Notranjost vvestminstrske katedrale.
Poštnina platana v gotovini	h Cena Din 1*-
jicirenskl drvn
Štev. IS	V Ijubljaai, 23. Mmuatia 1936	Uto	1.
tdmuti VIII., peti neporočeni ktali Anglije
Nitgnii predniki te ucste sv bili samo šticit. (dvtud Vlil. it nima uiadauhiga imena
Edvard VIII.
London, 23. januarja. Rp. Kralj Edvard VIII., do včeraj še princ Waleški, je po 176 letih prvi neporočeni kralj na angleškem prestolu. To vprašanje dela angleškim politikom precej skrbi, saj vemo, kako strogi izpolnjevalci vseh tradicionalnih predpisov in običajev so Angleži zlasti v političnem oziru. Zato je razumljivo, da angleške politike in ves angleški narod skrbi dejstvo, da so nasledstvene zadeve angleškega imperija prav za prav nekako zamotane in slabe. Dosedaj je na angleškem prestolu bilo malo vladarjev, ki bi se ne bili
Svet v dcpdkih
NenUke oklepne divizije
Iz Berlina: Pred nekaj meseci je nemško vrhovno vojno poveljstvo uvrstilo med oddelke svojih rednih Set tudi tri oklopne divizije, katerim bodo sledile še nadaljne tri. Vsaka divizija je sestavljena iz oddelka tankov in iz 5<)0 oklopnih avtomobilov, katerim je prideljena še mehanizirana pešadijska brigada, mehanizirana artiljerijska brigada, oddelek pionirjev in večje število avijonov. Moštvo teh oddelkov se rekrutira izključno iz poklicnih vojakov in iz prostovoljcev, ki se javljajo v največjem številu iz hitlerjevskih avtomobilskih odredov.
AtabU dvigalo glave
Iz Damaska: V zvezi z vsesplošnim gibanjem arabskega življa, tako v Palestini, kakor tudi v Siriji so se arabski prvaki zbrali k posvetovanju tudi v Damasku. Francoska policija je zborovanje prepovedala, nakar so nacionalisti napovedali protestni štrajk, v katerem je prišlo do težkih spopadov z varnostnimi oddelki. Množica demonstrantov je prevračala tramvajske vozove in se spopadla s policijo, ki je stražila sedež arabskega nacionalnega društva, ki ga je bila zaprla. Policija je na demonstrante streljala. Demonstracije so se začele prav za prav s svečanostjo v omajadski mošeji, po kateri so se na cestah pojavili govorniki in pozivali nacionalno zavedno arabsko prebivalstvo na upor proti Franciji.
Eksplozija v Baciju
Iz Barija; Pred nekaj dnevi je v Bariju eksplodirala ena izmed žveplenih tovarn, v kateri je doslej iz neznanih vzrokov eksplodiral kotel, radi česar se je zrušilo več zidov ter je nastal požar, ki je povzročil eksplozijo ostalih kotlov. Iz ruševin 60 doslej potegnili dva mrtva in 16 težko ranjenih.
Snežni meteži na Japonskem
Iz Toki j a: Nad Japonsko je zavladal mraz, kakršnega ta dežela solnca že dolgo ni doživela. Snežni viharji razsajajo nad deželo in tako je snežni plaz zasul 80 delavcev, ki so čistili železniško progo.
Morgan ima stelo
Iz Washingtona: Kakor znano, je v ameriškem senatu posebna komisija raziskavala vzroke, radi katerih so Zedinjene države stopile v svetovno vojno in zasliševala vse ljudi, ki so se ba-vili z dobavljanjem orožja evropskim državam. Javnost je največ čula o izpovedbah znanega bančnega velemagnata Morgana, ki je bil prav za prav na zatožni klopi. Iz teh zasliševanj se je polagoma razvijal velik škandal, ki se ga niso zbale samo Združene države, temveč tudi evropske države radi posledic, ki bi se znale iz tega procesa za nje roditi. Na intervencijo tujih zastopnikov je ameriški zunanji minister zahteva! od senata povrnitev vseh tajnih dokumentov, ki so njih vsebino čuvali od vojne sem, pa je javnost za nje izvedela iz senatskih razprav. S tem se je Morganova alera zopet za uekaj časa pokrila.
poročili že, preden so zasedli prestol. Najznameni-tejša od vseh je bila kraljica Elizabeta. Dalje nahajamo med njimi enega soimenjaka sedanjega kralja Edvarda V., ki so ga kot 13 letnega umorili v Towerju. Edvard VI. je umrl 16 leten naravne smrti, William II. pa je vse do 42. leta. to je do svoje smrti ostal neporočen. Če bo novi kralj ostal tudi nadalje samec, potem Anglija ne bo pod Edvardom VIII. imela ne kraljice, ne princa »šaleškega. Kajti ta naslov sme nositi samo prestolonaslednik, ki se je rodil kot sin kralja. Kandidat za prestol je od danes naprej kraljev brat vojvoda Yorški. Nadaljna naslednica je princesa Elizabeta, 9 letna hči Yorškega vojvode, njena sestra princesa Margerete Rose, vojvoda Glowcesterski, vojvoda Kentski, dalje njegov 3 mesečni sin princ Edvard, sestra pokojnega kralja in njen sin Viscount Lascelles. Ta vrstni red kandidatov za angleški prestol se bo pa ohranil, če se bo sedanji kralj poročil, ali pa, če bo njegov brat vojvoda Vorški dobil še moške potomce. Vsekakor je to vprašanje za Anglijo danes važnejše, nego katerikoli drugo, saj vemo, s kako navezanostjo se oklepajo Angleži svoje dinastije.
London, 23. jan. Rp. Z ozirom na dejstvo, da je sedanji kralj samec, še ni bilo moči po dvornih predpisih določiti bivališča, ki ga bo kot kralj imel. Za zdaj kralj stanuje še v svojem fantov-skfem stanovanju. Zanimivo je, da kraljevo ime dozdaj še ni ugotovljeno. Za zdaj ga vni imenujejo samo Edvarda Vlil. Toda ni nujno, da bi kralj to ime obdržal, ker mu je na razpolago, da lahko izbere katerokoli od svojih sedmih imen, ki so
povzeta po imenih štirih delov združene angleške kraljevine: Anglije, Škotske, Irske in Walesa.
Med temi imeni ni imena Edvard, marveč George, Andrevv, Patrick in David. Lahko pa kralj po svojem premisleku izbere docela drugo vladarsko
ime.
Kraljica Macg bo Se kraljica
Ker bo novi dvor prav za prav brez žensk, bo morala reprezentarijske posle še naprej opravljati kraljira-mati in kraljevska princeza »prva in druga lady domovine«.
Buckingltam
Tudi vprašanje kraljeve rezidence je še zmeraj odprto. Verjetno je, da bo kraljica-mati ostala v buckinghamski palači, kakor dozdaj in da bo mladi kralj vladal iz St. jameske palače. Lahko pa bo vdova Jurija V. odšla v Malborough House. Tu je po smrti kralja Edvarda VII. živela tudi kraljica Aleksandra po njegovi smrti. Grad bo šele pred nedavnim docela obnovili.
Kronanje sc bo vršilo šele, ko-poteče čas globoke žalosti. Kralja Jurija V. so kronali šele leto po smrti njegovega očeta. Kronanje za cesarja Indije se bo vršilo lahko, kakor pri Juriju V., v Dclhih, ali pa če novi kralj ne bo iz političnih razlogov hotel oditi iz domovine, tudi v Londonu. Kralj Jurij V. je indijsko cesarsko krono prejel šele dve leti potem, ko je stopil na prestol, namreč 1912.
Ves impccil poslušal slovesnosti
ob nastopu nuocpu kralin
London, 23. jan. Tp. Včerajšnjim slovesnostim, ki so se vršile na 10 letni tradicionelni način, kakor ga predpisujejo angleški dvorni obredi za nastop novega kralja, so prenašale vse angleške radio-postaje, tako da se je prvič v zgodovini primerilo, da so vsi prebivalci širnega angleškega kraljestva poslušali vse slovesnosti ob nastopu novega kralja. Včeraj so bili z Anglijo zvezani otoki
v-Tihem oceanu* Kanadski otoki in indijske džungle. Do izraza pa je vsa udanost angleškega prebivalstva v angleški hiši prišla v manifestacijah IX) londonskih ulicah, ki se jih je udeležilo stoti-soče ljudi. Ves včerajšnji dan je bila globoka žalost nad Anglijo ukinjena zaradi tega. ker je stopil na prestol novi kralj.
Jurij V.
Danes p&Me mrlol StralJ ofondon
London, 28. jan. Tp. Posebni vlak s krsto pokojnega kralja Jurija V. pride danes ob 15.30 na postajo Kingscross, od tam pa bodo krsto prenesli v Westminster, kjer bo položena na mrtvaški oder. Krsto bodo spremljali samo najožji sorodniki pokojnega kralja, prav za prav tudi člani kraljeve' rodbine. č'astno spremstvo bodo tvorili oddelki vojske, mornarice in letalstva.
