^ ^ dan men sobot. nedelj in prunikov. toued dailj except 8aturdays. sundajs «nd Holktajs. PROSVETA Uredniški ln upravniškl prostori 1607 South Lawndala Ave Off tre of Publtcatlon; S667 South Lavndala *vo. Ta lr phone. RockweU 4004 Zavezniške čete zasedajo pozicije na salernski fronti Ameriike in britske čete zavojevane v srditih bitkah s tremi nemškimi oklopnimi divizijami pri Salernu. Zavezniško poveljstvo priznalo kritično situacijo pete ameriike armade. Osma britska armada okupirala Bari in Co-senco ter začela prodirati proti severu. Radio Berlin naznanil velike ameriike izgube na salernski fronti.—Ruske čete zasedle nadaljnjih 350 vasi in naselbin v prodiranju proti Dnjepropetrovsku.—General MacArthur naznanil zdrobitev japonske vojaike posadke Finska hoče skleniti mir z Rusijo Izgubila je vero v nemiko zmago sept Zavezniški stan, Afrika. 15 sept.—Zavezniška sila je t protinapadih zasedla nove pozicije na mostičju salernske fronte potem ko se je morala pod pritiskom sovražnika umakniti z nekaterih točk, se glasi uradni komunike. Močne zavezniške vojaške enote se izkrca vaj o na ozemlju med Salerno in Agropolijem. Poveljstvo zavezniške mornarice je naznanilo okupacijo otoka Caprija, ki leži nekaj milj zapadno od Salerne. Nemci so zagnali tanke na sa- lernsko fronto in zavezniki so jih več razbili. Samo ena ameriška vojaška enota je uničila trinajst tankov. Zavezniški stsn, Afrika. 15. sept.—Ameriške in britske čete so zavojevane v bitkah s tremi nemškimi oklopnimi divizijami pri Salernu. Poveljnik nem ških divizij je feldmaršal Albert Kesserling in napel je vse sile, da požene peto ameriško arma do z italijanske celine v morje. Britske čete, ki' ao okupirale Bari in Cosenco, pristaniščnl mesti v južni Italiji, hite ameriški armadi na salernski fronti na pomoč. Zavezniške bojne ladje dovažajo nove čete na to fronto in bombardirajo sovražne pozicije. Izid vojnih operacij na 24 milj dolgem mostišču pri Salernu zavisi od bitk, ki zdsj divjajo tamkaj. Britskl vojaški častniki primerjajo bitke na salernski fronti onim, ki so se v prvi svetovni vojni vršile pri Galli-poliju, ko je angleška sila naska-kovala turške Dardanele in je Ma zagnana v morje. Dovažsnje vojaških čet na sa-lernsko fronto se vrši pod direktnim vodstvom generala Dwighta D. Eisenhowerja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. General Mark w Clark, poveljnik pete ameriške armade, in člani njegovega štaba, so na fronti. Kpmunike iz glavnega zavez-nflReg* stana priznava kritičnost situacije.. "Ljute bitke sc nadaljujejo na fronti pete arma-(i('" pravi komunike. "Nemci uprizarjajo protinapade in zs-** aiUlipilS^ mora biti več svobode za ootovante med deželami in manj bedastoč > notnimi listi, vizam« tn carnukimi preiakavann. V* svobodnih |>odjetnlkov In manj tajnih monopolskih agentov! Sf IVvctic Zaostala ljudatva \M h krajev je trebo učiti z dobrimi Ogledi in t»h vadili v moderni pnaiukclji potrebščin. Nu ta način Ik» kmet ob Donavi dob« l električno silo, kmet v Indiji umetno namakanje zemlje -n kmet na Kitajskem naprave za kontrolo po-vodnji; na ta nače je začel izpraše-v*ti, odkod ; prihajam tn zham delat, fovedal sem m nktančno, da sem "mucker" ln "tramar", to se pravi, da sem rudo nakladal v vozičke in