PLANINSKI VESTNIK 4 LETNIK LXXV . . 1975 planinski vestnik GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZHAJA OD LETA 1895 Ing. Pavle Segula Pavel Kunaver Ing. Pavle Segula Dr. ing. D. Lasič Slavko Tuta Miran Ogrin Gregor Klančnik Tone Strojin Janez Marinčič Franci Vrankar Minka Mali Franček Vogelnik Lado Božič Tine Orel Desetič na Stolu Svarilo iz vesoljstva Predsednik IS SR Slovenije sprejel V. JAHO Noč spominov Dolina Tolminke Nova Zelandija - dežela dolgega belega oblaka Bogastvo sle po gorah Dolina brez imena Sestop z Rušice Sonce in veter v grebenu Prleki na Triglavu Janko Glazer Utrinki s Pomurja Ob smrti dr. Jakoba Prešerna Društvene novice Alpinistične novice Varstvo narave Iz planinske literature Razgled po svetu Statistika PZS Naslovna stran: Krn z drežniške strani Foto: Oskar, Kobarid 169 172 173 174 184 187 190 192 195 199 200 202 203 208 210 217 218 220 221 224 Poštnina plačana v gotovini Lastnik: Planinska zveza Slovenije, Ljubljano. - Glavni urednik-Prof. Trne Orel, naslov: 61111 Ljubljano - pošta 11, p. p. 38, odao^ vorn, urednik: Stanko Hribar. - Uredniški odbor: Ing. Tomaž Bano-vec, prof. Mar„an Krišelj, prof. Evgen Lovšin, dr. Miha Potočnik Janez Pretnar, prof. Janko Ravnik, Franci Savenc, Tone Strojin, dr.' ir^ n Ure,dniŠtVQ in Upr°Ve: PlQninska zvez° Slove-' 61001 L|ubl|ana, Dvorakova 9, p. p. 214 - Tekoči mf„n „P; wn 50101-678-47046, telefon 312-553. - pLLki Vest^h^lom! vsak mesec. Letna naročnina 100 din, plačljivo tudi v štirih obrokih za inozemstvo 160 din (9 US $). Ogla se vodi Rado Lavrič — Re klamacije se upoštevajo dva meseca po izidu številke. Spremembe naslova |avl|a|te upravi glasila, navedite vedno tudi novi naslov tiskanim, črkami Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pismene odpovedi do 1. decembra za prihodnLe leto. - Rokop sov —- Ti5ka "'«-i- izdeluje Tiskarna „Jože MoTk ič Servis elektronskih strojev in fotokopirnih strojev DUŠAN ŠOBER fmomehanika Maribor Tel. 21-310 LETO LXXV | ŠT. 4 LJUBLJANA APRIL 1975 PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 75. LETNIK 1975 DESETIČ NA STOLU PAVLE ŠEGULA ila zima in ugodno vreme sta bila zaveznika organizatorjev desetega, jubilejnega pohoda na Stol, ki se lepo ujema z letošnjo trideseto obletnico osvoboditve Jugoslavije izpod nacistične strahovlade. Vzrokov za razmišljanje je več kot dovolj, veličastno gorsko okolje kar samo spodbuja in vabi! Skoro je ni gore, griča, hoste, v kateri ne bi zasledili znamenj o krvavi polpretekli dobi, herojski in mučeniški dobi naših narodov. Mnogo sem premišljeval, a vedno znova prišel do prepričanja, da lahko tako pišem in ugibam. Bili smo majhni, neznatni kot alpinist v prepadni steni. A ne samo to; ostali smo sami, izdani, brez obrambe, brez pomoči, brez orožja, goloroki kot plezalec, ki se zaleze v silne poči in previse. Gneča na Stolu 1975 .-v 1 Štirje znanci na Stolu 1975. Prvi z leve Franc Konobelj-Slovenko, tretji z leve Stane Kersnik-Jelovčan, prvoborca NUV ' Naj popusti, se vda in prepusti sili težnosti, duhovnemu obupu? Zgodovina našega alpinizma kaze, da takih primerov ni bilo. Vsak se je boril do zadnje srage znoja, dokler |e bilo srce, dokler so prsti lahko grabili za oprimki. In glej čudo, sreča je hodi a, plezala s pogumnimi, smrtna kosa je švistela v prazno. Mar ni tu neka grozl|iva simbolika, veličastna podobnost? Narod, stisnjen v kot, tlačen, zasramovan, zaznamovan za pogin se je boril, zatekel se |e v svo|e hoste in planine, umiral in vračal milo za drago. Od Stola do Triglava, pa t|a daleč prek vseh jugoslovanskih gora in ravnin so odmevali streli. Časi velike preizkušnje so postali zgodovina, preteklost, nekdanji borci in njihovi otroci se |ih spominjajo in jih ne pozabljajo. Svoje korake in podvige usmerjajo na nekdan|a prizorišča bojev, v premagovanju naporov na strmih poteh in v beli zimski ode|i, v pisu mrzlih vetrov je spomin na žrtve bolj počaščen, kot če bi qa slavili v dolinah. a Tisti, ki smo bili pogosteje na Stolu, ki smo se vzpenjali po njegovih rebrih skoro vsako leto, |e bilo letošnje leto še posebno pri srcu. Spominjali smo se prvih pohodov, katerih se je udeležilo le malo planincev in nekdaniih borcev. Večina je bila slabo opremljena, marsikdo je prišel v običajni zimski, dojinski opremi Bilo nas je strah. Kaj bi bilo, če bi narava pritisnila nekoliko trse? Izkusnie so se nabrale, raslo je število udeležencev, nasveti so sčasoma opravili svo|e, armada naskakovalcev zimskega Stola je sčasoma narasla v tisočglavo množico dobro opremljenih in oskrbljenih gornikov. Srečevali smo se z znanci in se spraševali: »Ti tudi?« Bilo jih je vedno več, od glave do peta urejenih in pripravljenih za srečanje z zimsko goro. Odganjali in podili so nas vetrovi, drugič nemarne megle, dež in snežne padavine. Globok sneg, poledica in napoke plazov so svarile, mi pa smo se ob njih naučili marsičega, tudi organizatorji so postali mojstri svojega dela. Ob deseti obletnici lahko rečemo, da je zrelostni izpit prestan in za nami. In še eno. Dvema obletnicama se je kot simbolična, a bridka resnica pridružila zavest, da meja le 'n osta|a meja. Morda je med gorniki dveh narodov blažja, manj ostra, a kljub temu vedno opozarjajoča na pazljivost. Doline in gore onkraj Karavank, pod vrhovnim poglavarjem Stolom ogroža stara, stoletja navzoča nevarnost, katere naval se je PZS skrhal in utopil pred tremi desetletji, da bi potuhnjeno tlel še dalje in naprej, da bi 170 prežal na nove priložnosti, da bi tlačil naše krvne brate in sestre, pa tudi lastni narod, ki mu ni do pustolovščin in do tuje zemlje. _ Vse to je lepo povedal naš predsednik Miha, ko je de|al tudi tole: »Ob vsakem pohodu na Stol se spominjamo velike bitke, ki je bila 20. februarja pred 33 leti pod Stolom, in padlega partizanskega borca Kodra. To je večen spomin in opomin tudi na najvišjem vrhu naših Karavank. Letos praznujemo že 30-letnico naše nacionalne in socialne osvoboditve, ko smo v zmagovitem pohodu NOB, divizij in brigad JLA, naših POS dokončno pregnali iz vseh krajev naše ožje in širše domovine nacistične in fašistične okupatorje - tudi iz Slovenskega Primorja, Trsta, Gorice, Slovenske Benečije in Koroške ... Tu na Karavankah in pod njimi je med NOB preteklo mnogo krvi in solza v neizprosnem boju proti nacističnemu okupatorju. Tu so povsod raztreseni in zbrani grobovi partizanskih borcev, talcev, žrtev zverinskih mučenj. Tega ni mogoče pozabiti in tudi nikoli ne bo pozabljeno. V tem smislu bomo praznovali slovenski planinci letošnjo 30-letnico osvoboditve!« . ... . Deseti spominski pohod na Stol je za nami, za nami je na|več|i zimski planinski podvig leta, naimnožičnejša prireditev. Njenemu pomenu so dali s svojo navzočnost|o številni odlični gostje s predsednikom skupščine SR Slovenije dr. Marijanom Brecl|em na celu. Slovesnost ob spominskem obeležju je počastilo prek 2400 planincev, vojakov, alpinistov, gorskih reševalcev, nekdanjih borcev in aktivistov, članov Zveze borcev NOV, pripadnikov SLO, lovcev in celo 15-članska skupina članov Zveze slepih SRS. Portreti s Stola 1975: Desno Jože Bernard iz Vrbe, levo Stane Skrabar iz Ljubljane, oba desetič na spominskem pohodu na Stol. Prvi z leve tov. Tone Bole, član Predsedstva SRS, prvi z desne dr. Marijan Brecelj, predsednik Skupščine SR Slovenije Foto Sluga, Jesenice SVARILO IZ VESOLJSTVA PAVEL KUNAVER Pavel Kunaver Folo Fr. Vogelnik Lep je ves ta svet Gora mu je cvet... dor zasleduje odkritja v bližnjem in daljnem vesolj-stvu, nehote z vedno večjim občudovanjem zre na našo Zemljo, posebno pa na naše gore. Res velja, kakor poje citirana stara pesem. Danes še bolj kot kdaj preje. Na kratko poglejmo v vesoljstvo, kakor ga danes poznamo - bližnjega že bolj natanko, posebno od konca letošnjega marca. Nekoč smo zrli tja ven drugače kakor sedaj. Zvezde so lepo bleščale v najrazličnejših barvah; Luno so daljnogledi že prej dobro, a nezadostno odkrili človeku; z Marsom se je človek celo nekaj časa spogledoval in malo celo upal na »dobro sosedstvo«. Venera je bila in je še ostala v skrivnostni plašč zavita lepotica. Merkur pa da je pust in vroč. Danes zanesljivo po bližinskih fotografijah in merjenjih z vesoljskimi sondami in končno tudi po treh obiskih človeka vemo, da je Luna strahotna puščava, brez vode, zraka in plodne zemlje. Izpostavljena je smrtno nevarnemu sevanju Sonca, ker je ne čuva dobrotna atmosfera kakor Zemljo. Prav taka puščava razkopana od malih asteroidov in meteroidov z nepomembno, za dihanje neporabno atmosfero je tudi Mars. Nima ne vode ne plodne zemlje. Lepa Venera je zaradi obilice ogljikove kisline neznosno vroča in zavita v gost plašč življenju sovražnih plinov. Na koncu meseca marca (1974) je šla vesoljska sonda Mariner tik mimo Merkurja, ga prefotografirala od blizu in poslala na Zemljo okoli dva tisoč fotografij, ki so izredno presenetile znanstvenike, saj do tega časa niti najboljši daljnogledi niso vedeli, kakšen |e a mali brat nase Zeml|e Sedaj vemo, da je tudi Merkur skoraj natanko tak kakor Luna: strahotno predrt od meteoritov, silovita puščava, brez vode, atmo-stere in plodne zeml|e, zelo izpostavljen bližnjemu soncu. Zunanji planeti Jupiter, baturn, Uran, Neptun in Pluton - vsi so zaviti v strupene pline, izpostavljeni vesoljskemu mrazu, brez vsake možnosti za življenje. Tako, sedaj za gotovo vemo, da smo v sončnem sistemu sami, popolnoma sami! Najbližja zvezda za Soncem je že 270 000 X bolj oddaljena od Sonca kakor Zemlja. To pa |e ze okoli štirideset bilijonov kilometrov, z astronomskimi besedami povedano tako daleč, da rabi njena svetloba s hitrostjo 300 000 km na sekundo že okoli V2 leta do nas. Druge zvezde so deset - sto - tisoč - in več milijonkrat bolj daleč od nas. vse pa so torej nedostopna sonca, bolj ali manj vroča, bolj ali manj velika kakor nase Sonce in mogoče tudi obkrožene s planeti. S kakšnimi - še danes prav nič ne vemo... Iz Zemlja? Res popolnoma izjemno telo v tej strahotni množici neskončno različnih vesoljskih teles v breznu vsemirja. Izjemno? Ker ima vodo, zrak, plodno zemljo in zato živa bitja - od nas ljudi do mikroorganizmov. Gore so na Marsu, Luni, Merkurju, mogoče tudi kje drugod. Gore na teh planetih so rušeče se puščave, ki so nastale pod udarci meteoritov in iz nekoliko pravulkanov, nikoli pa 11 h niso oblikovale vode in ledeniki, nikoli jih niso prepletale plodne doline z rekami. In paše gore? Res so pravi cvet. Do neke višine jih pokrivajo bujni gozdovi. V pod-noz|u se siri|o ploane nižine in doline z vsem, kar leze, gre in leti. Nad gozdovi so planinski pašniki in skalovje s cvetjem, vredno pesniške besede. In višje gori? Sneg in led zaljšata višave, da se vse blešči. Pretežna večina ljudi šteje vse te velike darove narave, vodo, zrak in plodno zemljo, pa tudi vrhunske stvaritve narave, gorovja in plodna nižavja za nekaj samo ob sebi umevnega, danega in celo neuničl|ivega in neminljivega. S strahom pa začnemo spoznavati, da je vse to, kar imamo na Zemlji, globoko, globoko v vesoljstvu, mogoče na stotine bilijonov in tri-Ijonov kilometrov daleč, edinstveno, samo nam dano. Prepočasi se začenjamo zavedati, da je vse to bogastvo sila občutljivo, minljivo in da ga pospešeno uničujemo. 2al je to uničevanje in onesnaževanje doseglo že tudi gore. Mineva tisto, kar je bilo najbolj privlačno in dragoceno: tišina, lepota, rastlinstvo in živalstvo pa tudi že čistost narave. Planinska društva so zato za svoj delovni program dobila nove naloge. Sedaj mora vsako društvo, vsak član postati borec za ohranitev prvobitnosti gorske narave. Vsako društvo bi se moralo obvezati, da bo tudi v tej smeri enako in enotno vzgajalo svoje člane! Vsak član mora biti sam zase vzoren čuvar lepote in tišine gora, poleg tega pa mora vplivati na vsakogar v svoji okolici. Predvsem je treba posvetiti vso pozornost mladini. Mladi ljudje naj skrbe za čistost gorskega sveta, za vse vrednote, ki jih za človeka hrani čudovita gorska narava. PREDSEDNIK IS SR SLOVENIJE SPREJEL V. JAHO ING. PAVLE ŠEGULA ponedeljek, 3. marca 1975, je predsednik IS SR Slovenije, tovariš inž. Andrej Marine v navzočnosti predsednika skupščine SR Slovenije tovariša dr. Marijana Breclja sprejel Sprejema se je udeležilo še več članov predsedstva SR Slovenije, CK ZKS, IS SR Slovenije, Republiške konference SZDL, Republiškega sveta sindikatov SR Slovenije, vodilni predstavniki Republiške telesno kulturne skupnosti, predsednik PZJ tovariš Božo Škerl in drugi vidni družbeno-politični delavci. Člane V. JAHO je predstavil dr. Miha Potočnik, sodelovali pa so še tajnik PZS, tovariš Janez Kmet, urednik PV, tovariš Tine Orel ter načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva inž. Pavle Šegula in njegov namestnik Aleš Kunaver._ Srečanju je že od vsega začetka dal prijeten in prijateljski ton predsednik Andre Marine, ki je v tovariškem nagovoru dal priznanje uspešni odpravi, nato pa poudaril tudi vlogo in pomen planinstva za našo družbo. Ob te| priložnosti ni prezrl masovnosti organizacije in milijonskega obiska njenih članov v planinskih kočah ter na vrheh. Svoj simpatični, naklonjeni nagovor je končal z dobrimi željami in v upanju, da doseženi uspehi niso zadnji ter da se bo moč organizacije odrazila predvsem z nadaljnjimi dosežki v domačih gorah širom po Jugoslaviji. Smo na tretji planinski postojanki naše Savinjske poti, ki stoji na Dobroveljski planoti, na čreti. . . . . Zbrali smo se na kraju, kjer se je pred 33 leti bil prvi partizanski frontalm boj z okupatorjem (26. 10. 1941). Bojeval ga je 1. štajerski bataljon. Samo sredi obsežnih gozdov naše planote, ki jo je nekoč pokrival dob (staroslovansko pomeni to hrast), po kateri nosi ime. Danes ga v večjem srečamo le še ob planinski poti iz Vranskega po jugozahodnem pobočju. Kako svobodni, srečni in sproščeni se počutimo v teh gorskih gozdnatih predelih! V zadnji narodnoosvobodilni vojni pa so bile naše gore, hribi n gozdovi žarišče našega boja za obstoj... ...... . Delovni človek je tvorec samoupravnega socialističnega sistema, mu torej nt podrejen, ker je njegov subjekt in ne objekt, tudi zunaj njega ni in njegova svoboda ni nekakšno nasprotje samoupravni družbi. Vsi vidiki in obliki osvobajanja človeka so vidiki in oblike osvobajanja človeka kot družbenega bitja. To imejmo pred očmi tudi pri delu za planinstvo... . Samo malo poglejmo, kaj vse skrivajo ti dobroveljski gozdovi. Marsikateri spomenik stoji na njihovih tleh, ne daleč od tu je Tiha dolina, kjer stoji spomin borcem Bračičeve brigade, malo dalje je veličasten spomenik padlim partizanom na Dobrovi j ah. Padli so za svobodo, ki jo danes uživamo mi... Ing. Božo Jordan (v govoru na tretji podelitvi značk Savinjske poti, Čreta 13. 10. 1974). Vodja V. JAHO Tone Škarja je nato zbranim s pomočjo izbranih diapozitivov predočil potek in delo odprave ter orisal vse bistvene elemente podviga, pomoč zaledja in stike z Nepalom. Njegova izvajanja je še dopolnil ozki film dr. Jožeta Andlovica, ki ga je posredoval avtor z lastnim spremnim besedilom. Lahko trdim, da sta oba predavatelja uspela pokazati tiste elemente odprave, ki dajejo slednji največjo vrednost in ki uvrščajo odprave med storitve, ki so velikega vzgojnega in praktičnega pomena za posameznike in za družbo v celoti. O dosedanjem delu KOTG in dosežkih odprav je zbranim na kratko spregovoril inž. Pavle Šegula ter s tem povezal V. JAHO v celoto našega odpravarskega delovanja. Po uradnem delu srečanja so se zbrani daljši čas zadržali v prijateljskem in sproščenem pomenku ter se pogovorili o številnih problemih in načrtih planinske organizacije, še zlasti pa o VI. JAHO, ki naj bi že kmalu odrinila proti svojemu visokemu cilju. NOČ SPOMINOV DR. ING. DUŠAN LASIČ (Nadaljevanje in konec) 5. Štorije o gašperčkih nstran Zermattske doline, skoraj tako visoko, kot je moj bivak, migljajo lučke. To je Trockener Steg, zadnja postaja žičnice iz Zermatta. Za povratno karto plačate 20 Sfr in v pol ure se popeljete v visokogorski smučarski center s prekrasnimi »infrastruk-turiziranimi« tereni tja do sedel Theodul, Furgg in na Plateau Rosa. Razen listnice lahko pustite spodaj v hotelu vse nepotrebno, da, prav vse: smučarsko opremo, hrano, znanje, mišice, orientacijski čut, punco, možgane. Za vse to je zgoraj poskrbljeno. Spomin mi seže štirideset let nazaj in 2000 m niže, ko smo tudi mi uganjali visokogorsko smučarijo, toda v nasprotju z zgornjim smo morali prinesti s seboj vse omenjene rekvizite, le listnice nismo potrebovali; zadoščal je že majhen žep z zašito luknjo, da je le držal drobiž, potreben za železnico. Kako nam je bilo takrat lepo, naj pripoveduje zgodbica v štirih dejanjih o gašperčkih z mottom: per aspera ad astra. Leta 1931 smo študentje za majhen denar najeli pastirsko sobico v nekem stanu na Uskovnici. Treba je bilo ta vikend najprej adaptirati. Predvsem smo morali narediti pograde v dve nadstropji, v gozdu posekati suha debla ter jih samotež pripeljati, jih nato razžagati, razcepiti in končno montirati centralno gretje; s tem smo mislili, da bo stala pečica v centru sobe. Tako se je zgodilo, da sem prvič nesel gašperček iz Bohinjske Bistrice na Uskovnico. Če tega ne veste-, gašper ali gašperček je lito-žejezna naprava za proizvajanje dima in tudi toplote, predvsem pa je težak, zelo težak. Tudi kuhati zna, ima pa^ v primerjavi s sedanjimi gospodinjskimi stroji zelo skromen program: navadna rižota, prismojena rižota, makaronov močnik in pa seveda čaj. Transport delovne brigade štirih študentov iz Ljubljane v Bohinjsko Bistrico pa je potekal takole. Jaz, uradniški sin in imetnik železniške legitimacije za polovično vožnjo, sem z vlakom pripeljal v namembno postajo nahrbtnike in vso drugo našo prtljago, moji trije prijatelji pa so na kolesa naložili smuči in sebe pa prikolesarili v Bohinjsko Bistrico. Tam sem jim izročil njihovo prtljago, nakar so prevozili še tistih nekaj kilometrov do Srednje vasi, nato pa tovorih na Uskovnico prtljago in deske za pograde. Jaz pa sem jo v spremstvu gašperja ubral po bližnjici čez Senožeti za njimi. Ob taki mentaliteti turistov seveda danes ne bi mogli obstajati Viatorji, Sapi in podobne ljudomile ustanove. Pripoved o zanimivem adaptiranju, posebno pa o lepoti visokogorske smuke okrog Dražkih vrhov, s kakšnim zimskim vzponom vmes, bi bila vredna spretnejšega peresa, kot je moje, zato vse to opuščam. Pa tudi večeri so bili prijetni s prepevanjem in akustičnim programom, ki se ni bistveno razlikoval od ročk and rolla ne po diso-nancah ne po atmosferi. Mangiando vien Pappetito, pravi Italijan. Ko smo namreč z vrh Tosca uzrli skrite lepote Velega polja, smo si ga zaželeli. Zato smo naslednjega leta trije prijatelji najeli za zimo sirarno na Podmišeljski planini za 200 dinarjev, kar ni bilo tako malo, če vsoto preračunaš npr. v mesno valuto; danes bi plačali 800 novih dinarjev! Tudi to zatočišče je bilo treba najprej urediti za bivanje človeka, očistiti ga ovč|ih petre-faktov, narediti pograde, nasekati ruševja ipd. Srce vikenda pa naj bi bil naš zvesti gašperček, ki bi ga bilo treba prenesti z Uskovnice na Velo polje. Globok sneg nam je preprečil prehod okoli Tosca, ki bi nam prihranil mnogo truda. Tedaj namreč se ni bilo tiste dvosmerne ceste, le ozka, od snega povsem zadelana stezica |e tekla nad grdim prepadom. Prenevarno bi bilo, zdaj so tam gospodarili plazovi. Če smo si hoteli prihraniti veliki ovinek prek Srednje vasi in Stare fužine, nam |e preostala e še »bližnjica« z Uskovnice naravnost dol v konec Voj in nato čez Vrtačo na Velo polje. Luce je odšel v Staro fužino po hrano, ki smo jo pustili spodaj, Drago in jaz pa sva obljubila, da gašperček, dimnike in vso ostalo prtljago pritovoriva do v Vo|e in naprej, dokler bog da. Nekje s poti proti Uskovniškemu Zatrepu, tj. izpod Čipr|a, sva jo ubrala naravnost dol po strmem gozdu in čez grde skoke, seveda kar po div|em. Moj delež transporta ni omembe vreden, saj mi je pomagala velika železna teza, vsaj dokler je šlo navzdol. Zanimiveje pa je potekal prenos dimnih cevi, ki jih ie bilo skoro za štiri metre poleg štirih kolen. Tega je prevzel moj požrtvovalni pri|atel| Drago, doma iz Splita grada. Za to vlogo smo ga izbrali, ker |e razpolagal s precejšnjo višino. Dimnike smo s pomočjo štirih kolen staknili v približno dva metra dolg pravokotnik, ki smo ga privezali na obe strani nahrbtnika in tako uokvirili prijateljevo ozadje. Vse skupaj je bilo bolj podobno kotlu za razkuževanje peri a kot pa smučarjevemu nahrbtniku, toda dobro se je obneslo. Naprava mu |e segala zadaj do pod kolen, zgoraj pa mu je štrlela še dobrega pol metra čez glavo. Zlobneži so nas obrekovali, da smo dolgega prijatelja vzeli na turo samo zaradi transporta, češ da bi morali pri krajšem nosaču pritrditi spodaj na dimnike kolesca. Pa to ni res, ker če ne bi bil tako sijajen fant, mu vsa vertikala ne bi nič pomagala v naših očeh. , , , . . , j-,- Kakšen je bil pogled na to Stephensonovo lokomotivo v Vo|ah, ne morem presoditi, ker se je meni kot avtorju zamisli zdelo vse normalno, na poti pa nismo nikogar srečali. Vendar pa bi pozval naše šestostopnjaše, naj se spuste s takim peklenskim raufenkom s konca Uskovnice čez vse tiste strme pragove direktno dol v konec Vo|, pa naj se potem pomilovalno nasmihajo! Bil je to res podvig in pol, toda bila sva še daleč oa cilja. , . . . . , . Prijatelj in njegov dimnik sta tisti dan delala čudeže in vse bi bilo v redu, ko ne bi bilo na planini v Spodnji vrtači globokega potoka in čezenj ozke zasnezene brvi. Ce bi bil nosil dimnike vodoravno kot kak vrvohodec, bi bržda prišel suh cez. Tako pa mu je ena smučka zdrsnila levo, drugi se je zahotelo na desno, posledica pa ni bila ta da bi bil brv okobalil, marveč ga je zaneslo na eno stran in pošteno se |e potunkal. Cevi so se razklenile in skozi nje je namesto dima stekla voda, kot da so vodovodne cevi. Voda se je seveda na mah vsa osajila in tako |e v zgodovini Most-nice prišlo do prvega primera onesnaženja okolja. Prijateljeva mokra obleka pa ni pomenila posebne tragedije, saj so bili stanovi blizu, v nahrbtniku pa gašper po načelu: omnia mea mecum porto. V nekem stanu smo torej postavili gašper, napeljali dimnik na podstrešje, s svojo žago in sekiro pripravili drva pa je bil problem rešen; istočasno so se sušili dimniki in obleka. Morda si bo kdo mislil, se non e vero ..., češ da malo po Mlakarjevo o!epšu|em resnico. Toda zares smo ga takrat tako lomili. Drugo jutro naju je Luce, ki naju je nad Vojami dohitel in prinesel hrano, žal, moral zapustiti. Midva z Dragom pa sva polna novih moči spešno jemala tisto nemarno strmino pod Stogovi in pod večer dospela do Malega polja. Pokrajina je bila popolnoma zapuščena in ni bilo treba preveč domišljije, da se ti je dozdevalo, kot da si kje v kanadskih Skalnih gorah, le merilo si moral nekoliko povečati. Skozi ozko dolino pod Velikim Stogom sva prišla na manjšo ravnico, sredi katere je bilo ljubko poledenelo jezerce. V njem so se zrcalile visoke, zavoljo strmine gole stene Mišeljskega vrha in Stoga. Nizek prag je zakrival stanove Pod-mišeljske planine, nikjer ni bilo sledu po človeku, le živalski sledovi so se zarisovali v najčistejšem snegu. Se malo in prispela sva do stanov Podmišeljske planine. Sonce je že ugašalo in oranžno barvalo temena strmih Stogov in čebulastega Skedn|evca. Večerni veter je pometal pršič z grebenov in razpenjal rožnate zastave čez temno modro nebo. Dolina se je takoj za planino izgubljala v strmih pragovih tja v nama neznan svet za Hribaricami. Za turnega smučarja bolj obetajočega izhodišča in veli-častnejšega okolja si ne bi bila mogla izbrati. Koliko novih odkritij se nama |e tukaj ponujalo! . Sirarna je bila seveda hudo zapuščena. Najprej sva skidala sneg iz sobe, |o za silo počistila, nataknila okna in postavila gašperček. Kmalu je veselo pokalo v pečici in lepo je zadišalo po ruševju. Pomanjkanje svečave naju tudi ni dosti vznemirilo; improvizirala sva svetopisemsko oljenko iz konzervne škatle, masla in iz vrvice. Ta brljivka je vsaj toliko svetila, da sva jo lahko našla, kadar sva jo potrebovala. Neka| dni sva kočico urejala, iz nekih vrat naredila še eno ležišče nad pastirjevo postelio, sekala rušje in uživala, uživala, dokler naju ni odgnala odjuga. Weisskugel s Similauna (Ofzfalske Alpe) Fofo dr. ing. D. Lasič Čez štirinajst dni sva se z drugim tovarišem hotela posloviti od Velega polja in Skai PredTen b'.sla odslužit vojake. Težko otovorjena spet nisva mog a zg " °f9 . OSf° m ,ra|e Lzadovoli''lo kar z Uskovnico. Nato pa je ubSgi gaspercek ostal celo naslednje leto brez našega ljubečega nadzorstva in ni čudno, 2 , ¡JLc^T S^T1- Zaston, sem naslednjo jesen poizvedoval za njim, baje so H i im vffip Jnto clll NVCJ(<- J-°rei-bl° treba na .novo 9°šperizirati našo vikend hišico. N.sn. svet |e zato sklenil, da si omislimo nov gašper večje kubature in z več konjskimi ra h l Pn^Trm/0 ¿TaČa)- SVauSe odPravila neke9° decembrskega jutra kul'l3 'l *rme' obložena z odejama, hrano, lonci, sekiro, žago in drugim orodjem, med katerim moram posebe| omeniti klešče. Ker sem najbolje obvadal know-how transporta gasper|ev, se ie spodobilo, da sem jaz prevzel na svoja pleča !S(79e9Ve ta Senerator toplote. Zato me je tudi brez okusnih kalorij na dnu nahrbtnika pošteno segrevalo, ko sem se pehal navzgor po strmi poti, kar je pravzaprav v nasprotju s prvim stavkom termodinamike. Da bi lahko zmagovala večje ?