EGCO policistov
Vse ulice, ki drže od postaje do VVestminster-halla, bo pa varovalo 60(!0 policistov, ki bodo urejali promet in pazili na dogodke. Policija ho postavila v promet za to priliko tudi avtomobile z radijskimi postajami, ki bodo javljali, ali so ceste pred sprevodom proste, ali se je kaj pripetilo. Vse priprave za prenos trupla so izvršili z največjo previdnostjo in največjo skrbjo, kakršna je lastna samo angleški varnostni službi. Kljub temu, da se ni bati nikakih izgeedov ali česarkoli, so vendar določili čisto natančno spored in ves red, po katerem se bo prenos trupla izvršil.
Na isti lafeti kot ajegov prednik
Od postaje bodo kraljevo truplo peljali po starodavnem običaju na topovski lafeti in sicer prav na tisti, na kateri je ležala krsta njegovega prednika kralja Edvarda Vil. Prav na isti način bodo truplo peljali od NVestminstra do Windsorja, kjer 1)0 pokojni kralj dobil zadnje zemsko prebivališče. Pog—u '—	 !"	*“	— -- —‘-1-
Kdo pride na pogreb
Po dosedanjih poročilih se Kodo izmed kraljevskih suvereuov udeležili pogreba belgijski kralj Leopold v spremstvu svojega brata grofa Flamderskcga. Danskega kralja bosta zastopala princa Axel in Jurij. Prideta tudi kralj in kraljica norveška, romunski kralj Karel v spremstvu svoje matere kraljice Marije, princ regent Pavel jugoslovanski, egiptovski prestolonaslednik Faruk, prestolonaslednik Pavel in princ Jurij grški, švedski prestolonaslednik s soprogo. Italijanskega kralja bo zastopal princ piemontski ali pa vojvoda D’Aosta. Francijo bo zastopal predsednik Lebrun, Nemčijo von Neurath, Združene države dva generala in en admiral, pravtako bodo poslale svoje oficielno zastopstvo Turčija, Japonska, Holandija, Madjarska. Tudi za varstvo tujih predstavnikov pri pogrebu je angleška policija izvršila najskrbnejše priprave.
Neve sile na bdišia
Addis A boba, 23. jan. V torek je dal abesinski cesar razglasiti v Addis Abebi novo mobilizacijo za tiste, ki doslej še niso bili uvrščeni pod vojno zastavo. Nekatere čete so se že formirale in že korakajo delno na severno bojišče, v večjem številu pa proti jugu, da ojačijo čete rasa Deste. Mobilizacija dokazuje, da cesar ne podcenjuje resnosti položaja na južnem bojišu, ne toliko zaradi zmage Grazianija, ki jo italijanska poročila daleč pretiravajo, temveč radi morale abesinske armade, ki upada, in s tem jemlje nade na protiofen' živo.
F ti prave na obeh (tratah
Addis Abeba, 23. jan. Radi naglega pomikanja čet, ki so bile poslane rasu Desti v pomoč, je italijanska avijacija spet pojačila svojo delavnost. Dva bombarderja sta davi letala nad Harrarjem. vendar ni znano, če sta metala bombe. Poročilo javlja, da je eden od avijonov moral zasilno pristati, a ni znano, če se je to zgodilo na abesinskih ali italijanskih tleh.
Mogadiscio, 23. jan. Semkaj so prispele nove italijanske čete, ki jih z vso naglico prevažajo na bojišča severno od Dole, na postojanke, ki jih je Graziani osvojil in jih sedaj utrjuje. Izgleda, da Graziani ze sedaj ne misli pričeti z novo ofenzivo, ker nima še utrjenih zvez z zaledjem, pač pa pričakuje abesinsko protiofenzivo, ki jo pripravlja ras Desta. Ras Desta je dobil nova ojačenja, 60 tisoč mož, s kateruimi bo skušal Grazianiju iztrgati nazaj vse osvojitve, še preden se bo utegnil na njih utrditi.
gJstceišs sankcije strašilo
Eden ptiktlva svoje namene
Ženeva, 23. jan. Zaradi smrti angleškega kralja in zaradi odstopa Lavalove vlade je nastal popoln zastoj v delu Sveta ZN. Središče vseh dogodkov je bil angleški zunanji minister Eden, ki
  : * !1-1 H.-.S1U	  -•	--- —1.
rodov obiskovali drug za drugim in mu v imenu svojih vlad izražali sožalje ob smrti njegovega kralja. Med temi je bil tudi italijanski delegut Aloisi, ki se je ob tej priliki z njim razgovarjal tudi o sankcijah in predlogih, ki jih misli staviti v tej zadevi Eden. Eden je Aloisiju izjavil, da zasedanje Sveta Društva narodov in odbora tri-najstorice ne bo zaključeno, temveč samo odgo-deno, da se bosta mogla sestati takoj, čim se bo pokazala možnost mirne rešitve spora med Italijo in Abesinijo. S to svojo izjavo je Eden Aloisiju povedal, da poostritev sankcij trenutno ni najaktualnejša, vendar še vedno na dnevnem redu.
taval padel, Aloisi osamljen
Rim, 23. jan. Pojasnilo, ki ga je dal Eden baronu Aloisiju, je izzvalo v italijanskem časopisju veliko iznenadenje. Največja skrb se je porodila ob dejstvu, da minister Eden kljub smrti kralja Jurija ni odšel iz Ženeve, temveč je svoje bivanje podaljšal. Italijanski listi sumijo, da hoče s tem Eden izvajati pritisk na sankcionistične države, tembolj, ker je La val padel in se Italija od strani Francije nima nadejati nikake podpore.
Praske se Tff«ifii|n|fjr
Addis Abeba, 23. jan. Ras Desta javlja v Addis Abebo, da se na južni fronti vrši pregru-pacija čet in da je le iz strateških razlogov umaknil oddelke svojih čet. Praske med predstražami so zelo pogoste. Italijani uporabljajo proti abesinskim strojnicam tanke in oklopne avtomobile. Na obeh straneh se mrzlično utrjujejo in se bore za karavansko pot, po kateri se dovaža municija in živež vojski rasa Deste, ki je sedež svojega poveljstva premestil bolj proti jugozapadu v gorsko mieateee A lak.
igovalec
Mariborskega vlomilca so
spoznali na Dunaju
Mariborska policija je tri tedne gostila zanimivega gosta. Pred tremi tedni so namreč ujeli v Turičevi trafiki pri mestnem parku mladega neznanca, ko je ravno vdiral skozi vrata, da bi olajšal blagajno trafikuntinje. Na policiji je prijeti vlomilec trdil, da se piše Jurij ^Velker ter da je po rodu cigan iz Budimpešte. Pripovedoval je detektivom ganljivo historijo, kako je potoval po Italiji ter se je sedaj ves sestradan in brez sredstev vračal domov v Budimpešto. Vlom je poskušal izvršiti v najhujši sili, ker so ga povsod odganjali ter mu niso dali niti jesti. Pa dasi je pripovedoval vso zgodbo z največjo verjetnostjo, policistov ni mogel prepričati. Ti so že po svoji dolžnosti skrajno nezaupljivi ljudje, pa so zaradi tega dozdevnemu ciganu posneli prstne odtise ter ga fotografirali, oboje pa razposlali raznim policijskim centralam v Evropi. Za ta čas so pa vseli Velkerja na brezplačen kvartir in hrano pri Grafu.
Najnovejše
Belgrad, 23. januarja, m. Namesto pokojnega poslanca Petra Vladkoviča je bil pozvan v Narodno skupščino njegov namestnik Čiro Cujau. Novi poslanec se je včeraj javil v predsedništvu skupščine, prijavil pa je tudi svoj vstop v JR/..
Novi Sad, 23. januarja, m. Včeraj je bila tu konferenca vojvodinskega krila, tako zvane združene opozicije. Sestanek sc je vršil ped predsedstvom gosp. Kostiča, odvetnika iz Zemuna. Na ujem so opozicijonalci govorili o vseli političnih vprašanjih. Bilo pa je govora tudi o znani izjavi uglednih Vojvodincev, s katero se obsoja tako zvani vojvodinski avtonomistični pokret. Zanimivo je, da so v pogledu akcije, ki jo v Vojvodini razvija dr. Dra-goljub Jovanovič in ki zavzema istotako nasprotno stališče proti temu pokretu, udeleženci te konference ugotovili, da sc njih pota v tem pogledu križajo. Tozadevno novo akcijo so tudi obsodili. Tako je dr. Dragoijub Jovanovič prešel v nasprotje ■tudi z bivšimi samostojnimi demokrati. Udeleženci te konference so na sestanku med drugim tudi ugotovili, da akcija Svetislava Hodžere in njegove Jugoslovanske narodne stranke propada.