jih porival ven in noter. Torej sem delal za mulo in človeka. Tisti boss je bil dobra duša in mi je kar odkrito povedal, da lma toliko ljudi, da lz rudnika kar ven molijo, toda bo tudi za me našel prostor, ker vidi, da sem prišel daleč za boljšim kosom kruha. Vprašal me je, kdaj mislim pričeti z delom. Najrajš bi bil začel takoj. Vpraša me kje imam delovno obleko. Tam le v snegu sem žakelj pustil in v njem imam vso delavsko obleko. Vpraša me, kje bom sU noval. Prav to me skrbi, mu od govorim. "Well, tiikaj imamo vse—banke, šole, zlate rudnike in boarding house, tako da si z vsem preskrbljen. Semkaj pri de veliko ljudi za delom, toda ne obstanejo, čemur pa ne vem vzroka." Tako mi je rekel tisti boss. Drugi dan grem res delat za tisto Gold Tfmens Co. Rudnik je bil kake tri milje od mesta South Porcuplne v sredi šume V tistem zlatem rudniku delam kake tri tedne, toliko časa, da sem se pošteno na lezel—uši v tisti "kempi". Nič ne pretiravam, če rečem, da so bile tako velike kot največja riževa zrnja. Postelje so bile "dvenudstropne", ena zgoraj, druga spodaj. Jaz ko pristudilo, da sem sklenil, da jrem proč od tiste zlate jame. In Uko je bilo. Ko se še danes spomnim na tiste kanadske uši, se kar pričnem česati in obirati kot mokra vrana. Tako sem odpotoval od Um. Z ia kijem sem arišel, z žakljem sem odšel proti glavnemu tiru. Ko tako hodim nekaj časa, po-sUvim tisti žakelj v sneg in se napotim proti Kirklandu, da vidim, kako je z mojim bratrancem. Ko jo maham po malem hribčku, že oddarleč zapazim človeka, ki gre proti meni z žakljem na rami. Kdo drugi je bil kot .moj bratranec! Ko pride bližje, ie kriči, kje imam vrečo. Pravim mu, da je Um gori pri glavnem tiru in da sem se na menil, da ga obiščeirj, predno odpotujem dalje. "Ali si tudi ti kvital?"—"Yes, sem."—"Kam pa nameravaš?"—"Še ne vem prav nič, kam me bo veter zanesel." —(Konec prihodnjič.) Frank Fink. Kupfta vojnohranllni bondl In na vse one fante, može ali dekleU, ki so morda slučajno na dopustu te dni, apeliramo, da nidejo v Slovenski dom ob 3:30 popoldne r nedeljo, 19. septembra, da z nami vred pomagajo povzdigniti praznično sliko tega dne s svojo prisotnostjo. Naj ne manjka nikogar, ki se more ude-ežiti tega zgodovinsko važnega dogodka v naši naselbini. Anna P. Krasna, tajnica Združenih društev. Kupite rojnohranilni bondl Jas sem Um vandral leU 1912 ln se ml Je prav dopadlo. Samo ta- J sem ležal v spodnjem koritu in krat še ni bilo Um ^vencev in j ko se je mož nad menoj obračal . . . ---i------«----.tako se človek ne more naseliti ponoči, so tisU uši padale name bode p«od pomanjkanjem po vsem svetu. Program je v principu: »am kot kakšna črna ovca, kajti kot bi češpljc tresel. In tako v aober, da ki ni popolen. Naše mnenje je. da podlaga za ekonomsko w ne veš kam obrniti, in to po-1 resnici ni bilo mogoče tam obči emok racijo m privatni kapiul. niti ni Javni kapital, temveč Je ,ebno ne. če sl samski. Ce lma* stati samo radi nesnage in tiste aooperstivni kapital, ki le last orfanizacij svobminlh posamezni-j svojo kuharico pri rokah, potem j ušive golazni. I | je seveda drugače in se lahko na- j Ne rečem, da ni bilo dosti hra- Veekakor pa bodo /a nekodobn tekmovale vse tri oblike kapitala | v v**kem grmu kot zajec. | ne. ka|tl ao