™,;nhe' smu^.0km°tala z vrvico in si domišljala, da celo bolje primejo od tako drag h »psov«. Kl,yb temu pa se je mo|emu, tokrat zelo kratkemu tovarišu slabo godilo «n tako sva 10 pnmahala na Boh.n|ska vratca šele ob osmih zvečer. Če povem i?i6 l P,0ga'al0 decembra in pri popolnoma oblačnem vremenu, si lahko predstavljate koliko sva videla naokpk In še tisto malo, kar sva videla onstran sedla, • nQS b°9, varm! Toda ker vrh škrbine pač nisva mogla zakurit gasperia m prenočiti, sva e nekako morala dol, če sva hotela priti do cilja. Ponoči |e plastična predstava poboqa povsem napačna. Če sem mislil, da se bo strmina prevesila navzdol, so Boh.n|c. prav gotovo tam postavili kucelj; in nasprotno, ko sem pričakoval, da bodo smuči krenile navzgor, je strmina zanalašč še bolj padla Sicer pa |e bilo to zame vseeno, kajti posledica je bila povsem enaka: v prvem primeru sem padel na nos in gašper mi ga je potisnil globoko v sneg; v nasprotnem primeru sem pristal na hrbtu, toda ležeč vznak z glavo navzdol se nisem mogel pobrati drugače, kot da sem se prevrnil čez glavo in spet sem z nosom ril po snegu. Da ni man | kal o bolečih trkov gašperja z mojo zgornjo posodo, ni treba omeniti. Če je lito zelezo ob takih trkih srečno in brez razpok prišlo v dolino, je to dokaz kvalitete predvojnega temper-liva. Pozneje so mi dobri smučarji povedali zelo enostaven recept-ce slutiš vzpon oziroma padec moraš narediti ravno nasprotni ukrep, kot ga imaš v mislih. Ko bi takrat poznal to genialno pravilo, bi vsi nadaljnji dogodki potekali povsem drugače in po poštenih poteh. Tako pa..., no lepo po vrsti' Svojega zvestega tovariša nisem videl, pač pa slišal! Sploh ni bilo govora o toliko opevani tišini npcne zimske pokrajine. »Vozil« sem seveda v sami srajci, kaj bi nama-kal obleko. Moistroi na snežno hlajenje je dajal vse od sebe, da se je kar tako kadilo. Končno, končno sva bila v dolini, izmučena in mokra do poslednje nitke. In seda| bom priznal svoj edini vlom v življenju, poštene bralce pa prosim za razume-vame in upoštevanje olajševalnih okolnosti. Do Podmišeljske planine res ni bilo več daleč, toda soba v sirarni je bila še brez oken, polna snega in brez kuriva, midva Uskovnico Foto dr. ing. D. Lasič pa sva zdelana in premočena drgetala, da naju je vse bolelo; kako le bi mogla prestati noč? Kot zapeljivka, ki se ji ne moreš upirati, nama je prišla na pot privatna lovska kočica. Kot današnja mladina sva tudi midva rada brala kriminalke, toda mi smo takrat imeli vsaj izgovor, da se učimo tujih jezikov, saj domače tovrstne literature ni bilo. In tako sva se pripravila, da narediva tako imenovani popolni zločin. Prav nobene težave ne bi bilo, surovo vlomiti, toda nama se je tako prostaško delo upiralo, saj sva imela primerno orodje s seboj. Podstrešje je imelo preprosta vrata iz surovih desk, zaprta znotraj z železnim zapahom. Tovarišu je uspelo potisniti smučko za vrata in jih malo privzdigniti, jaz pa sem s svojo smučko tolkel po zapahu, da se je odmaknil. V trenutku sva bila z vso prtljago na podstrešju; že to je bila rešitev pred pljučnico. Od tod je pot v pritličje zapirala čvrsta loputa v podu, seveda od spodaj zaprta z žabico, tečaji pa so bili zgoraj pribiti samo s preprostimi žeblji, midva pa sva imela klešče s seboj. ... • . . v. Spodaj naju je čakal komfort kot v pravljici: postelje s kupom ode|, pleteni naslan|aci, in pa štedilnik, pomislite, štedilnik! Na policah poleg vseh mogočih dobrot cela vrsta kriminalk Conan Doyla, Edgar Wallacea in drugih, pa kaj ko se midva nisva imela več kaj naučiti. Po obilnem požirku iz najine čutarice sva se počutila kot v devetih nebesih, grela sva se in kuhala čaje kar po vrsti, dobrot na policah pa se nisva niti dotaknila, saj sva imela vsega s seboj; le nekaj drv sva si »sposodila«. Drugo jutro sva skrbno pospravila in ko sva zlezla skozi loputo, spet zabila žeblje v tečaje. Podstrešna vrata pa sva zaprla tako, da sva na zapah privezala vrvico, ki sva jo zunaj speljala prek žeblja, zabitega pri strani; medtem ko je eden s smučko tiščal vrata, je drugi vlekel za vrvico in zaporo zopet zapahnil, nato pa vrvico utrgal. Zadnja sled je bila zabrisana. Toda ne popolnoma! Preden sva bila zapustila prizorišče, sva v kuhinji pustila kratko anonimno opravičilo in priložila 10 dinarjev za drva, da bi potolažila svojo slabo vest. To pa je bila napaka. Lovec nama ni nikoli odpustil, ne morda zaradi škode, ki je sploh ni bilo, ampak zato, ker je bil jezen, da ni mogel pogruntati, kako sva prišla noter - tako vsaj sva kasneje zvedela. Post tot discrimina rerum sva končno le uzrla svojo hišico. Ta dan in naslednje sva mizarila, sekala rušje in smučala, pri tem pa strmela v nebotične stene, da naju je bolel tilnik. Visoko tam zgoraj so se bleščale opasti na Velikem in Prevalskem Stogu pa na Skednjevcu, kot da so narejene iz samih sprijetih lučk. Takih svetlob ne vidiš nikoli v nižini, zato si tisti, ki morejo, pomagajo z dragocenimi brušenimi dragulji. Kako so kljub temu revni, mi pa bogati, saj kar gazimo po kristalih. Leže kar na površju in pošiljajo svoje modre, zelene, rdeče strelke na vse strani. Prišla sva torej »inter astra« in noben prestani trud se nama ni zdel več važen ob tej lepoti in popolni sreči. . Ko smo čez dober teden prišli spet gor praznovat novo leto, bi se za nas kmalu slabo končalo. Tokrat smo le šli skozi Planino Tosc in čez njegove Stapce. Podlaga 177 je bila zmrznjena, povrhu pa je ležala slabo sprijeta plast pršiča. Spominjam se, da se ¡e nekomu plast pod smučmi odtrgala in ¡e nekoliko zdrsnil proti prepadu, vse se mi zdi, da se je to zgodilo meni. Zato smo raje sneli dričalke in to mesto prešli peš. Na Podmišeljski planini nam ¡e bilo vreme izredno naklonjeno in napravili smo nekaj nepozabnih izletov. Pred odhodom pa sem se spomnil, da ne bi rad v četrto nosil gašoerja, pa sem ga skril, in še kako skril! Nesel sem ga v prostor pod sosednjim stanom in ga tam založil z dvema, tremi lesami, kakršne pastirji uporabljajo za ovčjo ograjo. In to je povzročilo četrto zgodbo o gašperjih. Zgodilo se je, da sem na bivanje v naši vikendarici in na smučanje po Velem polju povabil prijatelja iz »Pomorskega vazduhoplovstva« iz Divulj, najboljšega tovariša, ki so se mu pa kmalu zlomila krila. Tudi njemu je bilo ime Drago in čeprav Slovenec, še ni spoznal naših planin v zimi. Zgodaj spomladi sva v najlepšem vremenu prismučala na Bohinjska vratca. Nestrpno sem pričakoval, da se pokažejo stanovi in sirarna in da mu vzkliknem: to je naše kraljestvo! Mislil sem, da sem brljav, ker jih nisem mogel uzreti z Vratc, od koder se sicer dobro vidijo. Ko pa sva se povzpela čez zadnji prag nad jezercem, me je zazeblo okrog srca: koč enostavno ni bilo! Bile so vse zasnežene pod 4 metre debelo snežno odejo, le kak meter slemena sirarne je še molel ven. Gašper pa je spal zimsko spanje, zakopan bogvedi kje. S posodo z ročajem za kuhanje čaja sem najprej odkopal vrata sirarne, nato pa iskal bližnji stan-gašperjevo prezimovališče, ki sem ga našel tako, da sem sondiral strehe in najbližjo odkopal zaradi orientacije. V bližini sem nato skopal 3 metre globok navpičen jašek in iz njega poševno dol rov pod omenjeni stan. Svojo genialno' idejo zakamuflirati pečico za dolgimi lesami sem stokrat preklel, ko sem jih moral po vsej dolžini odkopati, preden sem jih mogel odmakniti, saj so bile zasnežene in primrznjene. Čakal me je še transport gašperja iz »podsnežja«. Kakšna miš, ki sem jo morda pri tem delu deložiral, bi me začudeno gledala, kako porivam gašper pred seboj po tesnem rovu, si ga na dnu jaška nadenem na glavo in ga tako rinem navzgor. Takrat sem uganil, kako je glava prepotrebna stvar, možgani v njej pa so nam ponavadi le v napoto. Drago je ves čas hotel pomagati, toda preveč me je bilo sram vseh teh nerodnosti, da bi mu to dovolil. Tako je le gledal in si mislil svoje. Nikdar pa mu potem nisem več navdušeno govoril o tej kočici. Le intervenciji očarujoče prirode, ki se je razdajala v sijočem pomladnem vremenu, gre zahvala, da mi je kasneje pisal navdušeno pismo iz Divulj. S tem se konča moja pripoved o gašperčkih. Pa recite, kaj pomeni današnje bledo smučanje v Kranjski gori ali ob vlečnici na Voglu v primerjavi s temi romantičnimi podvigi po popolnoma zapuščenih kontah naših gora. Na pet ali deset ur hoda ni bilo človeške duše, navezan si bil le na svoje tovariše ali pa le na svoje sposobnosti, kadar si bil sam. Tako se je šele razvil v tebi pravi človek, vztrajen do konca, tak, da' ne popusti z napori do same smrti, kot pričajo toliki primeri iz zgodovine alpinizma. Razvil se ti je skoraj živalski čut orientacije v najhujši megli in kot gams si vedno našel prave prehode v stenah. Razumel si se na vreme in znal presojati nevarnost plazov, lahko si brez posledic prenočil na prostem pozimi. To je bila šola, kjer si nosil sam polno odgovornost, kjer ni bilo odpuščanja za napako. Toda obenem so bili uspehi poplačani z velikim lastnim, niti ne izgovorjenim ali kako pokazanim ponosom, nagrajeni s potrditvijo lastne vrednosti; vse to so vrednote, ki so tako potrebne, ko se v banalnem življenju čutimo tolikokrat manjvredni. Da, to je bila čista romantika. Priroda je bila brez ospredja rdečih nogavic, modnih bund in ekskluzivnih puloverjev. Ko si prodiral po neznanih kontah in prehodih tam za Debelim vrhom, pod Stogi, Zelnarico, ne vedoč, kaj bo za vogalom, te je prijelo romantično razpoloženje in kar pričakoval si, da se bo za skalnim ovinkom prikazala pasia vprega Krištofa Dimača ali kakega drugega Londonovega arktičnega unaka, ali da boš srečal samega Mayevega Winnetoua. In tako smo v samoti podoživ-Ijali zgodbe Ol ¡vera Curwooda, Setona Thompsona in drugih. Spomladi pa smo v gorskih dolinicah, pokritih z mehkimi blazinicami trobentic, poškropljenih z žafrani, soldanelami in zaspančki, povsod videvali svoje Doline meseca. In prav to, od resničnega dolinskega življenja odtrgano razpoloženje, združeno s prav animaličnim užitkom ob pesmi mišic, obremenjenih do skrajnih meja, prav to potrebuje današnji človek bolj, kot je bilo takrat potrebno nam. Ni relaksacije v olajšanju naporov z žičnico, ni je v ležalnih stolih ob ražnju in podobnem. Potrebni so nam z napori doseženi uspehi, ki so nam v ponos in ki nas navdajajo s samozavestjo, ko se potem borimo za življenjske cilje, ponavadi tako zelo oddaljene. 6. Bolhe preprečijo prvenstveno Julij 1948 sem z družino preživel v Rodovni in z veliko žlico užival lepote Krme in Kota Zame niso nižji hribi tam okoli nič manj lepi, mnogokrat pa še zanimivejši od tolikokrat opisovanih in obiskovanih »velikanov«. Macesnovec, Klečica, Debela peč, Jerebikovec itd. s svojimi skritimi in tako kompliciranimi prehodi ti ponujajo pravo' pionirsko, rekel bi ugankarsko veselje. Če pa počivaš kje na zelenem tapisonu, ti oko nezadržno pleza po strmih, na prvi videz nepristopnih stenah, zlasti Dražkih vrhov, išče prehodov, se zgrozi ob krušljivi rdeči steni, se ji umakne okoli roba v skrivnostno deber, se iz nje ¡zvije po polici na izpostavljeno prižnico in končno po vršnem razu zmagovito izpleza na travnate planote. Nič koliko takih teoretičnih prvenslvenih poti sem si izmislil in nekai smo jih s tovariši tudi uresničili, npr. v Debeli peči, Malem in Velikem Dražkem vrnu. Najbolj pa nas je vabil severovzhodni raz Velikega Draž-kega vrha, ki smo ga mi imenovali S-raz zaradi njegove zavite oblike. Kako lahko banalen vzrok prepreči dobro zamisel, naj opišem v tej zgodbi. Z Darotom sva prispela zgodaj popoldne na Polje v Zgornji Krmi. Noč bi lahko prebila ali v lovski kočici na Medvedjeku ali v pastirski bajti pod Vernarjem. Prva se nama je zdela preveč od rok, zato sva se odločila za bajto, ki je bila na videz zapuščena. Da se le ne bi! Res, bila je odprta, prazna, pograd obilno pokrit s slamo, v kotu pa je ležalo nekaj umazanih cap. Ostenja Velikega Dražkega vrha in Tosca so se nama kazala kot v kaki izložbi in še enkrat sva natančno pretehtala vse možnosti S-raza. Ko se je sonce poslovilo in so ugasnile še zadnje lučke po temenih in na oblakih, sva najbolje razpoložena legla na mehko slamo. In že se je začelo nekaj podobnega, kot če sedeš v mravljišče. Po naju so planili roji bolh in napadali vso noč v ponavljajočih se valovih. Ko bi vsaj vse napadle istočasno, bi jim prav rada poklonila nekaj kubičnih centimetrov krvi._ Tako pa je moralo biti gostišče odprto celo noč in sumila sva celo, da so prihajali gosti še na »repete«, kot smo temu rekli pri vojakih. Vse je spominjalo na samopostrežno restavracijo, v kateri bi nepričakovano mrknila električna luč. _ _ . Midva gostitelja seveda nisva zaspala niti za trenutek in temu primerna |e bila zjutraj tudi najina podjetnost in bojevitost. Ze od koče se nama raz ni zdel več tako prehoden kot včeraj, in z nezaupanjem sva vstopila. Položna stena je pripeljala do lahkega navpičnega praga. Daro ga je v hipu preplezal, mene pa je pošteno zasopel, čisto mlahav sem bil. Teren je bil za nekaj raztežajev sicer zelo obetajoč, toda zgoraj so čakali hudi previsi, v meni pa tisti dan enostavno ni bi jo moči. Poleg tega so bile roke zaposlene bolj s praskanjem kot z oprimki. Kako bi bilo v previsu, ko nimaš nobene roke proste? Predlagal sem umik. Tako sva zavoljo mene, oziroma zaradi bolšje agresije obrnila že čisto spodaj po nekaj raztežajih, ko se kakšna težava sploh še ni pokazala. . . Ko sva v dolini pri kozarcu piva splakovala jezo, sva izvedela, da so v omen|eni bajti po daljšem času našli starega pastirja mrtvega in ga pred tednom odnesli v dolino. Odgnali so tudi čredo, pozabili pa so njegovo »ohišnico«, ki je nato stradala še ves teden in se nato do sitega napasla na najini koži. Rekla sva: majhni vzroki, velike posledice in se šla v Savo ohladit in sprat s sebe prah z mrtvaškega odra. To naju je tako osvežilo, da sva naslednji dan z največjim užitkom prelezla Hudičev turn v Prisojniku, ki je gotovo najlepši Urošev raz v Julijcih. 7. Nočitev pod daljnovodom Nek simpozij v Bressanonu (Brixen) leta 1961 mi je prvikrat po osvoboditvi omogoči) obisk tujih gora, saj v tistih časih ni bilo deviz za take pregrešne namene. Gostitel| pa je poskrbel tudi za lepo vreme. Z Ortleria sem po prečenju grebena Cevedale-Monte Vioz prišel v Madonno di Campiglio, hoteč na Presanello (3556 m). Ko sem se vzpenjal po poti do Rifugia Segantini (2371 m) skozi najlepšo pokra|ino, ki si o lahko zamislite, sem kmalu padel v sredo najhujšega človekovega razdiralnega dela, ki se v našem izrazoslovju paradoksno označuje »gradnja« ceste. Z bolečino v srcu sem se spotikal po še svežih brazgotinah in ranah macesnovega gozda in planinskih pašnikov zakrit v globoki kotanji počakal na eksplozijo min, in končno skozi ozračje, ki e ogabno zaudarjalo po dinamitnih plinih, prispel do koče, ki jo je na srečo še obda|ala zdrava narava. ,,.,,,.. . j Nebeški vremenar mi je drugo jutro naklonil le toliko lepega vremena, da me ie zvabil ven, komaj pa sem dobro odrinil nad kočo, me je že zajela gosta megla. Markacij seveda ni bilo, više zgoraj pa je izginila tudi sleherna sled človeške noge. Toda oskrbnik mi je opisal smer in nekatere značilnosti, jaz pa sem ponesel s sebo| svoj preizkušeni nos; tako sem lahko opravičeno upal, da v tej gosti čorbi na|dem Presanello in se morda povzpnem nad meglo. Prešel sem nekaj snezisc, vrh zadrega pa sem se skoraj zaletel v ostenje grebena. Zlezel sem nanj in ko se |e za trenutek odprlo okno v megli, sem onstran grebena zagledal pod seboj ledenik, ki |e nekako ustrezal opisu. Spoznal sem, da sicer še nisem na pravi poti, utegnil pa bi priti nanjo če bi se spustil na ledenik in sledil njegovemu robu pod grebenom. Nemudoma sem splezal dol, sledil vznožju grebena in dosegel njegovo škrbino, ki se |e z opisom dobro ujemala. Bil sem zelo vesel, ko sem v nji odkril par klinov, znameme, da sem sicer po ovinku le spet prišel na pravo pot. Sledil sem zgornjemu robu ledenika do mesta, ko se je v steni nad meno| odprl žleb. Ta naj bi više zgoraj prešel v kamin, ki drži na glavni greben, odkoder potem ni več daleč do vrha. Seveda vsega tega nisem videl, saj je že 20 metrov nad menoj vse izginilo v megli. Ves čas noje po ledeniku je rosilo, ko pa sem se začel vzpenjati po žlebu, se je vsula sodra prave plemenite laške sorte, torej debela in boleča. V možganih mi je že dlje časa zvonil alarm: »nevarnost, nevarnost...«, le še nos je silil dalje, da bi dokazal svoj prav. Ko pa je začelo gosto snežiti, je pamet prevladala, obrnil sem, ko ne bi imel ob normalnih razmerah več kot dobre pol ure do vrha. Čez noč je zapadlo za ped snega, jutro pa je napočilo brez oblačka na nebu. Zelo zgodaj sem že bil na poti, toda v popolni jasnini sem jo skoraj zgrešil, saj sem tokrat namesto nosu prepustil navigacijo očem, ki pa so videle povsem drugačen teren od tistega, ki sem se ga spominjal. Ni daleč od resnice, če rečem, da mi je kar nekaj manjkalo v ozračju, pač ni bilo običajne, meni že domače megle. No, končno sem bil tam, kjer sem včeraj obrnil. 2leb je bil globoko zasnežen, zgoraj pa so se stene kamina bleščale v ledu. Ko sem potolkel ledene sveče, sem se previdno povzpel skoz kamin, v njem pa pustil nekaj vrvic za varnejši povratek. Vrh kamina me je poplavilo morje svetlobe, da me je zabolelo v očeh. Ko sem se vzpenjal po grebenu, je bleščeč venec gora priklenil moj pogled, noge pa so morale stopati kar na pamet, saj oči niso hotele žrtvovati niti malo časa, da bi se zanimale za pot. Le tja so se upirale proti bližnjim in daljnim goram, ki so se risale na modrem nebu vrsta za vrsto tja daleč, kjer jih ni zmanjkalo zaradi kake soparice v zraku, marveč zato, ker je pač zemlja okrogla. Da, če tega ne bi bilo, bi ta čudoviti dan razgled ne imel meja. Če bi bil z menoj lažnivi Kljukec, bi se gotovo pohvalil, da je videl samega sebe v hrbet okrog zemlje. Na vrhu sem fotografiral na barvni film, lahko pa bi kar na črno-belega, saj sta bili le dve barvi: živomodra za nebo in bela za vse drugo. Zaslonko sem zaprl do konca in čas osvetlitve zmanjšal na dvestotinko, toda še to je bilo preveč. Zalpa temu dnevu ni bilo usojeno, da bi se tudi končal prijetno. Popoldne sem se srečen vračal v dolino in si predstavljal, kako si bom privoščil obilno večerjo in se oložil v mehko posteljo. Od vsega tega pa ni bilo nič. Zvečer sem prišel v naselje t. Antonio, žal pa tam ni bilo niti ene same proste postelje. Lahko bi sicer šel do bližnje Madonne di Campiglio, kjer bi verjetno v kakem hotelu najvišje kategorije našel sobo zase, toda temu so se uprle noge, še bolj pa moj žep. Treba bo poiskati ležišče na prostem. Ze v mraku sem krenil v gozdnat breg, da bi poiskal kakšen raven prostorček in res sem kmalu naletel na majhno ravno poseko. Izbral sem si ležišče pod smreko in si postlal z mehkimi iglicami. Ker pa s smrek rada kaplja smola, jaz pa si nisem hotel nepopravljivo umazati popolnoma novih hlač, sem jih slekel, prav tako vetrovko in sviter in jih obrnjene narobe zopet oblekel. Zelo zadovoljen s svojo iznajdbo sem legel na iglice in užival že vnaprej ob misli na prijetno spanje v tem odišavljenem zraku. Nenadoma pa me stisne pri srcu. Ko se namreč ozrem nazaj, zagledam naenkrat... visoki stolp električnega daljnovoda. Prej ga nisem v mraku in naglici opazil. In že je v meni začel vrtati nadležen črv strahu. Da bo bralec razumel, moram poseči nekoliko nazaj. Tisto leto so avstrijski nacionalisti uprizarjali na Južnem Tirolskem številne atentate in sabotaže; ubijali so karabinjerje, rušili mostove in podirali električne daljnovode. Zato so italijanski vojaki na gosto stražili vzdolž železniških prog, po deželi pa so hodile številne policijske in vojaške patrulje, tako tudi ob važnejših daljnovodih. In nemila usoda me je morala pripeljati prav pod tak velik daljnovod, čeprav je bilo še toliko prostora naokoli. Seveda se nisem bal avstrijskih teroristov, saj je bila verjetnost, da bi si izbrali za sabotažo prav moj stolp, skoraj enaka ničli. Zato pa je bila verjetnost, da bi tod mimo prišla patrulja, že znatno večja. Tak capin, ki prenočuje ravno pod daljnovodom, gotovo pripravlja novo sabotažo, morda čaka le na komplice. Ne bi bilo izključeno, da bi začeli kar streljati, šele nato pa bi ugotavljali identiteto »komandosa«. Pa tudi tega me ni bilo posebno strah, bolj me je bila groza blamaže, če bi me odgnali na zaslišanje takega, kakor sem bil oblečen. Gotovo mi ne bi dali časa, da bi se spet prelevil na »ta pravo« stran, prenevarno bi se jim zdelo. Ko bi na karabinjerski postaji izjavil, da sem ta in ta, profesor iz Ljubljane, mi seveda kljub potnemu listu nihče ne bi verjel. Reference? Tudi te bi imel: moji italijanski kolegi, ki so še ostali v Bressanonu, bi me gotovo izmazali. Toda nikoli več jim ne bi upal stopiti pred oči, niti jim voščiti za novo leto, kaj šele koga povabiti k nam. V vsakem gozdnem šumu sem slišal korake, v vsaki senci viael vojaka. Spal seveda nisem nič, ker pa ni bilo upanja, da bi v strmem bregu in po temi našel kak drug raven prostor, sem moral zdržati do jutra. Zgodilo se seve ni nič, toda na vse zgodaj, komaj sem le malo razločil okoli sebe, sem jo odkuril in ubiral ves skrokan proti Brentskim Dolomitom, ki so kipeli v nebo onstran doline. Verjemite mi, da poslej, čeprav sem še večkrat prenočeval na prostem, nisem nikoli več uporabljal tehnike »not na ven« in tudi nocoj, ko tu pod Strahlhornom obujam te spomine, sem povsem dostojno in stanu primerno oblečen. 8. Bilanca Še dolga bo noč, spanja pa ne bo. Premišljujem o današnji polomiji in tudi o drugih prejšnjih neuspehih v gorah, obenem pa vstajajo spomini na toliko lepih doziveti| v dolgi dobi petdesetih let in več mojega gorništva. Časa je dovoli, da noco| naredim bilanco v knjigi svojih čustvenih in materialnih prejemkov in izdatkov, uspehov in razočaranj, užitkov in žrtev. Datumov in postavk je v tej blaga|mški kn|igi seveda precej, nabralo se je prek 400 dvotisočakov in nad 50 tro- in štiritisočakov, ce nižjih vrhov ne štejem. Koliko denarnih izdatkov, izgube časa, uničene opreme, koliko naporov, noči brez spanja, bolečih padcev, pa strahu, nemira na|draz|ih svo|cev, neuspehov je bilo vloženih v te obiske gorski naravi! Še in še se polnijo strani »debet« v knjigi. In kaj naj vnesem na strani »credit«, kaj so prejemki, kaj |e tisto, kar na| bi odtehtalo te ogromne žrtve, kje so tiste vrednote, da se je izplačalo vedno znova odhajati v gore? Postavke na straneh izdatkov so večinoma dobro definirane, sa| |ih lahko merimo v dinarjih oziroma v kilokalorijah. Toda kaj je uživanje sreče, ka| nam v hribih ustvarja zadovoljstvo? In sploh, kako moremo primerjati dajatve v denar|u s čustvi naše duše? Saj tega ne delamo; tehtamo le negativne občutke, ko trošimo denar in se odrekamo drugim užitkom, ki bi jih za isti denar lahko kupili, občutke neprijetnosti zaradi napora, strahu ipd. na eni strani, na drugi strani pa prijetna čustva na izletu, doživetja sreče itd. Kaj je torej tisto, kar nam v gorah vzbuja občutek sreče? Mora biti zares nekaj velikega, nezadržnega, da se kljub tolikim negativnim impulzom, ki nas odvračajo, znova in znova odločamo in odhajamo v gore in se le redkokdaj odrečemo izletu ali vzponu. Zakaj torej hodimo v hribe? Protislovni pojmi in nejasne misli se mi motajo po glavi, se zgoščujejo in dobivajo Greben Visoki Rokav-Skrlatica 181 Fofo dr. ing. D. Lasič Foto dr. ing. D. Lasič Pogled s Similauna na vzhod (Otztalske Alpe) počasi nekakšne oblike. Ker so to bolj zamisli kot misli in jih nikomur ne ponujam, jih bom vseeno izdal, čeprav vem: »physicus taceat in ecclesia«! Zakaj sem jaz zahajal v hribe, lahko odgovorim, mislim pa, da je jalovo delo iskati splošno veljaven odgovor. Spričo popolne subjektivnosti v pozitivnih in negativnih motivih posameznih gornikov ni mogoče postaviti neke filozofije gorništva; včasih tak poskus celo izzveni v puhlo frazo, kot je tista: »V gore hodimo, ker pač so.« T?v m°drost ali pove samoposebi umevno materialno konstatacijo ali pa ne pove ničesar in nas pušča na cedilu, da moramo sami razmišljati. Nagibi gorništva se razlikujejo pri posameznikih, so pa tudi spremenljivi pri isti osebi glede na njegovo psihično stanje, na značaj izleta in tudi na starost. Dolgo bi bilo naštevanje in opisovanje vrednot, ki jih iščemo v hribih in v svobodni prirodi sploh: estetsko dojemanje lepot prirode, občudovanje mogočne stene, prebujena otroškost in nežnost ob opazovanju cvetlice ali živalce, uglaševanje lastnega občutja z razpoloženjem v naravi. Nekomu pa vzbudi evforijo snežni vihar, srhljivost prepada ali fortissimo gorske nevihte. Na drugi strani nas osrečuje tudi čisto animalično zadovoljstvo ob zavesti skladno delujočega mišičnega stroja, ob hitrosti vzpona ali spusta ipd. Sem spada tudi zadovoljstvo ob kontrastih: mrzel vihar - toplo zavetje, ogen|, strah in negotovost - zmaga. Zopet drugemu pomagajo gore v boju zoper občutek manjvrednosti, da pridobi samozaupanje, ki včasih vrh težke stene preraste v blažen občutek superiornosti. Tretjemu so potrebni uspehi v gorah kot spodbuda že utrujene volje. Saj je večina nalog in ciljev, ki si jih človek zastavlja v življenju, nedosegljivo daleč: šolska diploma, zidanje hiše s sredstvi svoje skromne plače, športni rekord, zamotana znanstvena raziskava itd. Človeška volja se utruja, potrebna Ie ymesnjh potrditev, da je še sposobna kaj narediti. Zaželi si nalog in ciljev, ki so lahko težki, a so hitro dosegljivi. Za vzpon na goro zadošča, da voljo obdržimo na va|etin le en dan: zjutraj si izbereš nalogo, zvečer pa že zadovoljno uživaš rezultat. Intenzivne, uspešno rešene naloge so prvovrstno poživilo volje. In končno so tu še vrednote, na katere pa običajno sploh ne mislimo in ki pridejo same po sebi: utrditev zdravja, privzgoja vztrajnosti in močne volje, omalovaževanje človeških tegob in bolečin, življenjski pogum ipd. Motivov, da zahajamo v gore, je torej brez števila, oziroma prehajajo prek vseh mogočih nians drug v drugega, kot barve sončnega spektra. Človeški jezik je pre-ubog, da bi_ imel na voljo izraze za vse te odtenke, le nekaj jih lahko opišemo z obstoječimi besedami. In tako kot slikar, ki bi imel na paleti vsega dve ali tri barvice, ne bi mogel izraziti vsega bogastva nekega prizora v prirodi, tako tudi z nekaj zgornjim podobnimi prikazi in izrazi, ne moremo podati popolne slike nagibov in vzrokov našega uživanja v naravi. 182 Zaornii izrazi za različne gornikove motive, vzeti iz našega poman|ki|iyega besednega zaklada, so - sit venia verbo - le diferenciali strnjene vrste motivov, ki zvezno prehajajo drug v drugega. Saj npr. uspešna zmaga nad namišljenih ali resnično manjvrednostjo prehaja čez vse vmesne nianse do občutkov superiornosti, domisl|avosti in vse do bahavosti. Vsak gornik v podobnih okoliščinah različno reagira in da|e različno težo posameznim gibalom, torej različno vrednoti povode za užitek in z različno čustveno intenzivnostjo odgovarja pobudam od zuna|. V fiziki bi rekli, da ima vsak posameznik svoj spekter doživljanja v gorah, oziroma sploh v prirodi. Spekter izkazuje tudi negativne vrednosti občutkov, npr. strah, neugod|e, bolečino, dolqočasje itd. Kot povedano, je tak spekter ne samo različen od osebe do osebe, marveč se spreminja v raznih okolnostih in seveda s starost|o. Tako na primer se s slednjo zmanjšuje teža motiva, da se ponašamo z vzponom cez steno, nasprotno pa vrednotimo vedno bolj estetsko plat gorništva. Prav tako |e lahko dozivl|ame bivaka pozitivno ali negativno glede na udobnost prostora in glede na vreme. Kadar je integral čez vso krivuljo spektra pozitiven, se odločimo za obisk gori, ce pa prevladajo negativno učinkujoči motivi, se izletu raje izognemo. Naj mi bralec oprosti ta iz fizike sposojeni model, ki je seveda pomanjkljiv v bistveni lastnosti, da duševnih vrednot in intenzivnosti čustvovanja ne moremo objek ivno ocenjevati oziroma meriti. Rabil mi je le za pripomoček, da bi jaze predocil, kako težko je postaviti objektivno razlago gorništva. Cez to težavo bi si na videz mogli spet pomagati z zgornji podobno prazno frazo, češ da vsak gornik ze ve, zaka| gre v hribe. In še ta puhlica bi veljala le, dokler bi svojo analizo smel obdržati v sebi; čim bi jo javno izpovedal, bi neiskrenost ali drugi pridržki zmaliči i n|egovo filozofijo. Ta ugotovitev močno spominja na princip nedoločenosti v fiziki, ki iz|avl|a, da nekemu delcu ne moremo točno izmeriti impulza, ker s samim opazovanem oziroma potrebno osvetlitvijo bistveno spremenimo razmere. Da jaz sem zares vedel, zakaj sem zahajal v hribe. Današnji zaključni račun^ je visoko pozitiven. Priznati pa moram, da je moj spekter motivov premnogokrat zal, zelo poqosto udaril v negativno, da me je cele dolge periode zadržalo doma. Morda je bilo manj primerov zaradi slabega vremena, kot |e bil kriv obisk v drugi svet lepote, v čarobni svet fizike. Ni pa me mogel toliko prevzeti, da mu ne bi pogosto uhajal v svet stihije, v svet nenapovedljivih dogodkov. Oba svetova, eden svet stroge zakonitosti, drugi prizorišče nerazumljenih naravnih sil, oba sta po svoje lepa, kot sta lepa gojeni park in gorski travnik ali pa divji slap in tok v mlinskem koritu. Nocoj več ali manj zaključujem bilanco in knjigo spravljam v arhiv. Današnji dogodki in utrujenost me delajo mehkega in čustvenega. Prevzemajo me topli občutki hvaležnosti do gora, ki so mi popolnoma odprle svoje zakladnice, iz katerih sem smel odnašati neprecenljiva bogastva. Kar pa so zahtevale za vstopnino, sem občuti zmerom kot malenkost, kot simbolični prispevek, podobno, kakor |e Polikrat metal prstane v morje, da bi se vsaj z neznatno žrtvijo odkupil usodi, ki mu |e nakladala zgolj srečo. Gore so bile vedno dobre z menoj, iz svojega rogu izobilja so neprestano sipale bogastva svojemu hvaležnemu častilcu. Iz pozitivnega salda pa bom črpal vse do svojih zadnjih dni. DOLINA TOLMINKE SLAVKO TUTA azolec na uri stoji Cas se je zadržal nekje davno v mojih mladih letih, ko sem iz san| stopil na resnična tla. Pred tržaškim opernim gledališčem je bilo svetlo, kot bi sonce sipalo svoje žarke po procel|u monumentalne stavbe. Pred nekaj urami je s Krasa večer privlekel v mesto komai zaznavno bur|o, borin Mo|a mladeniška duša je skoraj trepetala, bil sem ganien. Prevzela me |e svetloba, še bolj pa me je prevzelo pričakovanje, da bom okusil nekai, kar se m dalo pnmer|oti z ničimer. V žepu sem tiščal vstopnico, ki mi jo |e ne vem po kakšnem naključju presl 650 m je povsem previsnih. Je skrajno težka, plezalci so zabili 300 do 350 klinov. Smer praktično ne ponuja počivališč, stojišč ali bivakov. Vse bivake so prebili po netopirsko. S seboj so imeli vso opremo. Ko so vstopili, so praktično »podrli za seboj vse mostove«. Zraven so še snemali in s tem podaljšali tra|an|e ture za 1 do 2 dneva. Skala je prav tako dobra kot v Walkerju, izpostavljenost pa večja kot v Grand Capucinu. Yannick Seigneur sodi, da je to najtežja smer v Zahodnih Alpah, eno na|vec|ih de|an| v zgodovini alpinizma. T. O. 500 SMUČARSKIH ZAVOJEV V COUTURIEROVEM OZEBNIKU Henri Leblanc nam odkriva v Les Montagnes 1974/1 rivaliteto med smučarskimi levi, ki si hoce|o priboriti prvo mesto pri osvajanju težkih ozebnikov. Eden takih znanih ozebmkov ima v Aiguille Verte ime po slavnem Couturieru. Serge Cachat ie eden od navdušenih smučarskih alpinistov. Z njim vred so na imenovani ozebnik že dalj časa prežali Jean Clémenson, Rémy de Vivie in avtor Leblanc. Ob 5,45 so že rili po ozebniku v zahodni steni Drujev. Aiguille Verte si je nadela kapo, toda Francozi pravijo, da Mont Blanc ne zmore, kar hoče Verte (Ce que Verte veut, Mont Blanc ne peut). Ob šestih se kapa razide, na vrh Verte pa sede helikopter in izkrca Sergea Cachata, ki kmalu nato zasmuča v 1100 m visoki (ali globoki) kuloar. Pravzaprav je Cachat začel pozno, sneg se je že začel mehčati -on pa se dobro počuti na trdem srenu. Z Argentièrskega ledenika so ga lahko opa- 198 Prišla sva do velike grape, takrat na srečo poslednje. Prečkala sva |o do dna se kar lahko, na drugi strani pa jo ie zapirala navpična stena, preko katere sva prišla po rumeni plazni polici, ki bi delala čast vsaki krušljivi plezalni smeri. Kam pa sedaj? . Pot se je izgubljala naprej skozi gozd, malo pod nama pa se |e videl gozdna] greben, ki mi je vzbujal upanje. Po vrhovih dreves, ki so se v lepi paraboli spuscali proti cesti, sem sklepal, da tam ne bova doživela več nikakršnih presenečenj. No, in res se je izkazalo, da sem našel izhod iz pasti. Čez dvajset minut sva že vsa srečna stala na cesti Kranjska gora-Krnica. . Popoldne pa sva v Martuljku pri senikih naredila prav zanimivo razstavo oblačil in opreme, ki sva jo morala posušiti. Pa tudi premraženim ledvicam m škodovalo malo ležanja na toplem soncu, ki je zopet sijalo na enkratno panoramo martul|skih grebenov in vrhov. Pripis: Dogodki so potekali 3. in 4. VII. 1974. leta na in pod grebeni Rušice in Rigljice, potem ko sva s Skeriančevo Metki (tudi AO Ljubljana-Matica) preplezala zahodno smer (IV-Vv ,uzn, sten, Rusice. V Martuljku sva bila v okviru letnega alpinističnega tabora, ki ga |e vodil tov. Uroš Zupančič. SONCE IN VETER V GREBENU FRANCI VRANKAR ima naredi gore skrivnostne, pravljične. Velikokrat poizkušam priti v ta pravljični svet sneqa in sonca. Poizkušam priti po normalnih poteh ali po stenah. Težko rečem, kdaj so napravile name lepši vtis, in prav to mi je v zasneženih gorah na|bol| vsec. Pozimi se lahko marsikak normalen pristop na vrh primerja s poleti preplezano sestico. Kako sva s soplezalcem doživljala zimo na tisto novoletno nedel|o? Z|utra| ie bila Brana vsa ožarjena. Budim Ceneta, v nahrbtniku pa iščem fotoaparat z diatilmom. Zunaj si naveževa še dereze in zapustiva družbo. Fantastično vreme nmu spodbu|a k hitremu tempu. Na začetku grebena se naveževa. Začel je vleči mrzel veter. Cene zovali in bili priča, kaj počenja ta »virtuoz«, ki počasi in zanesl|ivo krmari po 50 nagnjenem kuloarju. Ima ga v nogah, fantalin, ki svoji mam. pripravila .strašne skrbi, odkar si je nataknil smuči. Z 11 leti je že iskal strmine stran od rozl|an|a in šklepetala žičnic, liftov in vzpenjač. L. 1971 je z 18 leti za trening drug« presmučal Spencenev ozebnik, prvi Contaminov, prvi smučal po severnih straneh Tete Blanche Uktobra 1971 je prvi presmučal severovzhodno steno les Courtes, leta 1972 greben Bionnassay in severno steno, sam s kvedrovci v nahrbtniku. Leta 1970 je drzno zdrcal po deloma ledeni severni steni Aig. du Goûter, ki ga je mamila od otroških let. . Ta Serge Cachet-Rosset je zdaj pred očmi svojih pri|atel|ev v strminah Louturiera. Za pasom ima obešeno platneno »banano«, v njej dve vponki, 40 m vrvice, dva klina, za vsak primer, kakor kak izletnik. V 500 napornih, zahtevnih zavo|ih se je pnvrtel do dna ozebnika, mimo vseh ovir, preko ledu in razpok. Na dnu ga |e čakala velika razpoka, tudi njo je preskočil in odsmučal po ledeniku, vse pred pričami. Vo spustu je med drugim izjavil: »To je bila moja največja in najtež|a zmaga. Prečudovit dan, saj so se mi izpolnile življenjske sanje.