Belgrad, 23. januarja, m. Pravosodni minister dr. Mile Miškulin je na podlagi čl. 10 uredbe o zaščiti kmeta z dne 30. septembra 1935 v sporazumu s finančnim, kmetijskim in trgovinskim ministrom izdal naslednje avtentično tolmačenje cdst. 0 čl. 2 uredbe o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935:
Pod obdavčenimi dohodki se razumevajo davčne osnovnice vseh davčnih oblik, kakor so določene v davčnih razporedih po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1428 z novimi izpre-membami in dopolnitvami. Pod besedo »osnovica vseh davčnih oblik« se ne razume osnovina splošnega in skupnega davka na poslovni promet, katerekoli brutto promet in njegovi dohodki. Ob priliki ugotovitve davčne osnove za dohodke od zemljišč za čas pred 1. januarjem 1929 se mora postopati
Te dni je prišel odgovor od dunajsko policijske centrale. V arhivih zločincev so namreč našli odtise prstov, ki so čisto slični Velkerjevim in na podlagi tega so ugotovili, da se Velker ne piše Velker, ampak Jurij Wran ter je doma Jz Celovca. Avstrijske oblasti ga zasledujejo zaradi številnih vlomov in tatvin. Pred tremi tedni so ga v Celovcu že ujeli, pa je policijski eskorli ušel in pobegnil v Jugoslavijo. V Mariboru ga je zadela smola, da je padel policiji v roke v trenutku, ko je že čutil tuj denar v svojem žepu. Da bi se pa izognil izročitvi avstrijskim 'oblastem, je navedel nalašč napačno ime, upajoč, da ga bodo po preslani kazni od nas pognali na Madjarsko. To se mu sedaj r.i posrečilo Cim bo odsedel to, kar mu bo mariborsko sodišče prisodilo za poskus vloma v Turičevo trafiko, ga bodo izročili Avstriji, kjer ga čaka dolgoletna pokora.
iz Belgrada
na sledeč način: I. V krajih, kjer je obstojal kala-sterski čisti dohodek kot osnova za odmero davka na dohodek od zemljišč, je treba skupni čisti kata-sterski dohodek pomnožiti s količnikom, določenem po cl. 20 in 21 zakona o posrednih davkih z dne 8. februarja 1935. 2. Na področju prejšnje Bcune iu Hercegovine je treba skupno katastersko vrednost zemljišča in skupni katasterski čisti dohodek za gozdove pomnožiti s količnikom, določenem po cl. 21 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1929. 3. Na področju bivše Srbije iu Crne gore veljajo one davčne osnove tudi za čas pred 1. januarjem 1929, ki so bile določene po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1929. Kot obdavčeni dohodek se smatra tudi oni, ki ima davčno osnovo ter je z zakonskimi predpisi oproščen plačevanja davka.
Belgrad, 23. jan. m. Danes dopoldne bo v tukajšnji Delavski zbornici konferenca, na kateri so bo razmotrivalo vprašanje novega poselskega zakon« za vso državo. V Sloveniji lak zakon že obstoja od 1. 1921 ler je bil v glavnem izdan na prizadevanje Poselske zveze. Na današnji konferenci bosta Pose sko zvezo zastopala Ivanka Godeša, od strain Strokovne zveze pa tajnik Peter Lombardo, fil konferenci bosta oba zastopala mnenje, da bi bilo najbolje, ce bi se ta zakon raztegnil na vso državo, evenliielno se izpopolnil. Ob tej priliki bo v Delavski zbornici anketa o vprašanju tekstilnega delavstva. To delavstvo, organizirano v Strokovni zvezi, bo zastopal iz Tržiča Zupan, iz Kranja Pe-stotuik in tajnik Lombardo. Pojutrišnjem bo isto-lam anketa o vprašanju starostnega zavarovanja rudarjev in o vprašanju varnosti v rudnikih. Na tej konferenci bodo zastopali rudarje iz Slovenije, organizirane v Strokovni zvezi, g. Lešnik iz Hudo jame, Kasser z Jesenic in tajnik Strokovne zveze Jože Rozman. Dne 20. iu 27. t. m. pa bo tu kongres vseh Delavskih zbornic.
Trije, ki svet o njih dosti govori! Daladier in njegova žrtev Laval, ter general -Graziani,
pri Dolo.
Vodovje
Pred včerajšnjim smo zabeležili* pričakovanje, da bo voda jjadla 'in da bo torej odpadla tudi nevarnost za poplave. Zal pa se je zgodilo ravno nasprotno: tudi včeraj je skoraj ves dan lilo in je radi tega vse vodovje izdatno naraslo. Ljubljanica nas je danes zjutraj iznenadila še bolj deroča in umazana, vidi pa se na vodi sanii, da se je razlila ponekod po travnikih, njivah, da izpodriva kozolce in odnaša jx>ljske pridelke. Narasla pa je za okrog pol metra.
V	splošnem včeraj vsi oni kraji, ki jih voda najprej zalije in preplavi, še niso bili tako globoko pod vodo, kakor so navadno ob priliki poplav. Vendar pa voda tako rekoč vidno narašča in je že danes zjutraj skoraj povsod za najmanj pol metra višja, kakor je bila sinoči. .Številni cestni prehodi na Barju, kjer so mogli včeraj prebresti vodo še z vozovi, so danes zjutraj bili že tako zaliti, da na teh cestnih prehodih promet ni več mogoč.
Kakor pa vse kaže. bodo vode začele že okrog poldneva padati. Kajti v dopoldanskih urah sc je vreme povsem zjasnilo, že prej jja je nastopil mraz, ki za običajne zime sicer ne bi bil mraz, ki pa je za letošnjo zimo vendarle nekaj vsaj malo zimi podobnega. Ce bo mraz vztrajal, se bo dež, a ko bi še naprej padal, gotovo spremenil v sneg, ki ga letos tako pogrešajo ne samo smučarji, marveč tudi poljedelci, ki s skrbjo gledajo v letošnje čudno vreme. Toda vrhovi planin, ki so danes dopoldne ix>gledali iz oblakov, nasičenih z mokroto, nam
Včeraj popoldne na Barju
Pred očmi svojega dekleta
Nerazumljivo dejanje mladega fanta.
Maribor, 22. januarja.
Iz Ponikve oh j. ž. nam poročajo o strašnem dogodku, ki je globoko pretresel vso tamšnjo okolico. Iz nerazumljivega razloga se je vrgel pod vlak mlad, komaj 19 letni fant Karel Gorjanc. Pokojnik je bil rodom s Češkega, živel pa je že dolgo časa v Ponikvi kot kmetski delavec. Ljudje, so ga radi imeli zaradi pridnosti in mirnega značaja. Izbral si je tudi že nevesto ter govoril, da bi se rad poročil, čim bo prišel od vojakov nazaj.
skočil pod vlak
IS svojo izvoljenko je šel usodnega dne na postajo ter se priključil gruči ljudi, ki so pričakovali mariborski vlak. ko se je pokazala lokomotiva izza ovinka, se je Gorjanc nenadoma pognal naprej, stekel lokomotivi nasproti ter se vrgel na tračnice. Ljudje na kolodvoru, med katerimi je bilo tudi dekle nesrečnega fanta, so bili priče strašnemu prizoru, kako so kolesa lokomotive razkosala telo na več kosov ter zalila s krvjo vso progo. Strojevodja je ustavil vlak takoj, pa so izpod koles potegnili samo zmlete kose telesa.
Občni zbor SSK Maratona
Maribor, 21. januarja.
Sinoči se je vršil v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 0 redni letni občni zbor Slovenskega sjx>rtnega kluba Maratona v Mariboru. S tem občnim zborom je SSK Maraton zaključil peto leto svojega obstoja. Maratonska »petletka« se na športnem področju severnega dela Slovenije vidno pozna. Šele z ustanovitvijo iu delavnostjo Maratona so se razvite nekatere važne športne panoge v Mariboru, ki so do tedaj jedva životarile. Tako predvsem lahka atletika, rokoborba, boks in plavanje. Maratonci so se uveljavili tudi v mednarodnih srečanjih in njihove atlete zasledimo v naših državnih reprezentancah. V lahki atletiki imajo Maratonci 10 mariborskih rekordov in dva izenačena rekorda, vsi ostali mariborski klubi skupaj pa le 18. V rokoborbi so prvaki Maribora in Slovenije, nekateri tudi pravki države, eden celo prvak avstrijskih alpskih dežel. V plavanju imajo vse mariborske rekorde, v boksu so bili za državne prvake itd. Maraton je danes ime, znano v celi državi in klub uživa upravičeno sloves ene najboljših športnih organizacij v naši domovini. Njihovo delo spremlja slovenska športna javnost z odkritimi simpatijami. V znaku teh lepih uspehov se je vršil tudi peli redili občni zbor, ki ga je vodil 'podpredsed-nik dr. Josip Meško namesto odsotnega ing. Lam-berla Murija. Poročila društvenih funkcionarjev so podala nazorno sliko velikega dela, ki ga je klub Izvršil v preteklem letu. Na čelu vsega je bil veličasten potek juniorskih plavalnih tekem za državno prvenstvo, ki so se vršile na Mariborskem otoku ob sodelovanju 200 plavačev. Bilo je to doslej največje in najvzameje organizirano državno plavalno prvenstvo, kar 6mo jih v državi imeli, obenem pa
največja športna prireditev lanskega leta v celi državi. Maratonci so si ob zaključku občnega zbora izvolili nov odbor, v katerem so: Minister v jjok. Ivan Vesenjak kot predsednik, mariborski podžupan Franjo Žebot kot I. in dr. Josip Meško kot
II.	podpredsednik, Jojo Goleč kot tajnik ter Franjo Štrucelj in Polda Lovšetova kot tajnikova namestnika, Janez Poženel, blagajnik in Nace Novak kot gospodar. V odboru so še: Jože Lekan, Jože Vidic, Martin Kores, Lučko Sekoleč, Lambert Aljančič, Franjo Kramberger in Jože Smerdel. Sekcije bodo vodili: lahkoatletsko Šlelan Grmovšek, težko-atlelsko Peter Sušnik, zimskošportno Kebrič Franc, kolesarsko Franc štrucelj, boksaško Fric Šepec, plavalno Pubi Rostacher in damsko Joža Žolgarjeva. Revizorji so Ciril Grešak, Franc Hrastelj in Franc Jerebi, v razsodišču pa dr. Josip Leskovar, dr. Alojzij Juvan in dr. Fran Schaubach.
