračal domov, je začela v nasprotni loži upiti neka mlada sufragetka: — Boj kralju Jurju iti kraljici Mariji ! To ni kralj, ker se noče zavzeti za nas;
Policija jo je aretirala, toda na stražnici ni hot<>la povedati svojega imena.
Pariz, Francija, 8. junija. — Danes popoldan je padala v Parizu debela toča, pozneje je pa zapadlo dva in pol palca snega, ki je seveda takoj skopnel. Temperatura je znašala 40 stopinj Fahrenheita.
Avijatik rešil tovariša.
Chicago, 11!., 8. junija. — Anthony Stadleman je danes lahko govoril o sreči, da se je nahajal avijatik Jack Vilas h' t ti milje oddaljen, ko je padel Stadleman s svojim hitroaeroplanom v Mi-chigansko jezero. Vilas se je pripeljal s svojim hidroaeroplanom tovarišu na pomoč ter ga je rešil j v zadnjem trenutku.
\
Uspavalni prašek — vzrok smrti.
Albany, N. Y., 8. junija. — V neki sobi hotela Albany so našli mrtvega potnika Williama Engle. Poklicani zdravnik je izjavil, da je bila vzrok smrti prevelika doza uspavalnega praška.
Imenovanie.
Washington, D. C., 8. junija. Poslanec J. Harry Covington iz Kaston, Md. je bil danes imenovan vrhovnim sodnikom pri najvišjem sodišču za distrikt Columbia. Covington pripada demokratični stranki ter je igral vodilno ulogo pri načrtu za novo trustno zakonodajo.
Upnikom in zadružnikom "Glavne posojilnice".
Poravnalna akcija med upniki in zadružniki "Glavne posojilni-j ce" se bliža koncu. One, ki še niso poslali izjav, da so zadovoljni s poravnavo, prosimo, da storijo isto čimpreje, ker prične "Kreditna zadruga'' s 1. julijem t. 1. izplačevati 30% onim upnikom, ki so podpisali poravnalne izjave.
"Kreditna zadruga" registrovana zadruga, z neomejeno zavezo v Ljubljani.
Zmaga albanskega kneza Viljema.
—o—
Popolen poraz ustašev pri Tirani. Poslanik Združenih držav G. F. Williams kot posredovalec.
—o—
KONTROLNA KOMISIJA.
Dva offleduha sta pobegnila iz zapora. Pri begu so jima pomagali jetniški pazniki
—o—
Dunaj, Avstrija, 8. junija. —• Iz Drača poročajo, da je knez Viljem Albanski s svojimi četami pri Tiranu popolnoma potolkel ust ase, ki so nameravali napasti glavno mesto. Natančno število mrtvih in ranjenih še ni dogna-no.
Al iotudi j« knez Viljem s to zmago precej dosegel, se ne bo mogel vič doljfo vzdržati na prestolu. Tukajšnji diplomatični in »ficielni krogi so prepričani, da bo moral v najkrajšem času odstopiti, čeravno se mu posreči popolnoma zatreti ustajo v AJba-unji.
Cstaši so pripravljeni sprejeti vse predloge mednarodne kontrolne komisije pod nobenim pobojem pa nočejo, da bi jim vla-lal nemški princ. Kssad paši, prejšnjemu vojnemu ministru, je krona takorekoč zagotovljena.
Atene, Grško, 8. junija. — Tukajšnji ameriški poslanik George Fred. Williams je odpotoval v Alhan kjer bo posredoval med vlado in ustaškimi plemeni.
Dunaj, Avstrija, 8. junija. — Prihodnji teden bi se imela vršiti porotna obravnava proti ogledu-homa Gierowsk, toda obtoženca sta se pravočasno odnesla pete. Na zagoneten način se jima je posrečilo priti iz zapora, nato sta pa sedla v avtomobil in se nezna-nokam odpeljala. Pri takoj uvedeni preiskavi se je dognalo, da sta naročila avtomobil s posredovanjem jetniških paznikov, katere so že zaprli. Obdolžena sta bila špionaže v prid Rusiji.
Med gosti se ne sme delati razločka.
Albany, N. V., 8. junija. — Generalni pravdnik Carmody je danes sporočil posestnikom hotelov in prenočišč, da ne smejo odklanjati gotove Trite gostov, na-primer črncev. To «e je dogajalo dosedaj ter *o imeli hotelirji tozadevna obvrstiln obešena v svo jih prostorih. Vsled nove postave, ki je bila sprejeta v zakonodaji, pa je prepovedano delati razliko med gosti glede barve in veroizpovedanja.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K.	%
5....	1.10	130....	26.65
10--------2.15	140....	28.70
15--------3.25 150________30.75
20________4.20 160 ________32.8tf
25________5.20 170________34.85
30________6.25	180 ...	36.90
35--------7.30	190....	38.95
40--------8.30	200....	41.00
45________9.35 2f>Q________51.25
50________10.35 300________61.50
55....	11.35 350________71.75
60________12.40 400________82.00
65________13.40 450________92.20
70________14.45	500....	102.*50
75....	15.45 600________123.00
80________16 50 700________143.00
85________17.50 800________164.00
90________18.60 900________184.00
100________20.50 1000________204.00
110________22.55 2000 ________408.00
120________24.60 5000____1018.00
Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadajo poet o c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
1 Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK 8AK&ER,
82 Cortlandt St. New York, N. Y. 6104 St Glair Avenue, N. E. Clevftod, 0,
(TEAS NARODA; 9. JUNIJA, 1914. •
"GLAS NARODA1'
iSauvetuc Daily.. Own«*! vit) published by tbe
SloTenic Publishing Co.
j a •tirpomtioo t JtTEANK 8AKSER PivsideoL
Janko pleSKO,	,
UKJia BKNED1K. Treasurer
Ftct of Businesa of the corporation and
addre&Mrf of above ofnctra ; t& Uortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celo leto vuija dat za Ameriko in
Can ado.......................$3 .00
** pol let« ..................... 1,50
" ifcto ta mesto Now York ....... 4.00
M pol l«ta za mesto New York ... 2.00
" Evropo Zk vae letr ..........4.50
** " "polktu.............2-55
" "četrt I* ta............ irt0
"GLAS NARODA" izhaja v<ak dar Izveemši nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA**
f"Voice of the People") Lmpt #very d»> except Sunday« w.d
Holidays. Wbacription yearly &}..*)
Ad*«r1i»eirent on eurreemcnt
Dcpia* b 'ti j odpisa in osobno-jfi »e pe
priobčujejo D«a#* umi blaffovoii pošiljati po —
Blooey Order. Pn «*sr*m«»mb. kraj« naročnikov pro-
a! ' da nam tudi prejšnje '»••aliiče naznani, d:i bitrei* najdemo naslovnika.
in poSiljatvam nareilite t» na-lov:
-OLAS NARODA'
t* Curtla/idt is t	New Y >i k » iiy.
_*>»«»f«»r. 7 t'ortiaixii
_^vs^y_
Zvezna komisija glede dela v stanovanjih.
-O—
('lani 2ve/nt' komisije, kateri je poverjena nalila, tla preiskuje industrijske ra/inere, so bili baje relo za«"u(leni. ko j.- neka. 14letna Italijanka, ki j.- ži mati Š< st me-j sov starega otroka, izpovedala, dn zasluži pri trinajst urnem dnevnem d»'lu le ti<) e»-ntov Jia dan. Mlada žena je naslikala temno in turobno sliko siromaštva, izkoriščanja in s iženjstva ter je * tem opisala razmere, ki so tipične v krojaški industriji.
Kar je povedala mlada Italijanka, ni čisto nič novega. Ako so tuli komisarji presenečeni, potem' ko so zaslišali njeno i/poved, dokazuje to 1<\ da se morajo ti gospodje še veliko učiti. Kavno krojaška industrija je znala že odi nekdaj zasužnjiti najbolj sveže in' najcenejše priseljence.
Neizprosna postava o ponudbi) in povpraševanju j«- na tem polju! potisnila plače na najnižjo stop-j lijo. Prokletstvo dela po stanova ! njih se j.< pokazalo tukaj v naj-j grši, grozo vzbujajoči obliki.
Kjer ne more najti mož. ki je! naravni prehran jevalee družine, dela, se oprime žena. kakor hitro-potrka pomanjkanje na vrata.i "domačega dela". K delu se pri-1 tegne tudi nedorasle otroke, kot se je zgodilo to pri tej Italijanki.I ki je morala že v desetem letuj svojega življenja vleči niti i/, hlač ter šivati gumbe na izgotovljeno obleko.
Ako bi se postavnim potom pre-j povedalo delo doma, bi to komaj pomenilo dobroto za uboge. <>ro-| palo bi se jiii zadnje možnosti, da •i zaslu/.ijo košček suhega kruh«.! Raz ven tega pa >o naša sodišča, ž*1' park rut odločila, da bi bilo kršenje zvezne ustave, ako bi se komu prepovedalo delati v njegovem stanovanju t;-r se na ta način preživljati.
Vsled tega je več kol dvomljivo, da bi imela preiskava potom zvezne komisije količkaj uspeha. Vprašanje je celo, ee ga sploh more imeti. Posvetila je v najtemnejše ko?«* s. danjega družabnega aist' , a. Ljudje, ki pripadajo polovici, ki ne ve, kako živi druga polovica, m' bodo nt kaj časa zgražali, a v par dneh l>o pozabljeno vse skupaj.
Izboljšanje sedanjih žalostnih razmer bi se dalo doseči edinole z zavarovanjem delavcev proti bolezni, nesreči, starosti, brezpo-l ■e In ost i in drugim neprilikam. Prepovedati bi se moralo nadalje, brezpogojno tlelo otrok ter prisil-j ni obisk šole. Pri površnosti, katero je opaziti v Ameriki vse-' aplošno, pa smo od tega še daleč oddaljeni.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Prijatelja napredka in miru v druthers, Ohio. — Dopisov brez psxlpisa ne sprejemamo v list. To', velja za vse!	*
Dopisi.
m
O—
Milwaukee, Wis. — Sklenil eem napisati par vrstic, ki so name-(njene vsem društvom, spadajočim h K. S. K. J. Torej cenjena društva! Kavno je sedaj je čas, ko si bode večina društev izbirala in volila svoje delegate za prihodnjo konvencijo, katera je že skoraj pred durmi. Torej dragi sobratje iti sosestre, pazite, da si izvolite j dobre in zanesljive možake, ne 'pa kakih priliznjeneev ali sveto-hlincev, ki se hlinijo in vam veliko obetajo, ob času konvencije jih pa lahko vsa kdor podkupi in pridobi na svojo stran. Kdor čita j glasilo K. S. K. .J., Am. SI., prav I lahko spozna, kako zelo dobro se j pripravi a in plete veliko mrežo, v katero misli pri prihodnji konvenciji poloviti večino delegatov. To je stranka pod krinko "praktičen katoličan". Kavno pri pri-Ihodnji konvenciji mislijo ti priliznjeni gospodje napeti vse sile. j da dobijo komando v svoje roke. ! Kaj bo pa potem? Xo, to smo že I videli zapisano v A. Si. Kdor se noče hliniti in plesati na njihovo komando, naj lepo odstopi. To je j njihova srčna želja, sedaj ko je .Fednotino koritee skoraj polno. Moj namen ni napadati ne katoličana, ne drugoverea, povem samo to, da ljubim le pravične in poštene možake in se nikakor ne strinjam z napadi, katere vidim v vsaki številki našega strogo katoliškega lista A. SI. Njim je vse na poti, kar ne trobi v njihov rog. Kes so pri vsaki stranki dobri in slabi ljudje; ravnotako je tudi pri katoličanih veliko dobrega in gnjilega. Posebno oni se mi ne dopadejo, ki hodijo pod krinko i praktičnega katoličana, pri srcu j jim je pa vse kaj drugega. Torej cenjena društva K. S. K. J., opozarjam vas. da si izvolite trdne in zanesljive može za delegate, ker bo boj, ki se nam obeta od naših prisiljenih vodnikov in pismoukov, zelo hud. — Dolgoletni član K. S. K. J.
Zahteve koroških Slovencev.
V Smihelu na Koroškem se je vršil dne maja slovenski tabor. Na tem taboru so sklenili resolucije, katere navajamo, ker so važne.
Resolucije se glasijo: i Na velikem ljudskem taboru v ■ Smihelu dne 17. maja 3914 zbranih 4000 koroških Slovencev
1.	konstatira, da takoimenovani j* Karntnertag'' v Sinčivasi ni bil
shod koroških Slovencev, ampak 1 shod iz cele dežele prignanih j Nemcev in njihovih podrepnikov ; J konstatira, da ta ''Karntnertag" ni imel nobene pravice, govoriti j v imenu koroških Slovencev, da , s.) na shodu v Sinčivasi proglasili J nemščino kot edini razpravni je-jzik. kar že samonasebi dokazuje, j da je bilo tamošnje zborovanje ; nemško in ne slovensko. Zato j iskreno obžalujemo, da so se Nemci v političnem boju proti Slovencem poslužili doslej še nezaslišanega sredstva, da so se izdajali za Slovence in govorili v imenu Slo-j vencev zato, da bi ua ta način j mist ifieirali vlado in javnost.
2.	Nasprotno tu konstatiramo, . <la je na današnjem taboru zbranih 4000 koroških Slovencev vseh stanov in poklicev; naš glas je torej pravi glas koroških Slovencev.
:{. Najodločneje protestiramo proti večnemu podtikanju od strani Nemcev, kakor tla bi bil narodni boj umetno iz Kranjskega in Štajerskega zanesen na Koroško, marveč konstatiramo glasno in slovesno, da se koroški Slovenci svoje slovenske narodnosti in pravic, ki nam gredo, sami zavedamo in jih sami najodločneje tudi zahtevamo. Ker smo in se čutimo za bistven del slovenskega naroda, apeliramo na solidarnost celega slovenskega in hrvatskega naroda z nami v našem tež-. kem boju. ki ga bijemo kot pred-Istraža avstrijskih Jugoslovanov.
4. Tistim nemškim in neinšku-jtarskim poslancem, ki so bili v J boju proti narodnim Slovencem .na nemški nacionalni program z glasovi Nemcev in nemškutarjev edinole vsled krivične, nenaravne ■razdelitve volilnih okrajev izvoljeni, odrekamo pravico, govoriti v imenu vseh koroških Slovencev. Na naslov naših narodnih nasprotnikov in vlade pa bodi en-j krat za vselej povedano, da kot ,legitimnega Zastopnika koroških . ♦Slovencev priznavamo edino le 1 'naše politično vodstvo, kateremu 1
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo in neomajno zaupanje.