« - Res, kakor sanje. In vendar ne gre, da bi dvomili. j q HEINI HOLZER S SMUČMI PO BRENVI Poročali smo že, kakšne ture navzdol dela mali Tirolec Holzer iz Poadižja. Francoski zapisek o njegovem spustu po Brenvi se glasi: 30. junija 1973 |e H. Holzer presmučal Brenvo. Sam se je s smučmi na ramah povzpel na vrh Mt. Blanca iz zavetišča l"purche, si nataknil smuči nad prvim skalnim otočkom v Brenvi in po klasični smeri pnsmucal do snežnega grebena, na kar se je spustil v Gùssfeldtov ozebnik. Vsega skupa| |e smučal 3 ure. j q inf« '«t Skala je vsa ometa na Ko s cepinom iščem oprimke, veter z vrtincem odpiha sneg. Skrbi na ,e v zatis|u nad n|o |e prvo težje mesto. Cene mora zabiti dva klina da pride cez. Ko mu sledim, se zaman trudim z njima. Vem, da je tisti klin Cenetu na,bol| pri srcu, da ima man| lepe spomine, toda ni šlo. Cene me je razumel: »Bova sla pa poleti pon|.« Nadal|u|eva, kopljeva stope, odkopavava oprimke. V žlebu ob Glav. mora|o roke zopet iz rokavic. Skalni prag naskoči Cene kar z derezami. Cvilijo, m/' cM ,'T!!0 |6- CeZ" Ponovi se, pre.leP° muzika' ki 9re skozi ušesa. Desna noga mi spodleti, toda u|amem se z rokami. Ko pridem na stojišče, tulim in cvilim od 25® prstih. Cene |e imel pevski nastop malo prej. Naslednji raztežaj naju clf T ' k®' ,Kar ,nafnkrat ,n°ma le neznosno vroče. Kako rada bi posedela na suh. skal. m občudovala lesketajoče se gore, pa nimava časa. Morda na vrhu Med skalnim, blok. se zr.nem na greben nad Glavo. Zopet nastopi veter. Hitiva iSL f°Pet'n zopet naju zaustavljajo skalni odstavki, kjer je treba vse odkopa .. V žlebu ,e tudi led Cepin je zdaj najboljše orožje. čas pa hiti. Trudiva se nn nih 8 "ezanes'l'v,m požledom. Dereze cvilijo, vendar držijo. Jahava po grebenu z ene skale na drugo. Privede naju pod naslednje težje mesto. Cene se zažene v steno, najde klin zab.je še enega. Izkopava oprimke in se pomika čeda he vise, se malo ,n ze ,e na skrbmi Hitim, kolikor morem, toda zopet me zaustavi khn nZrotn7A -PQ- n°Se' Č,adn" !Peter P"9o\\ufam s cepinom, zasajenim na nasprotno stran. Zda, ni vec veliko grebena. Dneva pa je tudi samo še za eno uro Se zadnje strmo mesto. Prečim po snežni vesini in nato gor do škrbinice. Vdira se mi ™ LThifilT' ^ 1 zasa!a™ de/eze" Tedai,se mi sneg pod nogami spodsuje. Vrže rTno M -K - aV,m S5 n?,ka| me rOV ni,Že- ^lava me boli- Ko se potipam, odkrijem rano. Na|brz sem se udaril s cepinom, ko sem se prevalil. Cene je hitro pri meni Hoče me povezati, pomagati, vendar ga zavrnem: »Pojdi rajši hitro naprej.» Više v snegu varnem m s. hladim glavo. Prevzema me čudna slabost. Ceneta zadržuje Tiln Tnl, Skrbm,C°- ?re™gJL 1° tak°', d° °kel CePinQ 2aSadl nek^ Visoko v sneg. Tako doseže greben. Spodbu|a me, ko mu sledim. Previdno grem za njim nneieJfnen?' ZOt° tud'- z°vlhtim. cepin. Zasadim ga nekam in že sem tudi jaz na grebenu. Se en razteza, m konec ,e težav. Stojiva na zahodnem vrhu. Cene zvija lLaZ^°CBi J°CuSI napru'- Premiš'iu,if.m o sreči, ki sva jo imela na tu i. Pridem do sedla med obema vrhovoma. Pokličem Ceneta in gledam, kdaj se bo pojavil na hrbtu. Veter tuli, mrači se. Toda njega ni! Za greblnom ga zagledam »Dereza mi nagaja,« odgovor.. Ne ve, kaj zdajle čutim, kako sem vesel, da je samo dereza. ' 1 Skupaj nadaljujeva pot proti vrhu. Sonce je dokončno zašlo, ko stopiva nanj. Stisneva s' >>l]lt.r.o poid.va, do Sukaln.ka greva lahko brez baterij.« Meglena mrena nad bistrisko dolino in megleno mor|e nad pokrajino dobiva črno barvo. Zadnia rdeča niansa na obzor|u v črnini. 1 Zametene sledi naju privedo na Sukalnik. Sedeva in si natakneva bateriji. Strašno me boli glava. Oni na sedlu so naju zaale-dali. V temi se podrsava po snegu. 1 y Se dobro uro imam časa, da pridem v Bistrico na zadnji avtobus SZ greben Planjave, plezala 30. 12. 1973 Cene Kramar in Franci Vrankar, AO Kamnik. PRLEKI NA TRIGLAVU MINKA MALI ilo je leta 1952. Vodila sem večjo družbo, večinoma prvič na moj 25. Triglav. Sli smo cez Prag na Kredarico m popoldne na vrh, moj »srebrni« Triglav. Zvečer smo na Kredarici opazovali zanimiv delni lunin mrk. Bilo je 5. avgusta. Ker je bilo naslednje jutro božansko in je Triglav tako vabil, smo šli, čeprav ni bilo Lc^l' Se ?n.krat,na Yrf\>. sa.l le ¡e jokorekoč vsa nabasana Kredarica dvignila in naskočila »očakov kronskih sivih poglavarja«. Med izletniki mi je padla v oči večja skupina mladine, ki jo je vodil visok stasit p aninec najlepS.h let. Razen njega so bili vsi bolj romarsko kit planinsko oprem S otroci se kar s solsk.m. torbami. Bili so neznansko veseli, bil je pravi živžav v štaier- kae7ovn7r3^aVdUSen0tS0-0dtiSnili tri9'aVski ^ Niihov jim je vneto raz- kazoval razgled na vse strani. Potem vidim, da odhajajo. Niih vodja jo ubere naravnost po stezi proti itali|anski »direttissimi«, mladina pa za n|im. Skočim za njimi: »Ne tuka|! Naza|! Tuka| ni prav « Deklica kakih 15 let, ki je bila zadnja zavpije: »Ata, ata, naza|! Nekdo vas klice!« In res so bili hitro vsi spet na vrhu. Vodji povem, da to ni Kugy|eva pot, po kateri hočejo verjetno na Dolič, ampak italijanska »direttissima«, ki |e se za gor grede nevarna, saj ima žice od strele potrgane. Pokažem jim na levo markirano stezo, ki pelje na Dolič. Lepo se mi v štajerskem narečju zahvali in odide z mladino. Nismo se KoCseTeCanaša družba, potem ko smo še prehodili Trento, Vršič in stopili na Mojstrovko, vračala 8 avgusta z vlakom domov, je na ljubljanskem kolodvoru stopil k meni tisti štajerski planinec in mi segel v roko: »Gospa, jaz se vam se enkrat zahvalim, da ste nas odvrnili od nesreče. Na Doliču so mi rekli, na|man| dva mrtva bi imeli, če bi skušali iti tam čez. Mi smo s ptujskega okraja.« Morala sva se, čeprav nerada, na kratko posloviti, ne da bi kaj več zvedela drug o drugem. S prof. Josip Westrom, ki je stanoval v isti hiši kakor |az, on v tretjem |az v piyem nadstropju, sva bila v dobrih planinskih stikih. On je prebiral mo|e planinske kn|izice, jaz pa njeqove članke v Planinskem Vestniku. Kar pride nekega dne k meni z zanimivo novico, da je dobil nepričakovan odgovor iz Prlekije na svo| članek v Planinskem Vestniku »Okrog Triglava«, (Plan. Vest. 1952/9, stran 263), k|er omen|a družbo iz Ivanjkovcev pri Ljutomeru. Srečal jo ie v Vratih. ... -- • V članku vprašuje: »Ni majhna reč, da se preprosti Prleki, va|em skromnega gricevm, odpravijo na visoko-planinsko turo. Rad bi vedel, kaj naše ljudi k temu nagibl|e, ali propaganda ali želja po sproščenosti ali fizkulturna sla ali posnemanj modernosti?« Na to vprašanje je dobil prof. Wester obširno pismo iz Prleki|e, k|er mu »kmetica« Erna Meško iz Lahonec pri Ivanjkovcih odgovarja: »Lahko vam rečem, da ne moda, ne fizkulturna sla nista vzrok našim planinskim pohodom, temveč zel|a dvigniti se nad vsakdanjost, biti košček neoskrunjene narave vsaj za nekaj dragocenih dni v letu, to je tisto za kar nam nobena žrtev ni pretežka.« Pismo Erne Mesko |e bilo ob|avl|eno pod »Glas iz Prlekije« v Plan. Vestniku 1953/3 stran 138 . Ko mi prof Wester to pokaže, mi šine v glavo: prav to skupino sem |az srečala na vrhu Trialava in jo odvrnila od nevarne italijanske smeri. Povem mu svo| pripetili in qa prosim za naslov. Takoj jim pišem in kmalu dobim dolgo s strojem pisano pismo Maksa Meška, ki ga še hranim. Izraža veliko vesel|e, da se |e nase srecanie na Triqlavu sprevrglo vsaj v dopisovanj. Upa tudi, da se mi i|ubl anski planinci prot. Wester, prof. Janko Mlakar in jaz opogumimo in pridemo v Prleki|o k npm v goste. »Prisrčno, prisrčno vabljeni in na svidenje « zaključuje Meško svo|e prvo p.smo^ Prof Janko Mlakar je kmalu na to zbolel m umrl. Prof. Wester pa se kar ni mogel odločiti Mene pa je vleklo v nepoznano Prlekiio, zato sem se na ponovno vabilo kar sama podala v Lahonce, kjer gospodari ugledni Meskov rod. Ne morem popisati, kako navdušeno sem bila 1. |anuar|a 1953 sprejeta pn Meskov,h. Kako so se me kot planinke razveselili, ki jim prinaša pozdrav m koscek obozevanega alpskega sveta! Presenetili so me celo z lepim žigom »L.tmerk 331 m Prleski Triglav«. Bila sem prva, ki sem ga odtisnila v svojo planinsko kn|izico. Prijateljske vezi so se krepile, obiski ponavljali Peljala sem v Prlek.|o tud. svo|e oz,e planinske prijatelje - Hribolazarja, Fanči špelet.čevo, S,Ivo Kmnarjeyo. Makso nas \e vsakič vod I in vozil po Prlekiji, na Litmerk, v Jeruzalem, na Svetinje, na Tomaža, na Gomilo, v Cerovec, rojstni kraj Stanka Vraza, v Zvab, ro|stn. kra| velikega slo-venskeqa rodoljuba iz prejšnjega stoletja Božidarja Rajica. _ _ Ko sem avgusta leta 1953 šla za svojo 60-letnico z Janezom Bro|anom drugič v severno Triglavsko steno, naju je v Vratih - tako smo se domenil. - čakal Makso Mesko s svojimi otroki. Ti so počakali očeta v Vratih. Šli smo trije v en. navez. Slovensko smer, čez Bele plati do Možica, tu zavili levo na Zlatorogove steze do' Ustol.cenja ir. izstopili na vzhodni stolp. Ker smo bili tri|e, laz v sred. naveze, je bila plezan,e kratko-časno Brojan me je varoval spredaj, Meško pa zada, kar ,e bilo posebno važno na prepad ni I? Zlatorogovi h. Tam je padel kamen, se mel na mojo hlačnico, , o raztrga fn me skoraj spravil iz ravnotežja - pa me je Makso spretno z vrv,o zadrzal - kar Makso"]e vesicas imelTm'islih svojo prvo turo v Triglavski steni in nama ¡e pripovedoval? loko je nekoč šel sam v »steno vseh sten« m se tam Pogan|al v nezna m svetu tako ddgo, da ni mogel naprej, nakar ,e sestopi lin dospelzmztrganimihla-čami srečno v A jažev dom, dalje pa s kolesom v Prleki|o. Tud. o |e popisal v PV. Ta naša plezalna tura v treh mi bo ostala v na lepšem spominu. Jaz za svo|C.60-letnico^Meškoza svojo 50-letnico sva v navezi z Brojanom skupno uz.vala radost, m nevarnosti severne stene Triglava. ... . l ifsto res posrečeno srečanje na vrhu Triglava je pr.neslo men. nepozabna doz.vetja. Sooznala sem Prlekijo, to čudovito deželico, .z lappr|a narečno, z žlahtno trto posajeno z zidanicami in s cerkvicami ozaljšano, kjer. biva zdrav, ^veden slovenski rod. Za vse to in še za več se imam zahvaliti predobri Meskov. družin« v Lahoncih. JANKO GLAZER FRANČEK VOGELNIK ik preden |e dopolnil 82 let, ie 2. februarja umrl pohorski pesnik Janko Glazer. Rodil se |e 21. marca 1893 v Rušah. Osnovno šolo ¡e obiskoval v svojem rojstnem kroju gimnazijo v Mariboru, slavistiko in germanistiko je študiral v Gradcu, na Duna u v Zagrebu in L|ubl|ani. Kot suplent je 1920 dobil mesto na mariborski klasični aim-©d 1926 pa do smrt. |e bi bibliotekar v mariborski študijski knjižnici, kjer je bil v letih 1931-1959 n|en ravnatel|. 1 1 To je silno skop okvir Glazerjeve življenjske poti, tega velikega delavnika. Nadar-lenost, posebej izvrsten spomin, je podedoval po očetu, močno, če ne odločilno pobudo za vse zivl|emsko delo pa lahko upravičeno iščemo že v osnovni šoli: uživala |e sloves ene na|bol| narodnih v mariborskem območju (nadučitelj J. Lasbaher, uči- Janko Glazer, profesor, bibliotekar, pesnik, literarni zgodovinar, sotrudnik našega glasila Foto Fr. Vogelnik telji D. Lesjak, M. Lichtenvvallner-Senkovič in T. Stani). Vsestransko nadarjenemu in čutečemu di|aku - bil |e vseskozi odličnjak - se ni bilo lahko odločiti ob začetku visokosolskega studi|a: zanimivo je, da je najprej izbral matematiko in fiziko in šele pozneie slavistiko in germanistiko (medtem je obiskoval tudi predavanja iz naravoslovna, posebe ga |e zanimala botanika). Kot profesor je na klasični gimnaziji prišel med mladino, ki |e imela za seboj 1. svet. vojno - mnogo višješolcev je prišlo z bojišč - in |e bila pod vplivom prevratne dobe in oktobrske revolucije; bila je silno delavna, čutila se |e odgovorno pred narodom. Mlademu suplentu, ki je bil Maistrov bojevnik ie ni bilo treba posebej vnemah in spodbujati. Pri vzgoji ga je vodilo načelo, naj se mladina samosto|no razvija, pedagog ji ne sme vsiljevati svoje volje, zato razumemo, zakone kot mentor literarnega kluba utrinkarjev stal snujočim dijakom ne na čelu ampak ob strani. 7ecK.5e.je vkliu,čil. V^i v mariborsko Zgodovinsko društvo in postal njegov tajnik in kn|izmcar. Neka| let pozneje je postal poklicni knjižničar v študijski knjižnici, ki |o je iz skromnih začetkov načrtno razvil v pokrajinsko znanstveno knjižnico. To je terialo celega človeka, in Janko Glazer se ji je res popolnoma posvetil: bil je ne samo n|en ravnatelj neutruden iskalec, zbiralec knjig, ampak v še večji meri poznavalec vseh kulturnih vrednot in mož, ki so jih ustvarili; njegova posebna skrb je veljala Štajerski. Ni bil slepo zaverovan v vsako zapisano in natisnjeno besedo, marveč |e trezno, kritično iskal zanesljivo, trdno podlago, na kateri lahko raziskovalec gradi svo|a spoznanj. Opraviti je bilo treba velikansko delo: zbrati in narediti dostopne tiskane vire za znanstveno raziskovanje naše kulturne dediščine. Tako je rasla študijska kni.zn.ca, ob n|e| pa osebnost Janka Glazerja: 1929 je postal sourednik Časopisa za zgodovino in narodopisje, kateremu je bil tudi lektor in korektor. In ko so bili sadov, dolgoletnega dela že vidni, vrsta najhujših udarcev: nacistični delirij je stin leta načrtno uničeval slovensko kulturo in človeka. Vse Glazerjevo delo je bilo °h raz.de|ano; z družino so ga izselili v Srbijo. Po vojni se je vrnil, obnovil srudi|sko kn|iznico ter io razvil v zgledno tovrstno ustanovo; njegove zasebne knjižnice ni bilo več uniči l so jo kulturtrdgerji; tudi sina ni bilo več domov, padel je za svobodo... Ko |e 1959 odložil pezo ravnateljevanja, je bilo dvakrat opravljeno velikansko organizacijsko delo in ustvarjen temelj današnje v.sokosplske knjižnice. Vendar si Janko Glazer ni privoščil zasluženega oddiha: posvetil se |e rokopisnemu oddelku in ga vzorno vodil celih 15 let, prav do svoie smrti. , v. . . ., Janko Glazer je splošno znan predvsem kot pesnik Pohor|a. Prva dozivet|a, iz katerih se je razvila globoka povezanost z naravo, izvirajo iz otroških let: oce ga |e pogosto jemal s seboj v planino, kadar je šel po opravkih. V poznejših letih so se te vezi še poqlobile. Odprla se mu je govorica resnobnih, mračnih smrekovih in telovih gozdov, svetlih frat in sončnih, cvetočih in trpko dehtečih trat in mokrotmh barij, tihota, samota in neskončnost. V tem svojevrstnem svetu, v teh doživetjih in v takem pesn|en|u je odkril svojo najvišjo modrost: ubranost s samim seboj in s svetom . Ob vsej obilici dela v študijski knjižnici in ob svojem pesn|en|u, urednikovanju in prevajanju je bil Janko Glazer tudi literarni in kulturni zgodovinar. Poglabl|al se ¡e v Prešerna, Aškerca, Cankarja in Zupančiča, s posebno zavzetost|o pa |e v številnih biografskih in bibliografskih člankih in prispevkih ocenil delež slovenskosta|erskih kulturnih delavcev, gibanj, dejavnosti in ustanov v celotni slovenski kulturi. Pri tem delu je moral večidel orati ledino. . ...... ... Spričo globoke in trajne navezanosti na naravo in obdravski planinski svet bi upravičeno pričakoval, da je bil Janko Glazer že izmlada dejaven planinec, saj so bih že njegovi starši člani podravske podružnice, ki jo je 1901 ustanovil in 40 let vodil učitelj Davorin Lesjak. 2. julija 1902 je bil množičen izlet po pravkar markirani pot; mimo Šumika in Stare glažute - zgodovinski planinski iz et, s katerim so ruski planinci ta del Pohorja odprli za turizem; med udeleženci |e bil tudi Janko Glazer z bratom Ludvikom in očetom Alojzem (PV 1967, 66). Pesmi pričajo, da |e v pozne|sih letih pogosto obiskoval Pohorie, njegovi prijatelji in znanci pa vedo, da ga |e izvrstno poznal; živelo je v njegovem čudovitem spominu. Leta 1968 |e v svo|em pismu rzb med druqim zapisal o slovenskem planinstvu: »Z zanimanjem pa sem to delo vedno spremljal in ga bil vesel, že od otroških let naprej, ko je Planinski vestnik spadal med moje najljubše branje; prihajal je v hišo, ker sta oče in mat. bila člana Podravske podružnice. Tudi zdaj, ko človek postaja z let. vedno bol| osamljen, so m. pla: ninci še najbližji.« Za 65-letno zvestobo planinam so mu 30. ma a 1968 ruski planina izročili umetniško izdelano diplomo, s katero je postal častni član PD Ruse. UTRINKI S POMURJA LADO BOŽIČ (Nadaljevanje in konec.) deželo je že močno pritiskala jesen. Čas, ko delaš obračun s preteklim in ze delaš načrte za prihodnje leto. Nekega zaspanega dne, ko še nisem dodobra pregnal dre-mavice, je stopil čez hišni prag možak osemdesetih let, ro|ak m navdušen planinec Franc Hrovat »Prišel sem vas osebno povabit na slovesen spre|em in podelitev značk o prehojeni Pomurski poti. Slavje bo v Murski Soboti. Štejem si v posebno cas^ da vam jo bom kot prvemu rojaku osebno pripel.« Glas mu ie malce podrhteval. Onemela sva oba, jaz pa še ostrmel. Kri mi je buškn.la v glavo ,n koma| sem .z|ecl|al, da are najbrže za pomoto. »Dragi Franc, sem de|al, neka| ne bo v redu Koma| tretjino poti sem prehodil, vse drugo me še čaka.« Seda| pa .mas iz v.nar|a drob.z, sem si mislil. Dobil si jo s kolom po butici. Razkrinkal te je strahopetec Tega ¡e krivo tvoje cincanje. No, pa sem se vendarle zdrl z boba in skusal rešiti, kar se |e ^Drig^mof prihodnje leto in to čimprej bom potovanje nadaljeval in tedaj se bova videla v Soboti.« Malo je pomislil, nato pa dejal: _ ^ »Kaj pa, če bom v tem času umrl, čez osemdeset |ih |e ze?« _ , Kaj bi. Na kaj takega še ni mogoče misliti, saj |e še vedno moz na mestu. Stal |e t.ho, v njem se je nekaj lomilo. Pred očmi mi je zbledel hst, trenutek, ko kot planinski, delavec daljnega Pomurja izroča svojemu rojaku pomursko odlikovanj za prehodno pot ki jo je v Pomurju tudi sam pomagal ustvariti, |0 na nekater.h odsekih tudi sam prehodil in celo markiral. S ponovno obljubo, da bom že čez neka, mesecev spet stopil na pot in prav za gotovo obljubo tudi. izpolnil, sem spet skusal popravit, neprijetno občutje. Prepričan sem bil, da je vanjo tudi on ver|el, mot.lo ga |e le dolgo leto dni. Doleč se mu je zdel tisti trenutek. Poslovila sva se in nekaj grenkega se je utrnilo v meni. Nehote sem ga razočaral. Zato sem sklenil, da bom obljubo izpolnil Živo sem bil prepričan, da se bova prav za gotovo spet srečala in si stisnila roko. " <->bl|ubo sem izpolnil. Pomlad je odhajala in nastopilo je koledarsko poletje, ko sem ponovno stopil na pomursko zemljo. V drugič na Gomili. Tu sem zaključil prvi del potovanja, tu začenjam drugi del. lokrat nisem mogel na razgledni stolp. Čas ga je načel. Dostop je bil zagrajen, zraven pa |e pisalo, da si tako ali drugačno šalo lahko privoščiš samo na svojo odgovornost. 1 a Z domačim fantom, ki se je odpravlja! na delo v Nemčijo, sva se spustila skozi vinograde, zaselka Moravče in Drakovce v vas Bučkovce. Vas je bila prazna, dela sposobni so bili v vinogradih, le stara babica je sredi vasi čuvala kopico otrok Stopil sem na blizn|i kucelj in se razgledoval. V vasi so me opozorili nase spomenik NOB vaški muze|, kulturni dom in spomenik pisatelju Luki Kramolcu. Krajani mi niso vedeli povedati, kje naj bi šla Pomurska pot, pa so mi svetovali, naj 10 mahnem kar po bližnjicah naravnost v Ljutomer. Toda nisem se pustil ugnati v koz|i rog V prece| kislem jutru sem stopil z goric v nižino. Mirna in tiha se je razgrinjala pred menoj, zavita v rahel megleni pajčolan. Moral sem se z njo spoprijeti. Pomurska cesta me je peljala skozi Borislavce do Radislavcev. Tam sem moral po stezi skozi pol|a. Pot mi je kmalu ušla z vajeti in nebogljen sem se znašel sredi nepregledne ravnine. Zgubil sem stezo, zgubil sem se tudi sam. Zašel sem v ostro koleno Scavnice in obstal. Ze prav, sem brundal sam pri sebi, voda je tu in nekje ob n|e| mora biti mlin, do katerega sem moral. To ni bil popoldanski sprehod pač pa mučen pohod, pravcato beganje po zavojih struge, ob katerih poganjajo malo-vredne |e!se in gosto grmovje. Ko sem tako lomastil sem in tja, sem le odkril dušo, ki |e pasla krave. Mož me je postavil na pravo pot. Olajšan sem se končno znašel pred zaraščenim Ribičevim mlinom pod Cezanjevci. Najprej sem dognal, da to ni mlin za žita, ampak mlin za bučna semena, iz katerih priteče okusno bučno olje Urzavno pod|et|e s sedmimi delavci z uslužbenci vred. O majhni hišici in o nekdaj mogočnem mlinu mi je govorila zgodovina vojnih in predvojnih let. Obe stavbi in osemdesetletni nekdanji lastnik mlina so mi pripovedovali o predvojnih revolucionarjih, o bojih z Nemci, katerih sledi so še danes vidne v zidovju in na vratih hiše. O teh strašnih časih govori spominska plošča sinu sko-|evcu, ki |e padel na pragu domače hiše, o tem govori spomenik talcem za mlinom o tem govori zena, ki je prestala Ravensbriick. Vredno se je ustaviti, se poqovoriti in razmisliti. r a Pot me je priganjala čez polja v Cezanjevce. Nič ni bilo toplega za pod zob pa sem |o stisnil skozi vaško pokopališče na Kamenščak in po njegovem južnem brequ pristal v dolini, prečkal železniško progo in asfaltni trak ceste, nekaj popil v gostilni v Zerovincih in se že pehal v nasprotni breg skozi naselje Radmerovce proti Cerovcu. bpet sem bil v Slovenskih goricah. Zagnal sem se iz doline na greben, z grebena v dolino in končno pristal v slavnem Jeruzalemu na vrhu vinskih goric. Turistični dom |e bil zaprt Odpre|o ga samo sobotnim ponočnjakom vseh vrst in struktur. Svoje grlo sem splaknil z jeruzalemčanom, nato pa mi je v slovo zapel klopotec, simbol Slovenskih goric Naprej na pot me je priganjal tudi želodec. Do Ljutomera je bilo se zelo daleč. Po beli cesti sem pospešil korak in se že spuščal v dolino. Pa sem moral naza| v breg in po slemenu vinske gorice kreniti proti Železnim dverim. Obstal sem pred mogočno staro stavbo z vinsko kletjo. Ko sem si ogledoval zanimivosti po hodnikih in stopniščih, sem odkril delovodjo kmetijskega posestva. Moje radovednosti n. hotelo biti konca: Kako živijo in delajo na posestvu, kakšen je pridelek grozdja in vina, kakšne plače imajo in ne nazadnje tudi kakšno vino imajo. V pisarni sva popila neka| meric izvrstnega rizlinga, da se mi še danes kolca za n|im. Prazen želodec je dobro tekočino sicer sprejemal, kmalu pa jo je tudi pognal v glavo in noge. Ze mi je zlezel prav pod sleme, ko sem se hotel posloviti. Pa sem zagleda! še vpisno knjigo. Pobrskal sem po nji in zagledal svoj polni naslov. Tedai mi |e sele postalo vroče. Zbiral sem misli in skušal izluščiti, kdaj sem že bil tu Ali sem res bil tu, sem se res vpisal? Je v resnici to moj podpis? Je vse to, kar vidim, resnica a i pa mi |e rizling zmešal štrene v glavi. Ko pa sem natančneje pogledal in preučil pisavo, sem ugotovil, da ni moja. Kdo za vraga pa me je potem ovekovecil brez pooblastila? Stvar mi je razvozlal gostitelj. Leto nazaj ni bilo knjige, pa so se obiskovalci podpisovali kar na hstke Na nekem takem listku je bil nakrecan tudi nečitljiv podpis. Ko so društveni odborniki na obhodu kontrolirali vpisne knjige, so se morali lotiti tudi listkov. Podpisa niso mogli razvozlati, vedeli pa so, da neko človeče z mojim imenom kolovrati in straši po svetu, pa so hieroglife podtaknili kar meni in me vpisali v novo vpisno kn|igo. Oddahnil sem se, čeprav malo užaljen, ker me je komisija spoznala za slabo pismenega državljana. Nazadnje pa sem bil le zadovoljen, češ, dober glas seže v daljno vas. _ . Podprt od rizlinga in napihnjen od domišljavosti sem razpe |adra m bpl| jadral kot ho d n do Treh ribnikov pri Ljutomeru. Lepa je ta pokra,,na z jezen nbn.k., po katerih bi bil lahko plaval, če ne bi bil tako zbt. Videl sem vodo, ribičev pa ne Tu dT ko pa I cev ni bilo Poslovil sem se od Slovenskih gonc m se pod n,im. gnal proti prestolnici Ljutomeru. ... . Nisem imel časa, da bi si mesto kaj bolj ogledal. Ne vem, kai me ie gnalo naprej. Hitel sem z mesta, pri tem pa se zapletel v dolga iskani« p an.nskega vizuma za nadaljnje ¿otovanje Vihral sem po mestu gor in dol sem m t,a m iskal človeka, ki bi me odrešil mesti in mi pritisnil žig s kasačem, to ,e podobo mozak, sedi na lahkem dirkalnem dvokolesju, se bojuje za zmago m visoke denarce k |,h z p^ l, bitelji lepega konjskega športa. Tudi |az sem tekmoval m dirkal, toda brez kolesi,a m konja pa tudi ne za tuje denarje, ampak na račun svo,ega žepa. Zaletel sem se v hotel - nič; pognal v turistični urad - nič; v lesnem ppd,et|u -nic. Tu me ,e odplavilo bit 4,Ptis?o, ki sedi za vrati, kuha .kavo in toči slivovko. Vse^ ^astetega rn, ni privoščilo. Nato sem se moral povzpet. v prav. nebotičnik in potrkat. ZadeI sem. Moral pa sem z mladim dekletom prav na drugi konec mesto v^slaščičarno k,er me je končno odrešila sladka tovarišica in m. pritisnila, no, nic drugega kot zig Pomurske poti. Z avtobusom sem se potegnil do bližnjega Verze|a. Hitel sem po cesti proti Muri. Radoveden sem bil na mogočno reko še posebe, na znameniti mlin na Muri. Na desnem bregu sem kmalu stal pred posebnost,o na reku Veliko leseno kolo sredi vode pogan,a široka in lena reka, mi n pa sto,, na kopnem. Po bregu vzdolž reke sem se prebijal skozi grmov,e. V goscav.u sem nalete na gozdarja in lovca. Na hitro sva rekla nekaj besed p stan,u gozdov ter; o vrstii m staležu divjadi. Z mogočnega mostu sem občudoval široko reko po menem. toku navzgor in navzdol. To je reka, sem si dejal, ne pa t,sta naša hudourniška Idr.,ca, k i premore v poletnem času samo toliko vode, da se koma, operes. No, ima pa druge čare, ki jih Mura ne premore. . Onstran mostu se mi je odpirala cesta v neznano. Spraševal sem po Beltincih .no pot do nTih Ljudje so mi predlagali pot skozi Bistrico al. pa vlak s posta,e v De-kležovju Z glavne ceste bi se morala kmalu odcepiti pot proti Bistrici m poslan. Strašil pa so me, da bo vlak vsak čas potegnil proti Soboti. Za o sem se podvizal, odcepa pa ni hotelo biti nikjer. 