*
Iz kriminala
Edvard in košara. Nekako sumljivo se je obnašal 34 letni mlinar Edvard M., ko je koračil po ljubljanski ulici. Sumljivost pa je bila tem večja, ker je Edvard nosil s seboj neko košaro. Slučaj je namreč hotel, da je nekaj časa p*rej bila ukradena neka košara na glavnem kolodvoru, kjer jo je imel v shrambi natakar Renko. Vse to je napotilo stražnika, ki je srečal Edvarda s Košaro, da je košaro pogledal malo natančneje, Edvardu pa sprašal vest. Posledica srečanja policaja z Edvardom je bila enostavna: Lastnik košare je dobil nazaj ukradeno blago, Edvard pa je romal za zamreženo okno. _:
Pri Notranjih Goricak
narašča
dajejo vsaj malo upanja na normalne vremenske razmere.
Vsled neprestanega deževja v zadnjih dneh je Savinja s pritoki v noči od včeraj na danes zjutraj močno naraštla in v prvih jutranjih urah prestopila bregove. Vso noč je nad Savinjo padalo močno deževje. Korito Savinje se je [x>lnilo vedno bolj in boli, danes zjutraj pa je celjska okolica pokrila z vodo in odrezana od mesta. Savinja jv prestopila levi in desni breg ter je preplavila mestni park in Masarvkovo nabrežje. Poleg tega so pod vodo ves otok, Glazija, Ljubljanska cesta, Sava in Zavodna. Pod vodo je tudi most, ki veže mesto z Zavodno, čez Voglajno pri hotelu »Pošta« jjod železniško progo. Savinja je narastla in je 3.25 m nad normalo. Zaradi naraščanja vode gimnazija danes nima pouka, ker je dostop nemogoč. Voda je v teh delili mesta v jutranjih urah vdrla v kleti in napravila posestnikom mnogo škode. Savinja je začela močno naraščati po 2. uri po polnoči. Dež je prenehal ob 5 zjutraj. V mestnem parku se je moral ustaviti avto s 3 osebami, ki so ga z večjimi naj5ori rešili iz mesta. Kljub temu, da je prenehalo ob 5 deževati, vode. ob času poročanja še vedno naraščajo.
Kakor Celje, tako je pod vodo tudi večidel Savinjske doline. V Petrovčah sega Savinja prav do cerkve. Upati je pa. da Savinja ne bo napravila večje škode, ker je nastopilo mrzlo vreme in je sneg pobelil bližnje griče.
Križ ukradel
M a r i b o r, 22. januarja. Pred malim senatom mariborskega, okrožnega sodišča se je zagovarjal danes Janez Čuček zaradi nenavadne tatvine. Obtožnica mu očita, da je lansko pomlad vdrl v Javhovi v Griinovo kapelo ter jo oplenil. Ukradel je iz kapele križ in štiri medene svečnike. Orožniki so našli še križ in en svečnik pri njeni, dva svečnika pa je že prodal sosedu. Zagovarjal se je, da je te svečnike kupil od neznancev, ki so mu jih prinesli ponujat. Zagovor pa je bil tako slab, da je Guček odhajal iz sodne dvorane s štirimi meseci strogega zapora in izgubo častnih pravic za tri leta.
Starostno zavarovanje delavcev v Hutterjevi tovarni
Maribor, 22. januarja. Med mnogimi tovarnami je Hutterjevo tekstilno podjetje v Mariboru bela vrana. V tem ogromnem obratu, ki je eden • največjih v državi, dobivajo delavci najvišjo plačo, delovni pogoji so mnogo ugodnejši, kakor v drugih tovarnah, delajo z najmodernejšimi stroji v prijaznih, svetlih prostorih, delo pa vodijo skoro izključno samo slovenski inženerji, obratovodje in mojstri. Za srečnega se šteje delavec, ki dobi delo v Hutterjevi tovarni. Sedaj pa se pripravlja v tenr podjetju še uvedba za naše razmere nenavadne socialne ustanove. Na pobudo šefa samega se bo ustanovilo posebno društvo za starostno zavarovanje delavcev. Pravila so že sestavljena in vložena. Tovarna bo sama pristopila k društvu kot podporni član ter bo prispevala ob zaključku bilance tolik znesek, kakor znaša celotni znesek vseh tovarniških nastavljencev, največ pa 20% od čistega dobička ]X)djetja. Nabrane vsote bo upravljal poseben društveni 91?*301!' ^ načrtu so zgradbe velikih stanovanjskih hiš, ki se bodo postavile z doneski tega fonda ter bodo imeli v njih člani podpornega društva poceni zdrava stanovanja, oljenem pa sigurno naložbo zbranega kapitala, ker se bodo najemnine zopet stekale v podporni fond. Ker zaposluje tovarna več tisoč de-
lavcev, med katerimi vlada za tako podporno ustanovo izredno zanimanje, je gotovo, da se lx)do na podlagi zasebne iniciative zbrale kmalu velike vsote, ki bodo omogočile, da se idealno zamišljena socialna ustanova v polnem obsegu izvede.
*
Domače vesli
Monopolizacija šolskih knjig. O tem sedaj tako važnem vprašanju je predaval sinoči v verandni dvorani hotela Union prof. Jakob Šolar. Udeležba je pokazala, kako živo nas ta problem zadeva in kako se zanz zanimamo. Odlični predavatelj, ki je strokovnjak na tem polju, je nazorno jx>pisal dosedanjo zgodovino slovenskih šolskih knjig ter nato pokazal na posledice, ki bi nastale z monopoliza-cijo šolskih' knjig. Na to predavanje se bomo še povrnili.
V	Savo je padla pri pranju perila blizu Savelj služkinja Frančiška Kopač, doma iz Vodic. S sestro Španove gospodinje je prala na mestu, kjer običajno perejo perilo. Bili sta že skoraj gotovi, ko se je Frančiška Kopač preveč nagnila preko perivnika. Pri tem j'i je najbrž še malo izpodrsnilo, izgubila je ravnotežje ter padla v reko, 'Ker je Sava ravno le dni jako visoka in deroča, je bila vsaka pomoč izključena. Nesrečna Kopačeva sc nareč sploh ni več pojavila nad vodo, ki jo je z neverjetno naglico jx>goltnila. Trupla nesrečne žrtve še niso našli.
Organom uprave policije je padlo v roke več javni varnosti nevarnih oseb obojega spola, ki so izvršili iu tudi priznali devel vlomnih tatvin v okolišu uprave policije v Ljubljani. — So to sami mladi, delazmožni ljudje, katerim pa delo, ne glede na sedanjo krizo, ne diši in se vdajajo raznim avanturam. — Vsi aretiranci so bili izročeni okrožnemu sodišču, ker jim bo prisodilo po končani preiskavi zasluženo kazen.
Ob 20 letnici pokolja Armencev je naslov predavanju, ki ga bo imel na XIV. prosvetnem večeru v petek 24. t. m. ob 8 v verandiiii dvorani hotela Union gosp. katehet Pivk Ivan. Izvajanja, ki nas bodo povedla v dobo, ko so Turki armenski narod skoraj popolnoma iztrebili, bodo spremljale krasne skioptične slike.
Garmisch'
iseiB
Seta* v
' ■ .-i	'•
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 23. januarja: Zar. BI. M. d.
Jutri, petek, 24. januarja: Timotej.
*
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Hočevar, Celovška cesta 02: mr. Gartus, Moste, dr. Piccoli, Tyrševa 6.
*
Kai bo danes
Jakopičev paviljon: od 9. do 19. Tomerlinova razstava slik.
Št. Jakobska prosveta: Fantovski odsek ob 8 sestanek. Predava dr. Karel Capuder.
Salezijanska prosveta na Kodeljevem: ob 8 predava Franc Radešček o umiku srbske vojske preko Albanije leta 1915.
Lutkovni oder Obrtniškega vajeniškega doma vprizori v nedeljo„ 26'. januarja ob 15 .J. Špicar-jevo lutkovno veseloigro v petih dejanjih:	Jurček
v Mojstrani*.