zmiraj kuhali tako V Rusiji, kler aovjttl razvtjsjo diiavni kapital, se kale tendenca l Omenjenega leta sem šel v zvani "stew'\ Videl aem. kako povratka privatnega kapitala d-, neke meje, dočim je glede dana*- Kanado it Mohawkn. Mich , to jc ao v tisti kempi kuhali golaž. V njih fašističnih detel vehko upanje, da *e bo gospodarstvo tamkaj kakih 12 mtlj od CalumeU doli kuhinji Je bil v zidu vdelan ve-v bodočnoeli naslonilo v stavnem na kooperative. V Ameriki in rrkl Tam sem d« lal v j lik kotel. Bumf par volovakih Angliji pa vsekakor m »de vedno večje tekmovanja med privatnim bakrenem rudniku, kakor tudi ali kravjih nrat v tisti kotel, kapitalom in zadrugami, I moj bratranec John Muntel, kl J kjer se Je kuhalo Uko dolgo, do- Pruktična razpodelba te«a tekmovanj, bi bila. ds držav. poee- lT i""' JT^lT^ -r.^ T duje in obratuje vsa Medatva tr»n.(M»tac.je. komunikacije In elek- "" i, * J* * *|V K Uk° * 6,1 C,ov'k trične Sile. kooperative na vsa prJukcijska tn di.tribuc. sk« ned-'" £.T ^ "T £ /MprXj'? ^ >tva življenjskih potrehMn. d«* >m no, bo produkcija in trpina« ^^ kajti tam sva | ge sladkarije je bilo dosti, am- lukrvnj v pi i vat nih rokah. V ostalem n a VVallace prav 1 >« inokractja mora biti ptv* v* d ln vselel ot va! Kajti brez demokracije, bre/ demoktali miru ne more mkjer in nikdai biti svobode pred pomanjka Po nega m T imela ie $2 30 na šiht, kar ae je pak to nI vae nič, če ni snage, pa nam« premalo «dclo. In Uko j kl Je pn i točka v mojem piv sva sklenila, da pustiva tam dMo | glavju in tudi drugim ne škodi in greva ra večjim koščkom kru- No po treh tednih mojega bt-hl 1 vanja v Usti kempi ae mi je U- Odkritje spondnake tabla v Brooklynu New York Clty.—V nedeljo, 19. septembra se bo vršila v Slovenskem domu v Brooklynu redka in pomembna slavnost odkritja častnega imenika naših newyorških fantov, mož in deklet, 'ki so v službi Strica Sama Program, ki bo izvajan ob tej priliki, bo nudil očinstvu lepega užitka, ker nastopila bosta oba naša tukajšnja zbora, Slovan in Domovina. Poleg tega bo na stopil operni pevec Tone Šubelj ki nam bo brezdvoma ob tej pri liki podal kaj izrednega. Nastopili bodo seveda tudi naš tamburaši pod vodstvom mr. I Gerjovicha. V duetu bosta nastopili miss Dorothea Gerjovich ln miss Jennie Patelli, kateri bo spremljala na klavirju miss Ruth Kepic. Program te važne proslave bi ne bil popoln brez naše mlade pevke Anne Kepic, ki mi je osebno obljubila, da privede s sebo tudi Olgo Turkovich-Christie kar pomeni, da bosta peli skoro gotovo v duetu in posamezno Kaj bosta podali, st pa pridite sami prepričat. , H-' Govornik na programu bo Leo Zakrajšek in podpisana bo spregovorila nekaj besed. Predsed nik odbora za spominsko tablo Charles Majdic, bo pozdravil na vzoče, nato pa izročil vodstvo programa predsedniku Združenih slovenskih društev v New Yorku Ludwigu Mutzu. Združena društva, pod pokroviteljstvom katerih se je osnovala cela stvar in v področje katerih tudi spada odbor za spominsko tablo, so sklenila, da bo vstopnina na to proslavo prostovoljna. Kdorkoli bo hotel kaj darovati v ta namen, bo to lahko storil ta dan. Karkoli se bo nabralo darov ln prostovoljne vstopnine, bo porabljeno v korist in dobrobit naših fantov, mož in deklet, ki službujejo v vojnih