5. Pozivamo c. kr. vlado, da nam da zadostno število uradnikov, da nam vrne nazaj na Ko-j roško naše koroške slovenske sinove sodnike in druge uradnike, ki niso dobili v domači deželi , kruha in katerih mesta med nji-, mi so zasedli nemškonacionalni uradniki.
(j. Protestiramo proti temu. da , se pošiljajo slovenski učitelji slu-. žbovat med Nemce, da se na Slovenskem nastavljajo nemški in renegatski. zapostavljajo pa slo-, venski učitelji, in z vsem povdar-koin zahtevamo, da vlada poskrbi za zadostni naraščaj slovenskega učite! jstva.
7.	Z ogorčenjem opažamo, da c. kr. vlada .noče ali ni v stanu izvršiti razsodb svojih lastnih in najvišjih sodišč v šolskih zadevali na Koroškem. Najslovesneje izjavljamo, da vstrajamo pri teh zahtevah in odločno zahtevamo, da se vendar izvedejo razsodbe državnega in upravnega sodišča v zadevi naših šol. kar je vlada dolžna storiti po svoji državni avtoriteti.
8.	Zahtevamo preosnovo volilnega reda za deželni zbor, odgovarjajočo demokratičnvinu razvoju današnjega javnega življenja, odpravo kuri je veleposestva in razdelitev njenih mandatov med kmečko skupino in protestiramo zoper sedanje volilne okraje za državni in deželni zbor, ki v narodnost nem, gospodarskem in socialnem o/.iru nasprotuje vsem načelom zdrave pameti in povzročajo, da se narodni boj od narodne meje prenaša v vso deželo. Konstatiramo, da so vsled nenaravne razdelitve volilnih okrajev brez vsake potrebe skoro vsi volilni okraji na umeten način jezikovno mešani in da Nemci na ta način napravljajo celo deželo za dvojezično.
9.	Zahtevamo popolno enakopravnost slovenskega jezika pri vseh oblastih in uradih, bodisi državnih. bodisi deželnih, kjer imamo Slovenci ž njimi opraviti, zlasti pri sodnijah, davkarijah, železnici, pošti, politični oblasti in deželnem kulturnem svetu.
10.	Zahtevamo, tla se za Slovence na stavi slovenski, za slovensko ljudstvo vnet potovalni učitelj ; da se deželni kulturni svet razdeli v nemško in slovensko sekcijo in da se otvori slovenska kmetijska šola.
21. Končno z gnevom odklanjamo gnusne napade na našo loja-liteto in na patriotizem od strani zaveznikov laške iredente in častilcev Hohenzollerneev.
12. Mi smo vedno dali in bomo dali cesarju, kar je cesarjevega, kar pa ne izključuje, da zahtevamo, da tudi država da v okviru obstoječe ustave našemu narodu, kar je njegovega.
Belokranjska železnica.
Zgodovinska reminiscenca.
Niti sto let ni preteklo, odkar se je nova iznajdba železnih cest jela širiti po Evropi. Pravi iznaj-<lite!j hlapona je biL Jurij Stephenson, ki je 1. 3814 dal napraviti več lokomotiv, katere je rabil za prevažanje premoga pri Newcastle na Angleškem. Prvo železnico, ki je služila javnemu prometu, so otvorili 1. 1825 med Stocktonom in Darlingtononi, a vozila je s hitrostjo do 17 km na uro. ()d zdaj so tehniki le spopol-novali Stephensonovo izumitev. Gradnja železnic je vsled tega hitro napredovala. Tako so že leta 1826 premogovniki ob Ruhr i in Saari na Porenskem dobili 60 km dolgo železnico. L. 3830 je bila v Avstriji otvorjena prva železnica iz Prage v Lano v dolgosti 45 km. Za to je 1. 1832 sledila 127 km dolga proga z liudejovic v Line na (Jornjeavstrijskem, kjer so začetkoma vozili s konji, b. 1838 pa je tudi v Avstriji zapiskala lokomotiva na progi Dunaj-Vagram. Od tedaj pa se je gradnja železnic silno pospeševala po vsej Evropi.
Avstrija prednjači radi svojega hribovitega terena v gradnji pogonskih železnic. Avstrijski tehniki so si pri zgradbah planinskih železnic — osobito one čez Semer-nik in Brener — pridobili svetovni sloves.
Slovenske dežele so dobile železnico, ko se je šlo za zvezo Dunaja z glavnim trgovskim mestom Trstom. Južna železnica je v naših pokrajinah stekla med 1. 1846 do 1856. Kranjska dežela je dobila 1. 1870, tedaj cesarjevič Rudolf o vo'f sedaj c. kr. državno že-
leznično progo Ljubljana-Trbiž na Gorenjskem. Zanjo so si prizadevali tedanji državni poslanci slovenski, v prvi vrsti gorenjski rojak, pesnik dr. Toman.
Ko se je dosegla tista proga, bilo je pač le vprašanje časa, da se gradi tudi dolenjska proga za ozemlje, ki je skoro tako veliko kakor gorenjsko in notranjsko. Pred polstoletjem se je mnogo pisalo o dolenjski železnici, a do dejanja ni pršlo. dokler se ni ener- ■ gično zanjo zavzel tedanji državni in deželni poslanec profesor j Fran Suklje. Zapisniki državnega zora na Dunaju in deželnega zbora kranjskega v Ljubljani spri-' čujejo, da ta neumorni poslanec ni spustil z vidika dolenjske železnice. Prepotoval je vso Dolenjsko. prigovarjal občinam, katere so prišle v poštev glede dolenj-' škili prog, povzročil delniško družbo. da je le mogel z dokazilnimi listinami stopiti pred cesarsko vlado in jo nakloniti za prepo-trebno zgradbo.
Kranjski deželni zbor je v vsakem zasedanju obravnaval o dolenjski železnici in ko je slednjič sprejel garancijo za obrestovanje delniške glavnice, bila je dolenj-, ska proga zagotovljena, a le do Novega mesta-Straže, oziroma (Jrosuplja-Kočevja. Z gradnjo se je začelo leta 1892. Dne 2!>. septembra se je izvršil na prostoru sedanjega novomeškega kolodvora blagoslov pričete proge in se je zasadila prva lopata. Tedaj je pojasnil pomen, tistega dneva v vznesenem govoru poslanec Šuk-lje. Med drugim je omenjal, da nobena pokrajina, ki je ločena od svetovnega prometa, ne more prav uspevati; ako ne vstopi v krogotok svetovnega življenja, bi bila izgubljena, uničena. Dokaz nam je uprav Dolenjska, kjer je zaostajalo poljedelstvo, trgovina, obrt; nehale so še iste tovarne, ki smo jih še imeli (n. pr. Gradae, Dvor). Ni čuda. da se je cesar sam zanimal za dolenjsko železnico ter pospešil njeno zgradbo. In čez dve leti, dne 31. maja 1894 je iz Ljubljane prisopihal hlapon na novomeški kolodvor, pripe-ljavši seboj merodajne činitelje in dostojanstvenike.
A vsak dolenjski rojak je bil prepričan, da bi ta proga ne dosegla svojega namena, ampak da se mora podaljšati do deželne meje. spojiti s hrvatskimi železnicami ter avstrijski jug skleniti s središčem avstrijske države. Poslanec Šuklje je zopet z železno vst raj n ost j o vzel v roke to prepo-trebno akcijo za belokranjsko železnico. Vsa slovensko-hrvatska delegacija v državnem zboru na Dunaju mu ji- bila zaslomba, eden glavnih njenih postulatov je bila železnična zveza doli v Dalmacijo. Kranjski deželni zbor je pogosto urgiral podaljšanje dolenjske proge. Tedanji poslanci Viljem Pfeifer, vitez Zaviusek, župnik Fran Schweiger n tovariši so stavili predlog za takozvano belokranjsko železnico. A preteklo je vendar že desetletje, predno se je mogla izpolniti ta vroča želja Slovencev in Hrvatov. Ugoden trenutek je prišel, ko se je 1. 1907 sklepala nagodba z Ogrsko. Da so Ogri dobili za svoj izvoz proti Nemčiji ugodnosti na progi čez Otlerberg, morali so tudi avstrijski državni polovici kaj privoliti. J Tako je tedanji ministrski predsednik baron 15eck pri vzel v pogodbo tudi belokranjsko železnico ter njeno podaljšanje čez Liko v Dalmacijo. V smislu te pogodbe bi morala biti belokranjska železnica leta 3!>12 že gotova. A vmes, je prišla leta 1908 priklopitev Bo-! sne in Hercegovine k monarhiji, vsled tega velika napetost med Srbijo in Avstrijo, mobilizacija je zahtevala mnogo milijonov — in gradnja se je zavlekla, dasi je trasijski oddelek v Novem mestu že par let posloval. Slovenska delegacija na Dunaju ni mirovala, ampak je v državnem zboru po profesorju Jareu in deželnem glavarju dalmatinskem dr. Ivčeviču stavila predlog za to nujno zgradbo in pri ministrstvih urgirala izpolnitev pogodbenih točk z Ogri. Načelnik hrvatsko - slovenskega kluba na Dunaju, sedanji deželni glavar dr. ifusteršič je medtem srečno rešil kontroverzo radi prvotnega načrta Semič-Metlika ali Semič-Crnomelj-Metlika, da se je določila sedanja proga, ki gotovo; bolj odgovarja občnim koristim' Belokrajine z oziroin na bodočo zvezo Cmomelj-Vinica in dalje na Hrvatsko. Slednjič se je izposlo-valo. da so merodajni krogi u-stregli vroči želji spodnje Dolenjske. In tako se je 23. marca 19121 izvršil blagoslov za novo progo in! zasadila prva lopata ob mestnem' drevoredu v Novem mestu, kjer'
se zdaj dviguje visoka škarpa ob predoru blizu železničnega mosta.1
Vso belokranjsko progo so prevzele tri stavbne tvrdke: od no-I vomeškega kolodvora proti Ru-j Iprčvrhu podjetje dr. inženir Sa-' mohrd; v Rožni dolini proti se-'miškemu kolodvoru tvrdka Bie-1 derinan & Co.; od tam pa do deželne meje podjetje Lonearie. — Samohrd je imel težje delo pri tunelu in železničnem mostu čez Krko. Biederman je izvršil vodne' | naprave v Rožni dolini in glavni j tunel pod semiško goro. Lončarič pa je izpeljal zanimiv viadukt pri ' Otavcu. Trasijsko in gradbeno 'vodstvo cele proge je bilo v rokah' nadsvetnika Božidara Opitz-a.
lil tako je to veliko delo za našo Dolenjsko srečno končano. Dan 25. majnika 1914 ostane z zlatimi črkami zapisan v zgodo-j vini naše ožje domovine. Ta dan se je slovesno otvorila in 27. maja izročila javnemu prometu težko pričakovana elokranjska železnica. Tako stopi tudi ta del na-I še lepe dežele, ki je bil dosedaj 'najbolj osamljen in zapuščen, v svetovni promet s sosednimi deželami, saj se ne zveže samo z o-srčjem naše dežele, ampak hkrati tudi s Hrvatsko in sosednimi deželami.
lJelokrajina je dosedaj mnogo trpela, ker je bila prikrajšana v svojem gospodarskem razvoju v enem in drugem oziru. Ne le. tla ji je manjkalo ugodnih prometnih zvez. so jo zapuščale tudi naj-' boljše delavne moči. Spričo nezadostnega zaslužka in slabega hajanja je hiralo vse gospodarsko življenje. Manjkalo je dobre kupčij«* in denarja.
Z novo železnico se bo izvršil velik preobrat. Belokrajina se bo i obudila k novemu življenju. Ta preobrat, ki ga bodo čutili vsi 'stanovi, se bo najbolj kazal na kmetiji. Kupčija s kmetijskimi pridelki in proizvodi, ki je bila dosedaj težavna iu zamudna ter, navezana bolj na krajevni promet j in na domači trg kakor pa na izvoz, se bo z novo progo olajšala in močno povzdignila. Največ bo-'sta pridobili vinogradništvo in 1 prašičja reja, na kateri panogi je i Bel okra n jec že od nekdaj navezan, ker itiii dajeta glavne dohodke pri njegovem gospodarstvu. Prenehala bo dolgotrajfta, težavna in dragocena pot čez visoke Gorjance z vinskimi tovori in zaklanimi prašiči. Ob dobri in lahki kupčiji se bodo gospodarji lotili | s podvojenimi silami svojih lepih I vinskih goric in iskali novih za-ikladov v zemlji, ki jih bo pomagala odpirati nova železnica. Povzdignila se bo prašičjareja. ker bo našla več in boljših odjemalcev. Po tržnih krajih se bo razvila živinska in prašičja kupčija, ki bo najugodneje vplivala na |zboljšanje reje, pa tudi na to. da 1 se bodo naši rojaki bolj in bolj oprijemali domače reje ne le pri goveji živini, ampak tudi pri prašičih.
Veliko bo pridobila vsa kupčija, saj se bo vse lažje razvijala kakor prej. Pocenila in skrajšala se bo pot za kupca in prodajalca, za blago in za pridelke.
Zelo ugodno bo vplivala nova železnica tudi na razvoj sadjarstva. Belokrajina ima prav ugotl-j ne lege za pridelovanje vsako-I vrstnega in žlahtnega sadja. Ko steče nova železnica, bo podana prilika, da se povzdigne tudi sadna kupčija, ki bo prinašala lahko lepe tisočake v deželo.
Pa tudi vse drugo kmetijstvo bo pridobilo z novo železnico. Čini ugodnejši bodo dohodki iz živinoreje in praŠičjereje. tem več se bo storilo tudi za izboljšanje poljedelstva, travništva in pašništva. Kmetovalci se bodo popri-jeli bolj intenzivnega, bolj skrbnega obdelovanja in povzdignilo se bo zlasti pridelovanje krme, ki je tudi za belokranjsko gospodarstvo največjega pomena.
Nova železnica prinese pa tudi poglaviten pogoj za nastanek in razvoj industrije, ki bi tudi v Be-lokrajini najblagodejneje vplivala na izboljšanje gospodarskega življenja in ki bi lahko veliko pri-^ pomogla, da bi imeli rojaki doma' več dela in zaslužka.
Naši Belokranjci in tudi vsi drugi Dolenjci se opravičeno veselijo. saj jih bo nova proga tes-I ne je zvezala v njih gospodarskih | težnjah in jim bo odpirala nova l pota za njih kupčijo.