-k
Vojaška uglasitev. V svrho letošnjih naborov in pregledov, kakor tudi v svrho vpisa v vojaško evidenco so potovn razglasov pozvani vsi prizadeti, da se najkasneje do konca januarja tega leta zglasijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. Na zglasitev se opozarjajo zlasti 20 letni mladeniči, ki pridejo letos prvič k naboru, in pa 18 letni mladeniči, ki se vpišejo letos v vojaško evidenco. — Vsi moški prebivalci Velike Ljubljane« od 18. do 50. leta starosti morajo imeti točen naslov svojega bivališča vpisan v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. Kdor svojega bivališča še ni prijavil, naj to čimprej stori.
Umetniki
Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani, Gledališka ulica 3, IV. nadstr., razpisuje
javni natečaj
za osnutke prostora in njegove regulacije ter osnovni lik spomenika viteškemu kralju Aleksandru f. Zedinitelju v Ljubljani. Natečaja se morejo udeležiti vsi umetniki, ki so jugoslovanske narodnosti«.
Predvidene so nastopne nagrade:
I.	nagrada	v	iznosu	.	.	.	10.000	Din
Ti.	nagrada	v	iznosu	.	.	.	5.000	Din
111.	nagrada	v	iznosu	.	.	.	3.000 Din
£a odkupe je predvidena še vsota	2.000 Din.
Kok za oddajo osnutkov poteče 31. marca 1936. Tozadevni pogoji in program poteče 31. marca 1936. — Natančnejši pogoji so na razpolago vsako dopoldne v dborovi pisarni, Gledališka ul. 3-1 V.
Ljubljana, dne 21. januarja 1936.
Odbor za postavitev spomenika
riteškeniu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani.
Gledališče
•hi3u <
b	Začetek	ob	20.
Drama
Četrtek, 23. januarja: Bratomor na Metavi.
Red Četrtek.
Petek, 24. januarja: Zaprto.
OpeTa
Četrtek, 23. januarja: Saloma. Red B.
Petek, 24. januarja: Zaprto.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
četrtek ’! januarja: U AsnariJkl ja/./, orkester (uLoščc) 13.45 Vremenska napoved, poročila 13 Napoved časa, ‘Mo a v a sporni«, obvestila l^.l.i	,lr	koračiiiee
in valčki (RadUaki orkester) 14 Vremensko poročilo. Itfirv.ni točaji 18 Kaili'jtfk.1 ja'/.'/- IH.10 Slovenseuia za Slovence (e- ilr. Rudolf Kolarič) 1!). Napoved časa, vre-man-ska ua|>oved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nac. ura: Sokolsko predavanje ifc ^agrena J) v«>* Černe pesmi. Sodelujejo: gdč. Marmen Antič (pri kj livni rju £• Marjan Lipovšek) in Radijski orkester -- rsa-poved časa, vremenska napovorJ, poroCHa, obja>vn^ sporeda 35.15 Llriftna jpla&ba (Radijski orkester.) Konce ob 23. uri.
Drugi programi!
Četrtek, 23. januarja:: Bel (jr ud: ‘20 Koncert sim-fonienega orkestVa kfrailjovc garde ‘22 1 ladijski orkester
— Zafircb: 20 Prenos v/. Belgruda ‘J2.1A rieaua nrasba — Dunaj: 20 Skakes-pearjeva drama »Kralj Ivan« 22.30 Ploščo 23.33 Jazz — Budimpešta. 20.30 Zborovsko petje ob spremljavi onkestra iu ortfd 22.35 Ciganska glasba 23.20 Jazz — Trsi-.)]ilan: 20.30 Puccinijeva opera «Ma non LeseauU — Him-ttari; 20.35 Pestra ura 22 Violina in klavir — Prana: 11).30 Salonsk kvartet 20.50 Messnerjev koncert 22.15 Zabavni koncert - Brno: 21 Hru byjev pofcpuiri «Let nad svetom« - Vartava: 20 Šlagerji jz operet im zvočnih filmov 2] Stra\vInskega »Zgodba o vojaku« 22 Narodne pesnil —-Berlin-K lini obbero-Ham* hurfj-Kdln-Stultfjart-Monakovo:	20.10	Mozartov ciklus
— Brromiinstcr:	19.50	Chopinov«	klavirske	skladbe
11 Sutermeistrova radijska opera «Forinda iu Joriugch.
Vožnja z bobom
jo bila popolna domena Auierikanfev. Imeli so posebno konstruirane sani, s katerimi’ So lahko l>reniagali vse težkoče na progi, ki je bila vsled dežja j>recej razrvana in popolnoma zamrznjena. V tekmi 6 četvorci so odnesli Amerikanei vse prve tri kolajne, zlato, srebrno in bronasto. Kdino v dvojkah se je jiosrečilo Nemčiji odvzeti Amerikati-ceni bronasto kolajno.
V teka na 50 hm
ki se je komaj mogel vršiti zaradi obupnih vremenskih neprilik, so bili gospodarji Finci. Progo, ki je bila dolga 25 km, so tekli dvakrat. Zmago si je priboril Finec Saarinen v času 4:26.48 pred svojim rojakom Lii Kanen, ki se j« placiral za njim dobro minuto. Sele tretji je bil Norvežan Rustadstuen. Se večje je bilo presenečenje za Norvežane
Tek na t8 km
Tu so bili pa Švedi, ki so popolnoma prekrižali račune Norvežanov, ki so bili s svojini zastopnikom Rustadstuen v tej panogi sigurni prvega mesta. Švedom pa je pomagala velika sreča;.naj-Iioljša švedska tekača sta imela startno številko 33 in 34 in sta se ob vzajemni pomoči placirala na prvo in drugo mesto: Utterstrbm in njegov rojak VikRtrom, Švedoma sta sledila dva Finca, šele peti je bil norveški favorit Rustadstuen. Pač pa predstavljajo temeljito maščevanje. Norvežanov za ta dva poraza
Kombinacija in skoki
Tu so pobrali vse: v skoku je bil prvi Birger Ruud z 71 m, sledil mu je njegov rojak Hans Beck. Borba za prvenstvo med njima je bila prav dramatična. Beck, ki so je s prvim skokom pognal na 69m, jc bil zmage že čisto gotov, pri drugem skoku je pazil samo na to, da ne bi padel. Ruud je pa preizkusil svojo srečo in je uspel. Tek v kombinaciji je dobil Grottunistraaten, njemu so sledili še trije Norvežani.
Olimpijska cesta Miiuchon—Garmisch
rUp KlBUtO wl’* »K
Gorenjska pod sankcijami
Gorje
Gorje — brez dvoma najlepša vas na Gorenjskem. Kdo še ni gledal krasne slike, ki jo je videti s pobočja Višelnice, doli do Šmarjetne gore, tja proti Kanmiku, vsa radovljiška okolica in končno blejsko jezero z Babjim zobom v ozadju. Tudi prebivalstvo gorjanske občine i" obširne župnije je bilo vedno veselega značaja. Rekli smo, bilo, kajti danes ni več. Po vojnih letih ie bilo tod blagostanje, gozdno delavstvo' je služilo, kolikor je samo hotelo, vozniki so se ob nedeljah Za gostilniškimi mizami baharili s tisočaki, s Pokljifških gozdov se je pomikal voz za vozom, poln lesa, tako da je tehtnica pri »Kaconu, na Dolgem brdu komaj zmagovala ogromen dovoz »Štokov«, ki so izginjali v številnih žagah v vsej okolici. Danes vsega tega ni več, nikjer nobenega dela, vse "brezposelno, lesni delavci nimajo kaj sekali, vozniki praznujejo po sedem dni v tednu; naselilo se je v nekdaj tako bogato občino pomanjkanje in skrb za bodočnost.
Edino od Cesar je bilo upati nekaj" zislužka, so bila drva, a mila zima je tudi tu napravila zastoj.
Mojstrana
Nič boljše ni v župniji triglavskega župnika Aljaža, na Dovjem in v nižje ležeči Mojstrani. Tudi iu je bilo pred leti blagostanje doma, lesna trgovina je cvetela, gozdno delavstvo je imelo dela na pretek, ceste so bile razorane po neprestanih vožnjah težkih, z lesom in ogljem naloženih voz, tovarna cementa je zaposlovala veliko število domačega in tujega delavstva, postaja je bila natrpana z vagoni cementa, ki se je izvažal na vse strani. Tovarna je že zdavnaj ustavila svoj obrat, delavstvo se je razšlo po svetu ali pa životari ter taka boljših časov; lesno delavstvo tudi tu nima nobenega zaslužka. Edino oni, kateri so imeli srečo in dobili delo v jeseniški industriji, lahko rečejo, da imajo s svojimi družinami vred dovolj kruha, četudi težko zasluženega, medtem ko drugi dobesedno trpe pomanjkanje. Nosači, ki nosijo živila v triglavske koče, sedaj v zimskem času nimajo nobenega opravka, poleti vsaj ti prineso nekaj veselja v obubožane bajtarske domove. Ko bi še letoviščarjev ne bilo, bi bila Mojstrana obsojena na smrt
Štirje fantje, pa tudi drugi, ga spitajo
i	C	e	r	k	n i c a , 21. januarja.