si-lsh naše dežele. Sedaj, kot po vojni, bo vedno prišla prilika, ko bo treba kaj storiti za enega ali drugega od naših braniteljev domovine, ki so izšli iz naše srede in se bodo po vojni, upamo, spet povrnili med nas. Oder v Slovenskem domu bo ta dan primerno okinčan s cvetjem in zelenjem—tudi rožmarina ne bo manjkalo, ker obljubil nam ga je prinesti na proslavo rojak John ICvatkovich iz Plainfielda, N. J. Hojak Majdič, ki je Ublo izdelal in drugi naši možje, ki se za stvar zanimajo, bodo uredili vse tako, da bo odkritje Uble res nekaj lepega in spomina vrednega z vkllka slike, ki se nam bo nudila na odru 19. septembra. Ker je v teku tretje vojno posojilo, bo t nami vred počastil naše odsotne slavljence tudi krajevni urad zakladniške«a departmenta. ki nam bo poalal govornika. kateri ho povedal. Zakaj te važno z vidika naših bo-rečih se vojnikov. da mi. ki smo doma oaUli, kupujemo po možnosti vojne bonde ut znamke. Ne verjamem, da bi bilo potrebno kal posebno polagati na srce našim ljudem v tej okolici, naj ae udeleže te pomembne prireditve Vsakdo, pa naj ima ko-gs v vojaški alužbi all ne, bo čutil v sebi dolžnost, da pride v I>om 'n se pokloni z ostalo naselbino vred našim fantom, možem In dekletom ki častno zastopajo slovensko ima v oboroženih tUah naše domovine. Afera o "vačmanih" White Vallay, Pa^-V Prosveti z dne 19. avgusta je bil dopis Josepha Britza kot odgovor na moj dopis. Njemu še enkrat povem, da sem bil odšlovlj en radi politike. Njega sploh nisem nikjer imenoval, toda se je sam izdal. Ker pa me hoče prikazati kot lažnjivca, je moja dolžnost mu odgovoriti. On pravi, da je po naključju dobil tisto delo. Jaz nisem nikjer rekel, da je vprašal zanj, kajti dobro vem, da mu ga je zastopnik prinesel v hišo. V mojem dopisu tudi nisem nikjer omenil, da me je on izpodrinil Dalje pravi, da sem dobil oboževalce. Če sem jih dobil, to n moja krivda in me to nič ne briga. On tudi trdi, da moj dopis ni odkrit, da je poln zavijanja Kar se tiče njegovih kokoši, me ne briga, koliko jih ima. Reke sem le, ako bi jih jaz imel dovolj, bi kar doma ostal in se njimi ukvarjal. Pravi tudi, da Uki dopisi kot so moji ne b smeli dobiti prostora v Prosve ti. Kajne, taki kot so Britzovi pa ja! ; Kar se tiče njegove in ravna teljeve izjave v angleščini, me prav toliko briga kot lansk sneg. In kar se tiče spanja pri, delu, naj povem, da so že tudi njega dobili. Tudi jaz imam po trdilo. Ko mi je boss Jim Cepe dal delo, sem ga vprašal, kaj na; delam. Rekel je, naj sedim in dvakrat ali trikrat naj grem ven pogledat, če je vse "okey". Za to imam tudi priče. A vseeno sem pometal in čistil in travo kosi Ko so dobili buse, sem moral pa še vsak teden tri buse počistitli zunaj in znotraj skozi dva tedna Ko sem ga vprašal, če mi plača kaj "ekstra" za to, je rekel—ne Kar sem rekel o plači 30c na uro, je resnica, čeprav Britz dvomi. Seveda, kar je prišlo nac 40 ur na teden, sem prejel pol drugo plačo, kar je vse skupa zneslo povprečno 38c na uro. Kar se tiče SANSa, če je Britz res tako napreden kot se dela potem naj bi bil prišel na druš tveno sejo, kjer naj bi bil pred lagal ali priporočal ustanovitev podružnice, kot je to storil Preveč na dveh prejšnjih sejah in šele na tretji je uspel. In postojnn ka bi bila ustanovljena