Naj bi nova proga v resnici prinesla vse tiste ugodnosti za po-vzdigo našega gospodarstva, ki jih tako željno pričakujemo od j nje in naj bi kar najuspešnejše J vplivala tudi na to. da bi našli na-.ši rojaki potrebno blagostanje dolina. da bi jim ne bilo treba zapu-, ščati domače grude v takem Ste-
r
vilu. kakor se je to sedaj godilo, naj se povrne z novo progo tudi v Belokrajino sreča in zadovolj-nost!
Kolikor je bilo v prejšnjih časih zamujenega, naj se zdaj z združenimi močmi skuša doteči. Pozno smo sicer prišli na vrsto, a ni še prepozno. — Ustvarite Jugoslovanu one predpogoje, ki so povzdignili druge narode, da se bo čutil med njimi enakopravnega v vsem javnem življenju: on se bo držal svoje grude, on ho kakor prejšnje veke hvaležno stal na braniku staroslavne Avstrije ter zvesto čuval njeno obal Adri-janskega morja.
Bo "Dolenjskih Novicah".
Gcspcdična — trikratni doktor.
Portugalka gospodična Domiti-Ia Carvalho je zelo hvaljena prak lična zdravnica v Lizboni. Izobrazila se je bila najprej za učiteljico. Pri preizkušnji se je tako odlikovala, da je vzbudila pozornost predsedujočega vseučiliške-ga profesorja, ki ji je preskrbel vstop na vseučilišče. Bosvetila se je najprej modroslovju ter je tudi promovirala (postala doktor); kmalu nato pa se je lotila še matematike in astronomije ter je tudi iz te vede dosegla doktorat. Slednjič se je oprijela še medicine ter je tako postala trikratni doktor.
Letalni pclk v Avstriji.
Vojna uprava namerava ustanoviti letalni polk. ki naj bi imel S j-totnij. S 1. julijem se premesti* v ta namen k zrakoplovnemu oddelku vsi častniki, ki so temu oddelku trajno dodeljeni. Častniki in uradniki se bodo nazivali: poveljnik, poljski pilot, motorni ali zrakoplovu i vodja, letalni učence, ravnatelj zrakoplovne ali motorne delavnice, ravnatelj plinarne. Podčastniki in moštvo bo razdeljeno v zrakoplovne šoferje, zrakoplovu! šoferski pomočniki, rokodelci delavnice, prvi in drugi strojnik in pomočnik.
Kinematograf v službi cerkve.
Cerkveni krogi so biii dolgo časa protivni kinematografu, ali v novejši dobi so spremenili svoje stališče in sedaj tudi v cerkvi izkoriščajo vse dobre strani kinematografa. Na Saksonskem se v več mestih v cerkvah prirejajo eele kinematografske službe božje. V protestantski cerkvi v Šle-dicu je taka božja služba že več časa običajna. Bropovednik razlaga karkoli iz sv. pisma, kinematografske slike pa kažejo, kar pro-poveduje.
VfJ GOLOBI prina.-njo dolarje kj>r prina>a ^^^^ kuretin:i le cente: le malo kapitala po-^Sj^ trsfono; malo proetarm; vrt-lej ognjeno;
^fjT trpi takuj pri r> ki, pišite [to majsko m. IX na.;oifa lista: natančna pojasnita tamkaj;
cena lik*. Reliable Squab Journal.Vrruillei,Ho.
Pozor rojaki!
Namenil sem razprodati vso zalogo čevljev prav po nizkih cenah.
Možki čevlji poprej $4.00 sedaj $3.00 »» »j i» 350 2.50 „ „ „ 3.00 „ 2.00 2.50 „ 1.50
Male številke 5 — 6 in 7 poprej $3.00, $3.50 in $4.00 sedaj samo §1.95; ravnotako tudi ženski čevlji.
Ako hočete kupiti po ceni najboljše čevlje sedaj Vam se nudi prilika pri rojaku:
FRANK MEH,
243-1. Ave., Milwaukee,Wis.
Na prodaj.
Jaz imam na prodaj veliko že obdelane in tudi še nekaj neobdelane
zemlje
v Willard in Greenwood,Wis.
Za nadaljna pojasnila obrnite se na:
GREGOR SEL1ŠKAR,
R. 5. Greenwood, Wis.
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci.
Spisal ^cv. J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin j ako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cen3 znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje.
Obed (tri Jedil«) 25 centov.	Spavin je 25 centov.
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL
^SHSBUdflL^ajlftrp. Prodaja belo vino po...............70c. gallon
^SMBmft^BgKL	črno vino po................ 50c.
j^HMHHHkL D rožnik 4 gal Ione za .................... $11.00
^[KgSj: Brinjevec 12 steklenic za ................ $12.00
1 gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročbo se priporoča
5308 St. Clair Ave^ N. E., Cleveland, Ohio.
Tem potom naznanjam vsem znancem in prijateljem, da je moja ljubljena soproga oziroma druga mati treh otrok
Štefanija turk roj, pogorelo
dne 1. junija ob 3.24 uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb je bil 3. junija ob 11. uri dopoldne z mašo zadušnico v cerkvi sv. Jožefa. Navzoči so bili vsi tukajšnji Slovenci in veliko ameriških gospa ter gospodičen, ki so zapele ob grobu par krasnih pesmi. Najlepša hvala vsem skupaj!
MEMPHIS, Tenn., dne 7. junija 1914.
BIa£ Turk, žalujoči soprog: Edvard in Rudolf Turk, sinova; Ljudmila M&lnar, hči; Ludovik Malnar, zet: Filipa Turk, sinaha,
GLAS NARODA, 9. JUNIJA, 19 14,
Zažigalec.
—o— L. Valeo.
—o—
M--d Škof jo l>oko in Ilirijo ne-i kv hrluh j« kmetova! na svoji i podt-dovani kmetiji Urban Kopa'"*. I bijal m* j ■ h svojo ženo l"r-j »o in s sinom Luko doc in dan | ter živel »lobro ali slabo, kakor; j» pae n im-lo, največ s-veda slabo. K»*r je h:l mož varčen in tre-! I* n. ni bilo dolga pri ali na hiši,! k;,r je dandanes že zelo redko. Otrok sta imela z t"i*o, kakor j«-pri nii-iih poštenih km | kili Ui-iah ukoreninjena navada, seveda celo kopo, a so jima razun sina Luke drug za drugim še v rani]
S j Luka je bil postaven taut, i ki j,- pridno pomagal svojima j staršema pri trdem delu, v ostalem s. pa izogilw! slabe dru&ei-ii nt i— Imo /. n>k:h kril. I »o-! I rje M \ vojake, j.- moral, k-r j-bil .M-e še i rt len in delazmožen, nositi tri b ta pri • Janezih" ee-uirtiko suknjo, čeprav se mu je | ro/iio p j domačih hribih in do-i mae h /vatieih. K' r pa vsaka reč le . n . MS trpi, prestal je tudi Lu- j k:i *v«ij,t vojaška leta in se vrnil IIA svoj dom, kj r je zopet prijel za inotiko iu drevo ter o-J kopa val m oral rodno grudo kot |
I.iio dobra Sta si bila z materjo l'i>o, ki je vse n.izčrpane zaklade /late maternske ljube, ni prihr«nils za svojega Lu- j ko, ker ho ji ostali ©t roe i pomr-1 li. Ob nedeljah in praznikih, ko j je te<je tlelo počivalo, se je sil-j Kal le OKI og ti V oje matere, e**- 1 j rav se j.- i/, regovorila le redko kaka l>e- da med njima in to b- I o delu in iroispodarstvu.
Tako je stopil Luka v svoje šestindvajseto leto, ne da bi v ■ NOjem sreu začutil kako požel lj. it.:* po izpreun rnl»i razmer pri d«ma«-; b;;i. \7 tako pa njegova mati Urša. < -prav ji je bil mož Urban še krepak in čvrst kakor r, zaeela je na nkrat gojiti j
v svojem sreu mis. 1, da Id bilo I liohn.. da ki mož prevalil breine j gosj»odarst va na mlajša ramena I in i/'-tt-ii svoje posestvo sinu'
Dalj časa je nosila to misel | ».krito v svojem sreu, potem je : pa rti čel a praviti svojemu možu, • k* Iti l>i!o prav, da bi odložil go- i s od; i stvo in predal posestvo si-j mi, češ, da se je z.e zadosti dolgo ubi jal z gospodarstvom in da j
je sni pn*ei tudi v taka leta, ko ima pravieo tirjati izročitev po-j
I rbau K < t pae za-i tkoma ni hotel nič slišati o izročitvi, češ, da i j - se s mo kr pak, Kpo*ob«*n zal gottpodarstvo in da ga še ni volja. prepustiti vajeti drugemu človeku. Sin Luka p« tinti še lah-1 ko t aka, saj je se mlad. Žena pa j le ni odnehala, temveč bila svojemu mo/u s svojo mislijo vedno za p-.ami, .Možev uadaljni ugo-| vor, tla bi s • potem moral Luka ■ ženiti n pripeljati k hiši tujo' žensko, dočim bi se morala on in /ena umakniti tuji ženski za za-
........k, je pa Trša pobijala z dej-
»tv<«m, iia ima Luka š«» čas za ženite v in da bo vzlie izročitvi poceniva ostalo pri hiši vse v-sta-
h t je žena le dan na dan nad-' legovala moža, da naj prepusti posestvo in gospodarst vo sinu Luki, se je go-poti ar Crban končno le omajal in se ni več proti vil
Nekega dne potem so se pa podali \ si trije v daljno Idrijo, da v notarski pisarni napravijo izročilno pogodbo, s katero izroča oče Urban Kopač posestvo in go-spdai tvo sinu Luki in v kateri izgovarja sebi in svoji ženi na kmetih običajni kot, vžitek in po-bcljšek. i'ri sklepanju te pogodbe so se odigravali med njimi o-bičajni prizori, ker je gospodar L rban »ku&al kolikormogoče u-dobnosti izbiri pri izročitvi zase in svojo /eno, nasprotno pa bodoči pr vzemnik zopet vlekel na svojo stran. M d obema je posredovala žena iu mati Urša, ki se je pa potegovala bolj za sinove pravice kot pa za svoje in moževe. Končno so se Je zjedinili in potem s > je zapisala izročilna pogodba, v okviru katere se je na-pravila tudi takoj prošnja za (prepis in za vknjižbo izgovorjenih pravic.
Po izročitvi posestva je poteklo pičlo b to res v starem tiru, lcer mladi gospodar Luka ni kazal nobenega veselja do že ni t ve. Gospodinjila »»u je mati in to mu je zadostovalo. Včasih je prišlo sicer do malega prerekanja » med mladim gospodarjem in oče-^Uuui v4Hk*i'jttLu, vendar so ostali
(' . |
taki nastopi vselej br z slabih j
j posledic. Pri vseh takih nastopih j stala je mati Urša dosledno naj strani gospodarja Luke.
Sčasoma so se -pa razmere po-' ostrile in prišlo je meti očetom Urbanom iu sinom Luko sem in i t je do prav ostrih in grdih l>e- j sed. Mati Urša se je pri takih! prilikah vedno zavzemala za si-j novo stališče in poslednjega celo kurila zoper rodnega očeta. Poti- j pihovanje lastne žene seveda ni vplivalo pomirjevalno na vžitkar-I ja Urbana, ki s-» je vsled tega j večkrat in pošteno razhudil nadi I ž.eno in sinom. Prepiri so se ved-1 no češče ponavljali in prišlo je I celo tako daleč, da so se začelij j meti obema vžitkarjema vršiti de-j janski spopadi, kar s - poprej ni | nikdar zgodilo. Vendar pri takih j I dejanskih spopadih vžitkar Ur-! j ban ni igral vloge zmagovalca,' ker je bila žena njegova kaj na-' 1 L'le jeze in ji je bilo v jezi dobro' vsako orodje, ki ji je prišlo pod
i - .
Ko je pa nekoč vžitkar l rban vendar le obvladal svojo boljšo. ' polovico, posli dnja ni vedela, kaj j bi iz maščevanja ukrenila proti j svojemu možu. Svojo maščevalnost je pa znala skrbno prikriva-: ti. Kočno ji je šinila v glavo po-] se lino hudobna misel, ki jo je s pomočjo svojega poslušnega sina. ki je bil materi slepo vdan, [skoro tuili udejst vila.
Pregovorila je svoj. ga sina, i naj proda svoje posestvo z očetovim v/ itkom vred. Skoro je iz-1 vede'a tudi za kupca, s katerim so se nekoč skrivaj in ne da bi , za to kaj vedel star i gospodar, 1 podali zopet v Idrijo in le-tam v j notarski pisarni napravili kup-j o pismo, glasom katt rega je Lu-| ka Kopa protlal kupcu Janezu i<Jostiši svoje posestvo tako, da ! le kupec (Jostiša moral prevzeti
hud: očeta Urbana in njegov vži-. *
Ne tla l»i očt iu Urbanu kaj povedala tt prodaji pos-stva. sta se , »in in mati vrnila na dom in o-| stala doma še en teden, ki je prav ! mirno in brez krega potekel. Tekom tega tetina je mati Urša -;>ra\:la skrivaj skupaj one svoje in sinove stvari, ki sta si jih ! pri prodaji pridržala. Ob tednu •ta pa sin in mati dejala očetu i I rbanu, da gresta na božjo pot , na Hrt z je in Višarje, in da se s rneta še le čez tlober teden, med tem časom pa naj oče skrbno pa-k i na gospodarstvo.
.Mali in sin sta na to otlsla oil doma iu s* podala naravnost na j Jesenice, kjer je dobil sin Luka takoj službo v tovarni.
Ob tednu se je pa zglasil s svo-| jo družino pri Kopačevi hiši ku-I i Janez (Jostiša in smrtno pre-čenemu vžitkarju Urbanu po-vetlal. tla mu j • njegov sin protlal svoje posestvo z vžitkarjem v ret l.
Urban Kopač te grozne novice ar v rje t i ni mogel. I)ni«ro ju-i trn se je na vse zgodaj napotil \ Idrijo, da poizw pri notarju. • j • res prodan. < eprav so mu notarski pisarni to potrdili, o--'»1 je vetlno neverjetni To-1 , maž in stopil je še v zemljiško knjigo, da dožene, da so se j. njim b- šalili. Toda tudi v zemljiški I knjigi so mu povedali, da je sin : protlal nj-ga in tl-osestvo.
Tistega nesrečnega dne ubogi Urban Kopa- ni prišel zgodno domov. Vedno trezen in varčen '* je tega dne potikal po gostilnah ter iz obupa pil in pi!. . .