Štiriperesna deteljica mlečnozobih, komaj šoli doraslih fantičev iz Dol. Jezera se je spomnila, da bi bilo dobro poskusiti z majhno pustolovščino. Kaj in kako, si pa sami niso bili prav za prav na jasnem. Pa je v glavi najbrihtnejšega dozorel sklep: pri Vardjanovih poizkusimo svojo srečo. Rečeno — storjeno. Komaj se je dobro naredil mrak, — gospodinja je šla k sorodnikom, v skrinji pa imajo dovolj orehov, — čemu bi ne bili te dobrote tudi oni deležni. Taka prilika se ne nudi vsak dan, so si mislili. Besede so postale dejstvo. Za dobrega pol mernika je postala skrinja lažja, žepi in klobuki pa polni. Toda veselje je bilo kaj kratko. Ko so bili najboljše volje, pride v njihovo druščino nepoklican tovariš, skrivnost je bila izdana, mesto veselja žalost in temu primerna kazen. Opravka bodo imeli pa še s sodnijo, ki jim bo odmerila, kar jim gre.
Na ravnateljstvo pošte in telegrafa v Ljubljani se obračamo s prošnjo, da posveti naši pošti nekoliko več pozornosti. 2e dolgo časa namreč opazujemo, da se ob raznih prilikah nahajajo v uradnem lokalu osebe, ki nimajo ničesar opraviti, zlasti danes, ko jim je v vseh ozirih odklenkalo, ne. Prič je dovolj na razpolago! Prizadetim moramo povedati, da smo že prišli v čase, ko se zakon najbolj spoštuje, kakor so ga bili vajeni spoštovali do 20. junija. Ce niso tega nekateri še dolj čutili, naj se ne motijo, če mislijo, da jim to uide! Pošta je za zmedene politične duše, ki se nimajo obrniti kam,
i zelo neprimerno pribežališče. Menda poštnemu . I osebju ni do tega, da bi mu bilo treba to resnico povedati od zgoraj...
Volitve obratnih zaupnikov na Jesenicah
Jesenice.
Jeseniški kot je po veliki večini delavska naselbina, vsa okolica gravitira na Jesenice, saj je vse odvisno od jeseniške veleindustrije. In to delavstvo, ki je zajx>sleno v topilnicah, žičartuh, valjarnah, cevarnah in raznih mehaničnih delavnicah, si v soboto, dne 25. t. m. v svobodnih volitvah voli svoje obratne zaupnike. Jugoslovanska strokovna zveza je jx>stavila na listo može, katerim delavstvo lahko zaupa, saj je nosilec iste banovinski svetnik, star borec za delavske pravice, g. Peter Ar«e ž. Svoie vrste sliko pa nudijo marksisti, ki ob vsaki priliki poudarjajo, da treba v delavskih zadevah hoditi skupno pot, v lastnih vrstah pa te lepe čednosti ne poznajo. Razcepili so se in volili bodo na dveh listah, in to prav brez vsake stvarne ]x>trebe. Prav, če je njim prav tako, nam tudi. Krščansko socialno delavstvo pa bo v strnjeni fronti volilo svoio listo, katere glasovnica je bele bar v*
Chamonix, kraj prvih zimskih olimpijskih iger.
Karl Schaffer
Grafstroma. Grafstrom jc pri obveznih likih enkrat padel in to jc odločilo, da je’ostal za Schlif-ferjem na drugem mestu. Tretji je bil Amerika-nec. Pri damah je Sonja Henie ponovila svojo drugo olimpijsko zmago in s svojim drsanjem zadi-vila vse Amerikance. Njej je sledila Dunajčanka Fritzi Burger. V drsanju v dvojicah sta bila francoski par Brunet zopet prva.
Hokej turnir
je pomenil tretjo olimpijsko zmago kanadskega moštva. Tega turnirja so se udeležile samo štiri države. Vendar Kanadčani o svojih zmagah niso bili več tako prepričevalni.
Končni rezultat je bil presenetljiv. Največ točk je odnesla USA. Odnesla je 6 prvih mest ter v končni klasifikaciji 101 točko! Norvežani 74 točk, Kanada 44, Švedska 28, Finska 25, Avstrija 15, Nemčija in Francija po 10 točk.
Minister na r. deti...
obljube
Zanimivo idilo, ki je čisto v stilu današnjih dni in današnjih političnih konstelacij v dravskem ju-goslovenskem raju, so lahko videli predsinočnjim popotniki pri večernem brzovlaku, ki vozi na jug. Iti na jug je pozimi moda. Zlasti pri nas, ko se vreme vsaj nekaterim noče nič zjasniti. Tako je najbrž tudi mislil g. minister n. r. dr. Albert Kramer, čigar markantna pojava se je omenjeni večer prijazno smehljala skozi okno spalnega vagona Mtinchen—Belgrad. Prijazen smeh je danes v slovenski politiki zelo redka prikazen, zato ni čudno, da je privabil številne prijatelje z ljubljanske železniške direkcije, ki si od njegovega smeha in od poti na jug najbrž veliko obetajo. Tako smo videli v prijaznem in nad vse zaupnem pogovoru višje funkcijonarje ljubljanske direkcije g. ing. Finca, g. Smerdu-ja in več drugih. Pogovor je vse do zadne minute sličil zgolj slovesu starih kavarniških prijateljev, dokler ni usodni znak prometnika izzval v nočni politični družbi tudi dejanja. Neznana roka je podala — ko je vlak potegnil — gospodu ministru obsežno pisanje skrivnostne vsebine, nakar je ministrov osrečujoči smehljaj postal za spoznanje skromnejši. Toda iz obrazov vseh navzočih je bilo videti, da so zadnje, besede gospoda, ki je odhajal na jug, najbrž povedale kaj tolažilnega in obljubljajočega. Natančnejše pojasnilo o tem dogodku in o vsebini kabalističnega pisanja bo pa morda v kateri izmed prihodnjih številk »Jutra« izvolil podati gospod MAC, ki je informiran o vsem političnem in nepolitičnem bolj ali manj umazanem ali celo čistem perilu v dravski banovini..,
Lake Placid — Ga-ra,
Kratek pogled na zadnje zimske olimpijske igre
Tako kot so bile poletne olimpijske igre v Los Angeles 1. 1932 na višku, kar se tiče organizacije, zunanjih uspehov in udeležbe, tako so bile III. zimske olimpijske igre v Lake Placidu slabo organizirane.
Amerikanei, ki so sicer tako prilagodljivi vsaki novi stvari, niso mogli zajeti in organizirati zimskih iger tako kot poletnih. Presenetil jih je tako velik razvoj zimskega športa in mu niso bili kos. Poleg tega j>a so vzeli vse preveč po amerikansko, to se firavi, cenili so olimpijske igre z vidika, da bodo pri tem, kar največ mogoče zaslužili. K vsemu temu pa je prišlo zraven še slabo vreme in pomanjkanje snega. Izgledalo je celo, da bo zaradi dežja treba olimpijski program skrčiti in da ne bo mogoče izvesti vsega, ]x> določenem programu.
V celoti j>a srečamo ob pregledovanju rezultatov in kronike iz Lake Placida mnogo imen, ki še danes polnijo časopisne stolpiče in ki jih športni svet še danes smatra za favorite v Ga-Pa. Značilna in obenem razumljiva pa je majhna udeležba v Lake Placidu. Posamezno discijiline so jTokaznle tole sliko:
Hitrostno drsanje
je bil največji uspeh Amerike. Amerikanei so prijavili ogromno število tekmovalcev. Norvežani so protestirali. Toda Amerikanei so brezobzirno že v predtekih zavladali, in če ni šlo drugače. °o si pomagali s komolci. Vse ni nič jiomagalo! Ame-rikanci so odnesli vse štiri zlate kolajne; S svojima zastopnikoma Sheaom so zmagali na 500 in 1500 in, z Jaffeom pa na 5000 in 10.000 m. Norvežani so si priborili z Evensenom drugo mesto na 500 m in z Ballangiudom tudi drugo mesto na 10.000 m.
V umetnostnem drsanju je prvič premagal Du-
dalmatinskih
ij vidiš, kako se majejo dreni ugiba. Prihodnji dan gre
v, .n r" ■	,«
zadel.
; \ '
U 38
Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni
Počasi pa se je naveličal gramofona in je če-Sčeje prihajal k nam. Podnevi je sicer še igral, čikal svoj žvečilni tobak in pil vhisky, zvečer pa Je vedno prihajal k meni v poveljniški prostor ter me vabil, naj spijem z njim kak kozarček. Pijačo je vedno prinesel že s seboj. Njegove kretnje so bile počasne in premišljene in kozarec v njegovih rokah sem opazil šele, ko jih je odprl.
Nekaj dni smo brezskrbno pluli proti jugu in krmar je vestno pazil na naše znake. Nekega dne pa se je pooblačilo in vstal je silovit vihar. Tedaj smo se šele domislili, da nismo več v mirnem in sončnem Sredozemlju, temveč v viharnem Atlantskem morju in da se moramo pripraviti na vse.