tudi brez njegove kritike. Jezi se tudi na Franka Finka o. katerem pravi, da mi je pri vezal rep, ker me imenuje bor ca. No, jaz sedaj vsaj spadam k uniji. H kateri uniji pa spa daš ti? Kar se tiče propadlega socialističnega kluba, ako je bil v resnici Uko velik naprednjak, zakaj pa ni takoj takrat sklical seje. Sicer me je že hotel tožiti pred društvom, toda mu ni uspelo. (Glejte spodnjo pripombo uredništva). Jurij Preveč. F0RVICT0RY k BACK THE attack Buv An Extra $100 War Bond I I During 3RD WAR LOAN Torej, Frank, zakaj se pa vtikaš vanjo? Če nekaj ni moja zadeva, jo prav rad na miru pustim. Ves ostali del dopisa je pa koš famozno mešanih pojmov in končno ga je zabelil še s tistim odgrizenim nosom. Veš, Frank, človek se včasih pred svetom res osmeši." Ko si pisal tisti dopis, gotovo še nisi prespal—mačka. Stavim, ako bi tista krava s teličkom vred, katero omenjaš v dopisu, umela mešanico tistega tvojega dopisa, bi se ti oba prav na široko sme^ jala. Pa brez zamere, Frank! Joaeph Britz, 232. Pripomba uredništva: Ta "vačmanska" afera postaja ze neslana osebnost in je v Prosveti zaključena za obe stranki in tudi za "kibicarje". Kupite vojnohranllni bond! Kupite vojnohranllni bondl o "vačmanski" aferi Whlte Val!ey, Pa.—Blago na trgu se ceni po kvaliteti ali kakovosti. Ljudje sc cenijo pa po izobrazbi. Bolj kot je kdo izobražen, več spoštovanja je deležen od javnosti. Dopisnike v naših listih pa zopet cenijo čitatelji po vsebini njih dopisov. Nsša Prosveta je mnogokrat precej potrpežljiva. Imamo pa tudi člani, oziroma naročniki toliko pravice, da sc zagovarjamo v njej, kadar nam je kaj krivičnega predbacivano, ali če nam podtikajo kakšne nc-bodi-jih-treba laži. V Prosveti z dne 3. septembra je Frank Fink Iz Herminieja zopet precej napisal in prav malo povedal. Pravi, da je bila v ko-vačnico med menoj in Prevcom potegnjena tudi njegova oseba. To ni resnica. V to afero se je vpletel sam popolnoma prostovoljno. Torej nai se nič ne hu-duje nad to kovačnico. ako tudi on prejme nekaj ogorkov. Piše. kar se blagajne soc kluba tiče. da ni I Pcžar v tovarni Monroe, Mich.—V sredo, 8. septembra ob šesti uri popoldne smo tukaj imeli požar. Pričela je goreti tovarna za papir, v kateri jaz delam. Tisti dan sem delal od 6:30 do 2.30 popoldne. Ko sem prišel domov, sem šel takoj pod kožo gledat in zato mi ni bilo nič znano o požaru do drugega dne, ko se znajdem pred tovarno. Nekako v sredi stavbe na severni strani je bilo okrog sto ton v balah zloženega papirja. In ta papir se je užgal, ali ga je pa kak zlikovec zažgal, kar se pa še ne ve. Ker je močno sapa pihala, je plamen kaj Jutro obliznil streho, ki je bila le deset čevljev nad kupom papirja. Streha je bila iz desk, te pa so bile s kat-ramom zalite in tako je gorelo še huje, kajti katram gori kot smola. V poldrugi uri gašenja se je °gnjegoscem posrečilo zadušiti požar. Tako so še o pravem času preprečili, da se ni ogenj razširil na vso4ovarho. Zgorela jc le streha na eni strani popolnoma, na drugi strani pa je požar le polizal katram z desk. Streha sušilnice, kjer se papir suši s paro, je dolga 225 čevljev in široka 25 čevljev. Torej je uničene dvakrat te dolžine. Uničenih je tudi pkrog 25 vrat in več drugih lesenih naprav. Kot berem v lokalnem