še le pozno v noči je pri kolovrat il domov in potem v svoji pijanosti pošteno razgrajal in hudičeva! okrog his,, in tudi v nji. Potolažiti se ni dal, tlasi' ga je novi gospodar nekaj časa miril " svaril. H seda je dala besedo in končno je stari Urban novega gospodarja nagnal z goljufom,j ; ciganom in rokoma vhom.
Posledica toga nočnega rogo-! viljenja je bila tožba Janeza (Jo-jstiš,- zoper Urbana Kopača za-! voljo razžaljenja časti in posle-' dira te tožbe obsodba doslej nc-j oporočenega vžitkarja Urbana v jdvatlnevni zapor.
odslej je bil v Kopačevi hiši pravi pekel, ker so se vedno prepirali, zmerjali in psovali, potem se pa hodili tožit v Idrijo. Pri j vseh tožbah je vedno podlegel t ubogi Urban, ker ni imel prič, !(iostiševi pa dovolj. Nesrečni Ur-I kan je moral vsled tega večkrat ■v zajior, kar ni vplivalo blažilno j na skupne razmere.
Najbolj je pa novi gospodar j zadel vžitkarja Urbana, ko mu je iz njegove kamrice, v kateri j je imel izgovorjen kot, napravil I nova vrata v '"hišo", to je v veliko sobo pa zazidal, med tem, ko je nesrečni vžitkar Urban sedel v zaporih idrijskega sodišča.
•
Ko je prišel Urban Kopač domov in ogledal izjpremembo, je kar outmel. Nekaj časa je gledal topo nova vrata, potem je stopil skezi nje v svojo kamrico. Ko je pa opazil poprejšna vrata zazidana, zagnal se je v divji jezi v sveži zid. Ker je bil zid napravljen le iz ene opeke, napravil je silni naval v zazidana vrata veliko odprtino, ki jo je razkačeni vžitkar širil in širil toliko časa, da je odprtina zavzela obseg po-•prejšnih vrat.
Posledica tega novega dejanja je bila zopet tožba proti vžitkarju Urbanu in obsodba v zapor treh tednov, katerega je nesrečnik na dan sodbe takoj tudi nastopil.
Iz zapora se je priplazil vžitkar nekega dopoldneva domov iji se podal neopazen v svojo kamrico. Vb gel se je na posteljo in strmel zamišljeno v strop. Ležal je tako do kake desete ure zvečer, potem pa vstal, spravil v cu-Ijo svoje cape ill odšel. Pri hlevu je nekaj časa postal in gledal s solznimi očmi poslopja, ki so bila nekdaj njegova last, v katerih je pa imel sedaj izgovorjen i ri tujih, brezsrčnih ljudeh le še svoj borni kot, svoj siromašni vžitek.
Pilo mu je tesno pri sreu. Ne da bi se zavedel, kaj dela, segla ,j i tedaj njegova roka v žep, izvlekla iz njega žveplenko, jo prižgala in utaknila gorečo v slamnato streho hleva...
Skoro se je posvetilo, plamen je švignil po strehi in se skoro zajedei v suho tramovje, od tam pa odskočil na streho hiše. Kmalu je bilo okrog hiše svetlo kot po dnevu. (Jostiševi so si komaj rešili življenje in živino — poslopja so pa pogorela do tal.
Ko so našli starega Kopača z navezano cul jo ležati v bližini v praproti, obrnil se je takoj proti njemu sum, da je on zažgal. Na lic • mesta prihiteli orožniki so ga ostro prijeli in ker je svoje dejanje hladnokrvno priznal, u-klcnili in odvedli v Idrijo.
U. z nekaj tednov je stal potem vžitkar Urban Kopač kot zažiga-lee preti ljubljansko poroto. Pri porotni razpravi razkrilo se je vse trpljenje ubogega vžitkarja, os vet iia njegova (»olgata in mož se je smilil v dno duše porotnikom iu sodnikom, vsaj je po njem za net t ni ogenj požrl tudi njegov lastni kot.
Zbrano poslušalstvo j • nestrpno pričakovalo porotniškega izteka in bilo prepričano, da bodo ljudski sodniki oprostili ubogega nesrečnika, ki je svoje usodno dejanje zagrešil gotovo v taki zmedenosti svoje obupane duše, iia ni v č po kazenskem zakon i odgovoren za svoje kaznjivo dejanje.
Porotniški izrek je pa poslušalstvo, sodnike in Urbanovega zagovornika n vnih iznena lil. Porotniki so namreč prvo in edino glavno vprašanje potrdil z devetimi glasovi, le trije porotniki so oddali svoj "ne". Posletliea porotniškega izreka je bila obsodita nesrečnega l rbana Kopača v osemletno ječo.
Po porotni razpravi se je več porotnikov zbiralo k večerji v neki ljubljanski gostilni. Kakor je to naravno, govorili so o pretresljivem porotnem slučaju, o katerem so imeli danes soditi. Poudarili so, da s - jim je zažigab-c smilil v dno duše in da bi ga bili soglasno oprostili, če ne bi nesrečni mož potem stal brez strehe na cesti, ker je posta! žrtev požrešnega ognja tudi njegov izgovorjeni kot. Zato so zgolj iz usmiljenja do ubogega trpina po-1 rdi!i glavno vprašanje, ker so možu s tem preskrbeli drugo streho in preživljcnje.
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava jioslati denar. .Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje, hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času.
Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Preprečen napad na Leopolda Salvatorja.
! *' Slovenec je priobčil pred 'nekaj dnevi sledeče:
Zagreb. Po slavnostni predsta-j vi 20. maja, prirejeni v gledališču na čast nadvojvodi Leopoldu j Salvatorju, se je pred gledali-I ščem zbrala velika množica, ki je J nadvojvodo navdušeno pozdravljala. Nadvojvoda je predstavo četrt ure 'pred koncem zapustil z generali in s štabnimi častniki in se podal h garnizi.i>kemu večeru v Palace hotelu. Ko se * je hotel vsesti baron Skerleez v svoj avtomobil, se je občinstvo pričelo gibati. Neki mlati mož se je nem-j reč sumljivo obnašal, vsled česar ga je aretiral s pomočjo stražnika nek .policijski uradnik. Ban ni ničesar zapozil. Na policijski ekspozituri se je legitimiral are-!tovan"C kot trgovski učenec
Sehaefcr. Pri njem so našli revol-i . . ver, ki j" bil nabit. Schaefer je
odločno izjavil, da ni nameraval j atentata in tla nosi že dolgo ča-] | sa revolver pri sebi. Odločno r ' nikava, da je nameraval atent« Polieija trdi, tla je po izpovedi n-kega policijskega uradnika j Schaefer v trenutku, ko je bil ; aretiran, prijel revolver, ki ga je I imel v žepu, a ga je uradnik za i j roko prijel. Revolver je bi! za 1 strd pripravljen. | Iz Budimpešte, kjer niso radi i videli, tla ji1 Hrvatom priljubljeni nadvojvoda Leopold Salvator olrskal Zagreb, se poroča, tla je i neki dijak nameraval nadvojvo-| do napasti. To poročilo je izmi-. šl.j no. Dogodek s1 je tako-le izvršil: V deželnem gledališču je bila nadvojvodu na čast 20. maja zvečer prirejena slavnostna pretl-I stava. Predstavljali so "Tosko'\ Predstava sii je prič la ob sedmih zvečer. Po drugem dejanju je zapustil nadvojvoda gledališče in se je podal h garnizijskemu večeru. Med ipredstavo in med vožnjo iz gledališča se ni nič zgodilo. Nadvojvodu je prirejalo oh-
1 činstvo pred gledališčem sijajne ovaeije. Četrt na lO.uro je tudi ban zapustil gledališče. Ko se je že s svojim avtomobilom odpeljal, je nastalcf v fojerju drenja- j nje. Policijska uradnika Bedeko-I vič- in Bošnjak sta nekega mla-j tlega moža aretirala. Vzrok ni I nihče znal, samo govorilo se je j da je hotel bana napasti. Niti govoriti se ne more o kakem napadu na nadvojvodo, ki je že pol ure prej gledališče zapustil. Policija ji1 pozneje izjavila, da je bil artiran učenec III. letnika trgovske akademije Miljutin Scliae-fer. ker je naprej rinil. V njegovem žepu so našli revolver, a pri policiji je odločno zanikal vsak I namen o kakem atentatu. Polici-Jja je izvedla »preiskavo, a ni na dijakovem stanovanju nič sumljivega našla. Zaprli so%tudi sina gospodinje, pri kateri je stanoval Schaefer, in še enega dijaka s katerim je Schaefer stanoval, a aretiranci odločno namen kakega napada zanikavajo. Sehaefcr je , popoldne zapustil stanovanje in j povedal, da gre v gledališče. Ni j vzel niti hišnega ključa s seboj, češ. tla ko predstava kmalu končana in tla pride domov, predno bodo hišna vrata zaprta. Kakega napada ni nihče zapazil. Tudi in-; tendant gledališča, ki je bana j opremljal k vozu, ni nič videl, j Kdni priči sta policijska uradnika, ki trdita, da je Schaefer segel v žep. Policija preiskavo nadaljuje. — Nadvojvoda Leopold i Salvator je odpotoval iz Zagreba 21 maja. Koncem junija se u-de!"ži tudi najbrže velikih vaj I"». in IG. armaduega zbora v južni Bosni.
UAKMONIKfc.
bodisi kakoršnekoll vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a tlelo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 ■ l"t tuk;;j v tem poslu in sedaj v ,svo-Jem lastnem domu. v popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj.
JOHN WENZE1.
't O? 7 F. 62r<9St CU-^Und < .
Frank Petkovsek i
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET I
WAUKEGAN, ILL.
m m m
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Claba prebava
in nečista kri
sta vzrok mnogih hudih bolezni in izvirata od slabega želodca. — Noben poskus, temveč danes že dokazana resnica je, da
kri in želodec čisteči tableti slab želodec zopet popravijo in kri sčistijo.
Vzemite dva komada predno greste k počitku in težava želodca, gorečica želodčni krči, slab tek do jedi, gori vzdigav*
nje in bluvanje je preprečeno in Vi bodete
kri in želodec čisteče tablete cenili in blagoslavljali kakor tisoče in tisoče drugih.
Dobijo se v škatuljah po $1.00 v
The PARTOS Pharmacy
160-2nd Ave., New York, N. Y.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve$? strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 1«04 St. Clair Ave., N. E.
MACKERJEV BRINJEVEC
1 je najstarejše in od IjJ zdravnikov priznano Jp^	kot najboljše sredstvo
R0*raniim boleznim.
Jgjff x. Hk	H3!*EEa
T flk	"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan
-	iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki,
]Fl?^	varujte se ponaredb in zahtevajte pravi
i	brinjevec, to je "Krackerjev",
^Ljm*-fr	znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar
jr. AjB	ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite
^ zalogi imamo tudi čisti domači •
R^PjJfl TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. —---—	Poštni* naročila se točno izvršujejo.
^	Prva Slovenska veletrgovina
SEjSj The Ohio Brandy Distilling Co,
Brjjkjp 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
Najhitreje in najoeneje
pošilja
denaije v staro domovino.
Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St.,	New York.
_ 1 •
rAnV*l ITfliri«
JL wUl I m ril lly»d>
6104 St. Clair Ave, N. E*	Cleveland, Ohio.
Jigsslovinskt ^^^ Kitni. Jedneta
Inkcrporirwae £c« 24. januarja 1901 v državi Microapota.
▼ ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
dock, Pa.
Podpredsednik. ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
31avni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn
Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich PETER ft PEHA K, 422 N. 4th St., Kansas City Kinu FOn\ VOGRICH, 444—Cth St., La Salle, III. fOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland. O rOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine. Pa
POROTNIKI-
FRAN JISTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR 308—nth St., Rock Springs,, Wyo HRECiOR PORE NT A Box 701. Black Diamond, Wash
POMOŽNI ODBOR
JOŽEF MERTEL od društva štv. 1., Ely, Minn
ALOIS CHAMPA, Box 901, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVA( II, Box 305, ou društva htv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajo "i se uradmh z a ilrv kakor tudi denarne poii-Htve naj se pošiljajo ra glavnega tajnika Jednote, vse pritožb« » na predsednika porotnega odbora.
Na ose! na ali neuradna pisma od strani članov se nebod->ral o
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Dogodki v Albaniji.
—o-
Kfo.sad j asa In bil — tako poroča kor-nspmidenca — rad sani potstal vladar Albanije in je na tihim pripraivljal vstajo, a svoji-lianu-iia ni niogfl izvesti, ker so ga pr»*j prijeli in odpeljali v Italijo. ZaiVtkotu t«ga m s.m-h j< izginil iz Hrani drugi tajnik JN sad pas«-. Arif Hikniet, ki j- agi tiral up d mohanndanskimi Ar-navti kot mladoturški agitator. Takrat j,- pri.-H n.di K,sad j.aša
nastopal i, a seveda j.- izkušal to zakrivali in j. <-«-lo izdal tiralni rti proti Arif llikfuetu. a zakriti
homedanei s.- lahko nahujskajo ker so vsi li*/adiO\oljni VI svoj .as od KsMnl pai.- nastavljeni u-radniki so postali Kwsadovi -pagatorji, ker se Mohamedanci
hoje. V. h^.os.stniki s,, hoje* da i/g ihe p,,s stva na podložil** knie-
pa re<in<* vojaške slu/hi- in tuj
Essad paši, ki ga smatrajo za pr.-dsta vitel j a molianiedanskili tradleij.INsad paša je organizirali armado, vstaja Epirotov je po-v/.roeila, da je svoj natu> n zakrivat. Pozornost je v/budilo, ker ni iivriieeval v mohatni'danske bataljone kr stjanov in ni za nijh poveljnike hotel imenovati krŠčan skih eastn'kov. Ker s ■ je z Epi roti hitro ski nil mir in ker je proti njegovi volji knez mobiliziral katoliške Mal'sore, je bil K»-aad paša prisiljen da je udaril. 15. maja je ukazal m&hamedan-eem, da tudi korakajo proti Dra-eii. I pal je, da ho razpolagal v nekaterih dnevih z 20,000 možmi. Ni pa raeimal z dejstvom, da albanski knez zna za njegove naer-t • in da si hitro lahko preskrbi pomen". Svojega dvornega maršala Trotta je poslal v Skader, rni-nistrskega predsednika T-.-'-'J h s tajnimi lastnoroetiitni pisni' za prourn" v Rirn in na Dunaj. Es-sad pa.ša ni nieenar slutil. Ne da hi hi i za to Essad paša znal, je odplulo italijansko brodovje proti Albaniji. V Draeu samem je bila zasidrala le avstrijska oklop-niča ''H.iigetvar", mali italijanski odd hk in 500 albanskih o-rožirkov pod poveljstvom nizozemskega majorja je stalo v mestu. Ko se j.' pripeljala laška vojna ladja, se je podal admiral h knezu, kjer sii se o nadaljnjem naertu pogovorili. Knez je pozval Essada k sebi. Razgovor je li i buren. Essad je deinisioniral, o-stal je v svobodi, a kljub demi-siji je izdajat povelja. Essada so zato prijeli in ga z njegovo ženo odpeljali v Italijo, kjer so ga izpustili, ko s ' je s east no besedo zavezal, da ne gre vee v Albanijo. Seveda, z odstranitvijo Essad paše Albanija ni pomirjena. Ea-sadovi pristaši bodo brezrlvomno nsprtg ruvali. &>loien položaj
) je p.i zdaj v Albaniji: Kneza ču-j vajo in šeitijo v Draeu avstrijski i in italijanski mornarji, albanski j' rožniki in oddelek katoliških Ma-iisorov, v ostali Albaniji so pa mohainedanski Arnavti v vstaji ; prati krščanskemu knezu.