Ladjo in podmornico je krepko metalo in vedno bolj sem se bal, če bodo naše železne vrvi vzdržale. Na večer pa se je vihar nekoliko polegel.
Toda to je trajalo le malo časa. Kmalu je pritisnil še hujši vihar in proti polnoči mi je javil si1«mi častnik, da so se vlačilne vrvi potrgale, norveškega parnika pa ni več videti.
Hitel sem na stolp. Dež in toča sta bila po meni, tema je bila pa kot v kozjem rogu — niti svoje roke nisem videl pred seboj. Krov je bil pokrit z vodo, prednji del pa je visel globoko v vodo; vihar je dvigal mogočne valove, ki so nam pljuskali okrog ušes.
»Solvang«, tako se je imenoval norveški parnik, nas je torej pustil na cedilo. Krmar je pod varstvom viharne noči jiobegnil z ladjo in edino, kar nam je ostalo, je bila petsto metrov dolga železna vrv, ki je zdaj podmornico spredaj vlekla v morje.
Nisem vedel, kaj bi storil. »Salvanga« med temi velikanskimi valovi ni bilo mogoče več najti. Razburjen sem hitel nazaj v podmornico in kapitanu Gotthasu sporočil krmarjevo lopovščino. On pa se je smejal in rekel:
»Nisem mislil, do je moj krmar tako pogumen. Zelo pa me veseli, da je to storil — jaz na njegovem mestu bi storil isto!«
Najbolj neprijetno pri vsej stvari pa je bilo to, da bo parnik prej priplul do Gibraltarja kot mi v Madeiro. V Gibraltarju utegne krmar opozoriti Angleže in ker smo mi krmarju povedali, da gremo proti Madeiri, bodo Angleži po kablu alar- . utirali vso Madeiro.
Nič drugega nam ni preostalo, kot kljubovati j viharju in poskušati voziti dalje. Preračunal sem, da bi mi vendarle utegnili prej dospeti do Fun-chala kot pa norveški parnik do Gibraltarja.
Torej naprej!
Privezali, smo se na krov in vozili z vso brzino proti viharju.
Naslednjega dne se je vreme nekoliko zboljšalo. A valovi so bili še vedno visoki in so preplavljali naš krov. Ponoči sem nekoliko spal, zdaj pa sem bil ravno v oddelku za stroje, kjer se je sušila moja obleka in sem se preoblačil.
Ta hip sem zaslišal prestrašen krik. ki je prevpil celo ropot strojev: »Na pomoč! Eden od mož je padel v morje!«
Klic je šel od moža do moža in končno do mene. Zaklical sem strojniku:
•Z vso silo nazaj k
Planil sem nag iz slojnega oddelka in hitel na most. Srce mi je zastalo.
Stražni častnik mi je javil, da je moj zvesti sluga Hiller, ki mi je še takrat ob nezgodi »Podmornice 3« stal ob strani, padel v morje. Pred nekaj dnevi sem Hitlerja povišal v podčastnika. Hiller je bil dober mornar in čeprav je bil moj sluga, se ni nikoli pobrigal, da bi se učil plavanja. Ce sem mu rekel: »Hiller, učite se vendar plavati!« je bil tako v zadregi, kot mlado dekle, ki jo zasnubiš.
Podmornica je začela voziti nazaj. Ukazal sem ustaviti in prav tedaj smo zagledali v penečem se morju rjavo, z oljem prepojeno Hillerjevo suknjo. Rietsch, žejni Prus, je že pohitel na rob podmornice. Bil je neustrašen in pogumen mož. Za njim
sta prihitela še dva mornarja. Rietsch je imel dolgo kljuko v rokah, s katero je segal za suknjo. Že jo je zagrabil, a v tem hipu je pridrvel proti reševalcem velikanski val. Na gladki podlagi se pač ne bodo mogli zdržati, prav gotovo jih bo val odplavil. Vpili in rjoveli smo z mostu, naj se umaknejo. Val se jim je že dvigal nad glave, a v tem trenutku je Rietsch opazil grozečo nevarnost. Zavpil je ostalima dvema in vsi so se vrgli po krovu in se krepko prijeli. Val jih je pokril, a ko je odtekel, smo jih spet zagledali in — glej čudo — tudi Hillerja so imelj na krovu! Se vedno je bil prepasan z vrvjo okrog pasu in na poveljniškem stolpu je še vedno bingljal drugi konec vrvi. Hiller se je popolnoma pravilno zavaroval z vrvjo, a val, ki ga je vrgel s stolpa, je pridrvel s tako silo, da mu je strgal za prst debelo vrv.
Dolgo časa smo ga spravljali k zavesti. Mnogo vode smo izčrpali iz dobrega, debelega Prusa. Ležal je negibno, obraz mu je bil ntodro nabrekel, iz ustnic so mu tiščale pene.
Bil je silno mrzel decemberski dan, toda morali smo mu kljub temu potegniti mokro obleko s telesa. Pustiti smo ga morali tudi zunaj, kajti v gostem, z oljem napojenem zraku znotraj podmornice bi bili vsi poskusi, spraviti ga spet k zavesti, brezuspešni. Usta smo mu morali odpreti z leseno deščico in šele potem smo mu mogli dovajati zrak v pljuča. Končno se mu je izvil iz prsi lahen grgrajoči glas. Trije možje so se trudili z njim in še trije, ki so jih čez čas nadomestili. Več kot eno uro se ni zavedel.
Kakor da bi ga hotel priklicati v življenje, sem se sklonil nadenj in mu, kolikor sem mogel glasno, zavpil njegovo ime v uho. Kake desetkrat sem zakričal:
»Hiller------------Hiller-------------k
Končno je odprl najprej eno, potem drugo mornarsko oko. Pogledal me je silno začudeno in čez nekaj časa rekel:
»Na, hudiča, jaz sem pa mislil, da sem utonil!«
Smejali smo se, kot se že dolgo nismo. Samo Rietsch, Hitlerjev rešitelj, se ni smejal, temveč me je očitajoče gledal in končno rekel:
»Velika nesreča je za Prusa, če nima nič gorkega v želodcu!«
Priredili smo slavnosten obed za vse moštvo. Najlepša točka tega obeda pa je bila, ko je spregovoril molčeči Gotthas in začel pripovedovati, da je iz centrale opazoval ves potek reševanja po kukalni cevi in da še nikoli ni videl kaj tako sijajnega v svojem mornariškem življenju. Vsnk mornar je vesel, če vidi, da je kdo iztrgal morju del njegovih žrtev.
Osvojili smo si glavno mesto Madeire.
Kapitan Gotthas se je končno popolnoma ota-jal. Zdaj je često prihajal k meni n‘a poveljniški stolp ter pripovedoval o sebi in svojem življenju.
»Če pridem zdav iz tega vašega zaboja,« je rekel, »bom mornarstvo obesil na klin. Doma sem v gorah. Vojska mi je prinesla prav lep dobiček. V teh zadnjih letih sem vsako leto zaslužil po tristo tisoč. S tem bom zdaj lahko svojo hišo rešil dolgov in bom živel v miru.«
Približevali^ smo se Funchalu.
Blizu obrežja smo srečali neko špansko jadrnico. Gotthas me je prosil,'naj splavamo na površje in ustavimo jadrnico.
»Kako,« sem dejal, »ali hočete prestopiti?«
»Ne,« je dejal, saj to je španska jadrnica. Dolga pot je do Norveške, bom rajši še nekoliko počakal, morebiti se najde kaka ugodnejša prilika.«
V	nedeljo ob štirih zjutraj smo bili pred pristaniščem v Funchalu.
Pred nami je plaval velik parnik in je oči-vidno čakal na to, da ga bodo privezali. Ostali smo v primerni razdalji. Mislil sem si:
To privezovanje bomo kar takoj izkoristili.
Ko se je zdanilo, smo splavali kvišku. Počasi je priplul čoln za privezovanje in vodil parnik skozi ožino med minsko zaporo. Mi smo točno sle dili parniku.
Naš podlistek v slikis U 38 v
Atlantskem in Sredozemskem morju
Rudyard
S Kiplingom je odšel že drugi izmed one trojice pisateljev, ki je razširila mednarodni sloves sodobnega angleškega romana. It. Wells, zadnji od njiih, je imel dosti predhodnikov na področju znanstvene sanjarije. Conan Doylev Sherlok Holmes je odmev E. Poeve domišljije. Le Kipling je popol-
U 38 se potaplja.
tioma izviren. Napelo dejanje, prepričevalna duhovitost, strogo točen jezik in eksotična snov so raznesli njegovo slavo po vsej zemeljski obli. Samo stari Dickens uživa slejkoprej enak ugled. A pri Kiplingu bi zaman iskal globoko kristjansko zavest Dickensove dobre stare, vesele Anglije. Kipling je pesnik britskega svetovnega imperija. Politična nacionalna zavest je zasenčila v njegovi duši splošno-človeške umetnostne zahteve.