2e se mi je zdelo da slišim pisk lokomotive, k. odhaja s postaje v Ljutomeru in bo vsak čas nekje skozi grmov,e sop.hala mmo mene Končno odceo in pred njim spet nedogledna makadamska cesta po ravnini. Daleč p red sebo j, v m eg h, se m opa zH obrise lope, ki naj bi bila postaja. Vlak ,e ze p.skal in vabil. Kdo bo hitrejši? Jaz ali vlak? . Toda ko je nevarnost največja, je pomoč najbližja Ob meni je ustavil osebni avto. canstvrSprevodniku je bilo dolgčas, pa sva stopilo skupa,, da b. kaksno rek a. Zvedel sem da je doma nekje iz Soodn ega Šta,erskega, za vec pa ni bilo časa. Oalasila se je lokomotiva in naznanila izstopno posta,o. Tudi tu n. bilo gnece. Kje pa so Beltinci? Pokazali so mi jih nekje tam daleč na vzhodnem obzor,u. Obdajali so jih visoki topoli. v prehrano T Prekmurci in Pomuici so pa v resnici zlate, duše sem s. mislil. Zato me razna vpraša n ja, ki so jih tu in tam naslavljal name-, ka, proda, am, zaka, hodimi sam naokoli kaj imam od tega in ali mi kdo plača to vandran,e, niso popolnoma n.c mot M a. Odg o va rj a I sem v šaljivem tonu, pa smo se hitro razumeli. Hvala vam, dobri panonski rojaki. . , , V Beltincih so doma ljudski plesi. Pa še druge zanimivost. Pomur,a. Lep grad s krasnim parkom, veliko kmetijsko posestvo, vzrejališče fazanov in razvit lovsk, in letni Naslednje jutro sem že zgodaj pohajal po vasi. Od vseh strani so prihajale v vas gruče mladih kolesarjev v šolo. Na stotine koles. Tore, so Pomurc. le uspeh, da so se povzpeli na predstopnjo motorizacije. Ali naj si privoščim pohod po ravnini in skozi nepregledna žitna polja in se v niih PnTIT iiVt°bAT 16 ^tegnH V Hotiz°: T°,m pa sem 1° ubral P™« Veliki Po lan L ™ nrLlolo ur nasodran. cesti sem brodil proti domovini Miška Kranjca. Megle so pritiskale k tlom in ze |e začelo pršeti. Na poti nisem srečal žive duše še storkl|a se |e ena sama dolgočasila ne daleč od ceste Velika Polona. Tudi domovina Ljudske Pravice. Pisatelja ni bilo doma. Vračal sem se po isti pot. naza| v Hotizo m zaželel Polancem boljšo cesto ^ZtVl™ ^Im.strojivtisnili poseben pečat. Sprehodil sem se po mestu, nato pa se usmeril pro i Turn.scu. Tudi do tja n.sem pešačil. To mi je bilo dano za em ko sem Ppšn^M^cp L- 'r • ' Ladisla™ ¡z leta 1389, nato pa krenil proti Dubrovn k™ Pešačil sem preko pol, in vreme mi je ponujalo dež. Do Bukovskega jezera sem dokler ESnTCnJTnS S,SPraSe/an'emu 'MUi sem jih srečaval, ovinkaril sem °n tja, dokler m. ni v nos udaril pr,,eten dah, v oč. pa osvežujoče zelena barva boroveaa le SiveiriKpS?^,Ža;-hP°iUtil S6m -Se ^ doma G,°boko sem začel dihati in kri mi ilu^ A- !ezeroJe .v ,t,hotl samevalo, le tam na enem koncu se je dvigal iz gozdiča žično n«, zaudariol PO pečenem mesu. Neki sindikat je piknikoval, a ne m o zicno. Domačinov ni bilo videt, nik er. Odvihral sem v gozd, odkril nekai markacii ki pa so se kmalu stopile. Na odprtem vrhu so zidarji posta^iali novo h šo Zaradi Yo°bl\nZdZ7nPa Zaradk°bi'ne pi'ače sobili - močno o^a eni Njihovi nasvet so bi, tako pestri in raznolik,, da nisem vedel, kam naj se obrnem. Po svoje sem mlatil po kolnikih m se spust v vasico Strehovce na robu ravnine in hribčkov čez ? rRoSoiinPir'S!L Sp6t b lnV-esti' ki me >e nosila več kilometrov do FHovcev bom nnnnvln ' 56 ™,aden'sko dv'z?' v upan u, da bo ravnine enkrat konec in da bom ponovno srečen, ko se bom obrnil v višje predele Pomurske dežele bpgojina |e s svojo znano Plečnikovo cerkvijo spala v popoldanski poletni vročini konniiS35 SeM m0ra' da s.eT in učitelja, ki mi % poS p?opu tnicozi kopališče v Moravč,h m m, dal neka koristnih nasvetov. Na svoji poti sem se moral SCiffi . ?a Y SOleu t učite'ien?- Počasi sem doumel, da večji del pomurskega l 'n n-|e90Vlh ^men sloni prav na prosvetnih delavdh, manjši pa na ramenih krem ar,ev in gostilničarjev. Razumljivo, ti so vsak po svoje še vedno nosild Ztn9nacfZ'Vl|r|a rauvau- Ko S,?| vih?ril P° vasi' sem si pozabil igledatMPlečSo nn nnnnV" K™* b'' kr?a'U P°be9nil pred no*om- Cakal sem namreč OštSS CeSte: ,Zat° me |e VOfVk pošten° oštel, a vendar sprejel v voz StorfSTJS f n lep-°u-?OZrltm ga Jraz,rfl kot pr°metni pouk- Do Moravcel sicer n bilo daleč, le nekaj k.lometrov, toda kljub temu so mi presedali. La\on°XC;'clil f,a?\doli -nekie kopališče in zdravilišče. Ni manjkalo ne kopalcev ^k°palk vseh letmkov m razsežnosti. Planinski delavci so se ogreli za mlado sardino" J'c dal' f Stn°- mes!° v .svo'em pečatu Pomurske poti. Zaletel sem e v sprejemno pisarno Lepo in celo prisrčno so me sprejeli. Ali je mogoče kaj TakJga na tem našem božjem svetu, sem pomislil. Nekaj smo se torej že naučili Tu sta bHa seF m mlada dijakinja, ki je imeia kaj čudnega konjička. Zbirala je na love van aSnra,kOV-'n r°km-areV- 2e Sm° bili v veselem razgovoru v zgodbah in HšT Odknlnli Jn CQ-S ZbeZ*Ql m SVO' ,nam?Ln Sta d°segla. Zadržali so me v kopa-s^^ 56 ko' prip°d^k vitjih daii,loShnt^intiP0p^rSk0 me.tr?poJ°' v Mursko Soboto. Tu se nisem imel namena kaj rJ p ! VP-redu-,mTn(?'-le.y zadn'' del poti' hribovito in težko pričakovano An A PrV' al' bl' Turist'čni Dom v Gorenjih Petrovcih. Ko sem dobil obveshlo da ,ei dom nezaseaen, dejansko prazen, sem se na vrat na nos stlačil v nabi^ ovto' voiiln L°dha|aj vtSp?d.nle Petrovce. Voznik me je že poznal, nekje sva se ž skupaj ZJr nn- T ,zstopiUe šofer sam od sebe nagovoril žensko, namenjeno v isto P. nor 1 ™ bl-f° pr°v do cili°- Do doma je bilo debelo uro hoje v breg Po pot, m, n. bilo dolgčas. C,ceronka je »gučala« kar na tekoči trak Z govorom se nisem mučil, samo poslušal sem. govorom Nad menoj je bil Dom na Goričkem. Stoji na lepi in zelo razgledni točki aoričke P°krXT 2al' dQ SP I® vreme začelo kisati in po bregovih so se že v K °s°ve in dez obet?l°5e ™g\e. Na primerni viišni je dom in tej višini so prHaaoene tuS ¿■N,a'rec p° >e ,vreden razgled izpred njega. Odprt' je na vse st an i in v pre šoe 'ki ie'bifa \flli'1 S6mr P° VQSi' 36 spodtaknil ob velikanski palač osnovne dobil v ¿«t N i zasedena 'n se pomenkoval s krajani. Tudi poštarja sem t H?f.el »m Jca| vec zvedet, o poti do Martinja. Ker pa se je samVoz™ druaaK ?n ,€ .S?vedf? pnpolr?č- daljšo pot. Motorizirani vasPčani pa so meni i rn k , 6 nav.dusevali za bližnjice. Proti večeru se je pooblačilo in ponoči se I® razbesnelo neur|e. Jutro je šinilo jasno, umito. P K1 |e. dan' kakršnega premore vsak človek samo enkrat na leto. Rojstni dan Dan ki se je pravkar rod,I, je b, tudi moj rojstni dan. Kako naj ga prežiS Dedec stan, sem s, de,al, danes boš pokazal, koliko še zmoreš. Takoj z9po?telj^in na pot' Pred teboj je celo Goričko in današnjo naloga je, da ta dan obrneš v celoti. Tako sem že zgodaj zapustil podstrešno sobico in že me je vrag podil mimo vaškega pokopališča v dolino do potoka in ob njem navzgor. Iz grape sem se vzdignil k zapuščeni in osiromašeni cerkvici. Pred domačijo sem naletel na možakoma, ki mi |e voščil dobro jutro in ponudil tudi prvo pomoč v obliki kačje sline. Čeprav sem preživljal svoj praznik, se za prijazno ponudbo le nisem mogel ogreti. Prezgodai |e še bilo. Od cerkve sem moral nazaj v dolino in v drugi breg, po katerem sem se počasi bližal vasici ali naselju Martinje na naši severni meji. Gostilna in ob n,e, šola, v bližini pa vrh Srebrni breg (404 m), lepa razgledna točka. Tu |e nekako središče naselja, bajte pa so raztresene daleč naokoli. Obe ustanovi sta mi prišli prav V eni in drugi sem dobil koristne napotke. Spet sem imel srečo. Stara in mlada aospodinja sta bili namenjeni k maši v Kuzmo. Povabili sta me, naj prispdem v avto, ki ga je vozila starejša. V Doliču sem krenil v drugo privatno zavetišče. Nekoč so imeli tu tudi pravo planinsko kočo Tromejnik, ki pa je počasi zgubila to ime. V gostilnici sem si privoščil štajersko posebnost, kislo juho Zelo zammiv |e bil pogovor z zidarjem, ki dela čez teden v sosednji državi, le nedel|0 preživi doma. Cez mejo ne hodi sam, ampak vse, kar je na tem območju za delo sposobno Dobro zas uzip, zato pa tudi prispevajo za razvoj svojega domačega kra|a. To dokazu|e astaltirana cesta skozi vas. , . , .. Od Doliča se vleče lepo podolje tja proti Kuzmi, po severnih grebenih nad npm pa teče državna meja. Slikovito, lepo in prisrčno je celo Goričko Svop predstavo o njem sem moral popolnoma spremeniti. Ta svet sem si predstavljal kot pusto, od sonca prežqano peščeno pokrajino, ki ni sposobna ničesar iztisniti od sebe in nikogar preživljati. Deželico sem našel v polnem zelenju. Povsod so se zlatila žitna pol|a in sadje je kazalo na obilen pridelek. Podroben pregled zeml,e pa meje prepričal, da je zelo plitva in peščena. Zemljišča so zelo razkosana, naseljenost ,e prece|sn|a. Tako v resnici ni doma dovolj kruha, pa ga je treba iskati še onkra| me|e. Ker pa |e pokrajina zelo slikovita in pestra, bo verjetno našla svo|e mesto tudi v pomurskem Kuzmi sem se zanimal za krajšnico proti Serdici. Napotki so me pognali mimo cerkve v breg, v gozdič in po zahodnem bregu grebena na, b. stoprf nekje spe na qlavno cesto. Hitel sem po stezah «n kolovozih po gozdu. Tu sem iznenada tre na družino Ciganov, ki je nabirala suhljad. Obstal sem rahlo me le poscegeta o oko . srca, toda umika ni bilo. Počasi in previdno sem nadal,eval pot, ne da bi dal slutiti, da se mi tresejo hlače. Vedel sem, da bom tem slabse prebrodil zagato cim bol, bom plah. Pozdravil sem in poprašal za pot. Odgovar,al. so vsi hkrati. VI,udno in pošteno. Svoje delo so opravljali dalje. To niso vec prebivalci pod nebesnim svodom. V Gornjih Slavečih imajo svoja stalna bivališča prež.vl|a,o se s svop delom na zerriji. Otajali so se moji predsodki do te človeške rase. Posta,al. so m. celo lzmqozdCa''sem stopil pri Sopoti spet na asfaltno cesto. Po njej sem kolovrati! po dolgem in razprtem cestnem ovinku v vznožju na|v.s|ega vrha na Gor.ckem in v Pomurju sploh. To je 418 metrov visoki Serdičk. breg, na katerem se stika,o tr državne meje. Nisem ga obiskal. Zal mi ,e. Toda preveč sem bil ze zdelan in tuch vedel nisem, koliko časa se bom moral še trudit, do aha. Za svo, ro,stn. dan, sem prestajal temeljit post. Poleg vsega tega pa se drcavnih me,a zelo racI '^g.bam Iz Serdice so me pognali naprej v Rogaševce. V Rogasevah sem se moral obrnit, nazaj proti vzhodu in preko številnih dolov, grap in grebenov priti v Grad. Po cesti bo zelo daleč, so mi rekli in nakazali z zamahom roke smer cez drn in strn. Tako je šlo gor in dol, po stezah in kolovozih, po pašnikih in skozi gozdiče. Kedki domačini, ki sem jih srečaval, so me bodrili, da sem no, prav. poti. Ob takem tavanju me je zaneslo pred skromno kmečko ba|to v Dolenph Slaveah Spet sem stal pred ciqansko obiteljo. Pripehali so se na višjo stopn|o z.vl|en|a. Pri|azno m. |e ciaanska obitelj svetovala, kje in kako naj hodim. Pom.r|en sem se poslovil in ne-uaodna predstava o Romih mi je ob koncu poti po Pomur|u popolnoma zbledela Spet sem se pognal po razgibanem terenu in po dolgem času nek,e tam daleč pred seboj zagledal obrise vasi Grad z mogočnim starim gradom iz leta 1275. Spadaj v vasi sem poizvedoval po prenočišču, a sem imel smolo. Vse postelie so bile oddane delavcem, ki so gradili novo šolo. Na razpadajoči, raztrgani m do kra,a zanemar,en. grad me je preko skal vulkanskega izvora vodil uč.tel|ev sinček in mi pripovedoval to in ono iz domačega kraja. Tudi po gradu sem šaril in v n,em srečal ucitelpco, ki me je popeljala v šolske učilnice in konferenčno sobo. V teh strasnih zidovih in razvalinah je doslej živela šola. K sreči so ji bili dnevi šteti Prece) trdo mi ,e priznala, da bodo res imeli novo šolo, ne pa tudi novih ucitel|skih stanovan|. Za to, da nima nihče pravega posluha. Tudi sama je stanovala v te| nečloveški strahoti mračnega srednjega veka. Ko sem si ogledal tudi to posebnost Pomur|a in ker ni bilo misliti na prenočišče pod smrekico, čeprav sem bil pr.pravl|en na žrtve, sem sklenil, da jo pobrišem naravnost v Mursko Soboto. Dolga pot ¡e bila že za menoi LTrTi 'L'" b lZaL Ku° se„m hlačal po vasi in se pripravljal na startni korak prot do m. ,e od nek,e pnbrencal avtobus, k je sicer nadaljeval pot do svojega ci ?a BodnnPrih TVraCah-| ,la J,6-'0 Zadn,¡a VOŽnia v S°boto. Ustavili smo se še v nnnnrttn |e bila.zadma vas v bregovih Goričkega, pa tudi zadnji kraj mojega Eno^kT9 vandra.nlQ- Vso'1 so m. pritisnili še zadnji žig. Organizatorji so v njem Da ie to'rFokn^ 'n T^"?0 P °ninca' A,¡ J? krajevnih zanimivosti'áíi Pn dJ°- P Ve Pianmske m,lsl' v Pononski nižini? Zdrsnili smo na širno ravan in središče Pomuria me |e spre|elo že v nočnem sijaju. n^3šl o lo V •egunl'?. Pri vhodu v širom po državi znano Drago ?„?nlJ2 « Ppgrebci iz Begun,, ,z b ižnje in daljne okolice, da počaste popularnega PD Rndnvm?nPianmSke9a odbormkaJ In Pif »elia. Po svojih zastopnikih so bila poleg n n n,i rS" n'a„ P^nska društva, Planinsko zvezo Sloveniji Pla n i nskega Vrstnika ffro?Tine OreL ^^ ta,'n,k prof W Kmet in Uredn!k odP.rtem Orobu se je od pokojnika najprej poslovil domačin tov. Ludvik Rutar nekdan,, ravnatel, begun,ske osnovne šole. Poudaril je, da je pokojnik kot petleten Te I 19m?J ndi."?-Vter ?venskega planinskega društva, kot 13-leten deče^ pa se ie L 1901 ze udeležil otvoritve Tomceve koče. Z radovljiško podružnico SPD je bil iTTl^hT"'-7^, |G njen načelnik in odbornik sodelavec in podpornik pa e bil v letih °92ieiS9,SbrLdrU9,0^ N°d 7°t ,ei je Živel zan'° in z njo."Načelnik 1 u J? • L-, k? |e Podružnica postavila na noge prvi Roblekov dom Po ?SySnp0r Jn ,e blLdoMau-leia delovn,i predsednik na občnih zborih PD Radovljica c.mer so mu radov hiški planinci izkazovali čast in nedeljeno priznanje. Imenoval so ga za prvega častnega člana društva. 1 i£'°VRU/a-rJen? ie P°k°in.ikovo delo za slovensko planinstvo očrtal urednik Planin-njimi besedami** ° P V Planinske zveze Slovenije z nasled- njo«!? ,p.lc?ninsk° sieni° ,se ?a vselej poslavlja od dr. Jakoba Prešerna, razborite Pi°J.kl le Pred slovensko ,avnost,p štiri polna desetletja nastopala s svojo spodbudno de,avnost,o. Zadn,a leta s? mu branila pot v družbo, ostajal je sam s svojimi spomini »na jasne dneve mladosti, uspehov polna leta in na usodo, iolno bridko H« nZ£ |z.aplsal ?b svo,i 75-letnic v »Spominih s Stola« leta 1963. Ostajal jeTam,' n Jdarlet:ikoraj do zadnieaa diha v na tesnejši družbi z naravo, s siojim podgorskim svetom pod Dobrco, Begun,ščico in Stolom, s svojim vrtom h čebe jnjakom dnnin^io' ll™' Č-merom ^ a °kdi n'e9a in 9« dvigala nad puh o' vsak-' 1 nn ! nuon spominih, k. so ga vodili po prehojenih poteh križem kražem po svetu sj0vens,kl. domovinici. Doma .z Begun, - iz okoliša, o katerem je vrben,ski Prešeren za vsele, potrdil v »Krstu«, da »dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolscno ta, podoba ra,a« ,e prehodil življenjsko pot slovenskega izob aženca se 208 šolal v Ljubljani in na Dunaju, delal kot sodnik v Novem mestu, Kranju, Krškem, Skofji Loki, Velikovcu, v Radovljici in v Ljubljani, dosegel v svojem poklicu visoka priznanja in ves čas pošteno in dosledno živel za »slovenstva stebre stare« in njegove pravice na obeh mejah, na zahodni in severni. . _ To kaže in spričuje tudi njegovo delo za slovensko planinstvo, s katerim je bil povezan od rane mladosti, od leta 1926 pa tudi kot viden in ugleden društveni delavec. O tem, kako je stopil v Slovensko planinsko društvo, kako je vraščal v ožjo planinsko problematiko Radovljiške planinske podružnice, je vse zvesto, živo in sočno popisal v Planinskih Vestnikih od leta 1926 dalje, ko je kot načelnik podružnice začel pošiljati v društveno glasilo svoja poročila. Vse do leta 1952, torej 26 let, je bil planinski društveni delavec. Tega dela se je do zadnjega rad spominjal in upravičeno cenil delež, ki ga je slovenskemu planinstvu doprinesel. Se leta 1970 je na vprašanje, kam bi najraje še stopil, odgovoril: ... »Če bi šlo, bi zares rad stal na Podih. Rad se spomnim, kako sem izbral mesto za Pogačnikov dom, kako smo ga potem postavili in kako se je hitro uveljavil med planinci.« S ponosom je v spisu »Kronika PD Radovljica«, ki je izhajal v PV leta 1955, obujal spomine na enajst koč, ki jih je postavila njegova podružnica od leta 1895-1940, in na vse, kar je imenitnega postavila na noge po drugi svetovni vojni. Ob 40-letnici podružnice je med drugim govoril o Roblekovi koči: »Vse težave gradnje, vse peri-petije, vse denarne težave, vsi prepiri in prepirčki v odboru so popisani v Vestniku. Očitala se nam je politika, mi pa smo šli kot planinci svojo pot, ker nam je bil cilj jasen. Hoteli smo postaviti nekaj novega, času ustrezajočega. Pri tem si lastim edino zaslugo, da sem izbral prostor in smel dati otroku ime. Roblekovo ime pa je globoko zasidrano v zgodovini radovljiške podružnice, premalo pa zasidrano v spominu naših ljudi...« In Roblekov dom, imenovan po rodoljubu in mecenu, je bil postavljen v znamenju slovenskega obstanka na svoji zemlji. Na mirovni konferenci 1918 je premagana Avstrija zahtevala mejo po grebenu Begunjščice, češ da zapira vse prehode na Koroško. Enako patriotično čustvo preveva tudi druge Prešernove spise v Planinskem Vestniku, v katerem je med člankarii nastopil leta 1928 s spisom »Ob 20-letnici Vilfanove koče na Begunjščici«, se v naslednjem letu predstavil kot popotnik po Bolgariji in Turčip in že tudi z dnevnikom iz prve svetovne vojne. K te| se je povrnil še po drugi svetovni vojni v spisu »Po pozabljenih potih«. Iz istega navdušenja za svoj rod in narod je leta 1933 v štirih nadaljevanjih objavil Imenoslovje okrog Begunjščice in Stola, nedvomno delo trajne vrednosti, h kateremu se je še večkrat povrnil. L. 1936 je popisal svoje dolge poti po Visokih Turah, vse, kar je tam in v Dolomitih doživel v prvi svetovni vojni. Ko se je končala, se je zanj v drugi obliki spet začela v Velikovcu, kjer je ponosno prebil plebiscitno dobo. Vse svoje planinsko pisanje je srčno povezoval z našim narodnim obstojem in bojem. Jedko, kakor je on znal, je leta 1963 zapisal: »Če kdo danes ta boj omalovažuje kot nekako rodoljubarstvo, kjer se je govorilo, pelo in pilo v čast in spodbudo ,milemu narodu', potvarja zgodovino. Sadovi tega dela so se pokazali tudi v NOB.« (Gl. PV 1963, str. 114.) Ko se je popolnoma umaknil v svoj domači Tusculum pod zeleno Dobrčo, je v desetletju 1950-1960 napisal vrsto člankov, v katerih odseva njegova korenita osebnost, njegovo življenjsko delo in vse, iz česar je zajemal svojo energijo, vedrino in modrost. Ob starih spominskih knjigah je odkrival zgodovino in njene anonimne nosilce, se zavzemal za varstvo planinske flore (Kje so moje rožice), popisal vlogo partizanske ceste med Begunjami in Tržičem, Črno prst in Rodico, Krn in Kanin, pot iz Podbrda v Skofjo Loko, iz Tržiča na Češko kočo in še to in ono. V naslednjem desetletju pa se je pri 80 letih zamikal v svoja otroška leta (Spomini iz mladih dni. 1966 in Spomini s Stola 1963) in nam ohranil prenekatero dragoceno lastnino, ki bi jo bilo škoda izgubiti in pozabiti. Bil je tudi marljiv in izbirčen fotograf in se je s to dejavnostjo ukvarjal do zadnjih let. Pa tudi s hojo ni odnehal, ko si je bil že noložil osmi križ. Se leta 1970 je bil na Begunjščici, za slovo od stoterih planinskih potov po domači gori. Tudi misel na planinsko pisanje ga je še vznemirjala. Rad bi bil še popisal košnjo in spravilo sena na Begunjščici, ki jo je le na kratko obdelal v PV 1933 (str. 98), rad bi bil popisal spomine na sodnijska leta, pa članek o rudniku na Begunjščici. »Časi se sicer spreminjajo, pa tudi stare stvari imajo v novih časih svoj pomen,« je de|al leta 1970, ko sva ga obiskala s predsednikom PZS dr. Miho Potočnikom. Res je, svoj pomen imajo tudi stvari, ki jih ni več, kaj šele delavni in tvorni ljudje, ki jih ni več med nami. Naj torej ostane med nami dr. Jaka Prešern s svojo kremenito ljubeznijo do naroda, s svojo odkrito, pošteno besedo, izgovorjeno in napisano, s svojo delovno vnemo in energijo, ki jo je posvečal poklicu, narodu in planinstvu! Z vsem tem nam nemo 209 govori iz zemlje, v katero se vrača: »Non omnis moriar - ne bom povsem umrl.« DRUŠTVENE NOVICE IZREDNA SKUPŠČINA PZS v Kranju dne 14. 12. 1974 Veliko zanimanje za delo v planinskih društvih so pokazali delegati, ko so se dne 14. dec. lani skoraj bi lahko rekli polnoštevilno udeležili izredne skupščine Planinske zveze Slovenije v Kranju. Skupščina je na prvem mestu obravnavala predlog odpisa planinskih postojank na Krvavcu in na Šmarjetni gori, potem aktivno sodelovanje planincev-delegatov v temeljnih telesno kulturnih skupnostih in v zvezah telesno kulturnih organizacij na vseh ravneh in predlog o članarini za leto 1975. Skupščina je sprejela sklep, da se s pogodbo z Obč. skupščino Kranj odpove dvema planinskima objektoma - Domu na Krvavcu in na Šmarjetni gori - s tem, da bi kranjsko planinsko društvo s takim sanacijskim dejanjem pridobilo nov planinski dom v severnem predelu Kamniških Alp, katerega gradnjo bo financirala Odč. skupščina Kranj. Delegati so tudi sprejeli predlog, naj bi se članarina povečala na 30 do 50 dinarjev, kar naj bi podrobno preučila planinska društva na svojih občnih zborih. Skupščina je tudi izkoristila priložnost, da je podelila članom jugoslovanske himalajske alpinistične odprave na Kangbačen častne znake Planinske zveze Slovenije, častne znake planinske zveze Jugoslavije pa 4. odpravi na Makalu. Ob tem je bil soglasno sprejet tudi sklep, da začno priprave na 6. jugoslovansko himalajsko odpravo na Makalu. M. K. VKLJUČEVANJE PLANINSKIH DRUŠTEV V SIS ZA TELESNO KULTURO Pred nami so dopolnitve statuta PZS glede na novo ustavo SR Slovenije (delegatski sistem) in ustanavljanje SIS za telesno kulturo. Zato bom skušal prikazati, kako se PD iz občine 2alec vključujejo v ta dogajanja. PD iz občine Žalec so v letu 1974 izvolila na delegatski osnovi meddruštveni odbor. V ta meddruštveni odbor je vsako društvo delegiralo 3-člansko delegacijo. Glavni namen je bil koordinirati dela in vključitev v Temeljno telesnokulturno skupnost Žalec. Kakšno je to delo, je razvidno iz »Realizacije programa Temeljne telesno-kulturne skupnosti Žalec za I. 1974«, ki ga je skupnost pripravila za ustanovno skupščino Samoupravne telesnokulturne skupnosti Žalec. Delo planinskih društev je zajeto v poglavju »Športna rekreacija«. Naj citiram ta del: »...Delo planinskih društev, tabornikov, strelcev, jamarjev, TVD »Partizan« itd. je pokazalo, da lahko s še bolj načrtnim delom dosežemo vse tisto, kar si želijo delovni občani. Na vseh prireditvah planinskih društev (pohodi, izleti, shodi) smo bili priča izredno množičnemu udejstvovanju mladine in starejših občanov. Vseh (5) PD v občini si je prizadevalo in uspelo, da so v osnovnih šolah med ŠŠD vnesli izreden program izletov med poukom in končne izlete v naravo. Če računamo, da se je končnih šolskih izletov udeležilo prek 2500 učencev, potem vemo, da so PD opravila resnično veliko za masovno rast podmladka. Planinska društva Žalec, Prebold, Vran-sko-Tabor, Polzela in Zabukovica so organizirala skupaj 198 izletov za vse vrste članov. V tujih gorstvih je bil zabeležen izreden uspeh z vzponom na več vrhov prek 3500 in 4000 m. Uspele so tudi pionirske planinske šole, ki iz leta v leto pridobivajo mlade planince. »Savinjska pot« je omogočila velikemu številu domačih in tujih planincev ogled naše lepe doline. Vseh pet društev ima trenutno prek 3300 članov, od tega kar 2500 aktivnih. Vsa ta množica je v preteklem letu prehodila mnogo km, saj jih je med njimi preko 250 (10%) prejelo značko srebrni ali zlati čeveljček (100 km in 200 km). Tri PD so si vzorno uredila planinske domove, kar tudi vzpodbuja mlade, da se vključujejo v društveno delo. Orientacijska tekmovanja so ena od rednih in najbolj zahtevnih oblik dela v PD ...« Tako je bila seznanjena širša skupnost o delu planincev. Citat pa kaže tudi na to, da so planinska društva že v letu 1974 postala del telesne kulture v občini Žalec. Temeljna telesnokulturna skupnost je to delo družbeno ovrednotila in financirala. Samoupravni akti SIS za telesno kulturo so že sprejeti. Samoupravni sporazum o reorganizaciji občinske zveze za telesno kulturo Žalec v Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Žalec, statut iste zveze pa je dan v javno razpravo. Iz osnutkov je razvidno, da planinska društva pristopajo k tej zvezi, da imajo svoje delegate v skupščini zveze in v zboru za športno rekreacijo, čeprav njihovo delo seže tudi v zbor temeljne telesne vzgoje (zajema delo šolskih športnih društev in delo v varstvenovzgojnih zavodih) - delo s pionirji in v Zbor za tekmovalni šport (orientacijska tekmovanja). V zboru za športno rekreacijo imajo planinska društva 5 delegatov. Zbor za športno rekreacijo pa ima svojo delegacijo v skupščini zveze teles-nokulturnih organizacij občine Žalec. Ta zveza pošlje v zbor izvajalcev samoupravne telesnokulturne skupnosti pet delegatov iz področja športne rekreacije. In preko teh teles, v katerih smo planinci vseskozi zastopani, saj smo najbolj množični po članstvu na področju športne rekreacije, imamo tako svoje delegate v samoupravni telesnokulturni skupnosti. Skratka, na vseh področjih, kjer se ustvarja politika (SIS) in kjer se politika izvaja (Zveza telesnokulturnih organizacij) smo zastopani. Eno izmed vodilnih mest v samoupravni telesnokulturni skupnosti je predvideno za predstavnika planincev. Planinci pa se lahko pojavijo v skupščini SIS za telesno kulturo tudi preko zbora uporabnikov. Vsa planinska društva so imela možnost predlagati svoje člane v delegacije krajevnih skupnosti (v delegaciji KS Griže je predstavnik planinskega društva). Taka je formalna povezava v telesni kulturi. Za ustanovno skupščino je bil pripravljen tudi program samoupravne telesnokulturne skupnosti za leto 1975. To je program, ki bo šel v javno razpravo, ki bo družbeno verificiran in ovrednoten glede na potrebe delovnih ljudi po telesni kulturi. Precejšen del tega programa se nanaša na delo planincev. Naj citiram iz uvodnega dela: »... v programu so še posebej poudarjene športne in rekreacijske oblike v okviru 30. obletnice osvoboditve republike, po poteh partizanske Ljubljane, Jelovica 1975, kros »Dela«, Po poteh IV. divizije, Po poteh savinjskih borcev, Mesec mladosti, srebrni in zlati čeveljček, trimčkova planinska pot, štafeta mladosti,...« Ze to naštevanje kaže na to, da je tu kopica akcij, ki jih bomo morali izvesti planinci. Če jih bomo izvedli, tudi sredstva ne bodo izostala. Prehajamo na princip ovrednotenja in financiranja določenega programa, ni več golih dotacij za delo ali nedelo. Program je potem razdeljen na posamezna poglavja in tako se v poglavju športna rekreacija pojavi tudi izpopolnjevanje kadrov - enodnevni seminar za planinske izlete, enodnevni seminar za orientacijo. Pri temeljni telesnokulturni vzgoji je planinska šola, hoja po planinskih poteh, v poglavju »tekmovalni šport« je orientacija. Takšno delo ima svoj pomen tudi pri prehodu na celodnevno šolo. Saj bo ta obsegala in verjetno tudi začela svoje delo s poglobljenim delom na področju »svobodnih dejavnosti« in ravno tu bomo lahko planinci krepko pomagali pri delu s šolarji. V pomoč bodo naše izkušnje, naši kadri. Zakaj ne bi naši kadri vodili del celodnevne šole in preko nje mladino v 9°re itd- Franc Ježovnik 21. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU V polno zasedeni Gregorčičevi dvorani je bil 22. januarja 1975 redni 21. občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu. Med gosti so bili predstavniki PZS Tine Orel, Janez Kmet in Miro Černivec; Janko Fili za meddruštveni odbor primorskih planinskih društev; J. Milavec za PD Sežana; V. Lovrečič, PD Koper; Mari|a Kralj za PD Tomos-Koper; J. Smet, Gorica; V. Kocman, Zveza slovenskih športnih društev v Italiji; D. Udovič, Slovenska kulturno-gospodarska zveza; B. Kodr'č/ Rod modrega vala (taborniki), ŠZ Bor M. Sušteršič; M. Magajna, PD Cankar. __ Iz poročila predsednice dr. Son|e Masere je bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje v prvi polovici leta osredotočeno predvsem na praznovanje društvene 70-letnice ustanovitve. Za to priložnost je društvo organiziralo proslavo s pestrim kulturnim sporedom v Kulturnem domu, slikarsko razstavo alpinista-fotografa Janka Furlana in razne natečaje. Avgusta meseca je društvo priredilo 10-dnevno odpravo v Durmitor. Udeležilo se je |e 21 članov. . . Večdnevne visokogorske ture, ki jih |e društvo organiziralo, so bile še: štiridnevna tura k Aljaževemu stolpu, ki se |e je udeležilo 16 članov, med temi 11 prvič. Starostna razlika med najstarejšim in na|-mlajšim udeležencem je bila 64 let. Skupina mladincev pod vodstvom prof. Pina Rudeža pa se je udeležila enotedenske ture v Vzhodne Julijce. Čas bencinske krize lahko imenujmo »zlato dobo malega izletništva«, sa| so bili nedeljski sprehodi v okolico zelo dobro obiskani. Iz tega sledi, da »austerity« prija našemu društvu. Smučarski odsek je lani deloval nekoliko okrnjeno predvsem zaradi pomanjkanj snega in neurejenih razmer avtobusnega osebja. Kljub temu je odsek organiziral suhe treninge in tečaje na snegu, zimo-vanje na Krvavcu in v Sent Janžu na Koroškem. Trenutno ima društvo homogeno tekmovalno skupino, ki šteje 15 smučarjev. Trenira pod vodstvom načelnice odseka Selme Micheluzzi. Planinska vertikala, ki jo člani društva pripravljajo že nekaj let in ki poteka od tromeje vse do Glinščice, se bliža h koncu. Inž. Boris Sancin opravlja zadnja uredniška dela in upati je, da bo vodič pripravljen, ko bo sneg skopnel in ko bomo lahko vzeli pot pod noge. Kronika društva, ki sta ¡o skrbno zbrala Ema Ker-ševan in Milan Bolčič, je tudi že pripravljena za tisk. Ena izmed najvažnejših nalog društva je vsekakor planinska vzgoja mladine, zato si društvo prizadeva vzpostaviti čim tesnejše sodelovanje s šolami. V ta namen je v začetku šolskega leta priredilo okroglo mizo s šolniki. Sklepi tega uspešnega sestanka se uresničujejo. Se ta mesec bo otvoritev planinske šole na raznih nižjih srednjih šolah v mestu. Predavanja, ki si bodo sledila vsakih 14 dni, prirejajo mladi tržaški planinci in pedagogi. Od mladinske organizacije PZS je društvo povzelo še iniciativo o akciji Mladi Elaninec in jo preuredilo svojim potre-am, kar bo gotovo razveselilo najmlajše planince. S tajniškega poročila, ki ga je podala Savina Bisca, je bilo razvidno, da so bili petkovi planinski večeri pestri in dobro obiskani. Predavali so predavatelji iz Slovenije in člani sami. Enodnevni izleti so vodili planince na Blegoš, Kobariški Stol, Lovce, Skrbino, Krvavec, Jalovec in Črno prst, na ogled jame Dimnice in izlet v neznano - Poreč. Izleti v okolico pa so se vršili v glavnem s sprehodi po Krasu in Brkinih. Izletov se je udeležilo ca. 300 članov. Dan planincev je društvo kot običajno praznovalo na Nanosu. Ob tej priložnosti je organiziralo tekmo z Razdrtega do vrha Nanosa. Tekme se je udeležilo 10 ekip, med katerimi so bili tudi člani PD Postojna in Logatec. Tekmovalna ekipa društva je bila med letom navzoča na raznih orientacijskih pohodih in na nočni štafeti v Sovodnjah ob 50-letnici slovenskega zamejskega športa. Novi odbor je letos precej pomlajen. Sestavljajo ga odborniki: dr. Sonja Mašera, Stanko Perovšek. Adolf Junc, Savina Bisca, Selma Micheluzzi, Zdenka Trampuž, Janko Furlan, Zlatko in Dušan Jelinčič, Borut Desco, Ugo Margon, Ervin Gombač in Miran Skrap. 7 , . _ Zdenka Trampuz RAVENSKI PLANINCI SMO ZBOROVALI Dne 18. januarja 1975 smo se ravenski planinci zbrali na svojem občnem zboru društva, za spremembo v Kotljah v rojstnem kraju Prežihoveaa Voranca. Občnega zbora se je udeležil tudi Gregor Klančnik, direktor združenja slovenskih železarn. PZS je zastopal prof. Tine Orel. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo bilo v pretekli mandatni dobi zelo aktivno, posebno je bila živahna gospodarska gradbena dejavnost. Izredno živahno je bilo delo pionirskega in mladinskega odseka. Organiziranih je bilo več izletov na bližnje in daljne vrhove. Organizirana je bila PS za pionirje višje stopnje, ki jo je uspešno končalo 13 pionirjev. Čez 100 pionirjev tekmuje za značko »PIONIR PLANINEC«. Izdanih je bilo tudi približno 60 dnevnikov KMPT. Tako pionirji kombinirano delajo transver-zalo in tekmujejo za značko »PIONIR PLANINEC«. Kritično je bilo ocenjeno še vse premajhno sodelovanje osnovne šole s planinskim društvom, saj je na OŠ delala aktivno le ena mentorka in to Breda Orožen. V bodoče bo treba pridobiti še več mentorjev za planinsko dejavnost na OS in na srednjih šolah v Ravnah na Koroškem. Z zadovoljstvom smo lahko ugotovili, da se je mladinsko članstvo v preteklem letu zelo povečalo, saj je včlanjenih 302 mladincev in 226 pionirjev. V pretekli mandatni dobi je društvo orga-ganiziralo več planinskih izletov za člane, nekaj jih je bilo organiziranih tudi v zamejstvo, kjer smo se srečali tudi s slovenskimi planinci v Avstriji. Organiziranih je bilo v zimskem času več planinskih potopisnih predavanj. Bila so izredno dobro obiskana. V razpravi smo tudi kritično ocenili varstvo narave, saj smo priča vse večjega uničevanja planinske flore, nesnage po gorah in planinskih poteh. Da je za planinstvo med občani Raven veliko zanimanje, nam kažejo podatki, saj se je v preteklem letu povečalo število članstva od 984 članov na 1326 članov. Predlagano povišanje članarine je bilo z razumevanjem sprejeto, tako bomo že za 1975 leto plačali člani 30, mladinci 10, pionirji pa 5 dinarjev letne članarine. Za častnega člana našega društva je bil izvoljen veteran planinstva in alpskega smučanja, generalni direktor slovenskih železarn Gregor Klančnik. Po živahni razpravi je bil izvoljen 19 članski upravni odbor društva. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik tovariš Pavel Stropnik. Ob zaključku občnega zbora so bile dosedanjim zaslužnim članom UO društva podeljene knjižne nagrade. P. Stropnik OBČNI ZBOR PD LISCA V torek, 4. februarja t. I., se je zbralo v Gasilskem domu Sevnica več kot 280 mladih in starejših planincev na redni občni zbor. V društvu je včlanjenih 854 članov, od"te-ga 453 pionirjev, 91 mladincev in 310 odraslih članov. Kar 96 članov in mladincev je iz Krškega. Društvo združuje planinske skupine delovnih organizacij Kopitarne Sevnica, Ju-tranjke, Lisce, Stillesa in Tovarne konstrukcij iz Sevnice ter Celuloze in Papir- 212 konfekcije iz Krškega. V programu imajo še ustanoviti planinske skupine v Metalni Krmelj, Kovinarski in Tovarni čokolade v Krškem. Na šolah v Sevnici, Boštanju, Blanci, Krmelju in Tržišču delujejo pionirske planinske skupine, ki jih vodijo mentorji — prosvetni delavci. Vzgoji vodnikov in mentorjev posvečajo v društvu veliko skrb. Vsako leto pošljejo v tečaje 5 do 10 mladih planincev, ki so nosilci vsega dela v mladinskem odseku. Zdaj imajo 12 aktivnih mladinskih vodnikov in 5 mentorjev - prosvetnih delavcev. Manjka le vodnikov članskih planinskih izletov. Pri vodstvu izletov pomagajo tudi izkušeni člani upravnega odbora in drugi prizadevni društveni delavci. To leto so prvič poslali 2 člana v tečaj za smučarske vaditelje. Zadnja leta tudi redno prirejajo na Lisci smučarski tečaj, ki se ga udeležuje preko 50 pionirjev in mladincev. Zanimanje za smučanje raste tudi pri mladini v delovnih organizacijah. V preteklem letu so člani, mladinci in pionirji organizirano preživeli v gorah in na izletih kar 94 dni s 1332 udeleženci. Poprečna udeležba na izletu je bila 15 udeležencev. Skupno je bilo organizirano 57 izletov, od tega 26 enodnevnih, 25 dvo ali več dnevnih, 6 vzponov pa je bilo v letnem taboru. Skupno s PD »Bohor« Senovo in PD Brežice so tudi preteklo leto organizirali dva 10-dnevna tabora v Logu pod Mangrtom. Od tam so se povzpeli na Mangrt, Jalovec, Jerebico, Rombon, v dolino Bavščice in h Krnskemu jezeru. S tem so se izognili gneči v planinskih domovih, hkrati pa so udeleženci poslušali predavanja v planinski šoli. Oa 32 udeležencev predavanj je na Lisci v septembru napravilo zaključni izpit iz planinske šole 26 mladincev in pionirjev. Tabora se je v obeh izmenah udeležilo 158 članov iz vseh treh društev, od tega 61 iz PD Lisca. Na izletih so obiskali vse zasavske hribe, Julijce, Karavanke in Pohorje, udeležili so se proslave 100-letnice PSH in dneva planincev v Mežici. Ob tej priložnosti so se povzpeli na Raduho. Planinci iz Krškega so organizirali vzpon na Grossglockner, ki se ga je udeležilo 22 članov in mladincev. V prvomajskih praznikih so imeli čast na Lisci sprejeti tovariša Tita z njegovim spremstvom. Na naši planini je bil pred 36 leti na ilegalnem sestanku. Na občnem zboru so podelili mentorske značke 2 prosvetnima delavkama in 5 članom, ki pomagajo voditi pionirske izlete. Podelili so tudi 6 bronastih, 3 srebrne in 4 zlate značke pionir-planinec. Štirje člani so prejeli značko o prehojeni zasavski planinski poti. Na predlog PZS sta prejela dva člana PD Lisca zadnji dve leti priznanji mentorjem, ki jih podeljuje za praznik mladosti Republiška konferenca ZMS najzaslužnejšim društvenim delavcem z mladimi. S tem je dala tudi mladinska organizacija priznanje za delo v planinski organizaciji. Leto 1975 je za PD Lisca jubilejno leto, saj poteka 70 let, odkar je bila ustanovljena Posavska podružnica SPD leta 1905 v Sevnici. PD Lisca je naslednik te podružnice. Ta jubilej bodo čim slovesneje proslavili. Proslave naj bi bile v avgustu ali septembru t. I. Na občnem zboru je tekla beseda tudi o sodelovanju z občinsko zvezo telesno kulturnih organizacij in telesno kulturno skupnostjo v Sevnici. Slednja tudi finančno podpira delo mladinskega odseka, tako da so taborjenja in smučarski tečaji čim cenejši za mlade udeležence. S finančnimi sredstvi TKS je mladinski odsek nabavil kar precej taborne opreme, ki je osnova za uspeh tabora. Občni zbor je v imenu PZS pozdravil predsednik meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev tov. Drago Ko-zole. Na zboru so izvolili tudi nov upravni odbor in vodstvo mladinskega odseka. UO in društvo bo naslednji dve leti vodil tov. Lojze Anzelc, mladinski odsek pa Ne-venka Zaje. Novemu vodstvu želimo čim več uspeha. Lojze Motore OBČNI ZBOR PD LENART Lenart, majhen kraj v osrčju Slovenskih goric. Marsikdo zanj sploh ne ve, saj je odmaknjen večjim krajem in skrit med griči in slovenjegoričkimi holmi. Torej v pokrajini, ki je pestra, razgibana in posebej privlačna še v jeseni, ko se sliši razgradnje žlobudravih klopotcev. V takšnem okolju smo se zbrali 26. 12. 1974 in se dogovorili, da ustanovimo PD Lenart. Misel ni nova, saj je tudi na tem, sicer od hribov odmaknjenem področju, yeliko planincev, ki redno zahajajo v gore in tudi takih, ki jih lepote gora privlačijo ob vsakem prostem času, čeprav še niso včlanjeni v planinsko društvo. Razen tega je na našem območju malo rekreacijskih centrov, želje in potrebe pri delovnih ljudeh pa obstajajo. Tako se je pojavila težnja, da organiziramo PD Lenart, ki bi pripravljalo izlete in prijetne ure v goran. Saj planinstvo krepi telo, širi znanje in plemeniti človeka. S takim razmišljanjem se je pričel ustanovni občni zbor, ki je v svoji sredi toplo pozdravil tov. Tineta Orla, člana PZS, tov. Mejovška, predsednika TTKS Lenart in predstavnika MO Maribor-matica. Obravnavana in sprejeta so bila pravila društva. Izvoljeni so bili člani UO, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Za prvo predsednico PD je bila izbrana tov. Senekovič. Pogovorili so se tudi o delovnem programu in ga skupno dopolnili. Po končanem uradnem delu občnega zbo- Z izleta UO PZS v Pomurje 1974 Foto Fr. Vogelnik ra, ¡e tov. Zorko, mentor plan. skupine na osn. šoli Lenart, pokazal diapozitive o izletih, ki jih ¡e že imel s svojimi planinci. Občni zbor smo sklenili z mislijo, da bomo lepote gorskega sveta približali mladini in vsem občanom občine Lenart. B. S. AKCIJA »HODIM« V PD ZABUKOVICA V petek 10. 1. 1975 ¡e bil zaključek akcije Hodim v PD Zabukovica ob 25-letnici društva. Uvodoma se je predstavnik društva zadržal v svojem nagovoru pri uspehih društva v preteklem letu. Poudaril je, da je društvo krepko zakoračilo v srebrni jubilej. V lanskem letu je bilo v prizidek k planinskemu domu na Homu vloženo ca. 200 000 din, opravljeno je bilo 2432 ur, dom bo lahko doživel otvoritev v jubilejnem letu. Postavljen je bil bivak na vrhu Kamnika in opravljeno preko 500 ur na obnovi, dodelavi in na novo markiranih planinskih poteh. Bilo je 10 pionirskih in mladinskih izletov (dva sta bila združena s sprejemom pionirjev v planinsko organizacijo) in trije pohodi po partizanskih poteh (poprečno preko 100 udeležencev). Mladinski odsek ima svojega delegata v delegaciji planinskih društev pri Obč. konferenci ZSMS Žalec in tako koordinira delo z drugo mladino. Za pionirje, ki tek- mujejo za znak pionir planinec (prek 130 pionirjev) je bil organiziran tečaj prve pomoči (opravilo 35 pionirjev), itd. Nato se je zadržal pri akciji Hoja, ki je bila organizirana s pomočjo Temeljne telesnokulturne skupnosti Žalec. Poudaril je, da je bila v lanskem letu ta dejavnost samo delno organizirana, a se je kljub temu lahko evidentiralo 71 planincev, ki so prehodili 200 km (44 planincev) oziroma 100 km (27 planincev). Te akcije so se udeležili vsi sloji. Med njimi je bilo precej delavcev. Potrebno bo ustanoviti sekcije pri posameznih delovnih organizacijah, ker je nemogoče pri društvu, ki šteje preko 1000 članov, iz enega centra usmerjati in voditi vse delo. Nato se je zadržal pri posameznikih, ki so prejeli zlati ali srebrni čeveljček. Omenil je Mihaela Miklavca, ki je v I. 1974 prehodil Savinjsko in Zasavsko planinsko pot, Franca Čadeja st. in Franca Čadeja ml., ki sta opravila Slovensko planinsko transverzalo, Zorana Umeka, avtomeha-nika, ki je opravil planinsko pot čez Velebit in kot prvi član PD Zabukovica Šaleško planinsko pot, omenil je mladinca Emila Petrovca, ki je opravil Slovensko planinsko pot, Stanka Dreva, ki je opravil kot 160. Savinjsko planinsko pot in vse tiste, ki so letos opravili turo v Francoskih Alpah Posebno pa je čestital Rudiju Hribarju, ki je že presegel 60. leto, a ni leta, ko ne bi šel na Triglav. Ob koncu se je zadržal pri Savinjski planinski poti. Navzoče (prek 90 jih je bilo) je pozval, da opravijo to pot. Naj oi letos 100 zabukovških planincev opravilo to pot! 46 jih že ima častni znak. Dom PD Zabukovica na Homu Sprejet je bil program nadaljnjih predavanj. Kot prvi bo predaval Edi Petek, razveseljivo je, da je fotoamaterstvo v društvu tako razvito, da ima društvo predavatelje iz svojih vrst. Po podelitvi čeveljčkov je Stanko Drev prikazal lepote Savinjske poti. Franc Ježovnik SEJA KO MO PD SAVINJSKE DOLINE V nedeljo, 15. 12. 1974, je bila redna seja KO Savinjske doline v planinskem domu na Šmohorju. Na področju KO je 20 društev, vendar pa je bila udeležba na seji zelo slaba. Navzoči so bili le člani PD Štore, Vran-sko-Tabor, Žalec in Laško. Planinsko društvo Zabukovica je poslalo poročilo o delu pred sejo. Drugi odseki oziroma društva najbrž ne čutijo potrebe po enotnem programu na svojem področju. Na dnevnem redu so bila poročila o dosedanjem delu MO oziroma planinskih skupin pri PD. Ze po udeležbi lahko vidimo, da so bila zastopana le tista planinska društva, ki aktivno delajo za vzgojo planinske mladine. Poleg uspehov v preteklem letu pa so navzoči odprli tudi probleme, s katerimi se srečujejo pri realizaciji svojih programov. Primanjkuje še vedno finančnih sredstev in strokovnih sodelavcev, MV, mentorjev in inštruktorjev. Prav zaradi tega bi bilo potrebno večje sodelovanje med odseki oziroma društvi. Na dnevnem redu je bil delovni program KO za leto 1975. Zaradi majhne udeležbe so sprejeli le pet akcij, ki bi zaiele področje KO: - Pohod »Po poti XIV. divizije« šoštanj--Bele vode-Zlebnik-Sleme; pohod ob Dnevu mladosti Igrišče-Gozdnik-Šmohar; pohod po partizanskih poteh okoli Tabora; orientacijsko tekmovanje za pokal Črete; orientacijsko tekmovanje za pokal Šmoharja. Za sodelovanje med društvi KO bo potrebno v bodoče več storiti. Sejo je vodil in v imenu mladinske komisije PZS pozdravil navzoče Tone Šterban. ZASEDANJE EVROPSKEGA POPOTNEGA ZDRUŽENJA IN ZBOR NJEGOVIH ČLANOV Evropsko popotno združenje ima vsako leto v drugi državi svoje zasedanje, na katerem polaga delovni obračun, drugi dan pa zbor članov organizacij, ki so včlanjene v združenju. Lani je bilo zasedanje in zbor v kraju Ambleside v Angliji, 5. oktobra in 6. oktobra. Na zboru je imel pozdravni govor predsednik Evropskega popotnega združenja 215 dr. Georg Fahrbach. Dejal je, da so se na tem zboru prvič sešli popotniki iz 12 evropskih držav. Zaželel jim je dobrodošlico v pričakovanju, da se bodo zbližali na takih popotovanjih, bogatih z doživetji. Rekel je, da popotnike ne druži samo popotovanje, temveč težnja po spoznavanju tujih dežel in narodov, razumevanje med ljudmi različnih narodnosti. K razumevanju pa spada trdna volja za mirno sožitje z vsemi narodi tega sveta. Z vzajemnim medsebojnih delom, z mednarodnimi zvezami naj bi doprinesli k cilju združenih narodov. Po njegovem mnenju morajo biti prav popotniki prepričani o nujnosti, da so vsi ljudje enakovredni člani človeštva ne glede na narodnost, raso, barvo, vero ali prepričanje. Predsednik dr. Fahrbach je omenil, da je bila ta mednarodna organizacija ustanovljena šele pred 5 leti. Medtem se je močno razvila. V letu 1974 so sprejeli v Združenje 6 novih organizacij, med njimi tudi Planinsko zvezo Slovenije. Sedaj je včlanjenih 27 organizacij iz vse Evrope. Doslej so odprli 4 daljinska evropska pota, v letu 1975 pa bodo odprli še 2. Želel je, da bi popotniki nekoč, kjer so daljinska evropska pota, mogli prehajati državne mej brez carinskega pregleda in brez posebnih dovoljenj. O samem popotovanju in pešhoji pa meni, da ni primernejšega zbliževanja, kot je ravno popotovanje. Pri pešhoji se umikamo iz mest in hrupnih avtocest. Pri pešačenju je dovolj časa za opazovanje Evropska daljinska pota pokrajine, rastlin, živali, pogovore z ljudmi, s katerimi hodimo in ki jih srečujemo. ■Zato govori tudi vsem navzočim, da, vsem ljudem tega sveta. Popotovanje združuje, je doprinos k razumevanju med narodi. Popotovanje pomirja in prinaša zdravje ljudem. »Zato nas pustite popo-tovati in skrbite za to, da bo popotovanj v tej tehnični dobi stvar vseh ljudi.« Pozval je navzoče, da naj se vrnejo domov, pripovedujejo o namenih organizacije in pridobivajo za to stvar. Vse je pozval na svidenje prihodnje leto na Štajerskem v še večjem številu. S. Kos JANEZ GORJANC (1907 - 8. 1. 1975) Povojni planinski društveni delavci se gotovo spominjajo markantne osebnosti ravenskega predsednika planinskega društva. Radi smo ga srečavali na naših skupščinah, sestankih, sejah in na planinskih potih. Njegovo delo je bilo pomembno za Ravne in za ves koroški konec, za Mežiško dolino in njene gore. PZS ga je odlikovala z zlatim in srebrnim znakom, zlati znak mu je pripela tudi Planinska zveza Jugoslavije. Planine so ga spremljale vse življenje. Mlada leta je preživel na Jesenicah. Bil je član plezalnega krožka Skala, v katerem se je trdno povezal s hribi. Po vojni se je preselil na Ravne in bil med vidnimi pobudniki za ustanovitev PD Ravne. Ko je bilo društvo leta 1952 ustanovljeno, je postal njegov predsednik in to funkcijo opravljal osem let. Obenem je bil v teh letih tudi načelnik alpinističnega odseka, pozneje pa predsednik nadzornega odbora in član gospodarsko-gradbenega Janez Gorjanc odbora. Vsa leta njegove dejavnosti so bila za razvoj planinstva na Koroškem izredno pomembna. Od ustanovitve je število članov zraslo od nekaj desetin do pomembne številke tisoč. Rasla je tudi gospodarska moč društva. Od Rudnika Mežica prevzeto kočico so ravenski planinci v tistih letih razvili, povečali in izboljšali. Predsednik Gorjanc je načrtoval planinski rekreacijski center - najbrž so Naravske ledine danes pomemben del tega, kar so koroški planinci vsi skupaj želeli. Kronika PD Ravne še ni napisana: Ko bo čez tri leta praznovalo petindvajseto obletnico ustanovitve, bo v njej označen veliki delež pokojnega planinca, predsednika Janeza Gorjanca. P. Stropnik PANČIJA NI VEČ (Ob smrti Elemirja Sepešija) Na pragu letošnjega leta - 4. januarja 1975, v 62. letu starosti se je končala življenjska pot magistra farmacije Elemirja Sepeši iz Beltincev pri Murski Soboti, nestorja lekarništva in planinske misli v Pomurju. Po končanem osemletnem osnovnem šolanju se je vpisal na gimnazijo v Mariboru, po končani gimnaziji pa na študij farmacije v Zagrebu. Pred diplomo je bil mobiliziran in je svoj poklic opravljal v Beogradu, v vojaški bolnici, do prihoda Nemcev leta 1941. Takrat se je vrnil v Beltince in se vpisal za nadaljnji študij v Budimpešti, kjer je leta 1942 na III. stopnji farmacije opravil magisterij. Vpoklicali so ga v madžarsko vojsko in s fronte v Karpatih je pobegnil prek Dunaja na Štajersko, od koder se je po kapitulaciji Madžarske vrnil v Beltince, kjer je prvikrat zavekal 1. sept. 1913. Leta 1945 je v Beltincih prevzel zasebno lekarno, ki je postala državna last. Lekarno je vodil vse do smrti, jo razširil in reorganiziral. Prav tako pa je po II. svetovni moriji vložil ves svoj trud in znanje v razvoj lekarniške in zdravstvene službe v Pomurju. Veliko svojega časa je posvetil društvenim dejavnostim. Sam je bil vsestranski športnik: kolesar, nogometaš, planinec, smučar, alpinist in lovec. Ze prea zadnjo vojno je bil član sokolske organizacije, po vojni pa med ustanovitelji TVD Partizan Beltinci. Bil je tudi ljubitelj kulture, saj je skoraj 30 let vodil folklorno skupino iz Beltincev, ki smo jo lansko leto lahko srečali med izvajalci kulturnega programa ob Dnevu planincev v Mežici. Bil je med ustanovitelji Kulturno umetniškega društva Beltinci, PD Murski Soboti in dolgoletni predsednik Turistično-olepševalnega društva v Beltincih. Ze od leta 1945 dalje je bil aktivni član Rdečega križa, prav tako pa tudi častni član domačega gasilskega 216 Elemir Sepeši društva. Za svoje vsestransko in plodo-nosno delo je prejel številna priznanja, Red dela za narod s srebrnim vencem, častno plaketo Nogometne zveze Slovenije, zlasti znak Rdečega križa Slovenije in pred kratkim zlati častni znak Turistične zveze Slovenije. S planinstvom se je pričel spoznavati v svojih gimnazijskih letih v Mariboru. Tako ga že leta 1934 pot zanese na Raduho, Triglav, Durmitor, Gr. Venediger in pod Grossglockner. Na ta vrh se je prvič povzpel 2. avgusta 1934. Bil je na VVies-sbacnhornu in na vrhovih v njegovi soseščini. Novo leto 1935 je pričakoval na snegu Tirolerkogla in še isto leto je marca poskušal z vzponom na Jalovec, kar mu je preprečilo slabo vreme. Konec julija in v začetku avgusta 1935 je s prijatelji taboril za Akom in preplezal Malo Ponco, smer v Dovškem križu in po premestitvi tabora severozahodni greben Jalovca. Naslednje leto ga zopet srečamo na Jalovcu, aprila na smučanju v Raxu, pred koncem leta pa je opravil vzpon na Dam-merkogel in Dachstein v zimskih razmerah. Avgusta 1937 je bil na Mont Blancu, Dent du Géant in Aig. du Midi. Marca naslednje leto se je udeležil I. tečaja za smučarske učitelje alpske kombinacije na Staničevi koči, leta 1939 pa na Pohorju (Mariborska koča, Senjorjev dom pri Ribniškem jezeru). Planinci PD »Matica« iz Murske Sobote in Beltinec smo pokojnemu planinskemu prijatelju izkazali zadnjo čast na beltinskem pokopališču. Spomin nanj bo v naših srcih ostal. M_ R|utek ALPINISTIČNE NOVICE NOVA SMER V PIZ BADILE V štirih dneh - od 9. do 13. sept. 1973 so Italijani D. Chiappa, G. Martinelli, T. Nar-della, E. Scarabelli preplezali v severovzhodni steni Piz Badile v glavnem zgolj s tehničnimi pripomočki izsiljeno smer. V isti steni je Anglež Eric Jones v 4.30 uri kot osmi solist preplezal slavno Cassinovo smer. To smer je zmogel tudi Nino Oppio pri 67 letih. Vodil je navezo, ujelo aa je slabo vreme, da so morali tri noči blokirati. Nino Oppio je spadal med velike plezalce v 30 letih tega stoletja in ni odnehal vse doslej. -r q IZBIJANJE KLINOV V CIVETTI Tisti, ki so nagnjeni k uvozu tujih besed, bi morda rekli — depitonaža Civette. Slavne smeri, npr. Tissijeva in Andricheva v Torre Venezio so v zadnjih letih zaradi vedno novih in novih postale že lahko pristopne - tako pravi poročilo v Les Montagnes 1974/1. Skupina mladih plezalcev iz Agorda se je leta 1973 zagnala v masiv Civette, da bi stanje popravila, to je, izbila vse, če so bili zabiti tam, kjer ni problema, ali pa jih nekaj pustila, če so res neobhodno potrebni - v Solleder-jevi smeri je pečina taka, da je kline težko zabiti. Obenem so objavili plezalcem poziv, naj te svetovnoznane smeri puste odslej takšne, kakor so jih mladi Agor-danci počistili. Zal poziv ni nič zalegel. Ob koncu sezone so samo v Tissijevi smeri našteli 30 nanovo zabitih klinov in to večji del - nepotrebnih (to je seveda relativno in se ravna po sposobnostih ponavljalcev. Treba je pomisliti, da se alpinizem razširja, navez je vedno več, s tem so tudi kvalitete naskakovalcev različne. Ali je nujno to prijemati z etičnimi kriteriji?) y q LIVANOS ZA PETDESETLETNICO George Livanos je bil v povojnih letih gotovo med najbolj vidnimi plezalci na svetu. Zdaj je dosegel 50-letnico in si je za rojstni dan zapisal triinpetdeseto prvenstveno smer. To pot si je izbral Punta Gianni Constantini in jo preplezal z mladim plezalcem Bienom iz Agorda od 5. do 7. avg. 1973. Constantinijev vrh je v skupini Moiazza, južno od Cima dei Tre. Smer je visoka 650 m, plezalca sta porabila 90 klinov in dvakrat bivakirala. Sestopila sta po ozebniku levo od Forcelle dei Tre v 12 spustih. Livanos je to smer poskušal preplezati že I. 1972, kmalu nato pa se je Constantini smrtno ponesrečil. Njemu v spomin je vrh dobil njegovo ime. Spadal je med izjemno dobre italijanske ple- RICCARDO CASSIN SE PLEZA Cassin je leta 1973 ponovil svojo slavno smer v severni steni Zahodne Cine, I. 1972 pa je obujal spomine v nič manj sloviti smeri v severovzhodni steni Piz Badile. Svetovno znani alpinist iz Lecca na južnem bregu jezera Como je že sredi svojega sedmega desetletja. j q NAJTEŽJI SOLO V GERBIERU Vodnik Michel Berruex iz Saint Gervaisa, je prvi soliral Bouclierovo smer, najtežjo smer v Vercorsu. Bivakiral je dvakrat v sedmem raztežaju in opremil vso smer z vrvmi vse do zadnjega raztežaja. Sestopal po isti smeri in pobiral pritrjene vrvi. V Vercorsu so plezale naveze iz Torina. Zelo pohvalno so se Torinčani izrazili o Livanosovem stebru v Jardin du Roi. Zal je ves naježen s klini, tako da ocena VI ne drži več. Isto so ugotovili v Glandesse, najlepšem kotičku Francoskih Predalp. Veličastna, divja ostenja so vsa nabita z železjem. _ AIGUILLE DU DRU SE VEDNO SENZACIJA D. Sylvester, poroča »La Montagne et Alpinisme« 1974/1, je poleti 1973 sam preplezal severno steno Druja. Do poletja 1973 je bil ta Amerikanec tretji solist v tej steni. Imel je slabo vreme - v steni je bil celih pet dni. Sloviti severovzhodni ozebnik v Drujih, fantastičen izziv za ekstremne plezalce, sta 28. do 31. dec. 1973 preplezala vodnika Walter Cecchinel in Claude Jager. V ozebniku je bil W. Cecchinel že I. 1971 s pokojnim G. Nominéjem, novembra 1973 pa sta poskušala premagati to pošastno zarezo v Drujih Parižana J. Afanassieff in P. Cordier. Tri četrtine smeri pod škrbino med Dru-jema so ledene. V prvi polovici spodnje četrtine so ogromne navpične plošče s previsi, na kar se stena nekoliko položi. Ledeni del ozebnik je izredno strm, le proti vrhu se strmina ublaži. Smer zahteva izreden moralni in psihični napor, 700 m smeri je skrajno težkih. Led je nenavadno trd, kolje se v luskah, zelo težko je zavrtati ledne kline. Več raztežajev sta naredila z eno samo vponko. Ni pravih mest za bivak, poseči je treba po »netopirju«. Umik je skoraj nemogoč. Če zapade