Kaj pa pravi Essad paša in italijanski "zavezniki" Avstrije.
Essad paša je časnikarjem iz-J javil, da ui v zvezi z vstajo v j Draeu in da je svoj -mu narodu j in knezu zvesto služil in ga čuval red n varnostim z zvestobo ! h!af i-a. Padel da je kot žrtev napačnih patriotov, ki so proti njemu šuntali in kneza prevarali.
Tribuna'' pravi, tla je lahkomi-I sh'jno s natrati krivdo Essad pa-1 >' za dokazano, kakor to sinatratio na Dunaju. V Draču se trdi, da \ spletko proti Essad paši avstrijska vlada ni zapletena, a zaplet n je bil pač marsikateri av-; strijski zaupnik ali uradnik. Iz Dra -a se poroča, da je Essad pa-j >a za svoj beg vse pripravil, da | je v Avstriji naročil avtomobil, ki je d osel dan ]>red pučem, a i ker carinsko postopanje še ni bi-j lo kotirano, so ga Essadovi pri-^laš. vzeli iz skladišča, a ga j * orožništvo zaplenilo.
Položaj v Draču.
Knez Viljem je naprosil poveljnike mednarodnih čet v Skadru, da naj odpošljejo močan oddelek v Drač. Velesil > mu najbrže ugodijo. lun Malisorov ji> že tudi v Drae odšlo, \ sled Cesar so znižali število odd' Ika italijanskih in av-I strijskih mornarjev v Draeu; kjer je ostalo še (jO avstrijskih in 60 italijanskih mornarjev. Iz Bero-lina se poroča, da dobi albanski knez mednarodno telesno stražo. Male mornariške oddelke pošlje-jo razveu Rusije vse velesile v Drač, kjer ostanejo zasidrane italijanske in avstrijske vojne ladje. Iz Rima poročajo o položaju v Draču, da je zdaj mirno, a da je kot mir pred viharjem. Diplomate bodočnost zelo skrbi. Mir in red vzdržujeta mornariška oddelka. Knezovo palačo stra-ž i j o avstrijski mornarji. Knez po zadnjih dogodkih palače ni zapustil. Tudi poslopa tujih poslaništev stražijo izkrcani oddelki. Iz notranje Albanije dohajajo porodila. da je položaj resen in da so mohamedanski Albanci v vstaji. Berolinska 'Tagliche Rundschau' por o" a, da je knez Viljem ukazal aretirati in izgnati Essad pašo, ker mu je to svetoval ruinun-ski kralj Kari.
Poročila iz notranje Albanije.
t \ Sukziju, severno od Šijaka, so bili z vstaši ostri boji. 22. maja je odrinilo v Sijak in v Tira-i no 300 prostovoljcev, štiri stroj-i ne pušk* in dva topova. Oddelku I poveljuje neki inozemski častnik. • Vstaško gibanje je postalo kritično. V pokrajini med Šijakom ! in Tiranom se bijejo hudi boji.
Arif Hikniet, .ki vodi vstajo, je i razvil turško zastavo in fanatizi-j rajo Mohamedance. Po zavzetju
Tirane je baje Arif Hikmet proglasil novo vlado.
Turški položaj v Albaniji.
Ofieiozni "Tanin" piše o dogodkih v Albaniji. Albanska država se je na najnespametnejši in na najneraeionalnejši način ustanovila. K vsem napravljenim napakam se je še glavna napaka storil, da so dali deželi s pretežno mohamedanskim prebival-I stvom krščanskega vladarja. Kdor hoče uganiti pravi razlog revolucije. naj pr -iskuje, kako se je življenje Essad paše po predaji Skadra razvijalo.
Zoper krivice na Koroškem.
* —o-
V plenarni seji avstrijska delegacije dne 23. maja je v polemiki proti delegatu dr. Waldnerju poudarjal dr. KoroŠ-c, da je pač res, da 'postaja na Koroškem naredili boj vedno močnejši in da se koroški Slovenci vedno bolj zavedajo svojega naroda in narodnosti. Ako delegat dr. Wald-ner predbaciva, da se izkuša od zunaj nahujskati Slovane;- proti Nemcem, je to pač v toliko resnično, da se tupatam prinašajo narodnostni ideali na Koroško, konštatirati pa se mora, da ni nihče v deželi ali od zunaj razširjal sovraštva proti Nemcem, ampak da so Slovenci, ki so pri-jšli na Koroško iz drugih krono-i vin samo izpolnili svojo nalogo, ako so koroške Slov nce zbudili k narodni zavesti.
Koroški Nemci kot taki privoščijo Slovencem gotovo vse, kajti zahtevajo, celo to. kar so tako-zvani hujskači od zunaj »postavili kot zahteve koroških Slovencev. Samo oni, ki se smatrajo za voditelje N nicev in ki so v mnogih slučajih tudi prišli od zunaj, odrekajo Slovencem pravice, ki jim po njihovem mnenju gredo. Pri Slovencih je ravno tako kot pri vsakem drugem narodu, da se namreč postavi inteligenca na čelo v boju za ideale, kar se jim more .šteti le v zaslugo. Bodoč-j nost vsakega naroda je mladina. | in zato je samoobsebi umevno, <la koroški Slovenci posvečajo ravno v zadnjih letih vso svojo pozornost ljudski Šoli. Vsekakor so tu v nasprotju z zastopniki Nemcev na Koroškem, ki vidijo glavno nalogo ljudske šole v tem, da se Slovenci nauče drugega dež-lnega jezika, nemščine. Slovenci pa menijo, da je prva dolžnost ljudske šol", dati otroku podlago, ki mu daje možnost, na vseh poljih nastopiti enakovredno.
Niti Slovenci na Koroškem niti oni na Štajerskem nimajo ničesar proti temu, da se v ljudski šoli ui"i nemščina, toda ne na tak način kot v takozvanih utrakvi-stičnih šolah na Koroškem, k j -r je že v tretjem mesecu nemščina učni jezik. Nemščine se naj otroci uče šele tedaj, ko imajo že zadostno predizobrazbo in ko morejo tudi slediti pouku v kakem drugem jeziku. Slovencem se zato ne mor - predbacivati, da n > poznajo potivh ljudske šole na Koroškem in Štajerskem ter da delujejo proti njim. Slovensko ljudstvo je pa ni dno in ve, da rabi v gospodarskim življenju tudi jezik sosednega naroda. Voditelji Slovencev, takozvani "agitatorji'' in ''hujskači", nočejo ničesar drugega kot to, da se slovenskega otroka na razumljiv način uči znanja drugega d -želnega jezika.
Voditelji Slovencev ne nosijo sovraštva med na Koroškem bivajoči narodnosti, temveč zahtevajo samo, da velja za nemški in slov nski narod na Koroškem ena pravica. Samo oni, ki se boje prebujenja mladega naroda, mečejo kamenje na voditelje ljudstva, ki mu pravijo, naj spoštuje ideale, med katerimi se razumeva tudi narodnostni moment.
Dr. VValdner je govoril tudi o uporabi slovenskega jezika pri sodiščih. Uporaba materinskega jezika pri sodiščih je narodno pravo, ki je vsem narodom zajamčeno že v državnih temeljnih zakonih, ki j" za pravično razsojo velikega pomena nn ki je neobhodno potrebno pri vseh nižjih plasteh, ki ne obvladajo popol-, noma nemščine. Kljub temu se na Koroškem tudi tej pametni zahtevi Slovencev noče vee ugo-
■	diti, in sicer šele v zadnjih letih, i odkar upravlja pravosodstvo vitez dr. Hoehenburg, in zlasti od
■	tedaj, odkar je v področju gra-i škega nadsodišča odločilni faktor
baron Pittr?ich. — Govornik je
■	nato navajal sttistiko lansko le-• to pri okrajnem sodišču v Celov-Jcu slovensko vloženih tožb ter je
poudarjal, da se od leta 1908. več ne smatra pri celovškem sodišču slovenščino kot sodni, jezik in se enostavno slovenske tožbe več ne rešujejo.
Oni, ki se poslužujejo materinskega jezika, se obsojajo k molku in kontumacirajo. To so vne-bovpijoče razmere, ki rušijo med ljudstvom vero v [Pravico. Ako je dr. Waldner poudarjal, da kmetje novoslovenskega J- zika ne razumejo, je vendar samobse-bi umljivo, da se posamezna narečja razlikujejo nekoliko od pismenega jezika, to velja tudi za Nemce, kjer posamezna narečja fudi niso identična s pismenim jezikom. V šolah pa se povsod uči novoslovenščina, tako tudi v tečajih za sodne uradnike in tudi najhujši nasprotniki Slovencev na Ivorošk m s» poslužujejo v svojih volilnih agitacijah in oklicih ' novoslovenskega" jezi ka.
Tedaj so vsa predbaeivanja proti voditeljem Slovencev na Koroškem ničeva in trditve delegata dr. Šušteršiča kakor tudi njega samega resnične.
Pozivljemo zato avstrijsko vlado, da napravi čimprej konec tem nevzdržljivim razmeram t -t* da zopet pripomore do njegovih pravic marljivemu, miroljubnemu na rodu, ki ga hoče nemški nacionalizem narodno uničiti.
Delegat dr. Waldner je menil, tla sta govornik kakor tudi dr. Suštt^rišič poudarjala zvestobo svoje stranke do dinastije, o njeni zvestobi do države in monarhije pa nista ničesar povedala. Del. Waldner naj nikar ne bo glede tega v skrbeh. Govornik in njegova stranka se zavzemata za to, v kolikor se tiče ta zvestoba do države njenega sedanjega ob sega, za v dikost te zemlje ter se bosta za to tudi vedno zavzemala. Kar se tiče oblike države in monarhije, ni v delegaciji niti enega, razen morebiti d-Iejjrata dr. Waldn ria. ki bi bil s to no i tranjo obliko in obstoječimi notranjimi razmerami zadovoljen.
Vladni program ruskega zunanjega ministra.
V ruski dumi je podal zunanji minister Sazonov svoj vladni program. Naglašel je, da je nastopila po krizah v orijeutu mirnejšo doba. Rusija se naslanja na ne-omajano alijanco s Francosko in Angh-ško. Trdna zveza z tripelen-tente je omogočila, da se je v kritičnem času ohranil mir. Kar se tiče preustrojitve tripelentente v trozvezo, bi bilo pretirano videti v tem vprašanju sile, tudi taka preust rojite v ni aktualna. Fran-eoska-ruska alianea in agleško-rusko prijateljstvo odgovarjata popolnoma potrebam. Sicer pa je tripeleiitenta pripravljena vedno sodelovati s trozvezo za ohranitev miru. Tudi z Nemčijo se trudi ruska diplomacija ohraniti tra-dieijonalno prijateljstvo, kar se je pokazalo pri rešitvi nekaterih spornih vprašanj. Žal da .pri tem časopisje vlade vedno ne podpira. Treba je, da preneha na obeh straneh hujskanje. Glede Galicije pravi, tla upa, tla avstrijska vlada ne ho podpirala protiruskih elementov v Galiciji, ki imajo namen v ruskih obmejnih pokrajinah delati težkoče. Glede balkanskih vprašanj pravi, da vidi Rusija svojo nalogo v tem, da po-mirj"valno vpliva na vse balkanske države. Rusija pa stoji neomajno na principu: Balkan Bal-kancein. Spominja se nato poseta romunske prestolonaslcdniške dvo" jiee ter upa, tla bo poset carja v Romuniji približal obe državi še bolj. Albanije se dotakne samo s par besedami ter označi tarnošnje razmerje kot anarhijo. Turčija ima sedaj, ko s* je iznebila svojih evropskih dežel, priliko, da se uspešno razvija, pri čemer je Rusija gotovo ne bo ovirala. Prvi korak je storila v Armeniji. Upati je, da se ho razmerje s Turčijo zboljšalo. V Perziji sta dosegli Rusija in Angleška kolikor toliko pomirjenje. Izprazniti severno Perzijo pa sedaj še ni mogoče. Kljub temu smatra vlada zasede-nje treh ruskih delov Perzije sama začasno. Treba j>a je še urediti perzijsko-turško mejo. — Rusija je priznala vlado Juanšikaja na Kitajskem ter marca t. 1. od-poklicala svoje čete iz provinei-je Čili. Ko se je odcepila Mongolska, j> Rusija sklenila leta 11)12 posebno pogodbo v varstvo ruskih podanikov. Sazonov naznanja nato razne zakonske predloge tako o varstvu ruskih izseljencev, o reorganizaciji konzularne službe in o reorganizaciji centralne službe zunanjega ministrstva.
Amerika in Amerikanci.
Spisal REV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMERIKANUi.
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak ro-; jak v Ameriki, bodisi v lasten j poduk, bodisi kot darilo svojcem ! in posameznikov, na katerih bo i v stari domovini, kjer se gotovo j zanimajo stariši ali sorodniki za i deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. i da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St., New York, N.Y
Za vsebino oglasov ni odgovor j no ne uredništvo ne upravništvo. (
VAJO NAZNANILO ROJAKOM!
Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem najrodovitnejših krajev v državi Wisconsin se je račelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se naha-jajočih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem.
Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti.
Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki sc r.a lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne nosil j am, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni pove o d enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje!
Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba brili. Pridelke je lahko prodati! ker j a mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višjr; šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z v. emi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee. Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si j a le želeti.
Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožm ^ stroške. Pridite tsdnj in prepričajte se na lastne oči, kakšen c o t prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je raj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica ie, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prode j A-ci zemljišč skupaj!
Za natančnejša pojasnila in vse zašeljene podrebnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj r .zeljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati.
A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis.
KAJ JE "PULMQTOR"? j
I
•	v	i
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
i
Pulmotor je pomembna beseda j
i
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
■
Citajte razlago te besede v : j
I
Premier Dictionary!
pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, Iizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabijenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 10 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
98c. za $4.00 knjigo j 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
Denar pošljite po Money Order ali v znamkah. Rajše Money Order.
fcENUINŽ LIMP
LEAT'iERf
----VH^ 'V-11
- 'GREATLY REDUCE.t 31ZEGFTHE34-.00 BOOK.'
Poglejte kupon na 5. strani. — Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"GLAS NARODA"
NOVICE IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO.	t
Umrli so v Ljubljani: Karoliaa! Toma/.evie, vdova c. kr. davkar-ja, 7!» let. — Fran Ut-nko, kotar-j Iiirulee, ."><» let. — Jera Hribar, pe-, ri<*a, (>4 1- t. — .Josip Zaje, občin-j ski ubo/fc-hirabc, l't let. — Raj-j ko Korbar, sin pleskarskega moj-! Ktra, 1! mescev.
Novo gasilno društvo. I l Dol j. Alalia i ovca na Dolenjskem poročajo: Veselja dan smo imeli diifj
maja. Postavili srno tenu* 1 j no-!
vt'ira irasilin ea društva. V znak, •	- - •	I
veselja no gromeli topiči. V krat-
kt iu bode blagoslovitev nove briz- ■
{rain«- in novega doma.
Rep. Ko s<* j»* vračal IG. maja ob H. ponoči gostilničar Ivan Vi-lar i/ l*od(foriee domov, ga je na • e«*sti napadel neki mož i/, tamoš- \ nj»- okolice ter mu vzel uro. Do- -/devnegu roparja je oro/ništvo ' aretiralo.
V vednjak padla. Iz Ljubnega 1 na <iort'nj*kem poročajo: Dne 17. ' maja bi se bila kmalu pripetila smrtna nesreča. Deklica Ivana ; Št titer je padla v nek vodnjak. Le 1 Jaiie/u Mar koviču. ki jo je precej potegnil ven se je zahvaliti, da ni > utonila.	]
Neprijetno srečanje. Služkinja < čevljarskega mojstra Uregorija i Lobode i/ (ilinc št. 207 je šla 17. I maja pod Rožnik na sprehod. Ko / se je med 7. in uro zvečer vra- l čala po j »t 11 i. ki vodi od civilnega \ strelišča čez travnike proti (Jlin- 1 cam, jo sreča nek neznan niožki * Mednje starosti in ji pravi, da je -hudo žejen in naj mu da denar, s da bode šel pit. Služkinja ga je | takoj zavrnila, tla nima nič pri I sebi in da naj ji da mir. s čemur / se pa lit ni zadovoljil. Začel jo je t silili, da mu mora dati denar, ter > se ji bi i/H i i. služkinja pa se mu je i vedno odinikala, in ker ni bilo vi- i deti nikjer nobenega človeka, je . naposled stekla proti domu, ne- ] znanec pa si ni upal /a njo, mar- j več je naglo odnesel pete proti t Ko/uiku. To s.eer ni vzeti za di- > ivkten napad, pač pa bi se bil lo- 1 po v naposled, ako bi mu kazala t prilika ugodno, le lahko ojunačil t in se služkinje dejansko lotil. Ta i • . .-. ;. :.i 1 ;t ku j naznani t la policiji. I'u lepih sprehajališčih t" bi ne škodovalo varnostni oblasti | tnalo vee pozornosti na sumljive i
individuje.	j
Žrtev pcklica. 17. maja je na > il"/.i. :ie i, r, >: h[\ iiru \ Spodnji i
Šiški prišel med odbijača dveh že- > b zniških \oz čuvaj Martin Erja- j vee. Drujfi dan je mož na poškod- 1 bab umrl \ deželni bolnišnici.
Zlcbnost. 17. maja so sedeli že- j hvuiški delavci v Helikrajini v kuhinji. ker j.- /.uoaj de/, lil. t'rait ■ ) I*'fe;i k i/. Sv. Ivana na Hrva-ikem je vrgel saiuokresno patrono v ogenj. Ta se ra/.leti, Trojektil; /«<i" ii>' d la\<-a Zidarii"'a v desno , oko, zavitek pa Mdieleiča v levoj, ulio. Zidiric j,- oslepel. M i bele ič1 ^ ji' pa le lahko poškodovan. Zida- -rje se nahaja v oskrbi bolnišnice j
\ Kandiji. h'reak pa v metliškem ■
i • i -i • j • i .1 zap ou. I* tea k pravi, da si deja- f
ujm ni bi! svet in da "Kranjae'j
Grozna smrt, V Kočevju se je !
1 !s. miija ponesrečil 1 Met ni Ivani|
Šuiuk, dclavi'C pri premogokopni. ■
družbi, na grozen način. Pri deluj'
ga je pograbil za roko transmisi j-1
ski jermen, zavrtel po zraku inj;
vrgel ob steno, da je obležal z raz-
• I 1
bito lobanjo. Došli zdravnik je L mogel konstatirati le smrt.
Ubil se. 7."» let stari kočar Fran'* Miltelčič iz Vipave je te illli nesel I | z Nanosa zavoj slame. Starček je! itit potil padel in je s tako močjo priletel z glavo ob skalo, da se jej. ubil in obležal mrtev.
Nesreča. Blaž Polaušek. dve leti i J stari sinček tovarniškega delavca! .Janeza Polanška v Tržiču, je zlezel na okno ter izgubil ravnotež-l je. Padel je iih tla in se smrtno-i nevarno pobil na glavo. Dan po-l /Ucje je umrl. St a riše otrokove ne: zadene nobena krivda.	j
Mesto rajnega dr. Žitnika je iz [
voljen na Notranjskem za držav-1 nega poslanea dr. Lovro Pogač-1 nik. dež. tajnik v Ljubljani.
Zlato poroko sta obhajala v Me ! t liki Kmanuel Fux iti njegova so-j'
Draaiči ua Belokranjskem. V»*či metrov škarpe se je podrlo ob de-j ž.-lni cesti pri Drašičih. ;i je c.st-1 ni odbor takoj dal novo napraviti,, in sicer veliko bolj sigurno kot j»*! bil« prejšnja. — Vinogradi nam letos obetajo obilno trgatev. Da bi nas le l»og obvaroval nesreče, i
Štajersko.
i Smrtna krc.a Pri Sv. Ki i/n nad j
, Mfriborom je umrl bivši dolgo J
■ Tetnt župan Martin Elzuik. Bil j<u
12."» let župan te obširne občine. — V Konjicah je umrla hišna pocestnica Marija Hečko. — V Gradcu ie umrl jurist Karol Wrentsehur, 'protestant in sin nemškega tovar-I narja v Marcnbergu. — V Stras-su je umrl polkovnik Rudolf Cv-: pcltauer. star 56 let. — V Gradcu I je umrl Roman Seyfried, bivši graščak pri Sv. Ožboltu blizu Iv-nika. Rajni je bil velik nasprotnik Slovencev.
Iz Maribora. Zaradi škrlatice je I bila javna telovadba nemških tur-Inarjev prepovedana. — Imenovan (je pomožni uradnik v mariborski deželni bolnici Anton Haler za' kanclista.
Iz Frama pri Mariboru poročajo. da trosi tamkaj nekdo po gozdu zastrupljeno meso, vsled cesar je ž i 12 psov poginilo. Orožništvo zasleduje storilce.
V	Rcgaški Slatini se bo dostavljalo od I. junija do 30. septem-' bra poštne zavoje na doin.
V	Judenburgii je bil izvoljen za' župana Rudolf Foes t, tovarnar in deželni poslanec.
Iz Gradca. V mestni prodajalni za živila so prišli na sled večjim poneverbam. Doslej so ugotovili j b<«) K. ker se je pa mnogo stvari! napačno tehtalo in vknjiževalo, se bode ta znesek najbrže zda t no zvišal. Tudi v upravi našega 'najbolj nemškega' mesta marsikaj ni v redu. Zaprli so prodajalko Pavlo Seheiflinger zaradi teh poneverb. Sokrivce iščejo. — Pleskarski in pekovski pomočniki bodo stavkali, ako jiui mojstri ne izpolnijo novih mezdnih zahtev. ' Pleskarski pomočniki zahtevajo zvišanje mezde za uro 4 vin., pekovski pomočniki pa tedensko zvišanje za 4 K in 9V^urni delavnik. — Utonila sta pri klavnič-tiem mostu dva mestna gasilca, Jožef Kahr in Vineene Rozman. Na klavničnem mostu nekaj popravljajo in gasilca sta imela tam službo, da bi bila pri slučajnih nezgodah na pomoč. Dobila sta u-kaz. naj se peljeta ob mostu na drugi breg Mure. Sredi zelo narasle reke pa ju je tok premagal 1 in odnesel. Pri Karlsdorfu so potem potegnili močno poškodovan čoln prazen iz vode. — V nekem prodajalničnem oknu je bila te dni razstavljena P5 cm dolga in pol kilograma težka postrv. L'jeli so jo v Kainbaehu pri Voitsber-gu, — Soeijalistični državni poslance Muchitsch je dal. kakor izjavlja v graških listih dr. Kanicr-lander, zarubiti neko revno žen- , sko, ker je bila hO vinarjev najemnine dolžna!
PRIMORSKO.
Pobegla hareraska krasotica. V
tržaško pristanišče je priplul 14. nia.pi Llovdov parnik "Lcopolis". Na krovu tega parnika se je na-hajala tudi neka dama, ki je vzbujala vsled svoje krasote splošno pozornost sopotnikov. Vozila se je v prvem razredu. Ta dama je hči znamenitega pretendenta na albanski prestol Izet paše, poročena s turškim mogotcem Maz-har pašo. Kakor hitro je prišla v Trst. je zaprosila tukajšnje ob-lastnije za varstvo. Nastanila se je v hotelu Kxeelsior Palace" ter stopila takoj v zvezo z nekim tukajšnjim odvetnikom, s katerim je že imela več posvetovanj. Lemma Abed — tako se zove lepa Turkinja — pripoveduje, da jo je nien soprog neprestano mučil, trpinčil in sploh postopal ž njo brutalno. Zato je sklenila pobegniti iz harema. Posrečilo se ji je pribežati na avstrijski parnik "Leopolis", odkoder je potem [trosila avstrijski konzulat za varstvo pred zasledovanjem svojega moža. < im je bogati Mazhar paša zapazil nje beg, je takoj razposlal na vse strani svoje zaupnike in vohune, ki so jo tudi kmalu izsledili. Nesrečna Turkinja, ki je o-blečena po najnovejši pariški 1110-|di, zatrjuje, da so jo med vožnjo lueprestailo zasledovali Mozharje-! vi ogleduhi, pred katerimi ni bila varna niti svojega življenja. Ona I ima seboj svoje dragocenosti in I dragulje, ki predstavljajo lepo ! premoženje.
Pcžar, ir». maja ob 9. uri zvečer je izbruhnil požar v trgovini z jestvinami in kolonijalnim blagom trgovca Karla Sehumana v i Sked n j u št. :n.'J. Ogenj je nastal j v skladišču, v katerem je bila večja množina jestvin, kakor fižola, riža, moke itd. Gasilci so ogenj pogasili. Skoda, ki jo cenijo na 6fHX) K, je pokrita z zavaroval-jnino.
Drroi tatovi. 17. maja popoldne neznani tatovi vlomili v slano-I vanje družine Coen v ulici Aque
št. G v Trstu. Coen je blagajnik pri tukajšnji podružnici "Kreditnega zavoda" in je šel s svojo rodbino v posete. Med tem časom so vdrli v njegovo stanovanje tatovi. ki so mu odnesli raznih dragocenosti in druge zlatnine za skupno vrednost 7000 K. Tatovi so mu tudi obenem opustošili vso hišno opravo in 11111 premet ali in prebrskali vse kote. Pokradli so mu 4'A raznih dragocenih stvari. O tatovih doslej še 111 nikakega sledu.
Samomori so v Trstu dokaj navadni. Kroglo v glavo si je pognal 201 e t ni Sreobt. liil je takoj mrtev. Zaradi nesrečne ljubezni se je 18. maja zjutraj zastrupil 191 et 11 i M. Mauro. Podlegel je bolečinam. Zaradi družinskih prepirov se je hotela zastrupiti 241et-na Marija Dechlig. Ustreliti se je hotel 18. maja popoldne 541etiii Marij Turk. Njegova rana pa ni opasna. Življenje si je hotel 19-letni zasebni uradnik Jakob Cozzi s tem, da je izpil steklenico bencina. Zdravnik rešilne postaje 11111 je izpral želodec in ga pustil nato v domači oskrbi. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen.
KOROŠKO.
Scdba proti vojakom 6. stotnije 17. pešpelka v Celovcu, ki se opira v razlogih razsodbe samo na to. da so obsojeni vojaki proti povelju stotnika Hugo Xeehanskega preko uit* ostali iz vojašnice in da so radi tega zakrivili hudodelstvo upora ter di se je korporal Ran- ' gus uprl patrulji, se glasi: korpo- . ral Rangus Ignacij se degradira in obsodi na 4 leta ječe, nadalje se obsodijo v ječo infanteristi: Jurij Schneider A leta, Matej Ku-šar A leta, Mat. Baloh 2 leti deset mesecev, Pavel Dolar 2 leti osem mesecev. Jakob Skumavee 2 leti 7 mesecev, Fran Slibar 2 leti H mesecev, Anton Debeljak 2 leti 7 mesecev, Anton Žavlie 2 leti S mesecev. Martin Jaklič 2 leti S mesecev, Janez Dobravee 2 leti 6 mesecev, Anton Peterman 1 leto. Anton Dobravee 1 leto. Mat. Ja-ger 1 leto, Janez Lužb: 11 mesecev, Frane Stefclin 11 mesecev. Anton Rekel j 11 mesecev, Jožef M ari usek 10 mesecev, .Janez Jenko mesecev. Vsi imajo dvakrat post na mesece, na dan posta trdo ležišče in 24urni samotni zapor v temni celici ob začetku vsakega drugega meseca.