V	Indiji, v pisateljevi domovini, kjer se odigrava večina Kiplingovih povesti, so njegovi junaki skromni, toda velepomembni angleški častniki, uradniki, železničarji, inženjerji, gozdarji. Bolehajo za močvirno mrzlico in sončarico, toda vztrajajo kljub vsemu. Na njih požrtvovalnosti sloni britska nadoblast. Kipling, pevec pri kopanju presenečenega poročnika, ki je popolnoma nag zavzel vstaško mesto, občuduje tudi poveljnika, ki je kaznoval vojaka s tem, da ga je križal na tleh v lastnem šotoru, (Big Drunk draf). Ko popisuje sprevod zma-
govalcev s košarami vstaških glav, ne pozabi tudi na kri, ki kaplja iz košar in rdeče pobarva tla, (Grave of the hundred head). To je ista morala za •olčje jatie, ki jo priporoča znana The Jungle Book. Indijsko prebivalstvo zanima Kiplinga samo z istega ozkega angleškega stališča. Sijajno slika belim gospodom slepo vdane barvaste služabnike, zveste luzeinske polke pri neusmiljenem zatiranju uporov ali vohunsko vzgojo dečkov, ki se od mladih nog vadijo v nevarnem, nečastnem, a za Anglijo potrebnem poklicu. Zato so vsi uporniki samo sleparji, razbojniki ali podkupljeno in jih ožigosa kakor nekoč jugoalriške Bure.
Vendar nikakor ne vzame nacionalna nestrj> nost Kiplingovemu delu vsega umetnostnega pomena. Njegova preprosta prepričevalnost čitatelju živo predoči tudi najbolj neverjetne pokrajine, prigode in junake. Kipling je nedosegljiv poznavalec pisanega življenja, ki valovi v njegovih povestih, in vešče ujorablja svoje ogromno znanje. Nikoli ne utruja s pretirano |odrobnostjo. Popolnoma mu zaupamo, ko nam jopisuje slone in tigre, indijske maharadže ali preproste pogumne pomorščake, oceanske rihiče, ki v kratkih mesecih in s kruto roko spremenijo v pravega moža tudi razvajenega mladeniča, svojega slučajnega gosta. Ki-plmgova pogumna moškost, izraz pristnega angleške duševnosti, mu je tudi pridobila svetovno slavo im Nobelovo nagrado.
žrtev podmornice.
Podnebje
Avtor nekega sanjarskega romana je pisal kmalu po svetovni vojni o »jezeru Društva narodov«, ki bi usmeril zalivski tok vzdolž Islandije. Topla oceanska struja bi lahko segrela Evropo in za vselej odpravila zimo. Vrtnice bi cvetele v januarju, davica in španska bi izumrli. To so pravljice. A geofizika in kemija ugotavljata, da ima človek tudi neposreden vpliv na podnebje in celo 9premeni zameljepisni značaj dežele, v kateri stanuje. Samo skalnato ali ilovnato neprodirno pod-zemljišče varuje rastlinstvu in živalstvu potrebno vlago. Apnenec popije vodo. Samo gozdovi za-
držijo in jo vsakoletnem listojiadu zagotovijo plast rodovitne prsti. Človek, ki izseka gozdove, moti naravni krožni tok in spremeni svet v brezploden kras. Jugoslavija, Francija in druge dežele občutijo do sedaj jKtsledice gozdne škode, ki so jo zakrivili apnenci in plavži, piočenši od kamene dobe. Umno jx>gozdovauje izboljša razmere. Nazadovanje cen volne kot jx>sledica avstralskega uvoza in tudi nedostatek pastirjev sta rešili evropiske gozdove tudi najnevarnejšega sovražnika, ovce in koze. Sedanja Francija šteje samo do 0 milj. ovac, dočim je znašalo njih število sto let poprej 50 milj.
U 38 ob
Umetno namakanje, druga oblika človeškega vpliva na klimatske razmere, je tudi važen činitelj. Angleške zajezne naprave ob Nilu obujajo spx>-rnine na usodo nekdanje Mezopotamije. Mogočna sumerska (4000 pred Kr.) in kaldejska civilizacija
se je rodila in rastla zaradi regulacije Tigra in Evfrata, ki je spremenila sicer celinsko deželo z vročim poletjem in mrzlo zimo v cvetoč vrt. Samo namakanje je omogočilo izdatno gojitev datljeve palme, pomaranč, grozdja, smokve, breskve in češplje. Herodot pripoveduje o 200- do 300-kratni letini pri pšenici. A medtem, ko je obdeloval babilonski Abel svoj rajski vrt, je hotel zlobni Kajn razdreti njegove naprave, da bi pridobil več travnikov za namakanje. Padec perzijske, macedonske in naposled arabske oblasti je zapečatil usodo dežele. Cingis Khan, Tamerlan in naposled Turki so uničili tisočletno delo. Mezopotamija se je spremenila v sedanjo puščavo... Tako vpliva človek na podnebje ter ustvarja zdaj rodovitno p>olje iz puščave, zdaj nasprotno puščavo iz vrla.
Divjak operirat slepič
V	neki vasi v Južni Afriki je zbolela žena siromašnega črnca. Občutila je tako neznanske bolečine, da se njen mož ni upal dolgo jxmiišljati in je {»oklical zdravnika. Ta je ugotovil, da se je ženi vnel slejnč in da je operacija nujna, če hoče ostati pri življenju. Mož je začel izpraševati zdravnika, koliko bi veljala operacija in ga pozorno poslušal, ko mu je razlagal način operacije. Nato se je zdravnik poslovil in dejal, da bo prišel takoj po kosilu, da opravi ta nevarni posel.
Ne dolgo potem so domačini v tej vasi začuli nenavadno vpitje ženske. Ko so jiridrveli v kočo, odkoder so slišali strahotni ženski glas, so se nemalo začudili, ko so videli poleg postelje, v^ kateri se je v bolečinah zvijala ženska, moža s krvavim žepnim nožem v roki. Hitro so poklicali zdravnika, misleč, da bi mogel edino še on pomagati nesrečni ženi. Toda zdravnik ni imel ni-kakega opravka več. Vneti slepič je črnec po vseh, predpisih medicinske znanosti že 6am operiral in tudi rano lejro zašil s konjsko žimo tako spretno, da se mu je čudil celo zdravnik.
Že teden dni po operaciji ie žena začela delati. Bila je popolnoma zdrava. Črnec pa je denar, ki bi ga moral izdati zdravniku, porabil sam.
Torpedo je
z mamico na sprehod. Korakata preko trga. Zopet piha veter. »Mamica, saj ni tu nobenega drevesa?«
— »Seveda, saj vidiš.« — »Odkod pa potem piha veter?«
Druga zgodba se vrši v spalnici ob mesečini. »Mama, kaj so zvezde? To so lučke, ali ni res?«
— »Ne, dragec. To so verne duše Svetijo jx> smrti v nebesih.« Prihodnjo noč je nebo v gostih oblakih. — »Poglej, mamica. Vsii mrtvi so menda vstali. Saj ni ostalo v nebesih nobene zvezdice.«
otokih.
Zračni gusar
Londonska davčna uprava je zasačila in kaznovala v preteklem letu dosti navadnih radio-»komarjev«, ki so si hoteli prištediti prijavne izdatke. A 19-letni mladenič Vvillfred Barker je zagrešil najtežji zločin s tem, da je zgradil lastno oddajno |x>stajo in vsak večer prirejal zasebne gramofonske koncerte. Vsi londonski radio-jx>slu-šalci so dnevno prejemali skrivnostno naznanilo: »Halo! Tu je radio Norvvich št. 1. Danes predvajamo ...« Policija je najjosled ugotovila z radio-ganiometričnimi pripomočki točno lego skrivališča »zračnega gusarja« in presenetila lastnika pri delu v vlogi napovedovalca. Barker je povedal, da ni bil zadovoljen z oddajnim sporedom državnih postaj, ki se premalo ozirajo na zahteve širokega občinstva. Sklenil je pokazati, kaj bi zanimalo poslušalce, prištedil 750 Din iz svojih »žepnih sredstev« in z njimi nakupil na starini vse potrebno. Vsak teden je nakupil p>o več novih gramofonskih plošč, da bi dokazal »neumstnost šted-Ijivosti britskega Broadcastinga, ki vedno zopet predvaja eno in isto glasbo.« Postaja Norwich št. 1 se je nahajala v jedilnici, a starši niso slutili o uspehih sina. Postajo je policija seveda zaplenila. Barkerjev oče bo moral plačati za nedo-letnega sina veliko denarno globo.
Otroška modrost
Guy Chapellain prinaša v novi knjigi o duši otroka iz resničnega življenja zajeta vprašanja. Petletni Pierre gleda skozi okno: »Mamica, ali greva danes na sprehod?« — »Ne, ne bova šla.« — »Zakaj?« — »ker je danes veter.« — »Odkod pa veš, da je veter?« — »Saj vidiš, kako se majejo drevesa.« Pierre molči in ugiba. Prihodnji dan gre
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 29%. Uprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Ooč. Izdajatelj; Ivan .Rakovec. Urednik: J ožo Košiček.