sneg, po ozebniku neprestano grme plazovi, sneg se skoraj ne pomiri. Sklep poročila: Spet eden največjih alpinističnih podvigov - vseh časov. Cecchinel je z Nominéjem preplezal severno steno Grand Pilier d'Angle, smer, ki pripada najboljšim. Septembra 1973 sta jo preplezala D. Renshaw in J. Tasker. Ista angleška naveza je ponovila tudi smer Bonatti - Gobbi v Grand Pilier d'Angle. VARSTVO NARAVE AVSTRIJA POSPESUJE PLANSARSTVO Za avstrijsko kmetijstvo in gozdarstvo je imelo planšarstvo od nekdaj velik pomen. Od I. 1957 intenzivno spremljajo in usmerjajo planšarsko gospodarstvo, tako pravi vladni svetnik ing. Otto Groier v »Die Blaue«, mesečniku za alpsko gospodarstvo (1973/12, gl. »Die AI pen« 1974/1). Avstrija ima danes 9000 do 9500 planšarij s 780 000 ha oskrbovanih pašnih površin. Nedvomno je to uspeh intenzivnega gospodarjenja v Alpah, racionalizacije najprimernejših pašnikov, opuščanja manj ugodnih, poleg tega pa skrbe za izbolj- šanje objektov, stanov za živino in ljudi in jih skušajo povezati s kmečkim turizmom (o tem in o naslednjem smo v PV po drugih virih že poročali). Kljub temu pri planšarstvu niso mogli ustaviti nazadovanja. Delo, da bi planšarstvo obdržali vsaj na sedanji višini, je zdaj zaobseženo v »pospeševanju re-ionalnega kmečkega gospodarstva«, da i se s tem čim bol| naslonili na lokalna prizadevanja in sredstva. Regionalna sredstva in sodelovanje z vsemi odločilnimi lokalnimi dejavniki se je izkazalo uspešno. Od leta 1961 do leta 1972 so sredstva od 5 milijonov šilingov letno narasla na 12 milijonov, s katerimi so okrepili dodatne vire dohodkov na hribovskih kmetijah. Rekreacijski turizem je prodrl tudi na območje planšarij in dal nov poudarek politiki hribovskega gospodarstva. Neizpremenjeno pa ostane danes dejstvo, da se hribovsko gospodarstvo iz lastnih sredstev ne more niti razvijati niti obdržati. Če jih torej dežela rabi, če se ji zde pomembne, potem je treba zanje najti »finanserja«. - Ugotovitev ob kateri bi se morali zamisliti tudi mi. T. O. TURISTIČNA INDUSTRIJA OGROŽA TUDI NACIONALNI PARK STELVIO (STILFSERJOCH) Najbrž to ni samo reklama, ki naj bi privabila še več občudovalcev in obiskovalcev v Ortlerski masiv. Club Alpino Ita-liano oziroma njegova osrednja komisija za varstvo alpske narave (Via Foscolo 3 c. p. 1829, 1-20121 Milano) je razposlala na vse planinske organizacije nujen poziv, naj pomagajo ohraniti enoten režim v parku in se upreti mešetarjem, ki hočejo v parku postaviti hotele in vertikalni promet. »Die Alpen« 1974/1 pišejo, da je pritisk turističnih magnatov silen in da že mahajo z načrti in obeti, koliko bo ta lepi košček Alp prinesel dobička. Park je bil dozdaj absoluten rezervat, rastlinstvo in živalstvo zaščiteno, lov in ribolov prepovedan, sicer pa dostop slehernemu dovoljen in s stezami olajšan. Rezervat je bil ustanovljen leta 1935, obsega 95 000 ha, od tega spada v provinco Bol zano 53 500 ha, v provinco Trento 19 000, na Sondrio pa odpade 22 500 ha. Je največji italijanski narodni park, jedro mu tvori Ortlerski masiv. Značilna za park je geološka pestrost, ki se odraža tudi v vegetaciji, v dolini Martell, Pejo in Sulden so še gozdovi, ki imajo značaj pragozda. Področje je seveda natančno raziskano, eksistira tudi večbarvna vegetacijska karta znanega Trentinca F. Pedrottija. T ^ RAZPRODAJA HALLSTADTSKEGA LEDENIKA Dachsteinska turistična delniška družba pripravlja nov sunek na področju Dach-steina. Ledenik, ki ima ime po Schlad-mingu, je že opremila s smuškimi lifti, pri čemer so avstrijske oblasti dosledno molčale. Zdaj nameravajo smučarjem odpreti Halstadtski ledenik - najprej le s tremi lifti. časniki so že polni nrušča in trušča, da ne gre drugače, mimo je že tudi neizogibna tiskovna konferenca. In kdo je zoper to? Najprej zakon, ki je Dachstein z ledeniki vred oklical za varstveno področje že I. 1963, kar pomeni, da se tam ne bi smelo graditi. Nobeden ni preklical takratnih utemeljitev, da gre za področje, ki ga je treba ohraniti v prvobitni podobi. Zoper turistično eksploatacijo govori tudi značaj tega ledenika, ki je ves v razpokah, v slabem vremenu je tu orientacija zelo težka. Ledenik ne omogoča celoletnega smučanja, ker zgodaj okopni in izgubi svoje zimsko lice, poleg tega preže na smučarje velike razpoke. Sneg je tak, da bi morali imeti oporniki na snegu mrež-nate podstave. Nobene besede ni o tem, kako se bo ledenik ohranjal čist. To ne bo lahko, saj načrt govori o tisočih smučarjev. Nič ni rečeno o oljnatih sledovih, ki jih bodo puščali za seboj ledeniški taksiji, šladminški ledenik je na svojem jeziku že pravo gnojišče. Tako pišejo v Avstriji, ponatiskujejo v Švici in govore o višjih vrednotah, kot so blagajne delniških družb, vendar stvari še tečejo po uglajenem tiru. T NACIONALNI PARK VISOKE TURE -SE ZATIKA O tem smo že večkrat poročali, vsako leto kaj poseže med tiste, ki se navdušujejo nad novim režimom v Visokih Turah. Eden od sodelavcev pri projektu dr. H. H. Stoiber iz Linza je funkcijo odložil, češ da se zvezna vlada ne zavzema za ta park dovolj energično, čeprav - ali prav zato - je lastnica velikih tamkajšnjih površin in varuh vodnih pravic. Na vprašanje, kdaj bo spremenila svoje stališče, ni odgovora. Ali pa je odaovor v nekaterih dejstvih, ki so se v Visokih Turah medtem že uveljavila, in so taka, da pravzaprav onemogočajo pogoje za nacionalni park. Zelo verjetno je v ozadju turistični razvoj v Visokih Turah. Poročali smo že, kaj vse je za turistično eksploatacijo v zadnjih treh letih naredila Avstrija. Če je volk sit, koza le izjemoma ostane cela, čeprav nas naš pregovor glede tega tolaži. Dejstvo pa je, da projekt zadnja tri leta počiva. Zelo si prizadevajo »Prijatelji narave« (NF), vendar so znamenja, da tudi planinci glede Sonnblicka in nekaterih drugih vrhov in področij niso soglasni. Tudi planinska društva imajo svoje gospodarske interese, ki bi jih varstveni režim utegnil prizadeti. Vse kaže, da komisija, ki pripravlja pogoje za park, ne more stvari prijeti s prave strani. V tej številki objavljamo naslednje grbe: Vransko (str. 169), Postojna (str. 172), Brežice (str. 173), Kostanjevica (str. 174), Celje (str. 184), Bosna (str. 187), Koper (str. 190), Ljubljana (str. 192), Afganistan (str. 195), Sv. Lovrenc na Pohorju (str. 199), Maribor (str. 200), Bohinjska Bistrica (str. 202), Nova Gorica (str. 203), Vipava (str. 208). IZ PLANINSKE LITERATURE LUDVIK REBEUŠEK, EKONOMSKA UPRAVIČENOST INVESTICIJ V ZDRAVILIŠKO-TURISTIČNIH KRAJIH (Ob mednarodnem zdraviliškem letu), Celje 1974 Izdala Zveza naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev SR Slovenije. Avtorjev uvod v publikacijo nas pouči o tem, kako mnoge države podpirajo zdraviliški turizem z zaščitnimi predpisi in z ugodnimi investicijami. Vzporedno s tem se razvija balneo - ekonomija in ima v mednarodni zdraviliški organizaciji (FITEC - Fédération du thermalisme et du cli-matisme) poleg medicinske in tehnično še lastno - ekonomsko - komisijo. Leta 1967 je bil ustanovljen mednarodni balneo-ekonomski raziskovalni inštitut BIBRE (Bureau international de recherches bal-neoeconomiques). Avtor ugotavlja, da ima Slovenija razmeroma razvit zdraviliški turizem in precejšen obisk iz tujine, investicije so pa manjše kot v drugih turističnih krajin. Zapisali smo že v našem glasilu, da se na našem terenu v Alpah tega turizma sploh še nismo lotili, čeprav naravne pogoje zanj imamo. Zdraviliški turizem, ugotavlja avtor po analizi o izkoriščenosti zadevnih turističnih kapacitet, izkazuje večjo zasedenost postelj in poprečno daljše bivanje turistov tudi v naših zdraviliščih, je torej ekonomsko zanimivejši še posebej zato, ker traja mimo glavne sezone in celo skozi vse letne čase. Celo tuji zdraviliški turisti se poprečno zadržujejo dalj kot domači, čeprav so mnogi od ten socialni zavarovanci. Logično bi torej bilo, da bi se investicijska politika ravnala po teh podatkih. Zanimivo je, da ima Slovenija največ tujcev v zdraviliško-turističnih krajih -kar 71,4% celotnega tujega obiska. Dinamika investicij pa se prav nič ne ravna po tem značilnem podatku. T. O. OB OBLETNICI KUGYJEVE SMRTI Lani je brez posebnih opomb poteklo trideset let, odkar je 5. februarja 1944 umrl dr. Julius Kugy. V »Der Bergst.«, 1974/5 je nekdo zapisal, da so Kugyja v času »histeričnega sovraštva med narodi enako spoštovali Nemci, Italijani in Slovenci«, da je to več vredno kot vsi prvi vzponi. Glede Kugyjevih knjig pa meni isti avtor, da mora človek doseči primerna leta, če hoče prav ceniti lepoto njegovega pisanja o gorah. Za zanos mladih let je v Kugyju premajo »dejanja« in preveč romantike, sanjarjenja. Kugy-jeve strune zvene, ker jih ogreva pristno čustvovanje. Zato bomo Kugyja še brali, medtem ko bodo mnogi današnji planinski pisatelji pozabljeni. -r q PLANINSKA IDEJA, FILOZOFIJA, DA AU NE? O tem smo sicer že večkrat kaj napisali, vendar je težko priti do splošno veljavnega zaključka. Avstrijci imajo filozofa, ki raziskuje in obenem znanstveno poglablja vse, kar spada k temu vprašanju. To je dr. Kari Greitbauer, o čigar delih in nazorih smo v prejšnjih letih nekajkrat spregovorili. V letu 1973 je spet izdal -pravzaprav monografijo z naslovom »Celovitost planinske ideje«. Knjiga je izšla v založbi Wilhelma Braumüllerja, istočasno na Dunaju in v Stuttgarts Povedali smo že, da se Greitbauer pri svojih analizah močno oklepa filozofa K. Ja-spersa. V predgovoru h knjigi pravi: »Fantastična današnja tehnika danes res dela stvari, ki si jih komaj lahko zamišljamo. Prav tako pa lahko velike stvari uničuje. Če bi obstajala možnost, da bi tehnika uničila vse osnove človekove eksistence, bi skoraj verjeli, da bi to nekega dne tudi naredila. Naša aktivnost lahko zavre, zavlačuje, pridobiva na času. Po človekovih zgodovinskih izkušnjah sodimo, da nekdo, nekoč in nekje lahko zagreši tudi največje strahote«. Ob takem razmišljanju v zvezi s planinsko idejo in filozofijo smo že večkrat rekli, da prvo in drugo vsak človek prinaša v gore s seboj, čeprav ni izključeno, da temu ali onemu gora pomeni in daje vse, od užitka do zaslužka, od sreče ao »svetovnega nazora«. Ze Maduschka je govoril o alpinizmu kot o življenjski obliki (Lebensform), močno je vplival na miselnost mnogih ekskluzivnih alpinistov Oscar Erich Mayer. Težko je verjeti, da bi vse take in podobne povezal isti pogled na svet, še manj, da bi bil enoten in totalitaren. Verjetno tudi Greitbauer o tem ni prepričan. Nadaljuje pa s planinskimi ideološkimi razpravami in raziskavami, ker so za nemški alpinizem značilne od druge polovice 19. stoletja. Pri tem je iz polpretekle zgodovine po nepotrebnem ali pa namenoma posegal po citatih iz Euge-na Guida Lammerja (tiskarski škrat je naredil Sommerja), ki je bil - tako pravi dolgoletni urednik »Les Alpes« dr. Max Oechslin - preblizu nacizmu, da bi ga prenesli. j ^ RAZGLED PO SVETU ANNAPURNA 1973 Francoska Annapurna, prvi osemtisočak, na katerega je stopil človek, še danes ni lahek vrh, čeprav francoska smer ni videti hudo tvegana. Leta 1973 so smer popravili Italijani. Po francoski poti so šli do 6300 m (do francoskega tabora 3). Od tod so šli direktno na vršno škrbino severozahodnega grebena, postavili šotor 4 v višini 6900 m in prodrli med 7000 m. Tu jih je zgrabilo slabo vreme, izpraznili so šotore in se z begom umaknili v bazo na 4300 m. Le Cerrutti in Rova, oba znana italijanska plezalca, o katerih smo že večkrat poročali, sta ostala v taboru 2 na višini 5750 m. 26. sept. sta imeja še stik z bazo, 27. septembra pa ni bilo iz tabora 2 nobenega glasu več, kajti velikanski plaz je prigrmel s Srpa (la Faucille, značilnost vršnega področja na Annapur-ni) in odnesel s seboj oba plezalca in ves tabor. Našli niso najmanjše sledi in obrnili domov vsi pretreseni. (Les Mon-tag. 1974/1.) j q. PRVI ŠVICARJI NA FUD2IJAMI Švicarska planinska revija »Les Alpes«, 1974/111 je k Sutterjevemu opisu vzpona na »Fudži«, kakor na kratko imenujejo Fudžisan in Fudžijamo - slednji dve imeni pa pišejo Evropejci različno, kakor se pač prilega temu ali onemu črkopisu -priključila Caduffov oris zgodovine tega zanimivega nacionalnega simbola. _ Prvi Evropejci na Japonskem so bili portugalski trgovci, ki so se izkrcali 1543, za njimi so prišli misijonarji najprej Franc Ksaverij, za njimi pa spet trgovci: španski, nizozemski, angleški. Krščanstvo se je v začetku prijemalo, vendar je kmalu prišlo do nacionalnega odpora in leta 1637/38 so tujo vero brezobzirno zatrli. Nato so 200 let dovoljevali trgovati Kitajcem in Nizozemcem, a to na umetnem otoku Dešima pri Nagasakiju. L. 1853 so Amerikanci - vodil jih je Perry - z vojnimi ladjami izsilili blagovni uvoz, nizko carino, sebi eksteritorialnost in razne »neenakopravne pogodbe«. L. 1864 je Švica sklenila z Japonsko prijateljsko in trgovsko poqodbo. Švicarski odposlanci so odpotovali že jeseni I. 1862 in prišli na Japonsko aprila 1863. Pa ni šlo lahko. Japonsko javno mnenje je bilo zoper take pogodbe in že je kazalo, da bodo Švicarji odšli praznih rok, ko se je japonski tai-kun (svetni poglavar) odločil za ponujeno roko na enakopravni podlagi. L. 1866 je bil imenovan za generalnega konzula Kasper Brennwald, ki se je še isto leto s tremi Švicarji povzpel na Fudžijamo; s tem je hotel izrabiti določila pogoabe, ki so švicarskemu konzulu dovoljevala prosto gibanje po Japonskem. To ni bilo kar tako, kajti dotlej so ¡meji tujci svoj prostor le na obali (Nagasaki, Kanagava, Hakodate). Japonske oblasti so mu to branile, ker pa se je skliceval na pogodbo, so mu dali za spremstvo pet oficirjev. Brennvvala je svojo pot na Fudžijamo natančno popisal: »16. avgusta 1866 sem ob 5 v družbi treh Švicarjev Sibra, Schmida in Mullerja odjezdil iz Jokohame. V štirih dneh smo po Tokaido (glavna japonska cesta) pripeketali do podnožja gore. Prebivalci so se zbirali ob cesti, da bi nas videli. Na prelazu Hakoni so nas sprejeli gorski lovci in nam podarili živo belo putko v znamenje prijateljstva. Tolmač nam je pojasnil, da belo kokoš dobe le odličniki, črna je namenjena nižjim obiskom. Četrti dan jih je z zajtrkom v templju počastil višji duhovnik Fudžijame. Njegova jurisdikcija seže vse do Tokia. Še isti dan smo prijezdili do Murai-jame, zadnjega selišča pod Fudžijamo. 20. avg. smo po napornem vzponu prišli do osme postaje na gori, naše spremstvo pa je prenočilo na šesti. Postaje so pravzaprav revne kočice iz kamenja z majhno odprtino. Ker Japonci v teh kočan ves dan kurijo ogenj za svoj čaj in riž, smo zaradi dima skoraj več trpeli, kot smo mogli zdržati.« 21. avgusta so ob 6. zjutraj stali na vrhu. Sončnega vzhoda niso doživeli, imeli so meglo. Ves dan so ostali na gori in čakali na razgled. Okoli 150 m globokega ugaslega žrela, iz katerega se je sem in tja še sukljala žveplena para, niso šli. (Premer je zgoraj 600 m, spodaj 80 m, obod zgoraj je dolg kar 2,6 km). Na vzhodni strani gore so videli celo naselje kočic za sprejem romarjev. Prenočili so v eni izmed njih v upanju, da bodo vendarle doživeli razgled. Vreme se jih je zjutraj zares usmililo, a samo za eno uro. V štirih urah so se spustili na vzhodni strani v vas Subaširi, tam pa jih je že čakalo spremstvo. Od Subaširija do Jan-gure Save so šli skozi kraje, ki še niso videli Evropejca. To je bilo radovednežev! Osmi dan so morali čez naraslo Sakikavo s čolnom, konji pa so reko premagali s plavanjem. Šele deveti dan so prispeli v Jokonamo in ugotavljali, da se na Japonskem še dolgo ne do udobno potovalo. Brennwald je vedel, da ni bil kot pn/i Evropejec na »Fuji«. V svojem poročilu švicarski vladi je zapisal: »... bivši angleški minister Sir Rutherford Alcock je bil edini Evropejec pred menoj na tej gori.« (Alcock je o tem in drugem napisal knjigo »The Capital of the Taikoon«. Glavno mesto japonskega cesarja.) Brennvvaldovo poročilo je švicarski zvezni svet »sprejel na znanje« na svoji seji 2. nov. 1866. V protokolu ni nobene pripombe s kakšnim navdušenjem. Anglež Alcock je bil na Fuji julija 1860. Leta 1867 je prišla na goro tudi lady Par-kes, žena Alcockovega naslednika, seveda prva med ženami. Dotlej je bil ženskam dostop na goro prepovedan. T n LEDENIKI V AVSTRIJI 1972/1973 Vreme ledenikom ni bilo naklonjeno, bi lahko rekli po človeško. Od oktobra 1972 do septembra 1973 so bile padavine v Centralnih Alpah pod poprečjem. Zima ni bila bogata s snegom. Nadpoprečno pa je bilo sevanje in močno sonce, da je ožemalo ledenike, posebno avgusta in v prvi tretjini septembra. Ledeniški jeziki so se umaknili celo tam, kjer so v letu 1971/72 opazili napredovanje. Le redki ledeniki so narasli (Krimmler Kees I, Frosnitzkess v skupini Venediger, Simming-ferner, vsega skupaj 9 ledenikov. Waxegg-kees v Zillertalskih Alpah se je pomaknil naprej kar za 30 m, zato pa se je Hoch-jochferner umaknil 44 m, Pasterza za 29,3 m, velikanska večina pa se je umaknila za 10 m, skupaj 81 % vseh ledenikov. Vsega tega so bile vesele naprave, ki love ledeniško vodo za svoje zbiralnike, potrebne za avstrijsko elektrogospodar- MELCHIOR SCHILD - DEMISIONIRAL Schild je tudi za naše gorske reševalce »pojem«, zaslužen že zaradi svoje vloge v švicarski reševalni službi, a zlasti v zvezi z lavinskimi psi. Predsednik SAC, švicarske planinske organizacije, mu je v »Les Alpes« 1974/9 zapisal izredno priznanje za gorsko reševalno službo, ne samo za švicarsko, ampak za vse podobne službe na svetu. Schild je pripeljal to službo - ne na psa, temveč na pse, ki jih ima švicarska GRS danes že kar 250. Kdor je spremljal GRS zadnjih 20 let, ve, da pri reševanju iz snega vse do I. 1958 psi niso igrali kake pomembne vloge. Pri nas še celo ne. A tudi v Švici je M. Schild šele I. 1958 od centralnega komiteja SAC v Baslu dobil nalogo, da vzame v roko službo lavinskih psov. Stra-homa ¡o je prevzel, nato pa neutrudno no neštetih tečajih na Bemini, na Trubsee, na„ Yerbieru in drugod začel s posumi tečaji za pse in njihove vodnike. Njegovo delo smo v PV spremljali še posebej v prvem desetletju, ko je postajal vse bolj pomemben za ves alpski prostor in smo se z njim po naših reševalcih sestali pri istem človekoljubnem delu tudi mi. Zdaj je ta simpatični, energični, zgledni Švicar to svojo dolžnost prepustil nasledniku. Prav je, da mu tudi mi zapišemo v opombo, da ga čislamo in da smo mu hvaležni. Po rodu je iz Berner Oberlanda, strokovni svet ga pozna predvsem po njegovem predavateljskem delu na švicarskem zveznem institutu za raziskovanje snega in plazov na Weissfluhjochu v Davosu, kjer se je že pred več kot 20 leti v svojem »zimskem« znanju izpopolnjeval naš Francè Avčin in nam o tamkajšnjem raziskovalnem delu poročal tudi v našem glasilu. M. Schild s svojim lavinološkim delom ne bo prenehal. Vodstvu SAC je obljubil, da bo še nadalje sodeloval kot strokovni svetovalec, kot referent v domačem in mednarodnem odboru za GRS in kot sodelavec na Weissfluhjochu. Dosedanjo njegovo odgovornost pa je prevzel Rudolf Beglinger. »Pasja« služba v GRS zasluži veliko pozornost ne samo zato, ker v nekem smislu vzdržuje človeka povezanost z naravo tudi danes, ko govorimo o zmeha-niziranem svetu. Izkazalo se je vse doslej, da je pes na plazu še vedno več vreden kot vse umetne iskalne naprave, ki jih je izumil človek. Imeti psa — ni lahko, za vodnika in za njegove družinske člane pomeni to precej potrpljenja in žrtve, ki pa jih dobro vzgojeni pes vrača s svojim zaupanjem in zvestobo do vodnika-gospodarja. Tudi na našem majhnem alpskem prostoru se je pes-re-ševalec že izkazal. Demisija M. Schilda ima seveda svojo osnovo v osebnih nesporazumih, z njim vred je odstopilo več funkcionarjev švicarske GRS, ki so jih takoj zamenjali Cristian Hauser, dr. med. G. Moretti, René Arnold, že imenovan, R. Beglinger. André Grisel in Heli Wyder, nezasedeno je le mesto ekonoma T „ DR. ARNOLD FANCK - UMRL Konec septembra 1974 je v Freiburgu (Breisgau) umrl pionir smučarskega in planinskega filma v starosti 85 let. Ne-krologi mu priznavajo, da je s svojimi filmi (prim. PV 1974/11) izredno prispeval k popular izaciji smučanja v letih po prvi svetovni vojni. Poudarjajo tudi njegove zasluge, pomembne za širjenje njegove filmske domene: odkril je H. Schneiderja, Luisa Trenkerja, omenjajo tudi Leni Rie-fenstahl in njegove tehnične sodelavce predvsem Seppa Allgeierja. Zadnji film je Fanck naredil v letih 1963 do 1966: »Bela opojnost nekdaj in zdaj«. Z njim je hotel pokazati, kako se je smučarski šport razvijal od 1920 in je zato uporabil kadre iz svojih prvih filmov. L. 1973 je v Munchenu pri založbi Nymphenburger izšel njegov življenjepis z naslovom »Režiral je z ledeniki, viharji in plazovi«. POZABLJENA VULKANA V MEXICU Jean Sesiono iz Ženeve, ki smo ga v tej rubriki že navajali, je v »Les Alpes« 1974/111 opisal dva manj pomembna vulkana - Ixtaccihautl (Ixta) in Matlacue-yetl (Malinče). Popocatepetl so že pred-kolumbijanska ljudstva častila iz verskih in gospodarskih razlogov (njegov večni sneg je bil vodni rezervoar). Pomemben je bil tudi za Corteza, saj mu je vulkan dajal dovolj žvepla v boju zoper^ Indijance. Ixtacihuatl pomeni »speča žena«, je sicer 5286 m visok, ima nekaj snežišč, vendar v primeri s »Popo« ni nič kaj ugleden ugasli vulkan, lahko dosegljiv, le sem in tja je nekaj zanimivih ledenih prestopov. Do višine 4000 m zdaj drž] dobra cesta, gora ima dovolj zavetišč celo iz alumini|a. Sesiano je vzel s seboj ženo in hčerko, vendar ne na vrh. Ves čas je ostal z njima v radijski povezavi. Blizu 5000 m je srečal skupino Mehikancev, ki so prečili lxto iz Pueble (3000 m). Pot se je vlekla, do vrha je imel še 2 km, ko se je bližal večer. Zato se je moral vrhu v višini 5100 odpovedati, ni tvegal bivaka, še bolj pa ga je vleklo k družini, kajti vreme ni obetalo nič dobrega. Dva tedna po Ixti so prišli v vznožje Matlacueyetl (4463 m). Ime Malinče je tudi azteško, dal ga je gori španski conquistador Cortez - Malinče je bilo ime Cor-tezovi azteški ljubici. Vulkan nima večnega snega, tistikrat pa je mrzel tok iz Kanade okoli božiča poskrbel za snežno odejo Malinči. Asfaltna cesta pripelje do višine 2400 m, 160 km vzhodno od Mexico City. Nad 2400 m se vije skozi dve revni vasici makadamska cesta. Kočice so iz posušene zemlje ali iz vej, za streho skrbi koruznica, vasica pa ima dobro vodo, kar je sicer redkost. Revščina je seveda kljub temu strašna! Goro pokrivajo borovci do višine 4000 m, strmine ni posebne (20-30°), vzpon ne postreže z nobenim problemom. Bivakirali so v višini 3900 m, temperatura je bila pri ničli. Prebivakirali so novoletno noč (1973/74), zjutraj sta žena in hčerka obrnili, Sesiano pa se je sam napotil na vrh po pustem svetu, srhki travi in drobirju, le sem in tja je videl kako cvetko. Potem je prišel v andezitsko pečevje, sem in tja je preplezal kako težavo tretje stopnje in ob 9 stal na vrhu. 70 km proti zahodu je zagledal Popocatepetl in lxto, 10 km vzhodno pa 5700 m visoki vulkan Citlaltepetl, najvišjo goro v Mexicu, na kateri je Sesiano stal leta 1972. Ker je bilo vetrovno, je hitro obrnil. Srečal je pisano gručo Mehikancev, ki so bučno proslavljali vzpon na Malinče, večina s požirki iz steklenic, eden pa je od časa do časa prižgal svoj pihalnik. Prišli so na vrh brez opreme: v sandalah, pol-čevljih, nekateri v polo - srajcah, drugi spet so imeli ogrnjene ponče (ponchos). Požirali so Sesianu, zato je k družini prišel brez cigaret. y q ALAM-KOU Med gorami v Iranu je najbolj znan De-mavend, deloma zaradi višine 5670 m, deloma zaradi bližine Teherana. Ženevski vodnik Jacques Jenny je v Les Alpes 1974/111 zapisal, da alpinistično nič ne pomeni, da je pot nanj enolična, da jo je zlahka premagati v dveh dneh (zavetišča na 4150 m), da pa je precej drugačen Alamku. Izhodišče nanj je kraj Rud-barak, ne daleč od ceste Teheran-Chalus (ob Kaspiškem morju), sicer pa je »krall« Alam-Kuja vodnik Safar, zanimiva, slikovita osebnost. Zjutraj so odšli iz višine 1350 m - iz Rud-baraka, prtljago jim je nesel osliček, popoldne pa so prišli na Salomonov prestol (Takhte - Soleimann). Naslednji dan je moral Safar z živinčetom v dolino, ker ni dobro preneslo hladne noči. Obljubil je, da se vrne v treh dneh. Potem so se sami plezalsko opremili, ker se jim je zdel greben, ki drži na vrh, dovolj zahteven. Poskusili so se tudi v severni steni, ki je bila videti še težja. L. 1936 so se Nemci držali le grebena, stena s svojimi platmi jih je odbijala. Popoldne so po neprehudih preskušnjah stali na vrhu Alam-Kuja (4850 m). Vzpon in sestop je bil kljub temu zelo naporen in zahteven. y q EVEREST - TEHNIČNO LAHKA GORA Tako pravi v poročilu o japonski ekspe-diciji na Everest francoski poročevalec v Les Montagnes 1974/1. Lahka sicer, višina in slabo vreme pa lahko trdo primeta tudi najboljše. Tako je Kato, japonski plezalec svetovnega slovesa, utrpel na Everestu hude ozebline na obrazu, na rokah in nogah. Kato ima za seboj najtežje storitve v Eigerju, v Scheidegg Wet-terhornu in v Grandes Jorasses. Bilo je jeseni 1973, ko so Japonci naskočili Everest po normalni poti in obenem po jugozahodni steni. V steni so dosegli doslej najvišjo točko, nato pa so se umaknili in skušali doseči vrh po normalni poti z obema skupinama. Išiguro in Kato sta 26. oktobra iz tabora 4 na Južnem sedlu (col Sud), 7986 m, dosegla vrh Everesta popoldne ob 16.30. To je bil šesti človeški obisk na temenu - tretjega pola zemlje, vendar prvi v jeseni. Kisik sta ves porabila, vračala sta se zato zelo počasi in sta bivakirala nekaj nad 8000 m visoko brez šotora. K sreči je bila noč brez vetra. 27. oktobra sta se napol omamljena od težke noči opotekala proti col Sud in naletela na svojo podporno navezo, na Hesagavo in dve šerpi, ki so ju nosili štuporamo in nato vozili na nekakšnih saneh. Katu je kirurški nož moral odrezati en prst na roki! T. O. Iz kartoteke prvenstvenih vzponov RAKOVA SPICA - ZAHODNA STENA 1. Smer po stebru: Glej vodnik »Vzhodne Julijske Alpe« letnik 1970, smer 429. Večkrat ponovljena smer v trdni skali. Prvi zimski vzpon sta opravila 8. III. 1969 Boris Krivic in Brane Komac (AO Lj. Matica). 2. Rdeča zajeda: Glej vodnik »Vzhodne Julijske Alpe« letnik 1970, smer 430. 1. pon. 27. 7. 1960 Lojze Golob in Lojze Steblaj (AO Celje in AO Litostroj). 2. pon. Stane Belak in Mikec Drašlar junij 1968 (oba AO Lj. Matica). 3. pon. Boris Krivic in Brane Komac julij 1968 (AO Lj. Matica). Prvi zimski vzpon so opravili od 6. 3. do 10. 3. 1969 Stane Belak (AO Lj. Matica), Mitja Košir (AO Jesenice) in Matija Maležič (AO Lj. Matica). 3. Švicarska smer: Glej vodnik »Vzhodne Julijske Alpe« letnik 1970, smer št. 431. 1. ponovitev Zvone Andrejčič in Jože Rožič (AO Lj. Matica in AO Mojstrana) 10. 6. 1973. Pred njima sta spodnji del smeri plezala Nejc Zaplotnik in Franci Ster (oba AO Kranj), vendar sta zaradi napačnega oštevilčenja na sliki v vodniku izstopila po Rdeči zajedi. Smer pozimi še ni bila preplezana. 4. Pretnarjeva smer: Glej PV 1974, št. 7, stran 360. Opis: Smer poteka med Švicarsko in Anhovo smerjo. Vstopa na desni strani grape pred značilno rdečo spodnjo steno. Smer plezanju daje orjaški polmesečni previs dobro viden iz doline. Značilne za smer so številne prečnice, nad velikim previsom pa izredna krušljivost. Smer izstopa po Rdeči zajedi v dolžini 3 raztežajev. Priporočljiva oprema: Dvojna vrv, stremena, 25 do 30 vponk, 2 zagozdi (bong), 30 klinov (CMW), nekaj specialnih klinov (CMW), 3 »V« profili (CMW). V steni je ostalo 15 klinov, 1 zagozda in ena zanka. Smer še ni ponovljena. 5. Arihova smer: Glej vodnik »Vzhodne Julijske Alpe« letnik 1970, smer 432. 1. Pon. Emil Herlec in J. Kranjc julija 1952. 2. Pon. ing. Vlado Slamberger in ina. Polde Potočnik (oba AAO) 4. 7. 1964. 3. Pon. Boris Krivic in Brane Komac (AO Lj. Matica) 12 10. 1968. 1 1 Smer pozimi še ni bila ponovljena. 6. Salbergerjeva smer: Stane Belak in Danilo Cedilnik (AO Lj. Matica) 28. 9. 1969. Ocena: 5 m V-f, sicer IV, IV-f-. 