Žalostna smrt. Iz Špitala ob Dravi poročajo o žalostni smrti 321etnega železničarja Ivana Klaura. Pri spenjanju dveh vozov je prišel Klaura med odbijače, ki so ga stisnili tako. da je obležal na mestu mrtev. Zapušča vdovo in tri male otroke.
Otrck ponesrečil. V Trgu je bil te dni semenj. Tamkaj je kupil neki trgovec več poljedelskih strojev ter jili spravil v bližnjo gostilno Tu se je neopaženo igral s stroji neki "letni Norbert Spjess, pri čemur mil je kolo nekega stroja strlo levo stegno. Nesrečnega otroka ho prepeljali v deželno bolnišnico.
V spanju okraden je bil v Borovljah delavec Valentin Jug. Neznani tat mu je iz spalne sobe odnesel hlače, v katerih je imel 120 kron denarja. O predrznem uztno-viču nimajo nobenega sledu.
Utonil je v (iozdju sinček Alfred tamošnjega orožniškega stražmojstra Gillingerja. V ne-opaženem trenotku je šel otrok k bližnjemu bajerju. kjer mu je spodrsnilo, tako da je otrok padel v vodo. Kmalu nato je žena stražmojstra opazila odsotnost o-troka, šla k vodi in našla tamkaj svojega otroka. Vsi poskusi, otroka oživeti, so bili zastonj.
Vojaška postaja za golobe-pis-menose, ki jo vodi vpokojeni stotnik Žiga Rande, je vojaška oblast ustanovila v artilerijski vojašnici v Celovcu.
HRVAŠKO.
Polom hranilnice v Karlovcu.
Velikanska razburjenje povzroča na celem Hrvatskem in Primorskem polom I. karlovške hranilnice. Ravnatelj Herman je izgubil baje na borzi velike svote in povzročil propad zavoda. Pred hranilnico. ki so jo 18. maja zaprli, se je zbrala velikanska množica vlagaleev, policija je zastražila Ilermanovo stanovanje pred o-gorčenimi ljudmi. Hranilnica je izplačala zadnjič še 18Cr dividen-do in je imela približno 5,000,000 vlog. Ne dvomi se o tem, da zavod ne razpolaga z zadostnimi razpoložljivimi sredstvi. Cuje se, da so pri polomu udeleženi: Južna ljudska banka s 100,000 K, Živnostenska banka v Pragi s 104,000 K. Češka banka v Pragi h 127,000 K, Hranilnica v Budimpešti s 60,000 K, Ogrska banka v Budimpešti s 105,000 K, Jadran-
ska banka v Trstu s lo.OOO K. 'Splošna prometna banka na Dunaju s 96.000 K. Ogrska obrtna banka v Budimpešti s 100.000 K. Prva hrvatska hranilnica s 400,000 K. v tekočem računu s 60,000 K, Reška komercialna banka s 70.000 K. Bndimpeštanska hranilnica s 60,000 K. Primorska banka na Sušaku s 128 000 K, Leopoldstadtska hranilnica v Budimpešti s 40.000 K. Avstro-ogr-sku banka na Dunaju z 280.000 K, Ogrska kreditna banka na Reki z :W.0O0 K. Ogrska eskoinptna in menična banka na Reki z 00.000 K. Avstro-ogrska banka je z inta-bulacijo popolnoma krita, kriti sta tudi podružnici Prve hrvatske hranilnice in Splošna ogrska kreditna bajika.
Zver v človeški pedebi. V Zagrebu so zaprli arhitekta Grossa. Veliko let je zapeljeval uebroj deklet in se p regresa 1 v tem oziru zoper vse mogoče kazenske paragrafe. Govori se, da je Gross počenjal največ orgij za vlade bana Raucha. Veliko deklet, ki jih je gnjusnež onečastil, se je za celo ■ življenje izgubilo. Zadnji čas je stopil v stik z drugim živinskim individuom, neko Veršecovo, ki je navajala predvsem nedoletne deklice v svoje stanovanje kjer so prišle v roke izkvarjenim zagrebškim gizdalinom. Policija je zaprla tudi neko IŠletno deklo, Marijo Kozel, ki je Veršečevi pomagala žrtve nabirati.
Kmet ki se hrani samo z mle-kcm. Ibro Jlusič v Kalasiji, okraj Zvomik. je požrl pred 22 leti, ko ji* jedel kokošnje meso, koŠčico. ki se mu je zabodla nekje blizu želodca in tam ostala. To se je zgodilo v prvem letu Ibrovega zakonskega življenja. Od takrat dalje ni pokusil Ibro ni kake hrane in Čuti. da bi je ne mogel spraviti v želodec; pije samo mleko. Vode se napije morda v treh letih enkrat. Kmet opravlja vsa navadna kmečka dela. Res je suh. ali zdrav in vesel. Otrok ima deset. Navad- ; no popije na dan tri litre mleka, včasih pa po cele dneve spije samo pol litra mleka. Star je 40 let.
KRETANJE PABNUOV
&EDAJ ODPLUJEJD IZ KtW YPIU A
PaKNIX j ODPLOJ« j	"
Adriatic ... .. junij ll Liverpool
št. Jfaul ...... „ 12|8outlitttnp:OD
G- WasLington „ 13 b/tme-.
Finland....... „
Oceanic ...... ,, l:i So«th»iDpt«n
VAderland....... R Hamburg
Kronpr. Cecilia ,, 16 Bremen Noordam . .*.... ,, 16 ((otierdsm
Manretania...... l'-iLiverpool
La ProTence... „ 1" Havre Hartka Waahiagtoa ,, 17 Trst Pres. ti rant.... ,, 18| Hamburg
Glede cene za parobrodne listke in vaa druga pojasnila obrnite se na:
Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City.
NAZNANILO.
Xa skupili seji dne .'JI. maja so sklenila tukajšnja slovenska društva, spadajoča v Bear < reek, Mont., in Washoe, Mont.: Sloven-ski sinovi Št. 112 S. X. P. J., Svobodomiselni Slovenci št. J)0 S. S. P. Z. in društvo sv. Štefana št. 58 J. S. K. J., da se sprejmeta sledeči PROTEST in RESOLUCIJA:
1.	Navzoči člani kar najodloč-nojše protestiramo proti vsem članom, kateri bi po listili pisali proti združenju Jednot in Zvez.
2.	Članstvo omenjenih treh društev je za združenje, seveda pod tem pogojem, tla bi ne bilo ne članstvo ne Jednote oziroma Zveze oškodovane.
•'{. Tukajšnja društva so za tri oziroma za štiri razrede. Bolniška podpora ne sme znašati več kot tri dolarje na dan. in najvišji razred smrtnine ne sme biti preko $1500.
4.	Smo proti nadaljni zdravniški preiskavi. Izvzeti so le člani in članice, ki žele zvišati bolniško podporo ali smrtnino.
5.	Tukajšnja društva apelirajo na članstvo vseh Jednot in Zvez, tia sklicuje skupne seje, posebno pa na članstvo, katerega Zveze iti Jednote niso dosedaj storile še nobenega koraka v prid združenja. Želeti bi bilo, da bi pripravljalni odbor povedal prejkomogoče svoje mnenje, nakar bi se takoj vršilo splošno glasovanje glede združenja. V slučaju, da pride do združenja, apeliramo na članstvo vseh Jednot in Zvez, da si bodo izvolili na glavno konvencijo delegate. ki ne bodo delali pristransko, ampak nam vsem v korist.
Naša želja je, da bi se eimpreje združili v močno organizacijo. Frank Bihar, Frank Podlinšek in Martin &etinc,
predsednik in zapisnikarja skupne seje.
VESELO POROČILO.
Komaj mesec dni obstoji Dom. Lekarna, ki si je nabavila impor-tirana zdravila iz starega kraja, že smo dobili vesela poročila od naših rojakov, tla so jim ta zdravila pomagala ozdraveti težke in dolge bolezni. Nad zdravniki so obupali, da bi jim mogli pomagati, poskusili so naša zdravila in ta so jim pomagala. Nismo se torej motili, ko srno trdili, da so impor-tirana zdravila v resnici jako koristna in smo jih vsled tega rojakom prav toplo priporočali. In kdor nas je ubogal, ta se nam sedaj iskreno zahvaljuje in nas priporoča drugim rojakom. Zato mimogrede omenimo in priporočamo našim rojakom, kdor boleha na kaki bolezni, naj se obrne na tias za svet in cenik importiranih zdravil in naj poskusi se na ta na-in ozdraveti in to naj bo za ka-koršno boleznijo hoče. To bo vam v korist.
Dom. Lekarna,
West Al lis Station, (2x o&9-6) Milwaukee, Wis.
Iv je moj prijatelj FRANK LI-PAR ? Si ar je približno :50 let. Doma je i/. Preserja na Kranjskem. V Ameriko je prišel lansko jesen ter biva menda v Clevelandu. < >. Za njegov naslov bi rad zvedel: Frank Svetlin, 186!) Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.	(0-10—6)
Rad bi zvedel za svojega prijatelja JOHNA ZA DNI K. Doma je iz fare Trnovo na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju: John Klim. 410 8th St.. Sheboygan, Wis.	>
SVARILO.
Spodaj podpisani opozarjam slovenske fante, da se varujejo TEREZIJE BLAŽIČ. Z menoj se je mislila poročiti in dal sem ji fi.'JO gotovine, nakar je ponoči izginila nekam v Sheboygan, iWis. Torej pozor, da se še kateri dru-^i ne vsede na limanice j Vid Žagar, 439 Virginia Street, (6-9—6)	Milwaukee, ^Vis.
Kje je JOHN PETERNEL, podo-mače Mavčar iz Spodnjega Bit-nja pri Kranju? Pred 6 meseci je bival pri meni in potem n« vem, kam je odšel. Prosim ce njene rojake, če kdo ve. kje si nahaja, naj mi javi, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se sam oglasi. — John Wohlgemuth, 8'JG Kinkinik Ave., Milwaukee. Wis.	(3-9—6)
Dosti zemlje
Da ai bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v največji ilimiki ftrmariki naieibini-Willardu
v državi Wisconsin, smo letos
poleg zemlje v sedanji občini odprli še
dve nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupile zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega.
K« bodite VI sad nji! Vsa pojasnila daje :
LEO ZAKRAJŠEK.
državni nasalniški zastopnik za Wisconsin, nasel-niški zastopnik t« Soo Line železnico ter za F. N. E. železnic in upravitelj
ADRIA COLONIZATION CO.
124--Stk Street. Miiwtmke«. W'».
NA PRODAJ
40 akrov obdelane zemlje, hiša s 4 sobami in betonirana klet 16X24X614, vse ograjeno. Šola na A'ogalu. Svet je ravan, v dolini, zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po državni cesti. Prodam po $35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d)
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočan; •voj«
NAEAVNA VIKA
is najboljšega grozdja. Lansko rudeče vino po 404 gaL. <taro rudeče vino po 451 galona ansko belo vino po 454 gal. io lajboljie staro belo vino po 5Qi <al. 100 proof močan tropinjever W2 galone $12, 30 galoa pa $25 Vino pobijam po 28 in M gal ^inaraa In diatillerija bliso n<
ta j®.
Požljite vsa pisma na: Stephen Jacks«. 'Box lfl.	St. Helena, CaL
I Domača naravna ohijska vina »
kakor:
CATAWBA, IWES, IN CONCOKD
prodaja	(jj [ fc
JOSIP SVETE,
1780-82 E. 28th St.f	I_orain, Ohio I
Conkord, rudečo vino po....60c. galona,	£
Catawba, belo vino po......80e. galona.	k
Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.	1
Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-	P
a jati denar ali Money Order.	P d Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.
f POZOR, SLOVENSKI FARMEfWI! f
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
r-i	L
I E K R A N J S K I H K O S S [
lil Y zalo^i imaTno dolge po G5, 70 in 75 cm. K3se so iz-lil delane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer- lil
:-: akem. Iste se pritrdijo na koseče z rinkcami. :-: W
U ^m Cena 1 kose je 1.10. Ese M
j	Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $LOO. 7
=	V zalogi imamo tudi	I
s	□ 0 klepalno orodje iz finega jekla; □ □
I	cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 59c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser«,
j S2 Cortlandt St., : - : New York, N. Y. J
Pustite s^ doposiati ^ ^
/^f*^Naš krasno ilustrovani f UM ,	. katalog opisuje povsem na-
"^Ste^^^ taiK-no znair.eniti ustioj
rr.orele'si boljše izbrati stroja predno ^	ne preči tate nj tančno tega kataloga.
Pišite ]>o ta cenik, ki je zastonj,
"^^^^^THE GRAMOFON GO.
74 Cortlandt Street New York City t_
Kadar je kako društvo namenjeno knpiti bandero, zaatavo, regaliji godbene in'trumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cen« vpraSate. UpraSaeje Vas stane le 2c. pa ei bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK. Conemaugh, Pa. Box 328.__
KUPON
— za —
Premier Dictionary
9. junija 1914.
Ime........................................................................
Mesto ..................................................................
Država..................................................................
EF1 Opomba. Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej jCF* dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna tsr posebej, ker je knjiga obširna.
I Za poštnino je priložiti: Za 1. in 2. pas 6c; za 3. pas 10c;"za 4. paa 15c; za 5. pai l20c; za C. pas 25e; za 7. pas 31e; za osmi | as — Za pas svojega kraja izve
vsakdo na polti.	ra^i^M
I Skrivnosti Pariza [
SUKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA.	I
Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. I
(Nadaljevanje. 1 STIRINAJSTI DEL.
I.
Rudolf in Sara.
(Vajeno ritHti'ljstvo spremimo li grofici Mac Gregor, kateri je \i dni viselo življenje na jako tenki nitki, a j<* sedaj vendarlt akn vttln \>jij \ toliko, da -»• ni bilo tivba bati katastrofe.
Dan j nagiba« k »voj mu zatonu. Šara jt* stnlela na veliki m stol n, opirala s<- na svojega brata Tomaža S *ytona ter se opazovala / veliko j ozornostjo v zrcalu, katerega je držala sobarica kleee prinl njo.
To j bilo \ sobi, v kateri j«- izvršila Sova svoj morilni ;j o-ikui.
Grofica j«- bila bi.-da liki bel: inranior. Zalo s-o se še ostreje xaertav.il* njen*' črne o-i, obrvi in lasje. OI>lc«Vna je bila v lahko obleko iz h**Iega m .mlina.
"Daj mi korab'!" <!<■ grofica s slabotnim, a vendar pa zapovedujoč i m glasom drugi služkinji.