listu, so uradniki družbe ocenili škodo n« $30,000 do $40,000. Dodali so P« še, da še ne morejo ugotoviti, koliko je škode na uničenem papirju, ki je bil na policah v sušilnici. Ko bodo še to dognali, bo škode za nekaj tisočakov vec, kajti v omenjenem oddelku su-1 Silnice je bilo okrog 50 ton papirja. Ko drugo jutro po po/.aru pri-capam do tovarne, gledam k()t bik novo ograjo. Nikjer nobene luči, preko ceste pa velika cev, po kateri je tekla voda do pogo- j rišča. Vstopim skozi vrata v no-tranjost poslopja in vse je v dimu. |Cmalu nato pride drugi delavec, ki mi pove o ognju. Tisti dan smo čistili razno j ro In oglie in vozili v samokol-1 nicah na kup smetišča. Ko sro<> dokončali delo, prid» wvnsUj in nam naznani, da bomo pr> hodnji dan zopet pričeli i obetom kot navadno. Frank KrolL Kupite vojnohranllni boodl^ WHfAE THE FUEL GOES It takes 12,500 fsllom of p"< line so train oo* p»l'-' Violi ta svoja prlkranka vj^ rttke volnohranilne honda » ^ ____________magajta k poeatu njegova zadeva. Jeponekih aailiiariaiičnih " ,6 SEPTEMBRA Vesti z jugoslovanske fronte L Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov pokr.jin.kege odbore se uposlltev (Posneto iz ljubljanskega Ju- J, dne 28. marca 1943.) v prostorih borze dela se je f4 t m. sestal pokrajinski od-Z1 za uposlitev, ki je proučil elavnost tega novega zavoda v reteklem letu 1942 in prvih mesecih 1943. Spodaj navedene številke zgo-vornTpričajo o velikem koristim in učinkovitem delu v ko-rist proizvodnje gospodarstva in jocialnega ravnotežja. L 1942: vpisanih 17,771, odpo-anih na delo 14,196, brezposelnih do konca decembra 903. L. 1943: vpisanih 1. januarja , 15. marca 2636, odposlanih na ■lo 1932, izbrisanih zaradi nekega bivališča 343, brezposelni dne 15. marca 1264, med tern 439 moških in 925 žensk. Številka današnje brezposelnosti moških, ki je v redu zabe-eiena, ni vznemirljiva, ako se jošteva, da bodo v najkrajšem isu začeta in nadaljevana že loločena javna dela. Brezposel-ost bo s tem popolnoma odstra-ijena. Odbor je razen tega ugotovil, se stalno izpopolnjuje njego-«služba tudi v bolj oddaljenih rajih pokrajine z nadzoroval-limi poseti, ki jih dopolnjujejo rajevni sestanki in sestanki odročja, ki so se jih udeležili jčinski funkcionarji za uposli-!V v popolnem sporazumu z dojenimi civilnimi komisarji. Pokrajinski odbor je sprejel znanje, da se je razdelitev rvih delavskih knjižic zvišala se ie zlasti bavil s pojavom ršenja odredbv ki se je zlasti v idnjih časih pokazal v Ljub-ani. 'o obširnih razpravah, ki so Jlh udeležili vsi prisotni čla-odbora, je odbor sklenil brez- Kirno zatirati slabo navado Onega uposlovanja. (!) V ... — BOJI V JUGOSLAVIJI Sporazum s gerilci London, 5. sept. (UP).—Čast- iki i štaba zavezniške koman-na Srednjem vzhodu so izvr- i misijo, ki je bila prav tako »trna kot pcft< generala Marka larka v francosko severno Af-ko pred invazijo. verodostojnih vesteh so Dpili v zvezo s predstavniki rilcev na Grškem in v Jugo- i'iji. v. Poročila zatrjujejo, da so se lajanja bavila z načrti za upo-[ vojaških sil gerilcev o pri-zavezniške invazije na jugo-todu Evrope. Število teh bo-nikov cenijo na 300,000 mož. drobnosti o tem potovanju if»nih častnikov so strogo taj-- cenzura je dovolila edino-'»javo, ria so se vrnili nazaj Miro. 