300 m (vsa stena 500 m). Cas prvega vzpona 9 ur. Opis: V spodnjem delu stene poteka vzpon po smeri 433 (Osrednji steber). Ko ta zavije desno, nadal|uješ po žlebu v zatrep pod ploščato pahljači podobno steno. V kadunji, kjer žleb zavije desno in se dvigne v navpičnih ploščah, zavi|e smer ostro levo. Nadaljuješ v smeri markantnih previsov v razu na levi omenjene ploščate stene. Na desni strani raza drži navzgor razčlemba v obliki zajede, ki v vršnjem delu stene prehaja v poč. Po zajedi in desno po steni navzgor (k), dokler se v levi steni nenadoma ne pojavi za dlan široka lašta. Po njej ostro levo za rob. Stojišče pod krušljivo previsno stopnjo je zelo zračno. Levo preko previsa (V+) ključ smeri in navpično navzgor na vrh raza, ki je tu izražen v obliki slabo nakazanega pomola. Tu se pričenja markantna zajeda, ki izstopa na najnižjem delu grebena. Greben pada z vrha Rakove špice proti Rogljici. Po kaminih v zajedi in preko zagozdenih bolvanov (IV-f) na rob stene (možic). (Gl. prilogo spredaj!) Sestop: Levo od možica po kaminu sestop na meli in po zaznamovani poti v vrata 1.30 ali desno gor po poti do Kriške stene in v Krnico 3 ure. Za smer so značilni zanimivi prehodi in plezanje v sorazmerno trdni skali. Potrebna oprema: 15 vponk, 10 klinov CMW, 3 profili »V« CMW, stopne zanke, 1 zagozda (bong). Smer še ni bila ponovljena. RAKOVA 5PICA - SEVERNA STENA 1. Leva zajeda: Stane Belak in Janez Kunstelj (AO Lj. Matica, AAO) 11. in 12. septembra 1971. Ocena: 1 mesto VI A 2 6 m, 1 mesto VI, več mest V+, sicer IV. Višina stene 500 m, čas prvega vzpona 14 ur. V steni je ostalo 8 klinov. Spodnji del stene tvorijo črne mokre plati prekinjene s previsi. Te prehajajo v višjih delih v žlebove in kamine. Vršni del se položi do III. stopnje. V ostenju sta lepo vidni dve razčlembi, ki omogočata prehode. Spodnji del stene kjer nastopajo težave je visok 13 raztežajev. Nekaj mest je zelo krušljivih. Zaradi snežišč v zgornjem delu stene je smer priporočljivo plezati v poznem polet|u. Priporočljiva oprema: 25 do 30 vponk, 30 klinov (CMW), 1 zagozda (bong), 4 profili »V« in nekaj specialnih klinov nožačev (CMW), stopne zanke in dvoina vrv. Smer še ni bila ponovljena. Dostop: po poti na B 1 (kot za desno zajedo). Vstop: na desni strani snega, ki leži v vpadnici velike grape med Skrlatico in Rakovo špico. (Desno od smeri 428.) Opis: Iz škrbinice desno na poličko, 5 m navzgor na pričetek rampe, ki drži proti desni. Krušljivo, 1 raztežai po rampi na stojišče pod previsi (k). Preko previsnega dela zajede (VI A 2 k) 20 m navzgor po poči na stojišče pod drugim krušljivim previsom. Na levi stojišča čez previs in pod višjim previsom prečnica desno v zajedo in navpično navzgor na stojišče. Naravnost navzgor po rdeči skali 6 m in prečnica desno navzgor v razčlenjen svet na poličke. Raztežaj navpično navzgor po počeh - krušljivo, na stojišče v poševni poči. Tu postane zajeda previsna. Zato nekaj metrov navzgor in prečnica v navpični gladki plošči desno pod previsi na stojišče v koritcu (VI), ključ smeri, 4 k. Po poči navzgor in prečnica desno po travi-cah v dno grape. Po izprani skali v grapi pod obokan kamin. Po njem in desno pod previsom ven v lažji svet gredine. Po rampici nekaj m desno gor, nato proti levi strmo po stopničastem terenu do dveh markantnih poči Y. Po levi črni poči raztežaj navzgor in še raztežaj levo v dno ogromne zajede s previsi. Desno steno formacije tvorijo poči. Po levi poči naravnost navzgor pod velik previs in desno ven. Po izpranih plateh v lažji svet - žlebovi in grapa, ki te privedejo po nekaj raztežaj i h na police - nadaljevanje Skrlatičinih gred. Dalje naravnost proti vrhu lahko. Sestop: Po Skrlatičinih gredah v Dnino. Ali z roba stene proti vzhodu in dol na zaznamovano pot, ki drži iz Skrlatice v Vrata 130. Čas prvopristopnikov 14 ur. 2. Desna zajeda: Stane Belak in Janez Kunstelj (AO Lj. Matica, AAO) 21. 8. 1971. Ocena: Dve mesti V sicer IV. Višina stene 500 m. Cas prvega vzpona 9 ur. V steni je ostalo 5 klinov. Za smer je značilna izredno trdna skala in lepo p ezanje v navpični naklonini. Priporočljiv čas za plezanie je pozno poletje, ko odtečejo vode zgor-nph snežišč. Rakova žpiea - severna stena 1. Leva zajeda 2. Desna zajeda Foto Slane Belak Priporočlijva oprema: 20 vponk, 15 klinov (CMW), 2 profila »V« in stopna zanka. Smer še ni bila ponovljena. Dostop: iz Krnice po poti proti Bivaku 1. Pri zadnjih macesnih po grušču desno pod severno steno Rakove špice. Vstop: Okoli 2 raztežaja desno od smeri 428. Opis: Vstopiš v desno navzgor vodeči žleb. Dva raztežaja lahko navzgor do možica. Dalje po žlebu, ki ga prekinja navpična stopnja, na rob v odprto steno. Po dobro razčlenjeni gredi desno navzgor, na polico z Ičvo. Preko krušljive stopnje dalje desno pod črne, od vode razjedene plošče, na udobno varovališče. Na levi varovališča preko navpičnih črnih plošč (V) v loku desno navzgor na stojišče v belih plateh pod črno zajedo. Navzgor v zajedo in pod previsom desno gor na varovališče na polički. Prečnica desno iz zajede na rob in raztežaj navzgor na dobro stojišče, v zajedi. 20 m navzgor po zajedi in desno v lažji svet - police. Raztežaj navzgor po slabo nakazanem ostanku zajede na udobno polico pod velikimi previsi (možic). Nekaj metrov levo po polici, nato levo navzgor pod previsom (k) na stojišče pod žmu-lami. Po razpoki (k) in levo navzgor preko plošč na stojišče pod 40 m markantno zajedo, vidno iz ___ doline. Po poči v zajedi 35 m (V, k) in desno v 225 lažji svet. Konec težav. Po lahkem svetu raztežaj desno v dno izpranega žleba. Po njem nekaj raz-težajev lahko navzgor na grede v zgornjem delu Rakove špice. Več možnosti na vrh. Sestop z vrha Rakove špice po grebenu na vzhod in po grušču na zavarovano pot v Vrata 1.30 ure. Ali po Skrlatiških gredah v Veliko dnino 1.30 ure, in v Krnico še 1 uro. Vse, ki imajo kakršne koli pripombe na objavljene opise (npr.: ocena, čas plezanja, sestop, vris na sliki itd.) prosimo, da nam to takoj sporoče na naslov: Franci Savenc, Tugomerjeva 2, -61000 Ljubljana, (telefon 061/55-175). Še posebej pa se priporočamo za podatke o prvih treh ponovitvah in vseh zimskih vzponih (datum, plezalci, čas plezanja, ocena, eventualne opombe in številka ponovitve). PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA L 1973 IN 1974 " PLANINSKO DRUŠTVO o > oí 2 C >o o ž tn J* C XJ o o a as N Clan 1973 Narc 1973 H Naro 1974 2 o CL X3 1. Ljubljana-matica >2. Ljubljanske mlekarne >3. Ljubno >4. Ljutomer 55. Lovrenc na Pohorju 56. Logatec 57. Loče 58. Luče 59. Luka Koper 30. Majšperk 31. Maribor-matica 52. Mariborski tisk 33. Medvode 64. Mengeš 65. Mežica 66. Mura — Murska Sobota 67. Murska Sobota 68. Mozirje 69. MTT Maribor 70. Nova Gorica 71. Novo mesto 72. Obrtnik — Ljubljana 73. Oplotnica 74. Ormož 75. PAP — Ljubljana 76. Planinac — Kranj 77. Podbrdo 78. Poljčane 79. Polzela 80. Postojna 81. Prebold 82. Prevalje 83. PTT Celje 84. PTT Ljubljana 85. PTT Maribor 86. Ptuj 87. Radeče 88. Radlje 89. Radovljica 90. Rašica — Ljubljana 91. Ravne 92. Rimske Toplice 93. Rogaška Slatina 94. RTV Ljubljana 95. Ruše 96. Saturnus — Ljubljana 97. Sežana 98. Slovenj Gradec Članstvo 1973 Naročniki 1973 Članstvo 1974 Naročniki 1974 Porast Padec 529 29 612 29 — — 8 249 1 414 8 235 1 417 3 — 106 1 98 1 — — 73 11 92 7 — 4 860 6 804 6 — — 297 10 411 12 2 — 135 10 198 10 — — 30 — — — 170 10 311 10 — — 54 4 — 4 — — 140 4 155 3 — 1 2 358 209 2 983 213 4 — 240 10 240 9 — 1 779 45 1 146 51 6 — 1 023 36 1 086 38 2 — 1 349 20 1 424 25 5 — 102 1 142 6 5 — 358 18 406 11 — 7 492 12 553 13 1 — 433 6 443 6 — — 1 170 105 1 254 108 3 — 700 24 694 27 3 — 365 3 415 2 — 1 94 4 131 3 — 1 190 8 194 8 — — 60 2 55 2 — — 162 1 203 1 — — 440 9 380 10 1 — 631 13 804 12 — 1 360 11 284 11 — — 685 22 552 25 3 — 700 11 784 12 1 — 1 355 31 1 332 35 4 — 307 2 299 2 — — 1 419 36 1 600 37 1 — 578 28 528 22 — 6 978 29 1 089 30 1 — 563 22 629 21 — 1 217 10 196 9 — 1 1 728 87 1 756 88 1 — 858 12 1 134 12 — — 1 003 32 1 326 36 4 — 333 14 349 12 — 2 435 12 456 12 — — 339 2 320 2 — — 1 030 43 1 030 41 — 2 180 6 199 6 — — 484 28 501 24 — 4 185 22 201 27 5 v — PLANINSKO DRUŠTVO o > To ji C KJ o > (O C «J o o. « N o? <5 fe ro r- 2 o o. © ■o tO 0. 99. Slovenske Konjice 360 7 446 9 2 100. Sloga Rogatec 173 6 240 8 2 101. Solčava 135 15 124 14 1 102. Šentjur 274 9 326 11 2 103. Škofja Loka 1 333 72 1 412 69 3 104. šmarna gora 237 33 182 32 1 105. Šoštanj 247 9 317 9 106. Šolski center Iskra 398 1 358 1 107. Štore 301 9 266 10 1 108. TAM Maribor 1 688 99 1 731 97 2 109. Tolmin 1 218 49 1 267 50 1 110. TOMOS Koper 275 3 373 15 12 111. Trbovlje 1 391 54 1 654 71 17 112. Tržič 836 54 1 018 60 6 113. Velenje 1 549 44 1 627 46 2 114. Vevče 265 1 259 7 6 115. Viator — Ljubljana 149 35 35 116. Vipava 222 8 258 8 117. Vransko 365 12 410 16 4 118. Vrhnika 871 44 840 45 1 119. Vuzenica 70 4 272 3 1 120. Zabukovica 1 148 10 1 329 12 2 121. Zagorje 1 493 17 1 562 17 122. Zreče 30 4 50 3 1 123. Železničar — Celje 109 1 133 15 14 124. Železničar — Ljubljana 453 42 578 45 3 125. Železničar — Maribor 381 16 387 13 3 126. Žalec 792 11 709 12 1 127. Železniki 696 17 732 17 128. Žičnica — Ljubljana 54 5 80 2 3 129. Žiri 599 12 493 14 2 Skupaj 80 497 4 781 87 776 4 841 230 170 Trst-Gorica 104 106 2 Beograd 26 24 2 Zagreb 50 48 2 Republiška PD 30 31 1 Ostale republike 66 82 16 Inozemski naročniki 105 111 6 Zamena z inozemstvom 24 24 Zamena v državi 33 12 21 Razni 202 240 38 5 421 5 519 293 195 ČLANSTVO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V LETU 1974 VRSTA ČLANSTVA PLANINSKO DRUŠTVO Skupaj Število članstva 1. Ajdovščina 2. Akademsko PD Ljubljana 3. Avtomontaža — Ljubljana 4. Bled 5. Bohinj-Srednja vas 6. Bohinjska Bistrica 7. Bohor — Senovo 8. Bovec 9. Brežice 10. Celje 11. Cerknica 12. Cerkno 13. Črna na Koroškem 14. Črnomelj 15. Črnuče 16. Delo — Ljubljana 17. Dol pri Hrastniku 18. Dolenji Logatec 19. Domžale 20. Dovje-Mojstrana 21. Dravograd 22. Emona — Ljubljana 23. Fram 24. Gorenja vas nad Škofjo Loko 25. Gorje pri Bledu 26. Gornja Radgona 27. Gornji grad 28. Gozd-Martuljk 29. Hrastnik 30. Idrija 31. Ilirska Bistrica 32. Impol — Slovenska Bistrica 33. Iskra — Ljubljana 34. Janeza Trdine — Mengeš 35. Javornik-Koroška Bela 36. Jesenice 37. Jezersko 38. Kamnik 39. Kidričevo — Kidričevo 40. Kobarid 41. Kočevje 42. Komunalno podjetje — Ljubljana 43. Kozjak — Maribor 44. Kranj 45. Kranjska gora 46. Križe pri Golniku 47. Kum — Trbovlje 48. Laško 49. Lisca — Sevnica odrasli člani mladinci pionirji v letu 1973 284 113 272 669 340 132 206 17 355 340 170 30 30 230 202 441 60 291 792 447 320 150 100 570 500 233 83 116 432 410 315 82 766 1 163 1 165 257 41 58 356 305 53 39 270 362 399 838 346 80 1 264 1 121 70 19 173 262 10 493 139 288 920 778 410 150 200 760 716 100 30 30 160 160 366 90 82 538 473 175 15 25 215 185 664 62 293 1 019 867 100 56 42 198 135 337 58 482 877 694 329 104 65 498 495 129 63 42 234 215 — — — — 140 163 36 54 253 231 31 12 132 175 — 578 107 162 847 806 155 188 146 489 477 54 10 80 144 146 92 24 13 129 115 381 26 250 657 799 582 375 563 1 520 1 650 142 49 600 791 661 332 157 113 602 743 467 25 39 531 248 360 347 379 1 086 1 023 973 142 211 1 326 1 295 1 389 277 276 1 942 1 760 120 20 43 183 161 748 282 208 1 238 1 346 38 8 7 53 69 150 50 220 420 286 180 18 38 236 260 63 2 7 72 — 125 176 13 314 290 1 250 395 880 2 525 2 041 189 30 57 276 141 140 48 94 282 264 222 19 25 266 332 342 22 21 385 516 454 91 310 855 872 VRSTA C LANSTVA Skupaj 3 oarasn člani mladinci pionirji v letu 1973 50. Litija 300 60 180 540 457 51. Litostroj — Ljubljana 367 170 75 612 629 52. Ljubljana-matica 4 567 2 612 1 056 8 235 8 249 53. Ljubljanske mlekarne — Ljubljana 88 3 7 98 106 54. Ljubno ob Savinji 60 16 16 92 73 55. Ljutomer 67 103 634 804 860 56. Loče pri Poljčanah — — 30 30 57. Lovrenc na Pohorju 210 103 98 411 297 58. Luče ob Savinji 127 16 168 311 170 59. Luka Koper prenehalo obstajati 57 60. Majšperk pri Ptuju 100 45 10 155 140 61. Maribor-matica 1 350 677 956 2 983 2 358 62. Mariborski tisk — Maribor 200 20 20 240 240 63. Matica — Murska Sobota 91 289 26 406 358 64. Medvode 620 361 165 1 146 779 65. Mežica 1 025 161 238 1 424 1 349 66. Mozirje 306 139 108 553 492 67. Mura — Murska Sobota 135 7 _ 142 102 68. MTT — Maribor 338 55 50 443 433 69. Nova Gorica 456 330 468 1 254 1 178 70. Novo mesto 248 265 181 694 700 71. Obrtnik — Ljubljana 300 60 55 415 365 72. Obalno PD — Koper 402 320 681 1 403 1 344 73. Oplotnica 88 — 43 131 94 74. Ormož 35 9 150 194 190 75. PAP — Ljubljana 50 — 5 55 60 76. Planinac — Kranj 170 10 23 203 162 77. Podbrdo 244 56 80 380 440 78. Poljčane 257 221 326 804 631 79. Polzela 109 78 97 284 360 80. Postojna 182 75 295 552 685 81. Prebold 368 85 331 784 700 82. Prevalje 992 173 167 1 332 1 355 83. PTT Celje 240 22 37 299 307 84. PTT Ljubljana 1 074 353 173 1 600 1 419 85. PTT Maribor 474 38 16 528 578 86. Ptuj 186 380 523 1 089 978 87. Radeče pri Zidanem mostu 381 69 179 629 563 88. Radlje ob Dravi 89 60 47 196 217 89. Radovljica 1 105 208 443 1 756 1 728 90. Rašica — Šentvid nad Ljubljano 555 293 286 1 134 858 91. Ravne na Koroškem 798 302 226 1 326 1 003 92. Rimske Toplice 184 31 134 349 333 93. Rogaška Slatina 283 39 134 456 435 94. RTV Ljubljana 278 9 33 320 339 95. Ruše pri Mariboru 370 200 460 1 030 1 030 96. Saturnus — Ljubljana 162 20 17 199 180 97. Za Selško dolino — v Železnikih 233 81 418 732 696 98. Sežana 226 73 202 501 484 VRSTA ČLANSTVA PLANINSKO DRUŠTVO odrasli člani Skupaj mladinci pionirji Število članstva v letu 1973 39. Sloga — Rogatec-Straža 80 55 105 240 173 )0. Slovenj Gradec 120 47 34 201 185 )1. Slovenske Konjice 169 35 242 446 360 32. Solčava 75 18 31 124 135 33. Šentjur pri Celju 103 66 157 326 274 D4. Škof j a Loka 1 095 162 155 1 412 1 333 D5. šmarna gora 98 44 40 182 237 (36. Šolski center Iskre — Kranj 28 330 — 358 398 07. Šoštanj 157 99 61 317 247 08. TAM — Maribor 821' 243 667 1 731 1 688 09. Tolmin 600 207 460 1 267 1 218 10. TOMOS — Koper 250 71 52 373 275 11. Trbovlje 883 227 544 1 654 1 391 12. Tržič 574 94 350 1 018 836 13. Velenje 711 357 553 1 627 1 549 14. Vevče 148 49 30 259 265 15. Viator — Ljubljana 116 13 20 149 — 16. Vipava 62 123 73 258 222 17. Vransko — Tabor 109 100 201 410 365 18. Vrhnika 550 120 170 840 871 19. Vuzenica 94 53 125 272 70 20. Zabukovica 743 146 440 1 329 1 148 21. Zagorje ob Savi 983 166 413 1 562 1 498 22. Zreče 30 10 10 50 30 23. 2alec 96 13 600 709 792 124. Železar — štore 199 48 19 266 247 125. Železničar — Celje 115 — 18 133 109 126. Železničar — Ljubljana 374 154 50 578 463 127. Železničar — Maribor 325 38 24 387 381 128. Žičnica — Ljubljana 76 4 — 80 54 129. Žiri nad Škofjo Loko 345 27 121 493 559 Skupaj: 46 593 16 688 24 495 87 776 80 497 Leta 1973: 43 488 15 328 21 681 80 497 Leta 1974: 46 593 16 688 24 495 87 776 Razlika: + 3105 + 1 360 + 2 814 + 7 279 PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1974 I NVESTIRANO PLANINSKO DRUŠTVO Iz lastnih sredstev N 1. Ajdovščina 2. Akademsko PD Ljubljana 3. Avtomontaža — LJubljana 4. Bled 5. Bohinj-Srednja vas 6. Bohinjska Bistrica 7. Bohor — Senovo 8. Bovec 9. Brežice 10. Celje 11. Cerknica 12. Cerkno 13. črna na Koroškem 14. Črnomelj 15. črnuče 16. Delo — LJubljana 17. Dol pri Hrastniku 18. Dolenji Logatec 19. Domžale 20. Dovje-Mojstrana 21. Dravograd 22. Emona — LJubljana 23. Fram 24. Gorenja vas nad škofjo Loko 25. Gorje pri Bledu 26. Gornji grad 27. Gornja Radgona 28. Gozd-Martuljk 29. Hrastnik 30. Idrija 31. Ilirska Bistrica 32. Impol — Slovenska Bistrica 33. Iskra — Ljubljana 34. Janeza Trdine — Mengeš 35. Javornlk-Koroška Bela 36. Jesenice 37. Jezersko 38. Kamnik 39. Kidričevo — Kidričevo 40. Kobarid 41. Kočevje 42. Komunalno podjetje — LJubljana 43. Kozjak — Maribor 44. Kranj 45. Kranjska gora 46. Križe pri Golniku 47. Kum — Trbovlje 48. Laško 49. Lisca — Sevnica 50. Litija 51. Litostroj — Ljubljana 52. Ljubljana-matlca 53. Ljubljanske mlekarne — Ljubljana 54. Ljubno ob Savinji 55. Ljutomer 56. Loče pri Poljčanah 57. Lovrenc na Pohorju 58. Luče ob Savinji 59. Majšperk pri Ptuju 60. Maribor-matica 61. Mariborski tisk — Maribor 62. Matica — Murska Sobota 63. Medvode 64. Mežica 65. Mozirje 66. Mura — Murska Sobota 67. MTT — Maribor prostovoljno delo vrednosti sub- druge vencija sub-PZS vencije posojilo din ur din din din din 1 460,00 67 1 340,00 _ — — — — _ _ — — — — _ 450,00 60 900,00 _ 1 070,00 — — — _ — — — — _ _ — — — — _ _ — — — 1 530,00 _ _ — — — — _ _ 2 700,00 50 750,00 — _ _ — — — — _ _ 500,00 60 600,00 _ _ 1 331,40 21 210,00 — — - 500,00 60 1 200,00 — - - 1 002,00 240 3 600,00 — _ _ — — — — _ _ 775,00 160 3 200,00 _ _ 85,00 137 2 055,00 — _ _ — — — — _ _ — — — — _ _ 40,00 20 200,00 — — _ — — — — _ _ 6 663,25 171 2 565,00 — _ _ 1 420,00 32 480,00 — _ _ — — — — — _ —- — — — _ _ 335,00 43 430,00 — 1 500,00 _ 1 110,00 320 3 200,00 _ _ 434,00 50 750,00 _ _ — 351 3 810,00 — _ _ — — — _ _ 8 000,00 250 7 500,00 _ 5 000,00 9 641,00 293 4 395,00 _ 6 302,50 50 1 000,00 5 500,00 _ 200,00 80 2 400,00 _ _ 520,00 115 2 300,00 — _ _ — — — — _ _ — — — 5 900,00 _ _ 400,00 50 1 000,00 — _ _ — — — — _ _ — 20 200,00 _ _ 23 450,00 810 16 200,00 8 104,25 _ _ — 585 1 170,00 2 650,00 _ _ 4 000,00 94 940,00 _ _ _ — — — — _ _ — — — _ _ _ 560,00 112 2 240,00 _ _ 365,00 125 1 875,00 _ _ _ — — — _ _ 13112,55 — — — _ _ — — — — _ _ — — — — — _ — — — — — _ — — — — _ _ 257,50 75 1 125,00 _ _ _ — 20 240,00 — 1 518,00 _ — — — _ _ _ 1 310,00 60 1 000,00 — _ _ — — — — _ _ 384,00 35 1 050,00 1 000,00 _ _ 1 000,00 100 1 000,00 _ _ 350,00 35 525,00 _ 650,00 45 900,00 _ 320,00 — — — _ _ — — — — _ _ din — — 13112,55 1 382,50 1 758,00 2 310,00 2 434,00 2 000,00 875,00 1 550,00 320,00 INVESTIRANO Iz prosto- lastnih voljno sredstev delo vrednosti sub- druge venclja sub-PZS vencije posojilo Skupne Investicije v letu 1974 Nova Gorica Novo mesto Obalno PD — Koper Obrtnik — Ljubljana Oplotnica Ormož PAP — Ljubljana Planinac — Kranj Podbrdo Poljčane Polzela Postojna Prebold Prevalje PTT Celje PTT Ljubljana PTT Maribor Ptuj Radeče pri Zidanem mostu Radlje ob Dravi Radovljica Rašica — Šentvid nad Ljubljano Ravne na Koroškem Rimske Toplice Rogaška Slatina RTV LJubljana Ruše pri Mariboru Saturnus — LJubljana Za Selško dolino v Železnikih Sežana Sloga — Rogatec-Straža Slovenj Gradec Slovenske Konjice Solčava Šentjur pri Celju škofja Loka šmarna gora šolski center Iskre — Kranj šoštanj TAM Maribor Tolmin TOMOS — Koper Trbovlje Tržič Velenje Vevče Viator — Ljubljana Vipava Vransko — Tabor Vrhnika Vuzenlca Zabukovlca Zagorje ob Savi Zreče Žalec železar — štore . Železničar — Celje Železničar — LJubljana Železničar — Maribor , Žičnica — Liubljana , Zlri nad škotjo Loko Skupaj: V letu 1973: V letu 1974: Razlika: din ur din din din din din 98,55 35 1 050,00 _ _ _ 1 148,55 2 000,00 100 1 500,00 — — — 3 500,00 _ — — — — — — 3 815,00 26 520,00 — — — 4 335,00 — — — — — — — — — — — — — — _. — — — — — — 100,00 448 10 510,08 — — — 10 610,08 150,00 16 480,00 — — — 630,00 10 000,00 700 21 000,00 — — — 31 000,00 108,70 28 840,00 — — — 948,70 12 500,00 190 3 000,00 — — — 15 500,00 20 000,00 74 1 480,00 — — — 21 480,00 93,00 43 645,00 — — — 738,00 _ — — — — — — 1 838,00 172 860,00 — — — 2 698,00 600,00 — — — — — 600,00 _ — — — — — — 2 000,00 120 1 800,00 — — — 3 800,00 — — — — — — — _ _ — — — — — 530,00 89 1 335,00 — — — 1 865,00 _ — — — — — — 484,70 112 2 240,00 — — — 2 724,70 670,70 36 540,00 — — — 1 210,70 _ — — — — — — 480,00 20 600,00 — — — 1 080,00 _ — — — — — — 6 876,40 160 3 200,00 — — — 10 076,40 429,30 59 885,00 — — — 1 314,30 — — — — — — — _ _ — — — — — 84,00 40 240,00 — — — 324,00 760,00 25 500,00 — — — 1 260,00 — 180 1 800,00 — — — 1 800,00 _. _ — — — — — 800,00 45 900,00 — — — 1 700,00 — — — — — — — — — — — — — — _ _ — — — — — 486,40 280 5 600,00 4 295,00 — — 10 381,40 _ _ — — — — — _ 186 1 860,00 — 17 900,00 — 19 760,00 615,00 373 9 325,00 — — — 9 940,00 400,00 — — — — — 400,00 — — — — — — — — — — — — — — _ — — — — — — 450,00 110 2 200,00 — — — 2 650,00 19 456,35 1 400 2 100,00 — — — 21 556,35 _ —. — —. — — — 500,00 469 14 070,00 — — — 14 570,00 1 900,00 75 2 250,00 — — — 4 150,00 _ 100 2 000,00 — 140 000,00 — 142 000,00 110,00 14 168,00 — — — 278,00 110,00 25 250,00 — — — 360,00 _ — — — — — — 1 000,00 130 2 600,00 — — — 3 600,00 — — — — — — — _ — — — — — — 14 600,00 57 1 710,00 — — — 16 310.00 194 744,30 2 753 172 408,08 28 979,25 165 918,00 — 562,049,63 102 645,45 12 519 186 264,00 14 451,10 55 220,00 — 358 580,55 194 744,30 2 753 172 408,08 28 979,25 165 918,00 - 562,049,63 + 92 098,85 — 9 766 — 13 855,92 + 14 528,15 + 110 698,00 - + 203 469,08 PREGLED GRADBENI ko PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA 1. Ajdovščina 2. Bled 3. Bohinjska Bistrica 4. Bohinj-Srednja vas 5. Bohor — Senovo 6. Bovec 7. Celje — postaja GRS 8. Cerkno 9. Črna na Koroškem 10. čmuče 11. Dol pri Hrastniku 12. Domžale 13. Dovje-Mojstrana 14. Emona — Ljubljana 15. Gorje pri Bledu 16. Gornji grad 17. Gozd-Martuljk 18. Hrastnik 19. Idrija 20. Ilirska Bistrica 21. Iskra — Ljubljana 22. Janeza Trdine — Mengeš 23. Javornik-Koroška Bela 24. Jesenice — postaja GRS 25. Jezersko 26. Kamnik — postaja GRS 27. Kočevje 28. Kozjak — Maribor 29. Kranj 30. Kranjska gora 31. Križe pri Golniku 32. Lisca — Sevnica 33. Litija Zavetišče Antona Bavčarja na čavnu Iztokova koča pod Golaki Okrepčevalnica na Straži Koča dr. Janeza Mencingerja Koča pod Bogatinom Vodnikov dom na Velem polju Koča na Uskovnici Koča na Bohorju Koča Zlatorog v Trenti Koča na Kaninu Kocbekov dom na Korošici Bivak pod Ojstrico Frišaufov dom na Okrešlju Zavetišče GRS na Okrešlju Koča na Poreznu Koča na črnem vrhu pod Novaki Dom na Smrekovcu Dom na Mali planini Dom v Gorah Dom na Vel. planini Aljažev dom v Vratih Koča na Bibi planini Dom Planika pod Triglavom Tržaška koča na Doliču Dom na Menini planini Bivak pod Srcem Koča na Kalu Dom RUDAR Vojsko Pirnatova koča na Javorniku Koča na Hlevišah Zavetišče na Jelenku Plan. zavetišče na Vel. Snežniku Plan. dom na Sviščakih Dom na Polomu Mengeška koča na Gobavici Staničev dom pod Triglavom Prešernova koča na Stolu Dom Pristava na Javorniškem rovtu Kovinarska koča v Krmi Koča pri izviru Soče Erjavčeva koča na Vršiču Tičarjev dom na Vršiču Zavetišče na Spanovem vrhu Češka koča na Spodnjih Ravneh Cojzova koča na Kokrskem sedlu Koča na Jermanovih vratih Bivak na Vel. podih Koča pri Jelenovem studencu Dom na Kozjaku Koča ob žičnici na Krvavcu Dom Kokrskega odreda na Kališču Bivak v Kočni Koča v Krnici Mihov dom na Vršiču Koča na Gozdu Koča na Križki gori Tončkov dom na Lisci Jurkova koča na Lisci Plan. dom II. grupe odredov na Jančah Iz prosto- lastnih voljno sredstev delo din ur 35 863,00 134 1 840,00 94 1 100,00 40 7 521,00 180 40 817,00 — 8 516,00 — 13 168,00 — — 960 24181,45 — 460 000,00 400 24 326,35 50 600,00 30 29 944,00 250 2171,00 56 30 000,00 400 60 000,00 115 7 230,00 250 150 000,00 500 58 200,00 4 921 23 758,00 1 358 59 012,00 120 4 000,00 800 26 315,00 142 78 211,70 842 4 230.00 72 4 000,00 200 8 077,00 440 10 260,00 950 4 531,00 870 1 016,00 115 2 850,00 60 13194,00 80 10 000,00 300 1 500,00 500 2 590,00 210 6 703,00 127 33 013,00 432 16 084,00 132 39 835,65 250 12 564.55 300 4111,15 668 2 407.00 166 7 000,00 120 39 202,00 244 42 480,00 866 — 950 7 500,00 100 5 200,00 50 72 000,00 400 310 000,00 1 850 6 000,00 80 — 50 350,00 — — 120 40 000,00 900 2 670,00 56 10 256,00 — «VESTICIJ V LETU 1974 Investirano Skupne investicije v letu 1974 v vrednosti subvencija PZS ostale subvencije dotacija sklada PVP posojilo PZS ostalo posojilo din din din din din din din 2 680,00 1 880,00 600,00 2 700,00 19 200,00 16 000,00 750,00 450,00 6 250,00 560,00 4 000,00 1 150,00 5 000,00 10 000,00 73 815,00 27160,00 1 800,00 8 000,00 2130,00 12 630,00 1 080,00 16 000,00 6 600,00 14 250,00 13 050,00 1 150,00 900,00 1 200,00 12 000,00 1 500,00 3 150,00 1 905,00 6 480,00 1 980,00 5 000,00 6 000,00 13 360,00 1 660,00 3 600,00 4 880,00 17 320,00 19 000,00 2 000,00 800,00 8 000.00 37 000,00 1 600,00 1 000,00 3 000,00 13 500,00 840,00 50 000,00 29 991,00 205 710,80 38 087,40 36 958,45 116 226,00 413194,05 40 000,00 9 995,40 110 476,45 41 968,30 53 416,75 299 990,00 200 000,00 1 567,60 18 863,80 94 223,50 10 000,00 2 000,00 1 500,00 1 500,00 10 000,00 3 300,00 50 000,00 5 000,00 7 500,00 7 500,00 2 000,00 13 200,00 50 000,00 30 000,00 40 000,00 16 000,00 25 000,00 — 20 000,00 500,00 20 000,00 3 259,00 20 000,00 38 543,00 3 720,00 1 700,00 40 221,00 42 817,00 60 016,00 14 668,00 59191,00 24181,40 681 710,80 25 076,35 950,00 74 281,40 2 731,00 34 000,00 61 150,00 52 488,45 210 000,00 137 015,00 50 918,00 177 038,00 12 000,00 36 445,00 511 535,75 5 310,00 22 000,00 20 000,00 14 677,00 64 510,00 17 581,00 2 166,00 3 750,00 14 394,00 22 000,00 3 000.00 15 735,40 11 867,00 39 493,00 18 064,00 168 512,10 60 532,85 17 471,15 4 067,00 64 016,75 44 082.00 409 790.00 49 000,00 9 500,00 6 000,00 80 000,00 587 010.00 7 600,00 2 567,60 350,00 21 863,80 163 723,50 25 003,00 3 510 00 30 256,00 PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA iz lastnih sredstev prostovoljno delo din 34. Ljubljana-matica 35. Luče ob Savinji 36. Maribor-matica 37. Mežica 38. Nova Gorica 39. Novo mesto 40. Obalno PD — Koper 41. Obrtnik — Ljubljana 42. Oplotnica 43. Planinac — Kranj 44. Poljčane 45. Postojna 46. Prebold 47. Prevalje 48. PTT Ljubljana 49. PTT Maribor 50. Radeče pri Zidanem mostu 51 Radlje ob Dravi 52. Radovljica 53. Rašica — Šentvid 54. Ravne na Koroškem 55. Rimske Toplice 56. Rogaška Slatina 57. Ruše 58. Za Selško doli v Železnikih 59. Slovenj Gradec 60. Solčava 61. Šentjur pri Celju 62. šol. center Iskre — Kranj 63. Tolmin 64. Trbovlje 65. Tržič 66. Velenje 67. Vipava 68. Vransko-Tabor 69. Vuzenica 70. Zabukovica 71. Zagorje ob Savi 72. Zreče 73. Železničar — Ljubljana Dom v Kamniški Bistrici Triglavski dom na Kredarici Koča pri Trigl. sedmerih jezerih Okrepčevalnica IGLA Koča na Loki pod Raduho Mariborska koča Koča na Zavcarjevem vrhu Koča na Grohatu pod Raduho Dom na Peci Koča na Pikovem Zavetišče v Heleni Zavetišče Mihev Zavetišče pri Pucu Gomiščkovo zavetišče na Krnu Dom dr. Klementa Juga v Lepeni Koča Kekec na Katarini Stjenkova koča na Trstelju Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih Tumova koča na Slavniku Dom na Govejku Koča na Pesku Plan. dom na Šiji Dom na Boču Vojkova koča na Nanosu Dom pod Reško planino Dom na Uršlji gori Poštarska koča na Vršiču Poštarska koča pod Plešivcem Gašparjeva koča Zasavska koča na Prehodavcih Ribniška koča na Pohorju Roblekov dom na Begunjščici Pogačnikov dom pri Križkih jezerih Plan. dom na Rašici Koča na Naravskih ledinah Koča na Kopitniku Zavetišče na Donački gori Ruška koča na Pohorju Koča na Ratitovcu Grmovškov dom pod Veliko Kopo Koča pod Ojstrico Plan. dom na Resevni Dom Janeza Rezarja pod Vrtačo Koča na planini Razor Dom na Mrzlici Dom pod Storžičem Dom na Zelenici Bivak v Storžiču Dom na Paškem Kozjaku Furlanovo zavetišče pri Abramu Koča na čreti Koča Planine Dragotov dom na Homu Koča na Zasavski gori Koča dr. F. Goloba na Čemšeniški plan. Koča na Rogli Kosijev dom na Vogarju 122 468,60 1 158,55 19 871,45 4 623,00 9 350,00 14 042,55 55 539,10 1 500,00 2 500,00 6 596,80 4 795,55 10 684,60 51 496,45 10 323,50 2 014,50 26 000,00 17 400,00 96 692,05 1 900,00 3 846,00 50 000,00 3 200,00 40 000,00 552 403,00 9 000,00 9100,00 32 800,00 3 200,00 21 497,00 3 695,00 33 663,10 26 345,55 44 532,55 735,40 1 560,00 8 000,00 638,00 15 000,00 2 876,80 54 300,00 13 420,00 36 240,00 1 682,00 22 507,10 6150,00 9 920,70 102 550,00 200 000,00 8 656,00 5 300,00 70 384 720 380 100 30 100 296 180 638 2 000 100 320 797 362 350 300 2 200 100 200 870 518 16 50 30 720 2 200 390 2 065 39 200 265 40 1 040 450 2 432 1 500 820 205 Skupaj: 3 648 073,75 46 777 V letu 1973: 2 446 574,30 49 435 V letu 1974: 3 648 073,75 46 777 Razlika: + 1 201 499,45 — 2 658 Investirano vrednosti din 840,00 7 680,00 10 000,00 11 400,00 3 000,00 750,00 3 000,00 5 920,00 2160,00 14 967,48 60 000,00 2 800,00 6 400,00 11 955,00 18100,00 11,200,00 4 500,00 33 000,00 2 000,00 4 000,00 13 050,00 10 360,00 240,00 3 000,00 600,00 7 200,00 22 000,00 7 800,00 20 650,00 975,00 5 000,00 13 250,00 800,00 20 800,00 9 000,00 85120,00 45 000,00 24 600,00 4 010,00 923 687,48 subvencija PZS din 152 621,05 30 000,00 33 790,95 30 000,00 30 000,00 184 441,45 14 363,95 14 225,50 198 454,55 11 586,20 35 000,00 2 495153,15 ostale subvencije din 26 531,00 19 800,00 58 500,00 40 000,00 23 000,00 8190,00 20 300,00 8 000,00 7 500,00 2 614,00 300 000,00 45 000,00 115 000,00 28 400,00 10 000,00 10 000,00 6 610.