"B tka Ti jih nadene", pripomni Tomaž Sevton. "Sama si pr slaboin i. - Saj -i že itak jako neprevidna —"
"Koral«-! Koral**!" ponovi Sara nestrpno, poseže po nakit-ju ter si ga i|*-M*' na *'elo, "Tako — pritrdit mi ga še in potem me »ur; ust it"", zaukaže svojima služkinjama.
Ko sta bila z bratom sama v sobi. pristavi še:
"(iospod h'* rrand nu j stopi v modro sobo; nato mi privedi Nj. kraljevo Vi-oko^t, velikega vojvoda Gcrolštajnskega semkaj, brž ko dospe. Slednji*'- se mi vendar bliža krona, < * i I j mojega življenja. Prerokovanje s** izpolni.
"Sara, pomiri s--! ' *!•■ njen brat resno in strogo. '4Še včeraj sj s • borila s smrtjo. Prevara bi utegnila biti nevarna Tvojemu življenje.,f
I mii prav, Tomo. — 1'adee iz tolikšne višine bi bil tem strašnejši. Kajti moje nade še niso bile nikoli bližje svojemu cilju. In le mis I izrabiti jako važno vest. katero mi je povedala moja morilka, me je spravila iz bolniške postelje na noge."
"Saj si j«) tudi neprenehoma imela na ustnah med svojimi blodnjami. *
*'Ta tiii>< | mi je revdii tudi omahljivo življenje. Kakšne nade! Sin n*na kneginja! — morda eelo kraljica", vzklikne kakor v pijanosti.
"Se enkrat, Sara, nikakili nesmiselnih upov! Streznjenjc bi utegnilo biti grozno."
—	" Nesmiselnih upo\ ? Kako? .M -niš. da n»* bo Rudolf bržko izv*'. da j<- mlada <1 klica v Sv. Lazarju najin otrok —
Seyton prekine svojo sestro:
"MMim", de trpko, "da je knezom blaginja države in politična konvenijenca na*l naravnimi dolžnostmi."
—	"Ali tako malo daš na mojo pamet?"
"Kih/ rr vee ni/kiiscn in strasten mladec kakor takrat.
Oni rasi so /e daleč za njim in — za Tabo, ljuba sestra."
Sara skomi/.ue t. ramami ter reče;
—	"Veš-li, /akaj ><*iu nadela ta koralni nakit na eelo in čemu s in >e oblekla v to belo obb ko? Ket* sem bila tako opravljena takrat, ko m.- j** prvič videl-Rudolf v Gerolstajnu".
"Kako	začudi brat. "Obuditi liočes spet one spomine
in se m* bojiš, da <lo< ž"š s tem ravno nasprotne učinke?!"
—	".Jaz poznam liudolfa bolj kakor Ti. Seve nisem več tako lepa kakor t'stikrat, ko me je ljuliil tako strastno, ko je ljubil samo uie:ie. Kajti jaz sem bila njegova prva ljubica. Takšna ljubezen zareže v moškem sreu neizbrisljive sledi. Vi*liš, brat, ta nakit ne spomni Rudolfa samo njegove ljubezni, ampak tudi njegove mladosti. In taki spomini so vselej mili in dragi —"
—	" Toda takšnim prijetnim spominom se pridružijo tudi neprijetni, grozui. strašni. Pomisli na žalostni konce najine ljubezni, na ravnanje knezovega očrta napram Tebi, na svoje trdovratno moleatije, ko je zahteval Rudolf po tvoji poroki z grofom Mae Gregorjem o*l Tebe otroka, otroku, eegar smrt si mu s tako hladnokrvnostjo naznanila pred desetimi leti. Ali pozabljaš, da Te knez samo sovraži in zaničuj1* odtistihdob .'"
—	" I smiljeiiost j prepodila sovraštvo. Odkar je izvedel, da sem na smrtni postelji, se je dal vsak dan po baronu Graunu obvestiti o mojem zdravstvenem stanju."
—	"Iz človekoljubja —"
—	"Pravkar mi j * dal povedati, da pride k meni. To je neizmerno priznanje, brat —".
"Ker mi-l;. da >i na robu svojega življenja, in meni. da gre za poslednje .slovo. Samo zato prihaja. Pisati bi mu bila morala, kaj mu hočeš povedati."
—- "Vem zakaj ravnam tako in ne drugače. Ta vest ga ] i resell*-i-i, ga napolni / veseljem, in to razpoloženje že izrabim. Danes mi por*ee, ali pa nikoli: Zakon mora postavno veljavno potrditi rojstvo tega otroka. IV poroče tako, tudi stori, in cilj mojega življenja se slednjič izpolni."
—	"Da, — če Ti obljubi to."
—	"Ob tej odloeilni uri se ne sine prezreti in zanemariti ničesar, tla mi obljubi. Poznani Rudolfa. Sovraži me, ilasi ne moreni uganiti vzroka njegove mržuje."
—	"Rudolf ni mož. ki bi sovražil brez vzroka".
"Vs. no! J.-I zatrdno uverjen, da se je spet našlo njegovo lie<»r, potem udiiM svojo jezo proti meni ter stori vse, da jo osreči v taki meri. v kakršni je bila doslej nesrečna".
"Da za svojo hčer s>ori vse. Ali precej vode bi moralo še ste. i, preden Ti ponudi svojo roko. Neizmeren prepad zija med Vama.
-— "Tcira izravna očetovska ljubezen".
-- "Nesrečniea j** /.ivela doslej brez dvoma siromašno in bedno." —
"Rudolf jo povzdigne tem višje, čim nižje se je bila pogrez-
nila."
—	".Meniš, da jo prizna za svojo hčer!"
" \Y po/naš li njegovega izrednega, zapovedujočega in od-lo» n ga duha? Ne njegovega viteštva v vsem, kar se mu zdi prav iu kar ima za svojo dolžnost...?"
—	"Kaj praviš?" prekine Sara svojega brata. "Ni-li ravno tako lepa mlada deklica, kakor je bila dražestna kot otrok? Se ni li zanimal Rudolf toliko zanjo, da je skrbel za njeno bodočnost, n<* da bi je bil poznal? .Jeli ni poslal na svoje posestvo v Bouque-val, odkoder miio jo dali mi odvesti?"
—	"Da. to pa vse radi Tvojega neprestanega prizadevanja, da potrgaš vse vezi knezove ljubezni ter ga tako ^privabiš spet v svoje naročja."
v —"Urez leh nad bi ne bila izpovedala ob nevarnosti svojega življenja, dn še živi moja hči. Nisetn-li izvedela ravno po ženski, k! jo jr odpeljala iz Bouqaicvala, o nesramni pol juliji notarja Ferr rasdu ?"
£Dalje prihodajii.)
Za smeh in kratek čas.
^_
MATERNI PONOS.
Bankir jeva žena: "Naša Roža ima krasen uspeli... Decembra smo jo vprvič vpeljali v družbo, in zdaj jih že šest ne more živeti brez nje."
Zag-ovorila se je.
Gospodinja: "Kako je krstno ime Vašemu ljubimcu?"
Hišna: Enemu je ime Oton."
Nasvet.
F :
I , fctt
"Moj ženin piši- sedaj roman, v katerem sva oba glavni figuri."
"No, potem pa le glej, da se tudi dobita."
Snažna.
Mati: "Tvoja ž -na j - pač vendar jako snažna?"
"Strašansko snažna, Vam rečem, mati! Kadar se hoče onesvestiti, pobriše prah z mesta, kamor se potem zgrudi."
Strokovnjak.
Učitelj: "Kakor sem Vam ž<* povedal, pomeni predlog 'za' — eesto tudi poslabšanje in pohujšanje, kakor n. pr. zagrešiti, zapraviti itd. — Mi-li zna našteti kdo še druge primere?"
Pepeek: "O, da! — Zaljubiti j se, zaročiti se..."
V ječi.
Sodnijski ričet-paša je vizi-tiral kaznilnico in med drugimi ' 'govoril tudi jetnika Rokomav-
—	\i pae težko čakate, da hoj konec vaše kazni, kaj ne ! je člo- ! vekoljubno vprašal ričet-paša. '
—	Bog ne daj, je vzkliknil Ro-komavh, jaz bom iiamre" do smr-' ti tukaj.
Radoveden.
j Gospod: Slišal sem, d;i je po-■ lieija ujela tistega tatu, ki je iz moje spalnice odnesel zlato uro.
Poheijski uradnik: I "jeli smo ga. -\!i hočet * ž njim govoriti, j l're nima več.
(iospod: Nič Zf'.to! .laz bi ga le , rad vprašal, kako se je mogel i sj>! zati v mojo spalnico, ne da j bi s*' bila moja žena prebudila. -Jaz nam r**'* poskušam to že pet-i Midvajsi t let pa se mi ni še niko-| li posrečilo.
Potem pa že!
Zdravnik: Jaz sem vam vendar natančno naročil jemati 1e l apijiee za ;;e|o<l *c j o trikrat na t ilan. po zajtrku, po obedu in po večerji. — vi jih pa jemljete petkrat.
ISoljiik: Seveda — saj jaz tri-, krat večerjam.
Že mogoče!
—	\e vem. kaj na j to pomeni; Ura .i*1 sele ■.-najsi, jaz sem pa tako kičeii, da kar omedlevam.
—	Najbrž gn* tvoj želod ve za eno uro prehitro.
Primerna beseda.
"Ali se je moja žena že napravila ?"
IliŠna: ".Manikir ji pili pravkar zadnji noht."
Ozdravljenja
"Čudno! Majer je bil prej neprenehoma liripav. Zdaj pa je njegov glas čist kakor zvon."
"Kaj čudno! Prej je govoril cel ilan, zdaj pa je — oženjen."
PSIČEK KOT 'KIBICT.
"Gospod nadgozdar, če ne zapodite svojega psička domov, ne igramo vee. Vedno nam gleda v karte in neprestano Vam daje znamenje z repkom."
Izšla je
lična knjiga:
"VOJSKA NA BALKANU".
Valed vsestranske želje naroči- i li imo več iztisov te knjige ia je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu"
sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajocih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p-15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Go.,
82 Cortlandt St.. New York City
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Bdlna zaloga
Družinskih in Blaznikoviti
PRATIK
za leto 1914.
1 iztia stane • . . 10c. Cene Blaznikove pratike so iste.
V zalogi i UPRAVNISTVA "GLAS NARODA",
82 Cortlandt St, New York
^	aH p«!
6104 SL Clair kit., N. E. Ocretaftl 0
»
Koledarjev
imamo t zalogi Is fte sekaj sto b kdor rojakov ga is nima, aaj s« podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obsežen kot drug: letniki. Cena ma j« s poltniac vred 25 centov.
Slovenie Publishing Go., 82 Cortlandt St., Nsw fork City
'A lpen pomade
^^jBj^^^^Sj^^B^**** lasje popolno-
zraate možem v iMtih tednih brad« in brke, ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmalizem, kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline, bule. ture, kraste in kurja očeta. brada»ic«-. potenje no*, zeblineitd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana ▼ Washinartonu, znamenje, dafočiat-a in najbolj uspešna. Pišite , takoj po cenik! Pošljem ira zastonj.
JAKOB WAHČI6, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam ¥500.
RED STAR LINE
PlovitbA med New Yorkom In Antwerpom.'
Redna tedenska potom poštnih paniiko? ž brzopamilsd na dva vijaka.
Z EE LL AN D	/(k ' ^f^fc^f	KROONLAKD ,
11,304 ton«	/^p^MB ZjJliJ	12,7G0 ton.
FINLAND	VADERLAND
12,760 ton.	12,017 ton.
UAPLAND 18,694 ton.
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deielami j« dvojna dl* rektna železniška sveža.
Posebno se Se skrbi sa udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoj* od malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se j« nai
RRD STAR L1NQ
No. 9 Broadway	No. 14 No. Dearborn St.	233 Main St.
New^York.	Chicago. 111.	Winnipeg. Man.
94 State Street	1300 "F" St., N. W. '	319 Geary St.
Boston, Mtui.	Washington. D. C.	San Francisko. Cat.
1319j Wulnut St.	210 St. Charles St.	121 So. 3rd St.
Philadelphia. Pa,	Now Orleans. Ln.	Mlneapolis, Minn.
619 Second Ave.	11 & Locust St.	,21 Hospital St.
Seattle. Wash.	St. Louis. Mo.	Montreal. Canada.
,COMPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna^družba.)
Direktna črta
do HA723, PASIZA, SVIC2, IN0SI08TA in ImUSUANM.
Poštni parniki so:
-LA PROVENCE"	**LA SAVOIE"	"LA LORRAINE"	"LA FRANCE"
m dva vijaka	'ca d/a vijaka	na dva vijaka	aa itiri vijaka
Bxpreini parnlki 8o: "Chicago", "La Tooraine", "Kocbambeau" "Niagara"
: Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
i
comer Pearl St., Chesebrough Building.
' Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka ;|	57 N. K
>,#LA SAVOTE 10. junija 1914 *LA SAVOTE 4. julija 1014.
! *LA PROVENCE 17. junija 1014. *LA LORAIXE 8. julija 1014.
I t FRANCE	24. junija 1014. f FRANCE 15. julija 1014. i
-	Expresni pamiki odplujejo ob sobotah.
POSEBNA PLOVITBA
j	V HAVRE:
•CHICAGO	8. junija 1014 *ROCriAMBEAU 20. junija 1011
•NIAGARA	13. junija 1014. "NIAGARA 11. julipa 1014.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. 5!	Parnilci z križem imajo po štiri vijaka.
4vstro«Amei#ikai;*£ka črta
t preje bratje Cottuiichj
tla]pripravnij$a io ai|C9M]Si parobreifn« m n Slovenca |b Hrvati.
Wrri pmmik mm dva vijaka "Mamima Waih»ovox'% Regularna folnja med New.\orkom, fratom^in Reko.
« ^iU m Cena vožnih listkov iz New Yorka za III. razred so do: ,
V ni spodaj navedeni novi m	TRSTA ......................................$25 00
^rodi nm dva vijaka imajo	LJUBLJANE ............................... . . . .. . . $^6 18
brezžični brzojav	REKE ............................... .......... $*VoO
AlilCB,	LAUBA,	ZAGREBA .........................11 ".V. *. $26 08
MABTA WASHINGTON,	KARLOVCA ................................. .... $26 25
ARGENTINA.	OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph V in
_ OCEANIA,	Martha Washington znaša $4.00 več.
KATlfim FRANZ J03SFK g,	II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L
X)d $65.00 do $70.00. —■.Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.	j
Phelps Bros & Co* Gen. Agents, a WuUngtoi stmt, new jtorJ