'General Clark se je bil po-v Afriko v podmornici ter * tam pogajal s francoskimi 1 pred izkrcanjem pretekla novembra). 1 >ept, (UP).-Zavez- [''' »ažajo prepričanje. 1V;i/-ija Italije brez dvo-ofenzivno delovanje F*1 ^kupin| I k" < entracije nemških i na Balkanu, -no 200,000 gerilcev 'Ja začno odloči 1-komunikacije osi 'Jsn i *»'>gi zavezniških "i»tvu smatrajo, da v i> 'sebno nervozni uih operacij na ]av,je( Grčije io prčlje prihaja po-bruhnlta splošna 'btavmkov grsk* 'a bo zavez ilškn vlila Grkorn no-T')a. ker je jem * ** osvoboditev 1 ds se bo giiki >»večal v teku pri Is SLOVENIJE Namaka okupacija—okupacija po roparjih (Iz ljubljanskega Jutra posnemamo naslednjo objavo:) "Prijava 'pohištva isaeljencev na Spodnjem Štajerskem. Pooblaščenec državnega komisarja za okrepitev nemštva v Mariboru je objavil poziv, ki najprej ugotavlja, da so na Spodnjem Štajerskem še vedno neprijavljene premičnine oseb, ki so se izselile. Te premičnine bi morale biti prijavljene v smislu naredbe z dne 23. maja 1941. Zato so pozvani vsi oni, ki hranijo ali uporabljajo pohištvo, vozila, gospodinjske predmete in orodje od oseb, ki so po 1. aprilu 1941 zapustile Spodnjo Štajersko, da le predmete prijavijo najkasneje do 15. aprila t. 1. v uradu pooblaščenca državnega komisarja za okrepitev nemštva v Mariboru, oddelku za pohištvo. Opustitev prijave se bo kazensko zasledovala." Mladina Rdečega križa dela za vojne žrtve (American Hed Cross, Washington 13, D. C.) Ko se tega meseca na milijone dečkov in deklic vrne v šolo, bo zopet začel delovati mladinski oddelek Rdečega križa z velikim zamahom. Ta oddelek bo deloval, da kolikor mogoče pomaga olajšati trpljenje otrok, ki so bili kot vojne žrtve največ prizadeti. V tem svojem delovanju se mladina poslužuje dveh vrst različnih metod, da pride do svojega cilja: splošnega sklada za otroke, ki ima namen pomagati otrokom doma in v inozemstvu in pa z izdelavo stvarčic in po-klonov, ki se bodo delili nasreč-nim vojnim žrtvam. V teku zadnjega leta je sklad za otroke nabavljal čevlje za ruske vojne sirote, zgradil iri vzdrževal dom za otroke, ranjene v vojni na Angleškem, ter nabavljal najnujnejše šolske potrebščine za otroke poljskih beguncev, ki so bili preseljeni v britansko vzhodno Afriko. Ta fond služi tudi za nabavo gotove količine božičnih darov za vojne ujetnike Združenih narodov v Evropi. Kar se tiče produkcije, je mladina Rdečega križa napravila načrt, ki idilično odgovarja njenemu šolskemu delu. Deklice v razredih za domačo obrt so spletle jopiče in druga oblačila, kakor tudi perilo za novorojenčke, ki bo poslano po Rdečem križu v pokrajine, uničene od vojne. V več primerih so dečki napravili zaboje, v katerih se je to blago razposlalo. Drugi so izdelali igračke in igre za otroke, ki so vojne žrtve. Razdelitev škatel s pokloni, v vsaki od katerih je najmanj deset koristnih novih potrebščin, je letni projekt mladine Rdečega križa. Lanskega leta je okrog 100,000 Ukih škatel bilo poslano jtrokom v Rusijo, na Islsndijo, v Irsko, Anglijo in v Centralno in Južno Ameriko. In zraven tega je bilo poslano na Angleško ie 50,000 funtov sladščic, 2000 pa na Rusko. In ako bi bilo več pro-itora na ladjah za prenos, bi bilo poslano še več takega blaga. Čeprav