— 23 000,00 26 000,00 300 000,00 dotacija sklada PVP posojilo ostalo posojilo Skupne investicije v letu 1974 din din din — 40 000,00 15 000,00 din 20 000,00 — 122 468,60 _ 1 158 55 _ 172 492,50 — 4 623,00 — 57 371,00 _ 36 830,00 _ 58 500,00 — 47 833,50 — 65 539,10 — 1 500,00 — 2 500,00 — 6 596,80 _ 4 795,55 — 52 084,60 _ 134 496,45 _ 11 073,50 — 5 014,50 — 26 000,00 _ 17 400,00 — 125 612,05 _ 4 060,00 _ 18 813,48 105 000,00 215 000,00 — 6 000,00 _ 46 400,00 _ 20145,00 552 403,00 1 152 906,00 — 40 500,00 — 13 600,00 — 258 241,45 — 3 200,00 — 30 997,00 — 22 058,95 — 46 713,10 _ 26 345,55 _ 86 732,05 _ 975,40 _ 4 560,00 — 8 000,00 — 300 000.00 _ 199 692,55 _ 67 200,00 — 137 000,00 _ 10 676.80 _ 103 350.00 — 23 420,00 _ 47 215,00 _ 6 682,00 — 42 367,10 _ 800,00 4 000,00 62 536,20 _ 18 920,70 — 210 670,00 — 245 000,00 — 94 256,00 — 300 000,00 _ 9 310,00 1 352^45,00 3 759,00 135 000.00 661 403,00 9 220 021,38 767^311^00--tssižeioo 3 59319230 " 205 015,00 121 721,00 458 580,00 8 975 079,60 1 35294500 3 759,00 135000,00 _661 403,00 9 220 021,38 ^^^1^2^1^-^2240247,30 ~201 256,00 + 13279,00 + 202 823,00 + 244941,78 923 687,48 2 495153,15 PREGLED PLANINSKO-SMUČARSKIH NESREČ II „ , PONI Datum Kraj nesreče _____ n ,me In priimek poklic rojen rojstni kraj 1. 1. 1. Zadnji Vogel Barbara Bizjak študentka 4. 1. 1953 Ljubljana 2. 1. 1. Zadnji Vogel Metka Okoren študentka 28. 5. 1952 LJubljana 3. 26. 1. Uskovnlca Viktor Cvetek kmet 8. 12 1915 Bohlnj-Srednja vas 4. 27. 1. Planina na Kraju Matjaž Oman učenec 11. 5. 1961 _ 5. 27. 1. Na plazu pod Erjavčevo kočo Miroslav Feldln učenec 23. 1. 1960 Jesenice 6. 29. 1. Planina na Kraju Boštjan Koler učenec 11. 1. 1961 _ 7. 29. 1. Vel. planina Bojan Rebula dijak 1958 Domžale 8. 2. 2. Pungart na Pohorju Darko Brezovšek dijak 1959 LJubljana 9. 13. 2. do 21. 2. Masiv Karanfila Prokletlje Branko Logar Maksimilijan čas delavec delavec 23. 4. 1951 25. 7. 1937 Ravne Ravne 10. 5. 3. Na območju Lopata-Vogel nad Boh. Jezerom Alma Bevc študentka 28. 4. 1954 Ljubljana Tomaž Jurman študent 11. 9. 1953 Sp. Gameljne 11. 20. 3. Uskovnica Borut Turna otrok 4. 12. 1969 Kranj 12. 11. 5. Debela peč—Krma Goran Rabič delavec 20. 4. 1955 Mojstrana 13. 19. 5. Pod Kredarico Hans Dermovz nameščenec 24. 2. 1946 G raz 14. 30. 5. Vogel Janez Muršec dijak 31. 3. 1961 Ločki vrh 15. 1. 7. do 4. 7. Stena Prisojnlka Polde Kvašnlk delavec 13. 10. 1948 Preval je 16. 7. 7. Tomlnškova pot Zvonko Radovanovič študent VŠTK 14. 8. 1949 Zaječar 17. 11. 7. Turški žleb na Okrešlju Darinka ščuka Pavla Vrtovec gradb. tehn. uslužbenka 2. 9. 1931 27. 10. 1948 Ljubljana Ljubljana 18. 14. 7. Škarje—Klemenškova planina Djuro Belovarl delavec 15. 11. 1953 Donjl Kraljevac 19. 16. 7. Mala Pišnica Lovna Fox gospodinja 31. 5. 1938 — 20. 18. 7. Pod sedlom škrblne Mlrjam Cvek dijakinja 16. 3. 1956 Temljlne 36 21. 4. 8. Lučki Dedec v Sav. Alpah Davorin Podrepšek delavec 25. 8. 1949 Ptuj 22. 9. 8. Za Akom pod špikom Anton Koprlvnikar uslužbenec 15. 6. 1923 Litija 23. 9. 8. Triglavska severna stena Miroslav Demajn študent 8. 12. 1947 Zagreb IEŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1974 RECENCI Vzroki nesreče Stroški posamezne Poškodbe reševalne državljanstvo stalno bivališče aKcije din Jug. Ljubljana, Kidričeva 13 padec pri smučanju zlomljeno ledveno vretence 714,20 Jug. LJubljana, Rožanska 4 padec pri smučanju zlom reber 722,00 Jug. Bohinj-Srednja vas padel z voza in zadel z glavo v skalo pretres možganov, velika rana na glavi in močna krvavitev 1 013,80 Jug. Zalog, Kekčeva 13 padec pri smučanju poškodba levega kolena 593,20 Jug. Jesenice, Tavčarjeva 2 padec pri smučanju zlom desne noge v goleni 325,00 Jug. Medno 35 padec pri smučanju zlom leve noge v gležnju 1 046,50 Jug. Domžale, Ljubljanska 83 pri smučanju priletel v meter visok skalnat čok In si razbil glavo smrtna Jug. Ljubljana padec pri smučanju kompliciran zlom desne noge nad gležnjem — Jug. Jug. Ravne Ravne snežni plaz smrtna smrtna 3 672,00 Jug. Jug. Ljubljana, Sarhova 14 Sp. Gameljne 92 pri poizkusu, da pomaga ponesrečenemu tovarišu, zdrsnila In omahnila v globino v snežnem metežu zašel in padel 150 m v globino smrtna zlom leve noge nad gležnjem 1 703,80 5 847,30 Jug. Kranj, Cesta 1. maja 7 neznani vnetje slepiča 291,40 Jug. Mojstrana 75 pri plezanju verjetno zdrsnil na mokri skali In padel smrtna 1 240,10 Avstr. Graz padec pri smučanju kompliciran zlom desne noge v goleni 160,00 Jug. Ločkl vrh 26 pri Ptuju se Izgubil na Izletu, najden mrtev smrtna 4 731,84 Jug. Prevalje, župnlšče zdrsnil In padel smrtna 6 933,45 Jug. Beograd zaradi neprimerne obutve zdrsnil čez skalnate prage, skrot-je in grušč okrog 150 m daleč na snežišče odprt zlom desne noge v gležnju, deformacija stopala z razmikom kosti In odrgnine po vsem telesu 772,00 Jug. Jug. Ljubljana, Verovškova 45 Ljubljana, Grasellijeva 6 ; zaradi pomanjkljive opreme in neizkušenosti v gorah v začetku žleba zdrsnili In drseli do vznožja odrgnine po okončinah, rane na glavi, komolcih In kolenih zvin desne noge v gležnju 1 308,10 Jug. Maribor, Primorska 11 neprimerna oprema In neprevidno dričanje po snežišču poškodba desnega kolena 235,90 Angl. Liti Heyteld, Stock Port, Parklane 4 na lovski stezi zdrsnila In padla Izpah desne noge v gležnju 480,00 Jug. Temljine 36, Most na Soči verjetno zardl slabosti padla na strmem mellšču in drsela navzdol smrtna 790,00 Jug. Maribor, Betnavska 85 a pri plezanju se mu je Izpulil slabo zabit klin, padel je okrog 8 m in obvisel na vrvi zvin desne noge v gležnju, prebita glava na temenu, rahel pretres možganov 1 532,70 789,70 Jug. Ljubljana, Pot na Golovec 8 neznani možganska kap — smrtna Jug. Beograd, Pera Todorovlča 18 pri plezanju zdrsnil poškodba desne noge v gležnju, odrgnine po obeh rokah 364,20 X8 d fl Datum Kraj nesreče PONI ime In priimek poklic rojen rojstni kraj 24. 18. 8. Dom Val. Staniča v Julijcih MIha Markun oskrb. doma 29. 9. 1908 Jesenice 25. 25. 8. Borovje nad Dovjami Marija Legat žena upok. 27. 9. 1914 Dovje 26. 31. 8. Skalaška smer v Trigl. sev. steni Miro Smodiš učenec 25. 1. 1957 Jesenice 27. 8. 9. Vrtača—Velo polje Viljem Ing. Huberl upokojenec 9. 3. 1895 28. 8. 9. Pod šimnovcem na Vel. planini Vladimir Vellkonja delavec 17. 7. 1950 Ljubljana 29. 18. 10. V gozdu pod Zgornjo Poljano Franc Inamo delavec 7. 1. 1952 Kranj 30. 26. 10. OkrešelJ-Brana Stanislav Metelko delavec 6. 3. 1951 Kot pri Semiču 31. 9. 12. Ukova—Karavanke Pavla Marinšek gospodinja 66 let 32. 31. 12. Planina na Kraju Miroslav Medvešček delavec 25. 1. 1953 Novi log Hrastnik POIZVEDOVALNE 33. 7. 1. do 13. 1. Planina Jesen—Krlžka gora Franc Inamo delavec 7. 1. 1952 Kranj 34. 5. 2. Korošica Vanda Troha Branko Sakelšek učiteljica študent 29. 4. 1949 24. 6. 1948 Kamnik 35. 6. 3. Golte Ivan šeško električar 10. 3. 1945 Celje 36. 29. 4. Kogel—Skuta—Vel. podi— bivak pod Grlntovcem Franc Bizjak Emil Tratnik Cvetka Koler delavec delavec delavka 2. 10. 1948 30. 8. 1951 29. 1. 1956 Idrija Idrija Idrija 3/. 16. 6. Stena Prisojnlka na Vršiču Franjo Lavtar MIlan Terpln delavec delavec 30. 6. 1942 21. 8. 1945 Kočevje Idrija 38. 19. 6. Severna Stena Ojstrice Ivan Rodvajn delavec 29. 9. 1947 Hajdina pri 39. 19. 7. Kanin; Rombon neznani češkoslovaški državljani 40. 24. 7. širše področje Brežic Boštjan Klemenčič otrok - Brežice 41. 27. 7. Tomlnškova pot Predrag Petrovič gradb. Ing. 29. 8. 1938 Beograd 42. 5. 9. Skuta—Vel. podi—Mlinarsko sedlo—Kokrsko sedlo Hoppner Walter - 33 let Hamburg 3REČENCI Vzroki nesreče stalno bivališče Jug. Koroška Bela, Poljska pot 6 padel po stopnicah Jug. Dovje 90 pri nabiranju brusnic padla po strmini okrog 200 m Jug. Mojstrana 167 a pri plezanju padel In obvisel na vrvi postrani z glavo navzdol vso noč In še drugi dan do prihoda reševalcev Poškodbe zlom reber hud pretres možganov, udarec na vratna vretena, poškodba desne roke, nalomljena tri rebra Jug. Zagreb, Gajeva 45 nerodno stopil Jug. Ljubljana, Povšetova 86 zdrsnil In padel okrog 40 m navzdol po skalah Jug. Kranj, Medetova 1 pogrešan od 31. 12. 1973 šok, udarec na glavo, odrgnine, ožgane dlani, otrpla desna noga poškodovano levo koleno močno poškodovano desno koleno In rahel pretres možganov smrtna Stroški posamezne reševalne akcije din 490,10 741,10 10 507,95 3 224,25 914,00 1 350,25 Jug. Kot 17 pri Semiču na snegu zdrsnil, drsel več 100 m navzdol, padel okrog 100 m čez skale In obležal 50 m od stene smrtna 2 353,60 Jug. Jesenice, Ukova 15 Jug. Novi log 11, Hrastnik utopljena v zbiralniku vode padec pri smučanju smrtna zlom desne noge pod kolenom 416,60 Jug. Kranj, Medetova 1 Jug. Jug. Jug. Jug. Jug. Jug. ČSSR Kamnik, Kovinarska 9c Kamnik, šlandrova 28 akcija se je pričela, ker se v brez uspeha določenem času nI javil na dogovorjenem mestu akcija se je pričela, ker se brez poškodb nista pravočasno vrnila domov 2alec smučal po neznanem terenu in se izgubil v megli Jug. Idrija, IX. korpusa 3 Jug. Idrija, Gregorčičeva 25 Jug. Idrija, Gortanova 4 akcija se je pričela, ker se niso pravočasno vrnili domov Kočevje, Mehovnlk 24 a Idrija, Platlševa 12 akcija se Je pričela, ker se nista v dogovorjenem roku vrnila v Poštarsko kočo na Vršiču Ptuj, Ul. Pohorskega bataljona 1 pri sestopu iz Ojstrice zgrešil pot in klical na pomoč žičničarji kaninskih žičnic prijavili, da je že od 13. 7. 1974 parkiran na postaji 1 osebni avto s češko registracijo, da pa na Kaninu ni nobenih čeških državljanov Jug. Brežice pogrešan Jug. Beograd, Lazarovičeva 9 akcija se je pričela, ker je zašel s poti In klical na pomoč ZRN Hamburg akcija se je pričela, ker se ni v dogovorjenem času javil v češki koči brez poškodb brez poškodb onemogla In izčrpana rahla izčrpanost 12 799,35 brez uspeha, kasneje najdeni posamezni deli njegovega okostja Izčrpan brez poškodb 1 441,20 1 724,10 2 554,45 612,00 2 409,40 poizvedbe brez uspeha, avto 560,00 prevzela carinarnica v Novi Gorici 555,20 200,00 663,80 - PONI * Datum Kraj nesreče --- ™ Ime in priimek poklic rojen rojstni kraj 43. 14. 9. Na poti OkrešelJ—Križ— Ivan Schuller — 1947 Češka koča Nova Gorica Nova Gorica Šempeter pri Novi Gorici 44. 25. In Krn Stojan Volčanšek delavec 25. 10. 1949 26. 11. Rajko Flger delavec 27 let Mladen Trampuž delavec 1949 i R EC E N C 1 Poškodbe Stroški posamezne reševalne državljanstvo stalno bivališče akcije din Jug. Vel. Slvje 21, Zidani most akcija se Je pričela, prišel v dogovorjenem Češko kočo ker ni času v brez poškodb 253,00 Jug. Jug. Jug. Nova Gorica, Gortanova 35 Nova Gorica, Grčna 50 Šempeter pri Novi Gorici, Ul. Prekomor. brigad 19 akcija se Je pričela, niso pravočasno vrnili ker se domov izčrpanost 4 047,60 Skupni stroški vseh akcij din 83 085,14 >oleg navedenih gorskih nesreč so bile v letu 1974 številne nesreče na smučiščih z vertikalnim prometom: na pod-■očju Pohorske vzpenjače In Ribniškega Pohorja 67, Stalekerja, Črne, Ovšenovega in Poseke Ravne 17, španovega rrha 1 Krvavca 48, Vitranca 26, Vogla 81, Kanina 24, na Golteh 130, na Zelenici 24, na Starem vrhu nad Skofjo Loko 12, la Veliki Planini 40, skupaj 470 smučarskih nesreč. Pri reševanju so v večini primerov sodelovali reševalci GRS. PREGLED KAPACITET, OBISKOV IN NOČITEV V PLANINSKIH POSTOJANKAH V LETU 1974 N Planinska postojanka 2tj o ® o 5. 1. Koča pod Voglom 2. Okrepčevalnica na Straži 3. Koča dr. Janeza Mencingerja 4. Vodnikov dom na Velem polju 5. Koča na Uskovnlcl 6. Koča pod Bogatinom 7. Koča Zlatorog v Trenti 8. Dom na Predelu 9. Koča na Mangartu1 10. Aljažev dom v Vratih 11. Dom Planika pod Triglavom 12. Tržaška koča na Doilču 13. Dom Valentina Staniča pod Triglavom 14. Kovinarska koča v Krmi 15. Erjavčeva koča na Vršiču 16. Tlčarjev dom na Vršiču 17. Koča pri Izviru Soče* 18. Bivak I (Vel. Dnina) 19. Bivak II (Pod Rokavi) 20. Bivak III (Za Akom) 21. Bivak IV (Na Rušju) 22. Zavetišče železarjev na Zadnjem Voglu 23. Llpovčeva koča v Martuljku 24. Zavetišče pod špičkom 25. Dom na Vršnem 26. Koča v Krnici 27. Mihov dom na Vršiču 28. Koča na Gozdu 29. Litostrojska koča na Soriški planini 30. Dom na Komni 31. Koča pri Savici 32. Koča pri Trigl. sedmerih Jezerih 33. Triglavski dom na Kredarici 34. Dom Tamar 35. Gomlščkovo zavetišče na Krnu e ¡2 (OKO V upravi planinskega društva Jul. Alpe 1 445 Avtomontaža — Ljubljana 646 Bled 805 Bohinjska Bistrica 1 817 BohinJ-Srednja vas 1 138 BohinJ-Srednja vas 1 513 BohinJ-Srednja vas 620 Bovec 1156 Bovec 2 072 Bovec 1015 Dovje-Mojstrana 2 408 Gorje pri Bledu 2 151 Gorje pri Bledu 2 332 Javornik-Koroška Bela 892 Javornlk-KorošKa Bela 1 515 Jesenice 1 650 Jesenice 876 Jesenice 2180 Jesenice 2140 Jesenice 1 340 Jesenice 1 980 Jesenice 1 440 Jesenice 930 Jesenice 2 050 Jesenice 610 Kobarid 1 218 Kranjska gora 1 150 Kranjska gora 1 226 Kranjska gora 1 307 Litostroj — Ljubljana 1 520 Ljubljana-matica 651 Ljubljana-matica 1 683 Ljubljana-matica 2 515 Ljubljana-matica 1 108 Medvode 2 245 Nova Gorica Kapac. ležišč štev. obiskovalcev število nočitev število =5 °-0 Š >22 o O. HO — skupaj Jugoslovanov Ino-zemcev skupaj domačih ■C je co o E - N skupaj — 13 13 376 — 376 875 _ 875 — — — 1 000 — 1 000 _ _ _ 18 9 27 670 — 670 _ _ _ 33 28 61 7 509 441 7 950 5 746 283 6 029 37 8 45 5 717 656 6 373 3 221 770 3 991 39 15 54 6184 233 6 417 3 586 267 3 853 22 — 22 2 471 129 2 600 401 129 530 4 8 12 10 960 40 11 000 226 40 266 10 15 25 2 500 500 3 000 85 50 135 27 133 160 17 251 1 249 18 500 6 096 1 525 7 621 20 61 81 8 154 1 096 9 250 3171 291 3 462 48 112 160 9 100 1 050 10 150 3 893 341 4 234 56 26 82 4 873 446 5 319 2115 304 2 419 14 15 29 2 932 131 3 063 150 _ 150 15 43 58 11 783 217 12 000 4 298 217 4 515 50 26 76 16140 860 17 000 3 395 860 4 255 14 — 14 7 979 21 8 000 207 21 228 — 4 4 12 — 12 12 _ 12 — 5 5 24 — 24 24 — 24 — 8 8 54 — 54 54 _ 54 — 6 6 90 — 90 71 — 71 — 8 8 150 — 150 140 _ 140 — 12 12 180 — 180 165 _ 165 — 10 10 2 434 106 2 540 684 106 790 6 15 21 1 450 45 1 495 102 9 111 10 14 24 700 800 1 500 140 40 180 2 12 14 1 598 402 2 000 163 26 189 20 15 35 1 850 200 2 050 120 11 131 39 18 57 14 328 672 15 000 3 475 1 3 476 78 20 98 11 206 1 033 12 239 8 758 640 9 398 7 7 14 6 140 3 860 10 000 292 155 447 62 53 115 10 199 1 801 12 000 7 863 1 655 9 518 57 58 115 10 747 1 253 12 000 5 062 483 5 545 75 25 100 17 910 2 090 20 000 1 210 205 1 415 — 20 20 1 576 629 2 205 935 334 1 269 ' Koča začasno poslovala v bivši vojaški karavli 2 Novozgrajena postojanka, otvoritev 1. 8. 1974 36. Dom dr. Klementa Juga v Lepem 633 Nova feorica az — M i MU o i« 1 IOU 1 HfO 37. Dom Zorka Jelinčiča na Crnl prsti 1 844 Podbrdo 30 13 43 1 909 191 2100 534 28 562 38. Poštarska koča na Vršiču 1 725 PTT Ljubljana 25 22 47 13 314 4 405 17 719 1 131 163 1 294 39. Zasavska koča na Prehodavclh „ 2 050 Radeče pri Zidanem mostu — 39 39 4 425 575 5 000 1 326 342 1 668 40. Pogačnikov dom pri Krlžkih Jezerih „ 2 052 Radovljica 57 20 77 1 771 1 229 3 000 2 605 1 234 3 839 41. Koča na planini Razor „ 1 333 Tolmin 42 16 58 3 502 98 3 600 1 763 52 1 815 42. Zavetišče na Globoki 1 838 Tolmin — 2 2 ne evidentira 43. Kosljev dom na Vogarju „ 1 050 Železničar — Ljubljana 34 — 34 3 863 772 4 635 720 135 855 44. Koča na Poreznu Predgorje 1 632 Cerkno 14 10 24 3 900 100 4 000 250 — 250 45. Koča na Črnem vrhu pod Novaki Jul. Alp 1 227 Cerkno 10 6 16 5 500 500 6 000 50 10 60 46. Zavetišče na Robidenskem brdu 750 Cerkno 4 — 4 1 897 103 2 000 60 — 60 47. Zavetišče v Počah „ 650 Cerkno — — — 1 500 — 1 500 — — — 48. Zavetišče Ravne „ 800 Cerkno — — — ni poslovalo 49. Plan. dom na Smarjetnl gori „ 664 Kranj 45 7 52 nI posloval 50. Slavkov dom na Golem brdu „ 440 Medvode — — — 6 850 150 7 000 — — — 51. Koča na Ratltovcu „ 1 666 Za Selško dolino v 2eleznlklh 10 29 39 12 812 8 12 820 291 8 299 52. Zavetišče v Dražgošah 850 Za Selško dolino v Železnikih 2 — 2 2 980 — 2 980 — — — 53. Dom na Lubnlku „ 1 025 škofja Loka 21 — 21 12 960 240 13 200 275 — 275 54. Dom Pristava na Javornlškem rovtu Karavanke 920 Javornik-Koroška Bela 10 46 56 9 608 32 9 640 2 872 21 2 893 55. Prešernova koča na Stolu „ 2 193 Javornlk-Koroška Bela 8 22 30 3 534 248 3 782 323 31 354 56. Zavetišče GRS na Spanovem vrhu „ 1 343 Jesenice — postaja GRS — 8 8 356 — 356 263 — 263 57. Dom na Peci 1 665 Mežica 81 19 100 14 925 75 15 000 3 380 75 3 455 58. Koča na Pikovem (Podpeca) „ 986 Mežica — — — 800 — 800 — — — 59. Zavetišče v Heleni (Podpeca) „ 750 Mežica — — — 6 800 — 6 800 — — — 60. Zavetišče Mihev (Podpeca) „ 985 Mežica — — — 4 200 — 4 200 — — — 61. Planinski dom na Siji „ 1 528 Planinac pri VP 1098 Kranj 24 — 24 4 000 — 4 000 300 — 300 62. Dom na UršlJI gori 1 696 Preval je 69 — 69 6 278 111 6 389 909 2 911 63. Poštarska koča pod Plešivcem „ 800 PTT Maribor 15 9 24 5 000 500 5 500 563 2 565 64. Valvazorjev dom pod Stolom „ 1 180 Radovljica 42 — 42 6 136 64 6 200 869 26 895 65. Roblekov dom na Begunjščlcl „ 1 757 Radovljica 27 30 57 2 445 55 2 500 591 41 632 66. Koča na Naravsklh ledinah „ 1 128 Ravne na Koroškem 14 16 30 5 359 6 5 365 91 6 97 67. Dom Janeza Rezarja pod Vrtačo „ 1 375 Šolski center ZP Iskre — Kranj 20 28 48 177 3 180 46 — 46 68. Dom na Kofcah 1 505 Tržič 28 — 28 6 385 115 6 500 824 15 839 69. Dom na Zelenici „ 1 536 Tržič 66 — 66 10 640 360 11 000 2185 136 2 321 70. Frišaufov dom na Okrešlju Kamniške 1 387 Celje 12 60 72 9 964 36 10 000 428 36 464 71. Dom v Logarski dolini z depandanso ali Savinjske 757 Celje 73 60 133 31 876 124 32 000 6 014 342 6 356 72. Kocbekov dom na Korošlcl Alpe 1 808 Celje 25 25 50 3 433 67 3 500 1 204 71 1 275 73. Bife Rinka tt 987 Celje — — — 8 000 — 8 000 — — — 74. Bivak pod Ojstrico tt 1 700 Celje — 10 10 112 — 112 168 — 168 75. Zavetišče GRS na Okrešlju 1 378 Celje — postaja GRS — 12 12 321 — 321 360 — 360 76. Mozlrska koča na Golteh z depandanso tt 1 344 Celje — Izletnik 49 49 98 28 000 — 28 000 2 254 — 2 254 77. Dom na Smrekovcu tt 1 377 Črna na Koroškem 62 — 62 6 517 163 6 680 648 26 674 78. Zavetišče Pudgarsko tt 1 100 Črna na Koroškem — — — 2 920 130 3 050 — — — 79. Dom na Mali planini tt 1 528 Črnuče 60 30 90 14 178 322 14 500 16 500 — 16 500 80. Češka koča na Spodnjih Ravnah tt 1 543 Jezersko 40 15 55 5 609 1 391 7 000 1 419 202 1 621 81. Cojzova koča na Kokrskem sedlu tt 1 791 Kamnik 28 24 52 7 369 131 7 500 4 800 131 4 931 Planinska postojanka _ S , . V.upravJ x H 1 So cm planinskega društva 2 "o o « 5> 82. Koča na Jermanovlh vratih (Kamniško sedlo) 83. Bivak GRS na Vel. podih 84. Dom Kokrskega odreda na Kallšču 85. Bivak v Kočnl 86. Koča na Krlžkl gori 87. Dom v Kamniški Bistrici 88. Bivak pod Skuto 89. Koča na Loki pod Raduho 90. Okrepčevalnica Igla 91. Koča na Grohatu pod Raduho 92. Zavetišče pri Pucu 93. Koča pod Olševo 94. Koča pod Ojstrico 95. Andrejev dom na Slemenu 96. Dom pod Storžlčem 97. Bivak v Storžlču 98. Kostanjevčeva koča na Dobrčl3 99. Dom na Vel. planini 100. Koča na Blbi planini 101. Dom na Menlnl planini 102. Mengeška koča na Gobavlcl 103. Koča na Starem gradu nad Kamnikom 104. Koča ob žičnici na Krvavcu 105. Zavetišče GRS na Krvavcu 106. Dom na Krvavcu 107. Plan. dom Rašica z razgl. stolpom 108. Plan. dom na Resevnl 109. Koča na čretl 110. Stuhecov dom pri Treh kraljih 111. Mariborska koča z razgl. stolpom 112. Koča na Pesku 113. Ribniška koča na Pohorju 114. Koča na Pesniku 115. Ruška koča (Tlnetov dom) 116. Koča pod Kremžarjevlm vrhom 117. Grmovškov dom pod Veliko Kopo 118. Razgledni stolp na Rogll »i 1 884 Kamnik H 2 100 Kamnik — postaja GRS 1» 1 540 Kranj II 1 952 Kranj 1* 1 582 Križe pri Golniku II 601 Ljubljana-matica II 2104 Ljubljana-matlca II 1 650 Luče ob Savinji II 520 Luče ob Savinji II 1 682 Mežica II 710 Mežica II 1 250 Solčava II 1 206 Solčava II 1 096 Šoštanj II 1 123 Tržič II 1 760 Tržič II 1 520 Tržič Predgorje 1 560 Domžale Kamniških ali 1 308 Emona — LJubljana Savinjskih Alp 1 508 Gornji grad 433 Janeza Trdine — Mengeš „ 585 Kamnik » 1 495 Kranj a 1 700 Kranj — postaja GRS » 1 700 Kranj — Aerodrom Ljubljana „ 641 Rašica — Šentvid » 682 Šentjur pri Celju „ 996 Vransko-Tabor Pohorje 1 200 Impol — Slov. Bistrica „ 1 040 Maribor-matica „ 1 382 Oplofnlca „ 1 530 Radlje ob Dravi „ 1 104 Radlje ob Dravi „ 1 250 Ruše pri Mariboru » 1 161 Slovenj Gradec „ 1 370 Slovenj Gradec 1 517 Slovenske Konjice 9. 1974 pogorela Kapac. ležišč Stev. obiskovalcev Število nočitev o "> o w> postelj o.o >«2 0) >N KS® skupaj Jugoslovanov > ® o ¿1 iEX skupaj domačih inozemskih skupaj 26 20 46 6 356 140 6 496 3150 80 3 230 2 — 2 25 — 25 12 — 12 24 30 54 12 000 — 12 000 2 000 — 2 000 — 6 6 29 — 29 25 — 25 13 9 22 7 500 — 7 500 1 018 — 1 018 35 — 35 21 800 948 22 748 2 210 320 2 530 — 6 6 nI posloval 9 41 50 1 812 28 1 840 130 2 132 — — — 17 319 274 17 593 — _ _ 21 30 51 8 000 — 8 000 2 120 — 2120 — — — 1 600 — 1 600 _ _ _ — — — 2 910 90 3 000 _ _ _ 12 10 22 2 679 121 2 800 189 4 193 46 15 61 nI posloval 35 28 63 8 122 78 8 200 703 68 771 — 5 5 380 — 380 200 — 200 9 13 22 2 000 — 2 000 280 — 280 26 — 26 15 000 — 15 000 1 531 — 1 531 13 8 21 200 1 201 50 1 51 26 18 44 1 460 — 1 460 217 — 217 3 — 3 8 000 — 8 000 — _ _ 25 — 25 6 252 148 6 400 185 8 193 — — — 24 500 — 24 500 — — _ 25 — 25 1 200 — 1 200 600 — 600 123 30 153 79 920 80 80 000 6 472 42 6 514 — — — 3 587 53 3 640 — _ _ 10 10 20 5 682 218 5 900 680 74 754 — 18 18 2 842 8 2 850 125 3 128 20 50 70 12 230 1 270 13 500 7 571 53 7 624 22 27 49 11 000 — 11 000 1 044 — 1 044 30 — 30 3 800 200 4 000 285 25 310 46 40 86 6 896 4 6 900 3 716 4 3 720 — — — 265 — 265 — _ _ 20 30 50 29 913 87 30 000 457 9 466 10 — 10 3 356 44 3 400 62 _ 62 32 20 52 8 000 — 8 000 v adaptaciji ne evidentira 120. Koča na Rogll It 1 450 121. Dom na Boču z razgl. stolpom Boč 659 122. Zavetišče na Donačkl gori Donačka gora 650 123. Dom na Kozjaku Kozjak 705 124. Koča na Zavcarjevem vrhu n 914 125. Zavetišče Podllpje lp 795 126. Dom na Paškem Kozjaku Paški Kozjak 960 127. Koča na Bohorju4 Zasavje 925 128. Dom v Gorah >» 791 129. Koča na Kalu 965 130. Koča na Kumu 1 219 131. Dom na Smohorju M 692 132. Tončkov dom na Lisci 947 133. Jurkova koča na Lisci 947 134. Plan. dom II. grupe odredov na Jančah 794 135. Dom pod Reško planino f> 738 136. Gašperjeva koča na Vel. Kozjaku ■i 513 137. Zavetišče Lovrenc 711 138. Koča na Kopltnlku 914 139. Dom na Mrzlici „ 1 119 140. Dragotov dom na Homu n 608 141. Koča na Zasavski gori5 „ 849 142. Koča dr. Franca Goloba na Cemšenlškl plan. n 1 206 143. Dom na Polomu Gorjanci 725 144. Dom Vinka Paderšlča na Gorjancih „ 822 145. Dom na Mirni gori Dol. gričevje 1 048 146. Zavetišče v Crmošnjlcah „ 680 147. Bife na kolodvoru v Novem mestu H 156 148. Koča pri Jelenovem studencu lf 954 149. Dom na Govejku Polhograjski 812 150. Zavetišče na Planini z razgl. stolpom dolomiti 733 151. Dom na Goropekah „ 742 152. Iztokova koča pod Golakl* Trnovski gozd 1 218 153. Zavetišče Antona Bavčarja na Cavnu7 1 242 154. Koča Kekec na Katarini 310 155. Zavetišče na Jelenku Idrijsko 1 106 156. Koča na Hlevlškl pl. hribovje 800 157. Pimatova koča na Javornlku n 1 220 158. Dom Rudar Vojsko „ 1 080 159. Plan. zavetišče na Vel. Snežniku Snežnik 1 796 160. Plan. dom Svlščakl pod Snežnikom »» 1 242 4 Koča poslovala samo do 7. 7. 1974 5 Koča 1. 11. 1974 pogorela 6 Koča ni oskrbovana 7 Zavetišče ni imelo organizirano prenočevanje Zreče Poljčane Rogaška Slatina Kozjak — Maribor Marlbor-matlca Vuzenlca Velenje Bohor — Senovo Dol pri Hrastniku Hrastnik Kum — Trbovlje Laško Lisca — Sevnica (podj. Lisca) Lisca Sevnica Litija Prebold Radeče pri Zid. mostu Radeče pri Zid. mostu Rimske Toplice Trbovlje Zabukovlca Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi Iskra — Ljubljana Novo mesto Črnomelj Črnomelj Črnomelj Kočevje Obrtnik — LJubljana Vrhnika 2lrl nad Skofjo Loko Ajdovščina Ajdovščina Nova Gorica Idrija Idrija Idrija Idrija Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica ni posiovaia 26 36 62 9 988 12 10 000 1 100 — 1 100 38 25 63 13 729 271 14 000 670 32 702 6 — 6 268 2 270 31 2 33 28 — 28 1 380 — 1 380 317 — 317 12 12 24 6 000 — 6 000 420 — 420 — — — 2 727 73 2 800 — — — 60 — 60 4 000 — 4 000 1 200 — 1 200 32 — 32 1 520 — 1 520 76 — 76 41 26 67 5 893 407 6 300 520 62 582 31 10 41 16 452 48 16 500 2 366 33 2 399 30 — 30 3174 — 3174 123 — 123 37 18 55 2 500 — 2 500 285 — 285 39 19 58 6 056 189 6 245 3 798 293 4 091 — 16 16 1 250 — 1 250 167 — 167 21 22 43 9 434 86 9 520 543 32 575 — 16 16 1 165 35 1 200 120 — 120 — — — 1 200 — 1 200 — — — — — — 1 500 — 1 500 — — — — — — 6 881 26 6 907 — — — 98 — 98 15 258 235 15 493 2 662 12 2 674 8 15 23 4 438 62 4 500 48 — 48 25 28 53 10 476 24 10 500 94 — 94 16 18 34 4 472 28 4 500 180 — 180 18 — 18 nI posloval 17 20 37 6 802 198 7 000 474 14 488 20 20 40 7 790 210 8 000 530 15 545 24 — 24 9 234 — 9 234 186 — 186 ne evidentira 16 — 16 750 — 750 85 — 85 28 — 28 2 857 — 2 857 293 — 293 13 — 13 4 653 147 4 800 40 — 40 11 32 43 3 980 20 4 000 2 359 40 2 399 — 15 15 1 300 — 1 300 — — — 15 20 35 10 000 — 10 000 — — — 12 — 12 15 825 1 600 17 425 — — — — — — 2 500 — 2 500 — — — — 4 4 2 970 30 3 000 31 — 31 14 — 14 3 414 86 3 500 55 — 55 20 9 29 13 988 512 14 500 1 354 512 1 866 2 12 14 4 500 500 5 000 86 18 104 18 — 18 4 000 530 4 530 109 42 151 Kapac. ležišč Stev. obiskovalcev Število nočitev .e _ Planinska postojanka _ o ^ planinskega društva o=- o,„ ,2 5 - S | £ -o i c ->-2 o. o 5 , " a c , 2 o! «2 |o 5 Si 11 J o g | O o. Z > «on-SJiJ In -3» » "O -En 161. Stjenkova koča na Trstelju8 162. Tumova koča na Slavniku 163. Vojkova koča na Nanosu 164. Furlanovo zavetišče pri Abramu 165. Koča Mladika na Pečnl rebri kras kras 643 Nova Gorica 2 12 14 720 120 840 — — — 1 028 Obalno PD — Koper 7 21 28 3 146 554 3 700 64 7 71 1 247 Postojna 4 30 34 7 646 36 7 682 600 144 744 915 Vipava na senu 3 943 57 4 000 — — — 703 Postojna — — — 2 850 250 3100 •— — — I Oskrbovano samo ob sobotah, nedeljah in praznikih Inzemski obiskovalci planinskih postojank so bili iz naslednjih držav: 13 809 iz Avstrije, II 792 iz Italije, 9160 iz Zahodne Nemčije, 2749 iz Nizozemske, 1389 iz Anglije, 726 iz ZDA, 643 iz Svce, 457 iz CSSR, 441 iz Francije, 402 iz Belgije, 311 iz Madžarske, 277 iz Švedske, 161 iz Kanade. 121 iz Poljske, 116 iz SSSR, 95, iz Danske, 70 iz Izraela, 44 iz Grčije. 43 iz Finske, 43 iz Bolgarije, 39 iz Turčije, 36 iz Avstralije, 35 iz Vzhodne Nemčije, 22 iz Norveške, 20 iz Irske, 12 iz Brazilije, 10 iz Argentine, 10 iz Španije, 5 iz Japonske, 2 iz Južne Afrike, 2 iz Tunizije, 1 iz Cipra in 1 iz Romunije. Skupaj: 3 314 2 369 5 683 1 040 130 43 044 1 083 174 179 949 14 115 194 064 V letu 1973: 3160 2 448 5 608 922 023 44 764 966 787 153 012 15 078 168 090 V letu 1974: 3 314 2 369 5 683 1 040 130 43 044 1 083 174 179 949 14115 194 064 Razlika: +154 —79 +75 +118 107 — 1 720 +116 387 +26 937 —963 +25 974 Svet barv in harmonije — odslej tudi vaš svet P ZA © u u n,2n U Ü Ü u u u ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA USTANOVLJENA 1842 — ESTABLISHED 1842 TEKOČI RAČUN SDK LJUBLJANA 50101-601-15939 — E<3 61260 LJ.-POLJE — & 48-141 — 3« PAPIR VEVČE — TELEX 31116 TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Pošta: 61433 Radeče — Tel.: Radeče 819-050, 819-051, 819-111, 819-112 — Telex: 25136 yu pap — Brzojav: Papirnica Radeče — Tek. rač. pri SDK Laško: 50710-601-16039 — Železniška postaja: Zidani most Proizvaja: vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov, specialne papirje, surovi heliografski papir, paus papir, kartografski papir, specialni risalni »Radeče«, premazne kartone, papirje za filtre itd. Izdeluje: vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku. Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi Planinci na vrhu Triglava se boste počutili še prijetneje, če vas bodo greli jopiči iz islandske volne, ki jih izdelujejo za vas pletilje iz Sirogojna. Trikotažo in obleko najboljše kvalitete lahko nabavite samo v razstavnih salonih in trgovinah Jugoexporta Ljubljana: Trg revolucije 18 (pasaža »Maximarketa«) Beograd: Kolarčeva 1, Knez Mihailova 10, prolaz kod »Albanije«, Terazije 2, Makedonska 4 in Cika Ljubina 17 Zagreb: Vlaška 75 a Titograd: Nemanjina obala 1 Skopje: Gradski trgovski centar Sarajevo: Skenderija — privredni centar Po vrnitvi s težke ture se boste najbolje odpočili na pohištvu Jugoexporta, ki ga lahko nabavite v razstavnih salonih: v Beogradu: Kolarčeva 1 Bulevar revolucije 84 Generala 2danova 78 v Skopju: UI.JLA 66 in Gradski trgovski centar v Titogradu: Nemanjina obala 1 v Splitu: Kupališni prilaz 12 v Zagrebu: Zagrebški velesejem Paviljon 12 v Sarajevu: Mis Ibrina 6 a v Novem Sadu: UI.JLA 25 v Nišu: Balkanska 2 BEOGRAD — KOLARČEVA 1