mladina Rdečega križa posveča največji del svojega truda otroškim vojnim žrtvam, ne pozabljajo ti otroci na svojo dolž nost napram našim ljudem v armadi. Več ko 17.000.000 otrok ie je ori*avllo in mnogo se Je napravilo tudi v tem prsvcu Skupaj Je bilo narejenih v zadnjem šolskem letu več ko 9.000,-000 stvari za vojake Med te predmete spadajo tudi pohištvo za jedilnice In dnevne sobe vojakov, vse vrste igre za rabo v taborščih in bolnicah, obleka In veliko Število drugih stvari. Prisor is demonstracij najemnikov v Brooklynu. N. Y„ proti avlšanju stanarin. Domača fronta Vlošlto svoje prihranke v aase rlllto voj »ohranilno bonde in po megajto k poram Hitlerja in iaponakih ml lltar Uličnih betStll (Office of War Information, Washington, D. C.) Podrobnosti o naboru in vpoklicu očetov Komisija za ljudsko silo (War Manpower Commission) je objavila danes naslednja vprašanja in odgovore, v katerih je razloženo, kako posluje nabor moštva, vpoklicanega v oborožene sile po sedanjem nabornem sistemu (Selective Service System) s posebnim poudarkom na vprašanje vpoklicanja očetov. V. Ali bodo morali meseca oktobra očetje k vojakom? O. Ako brez vpoklica očetov ne bo mogoče izpolniti zahtev^ katere bodo oborožene sile stavile Selective Servicu, bo potrebno število očetov pozvano k vojakom. V. Ali bi mogla War Manpower Commission, oziroma Selective Service System znižati od oboroženih sil zahtevano število moštva ter na ta način zakasniti odhod očetov k vojakom? O. Ne. Skupno število moštva armade, vojnega brodovja, pomorske pehote in obrežne straže določi vrhovni komandant in kongres odobri določeno število na podlagi načrtov in podrobnih podatkov, katere dobavita vojni department in department mornarice. v m a . V. Zakaj r ne more Selective Service zmanjšati mesečnega števila vojaških novincev za oborožene sile, da bi tako za-kasnlli vpoklic očetov? O. Po zakonu vrši Selective Service svoj posel le kot urad oboroženih sil, katerega naloga ie, da izpolni zahteve oboroženih sil glede potrebnega števila moštva, in sicer v roku in soglasno z določbami glede telesnih, duševnih in moralnih zahtev. V. Toda zakaj ne bi armada in mornarica uredili svojih mesečnih zahtev po nasvetu Selective Servica, ki bi mogel povedati, koliko moštva reda 1-A je na razpolago? O. Ne. Ravno nasprotno. Armada in mornarica povesta Selective Servicu, koliko mož potrebujeta vsak mesec in naloga Selective Servica je, da preskrbi zahtevano število. V. Zakaj ni mogoče vpoklicati vseh samskih, predno pridejo na vrsto očetje? O. Vsi telesno zmožni samski so vpoklicani prej, izvzemši edino le one, ki so uposleni v bistveno važnih vojnih industrijah. Teh pa ni mogoče vzeti v vojaško službo, ne da bi trpela vojna produkcija, predno jih nc nadomesti? v njihovem poslu bodisi očetje, bodisi druge za vojaško ) službo nch|)o«obne osebe. V. Zakaj pa se ne bi znižale zahteve glede telesne sposobnosti za polno vojaško službo, oziroma bl pozvali več samskih, kl ao sposobni za pomožno službo? O Vsaka panoga oboroženih sli določi sama svoje posebne zahteve glede telesne sposobnosti tn sme ln tudi zavrže vsi' take novince, kl tem zahtevam ne odgovarjajo Armada* sprejme do 5 odstotkov mož, kl ao spoaobnf le za pomožno službo. Mornarica pa takega moštva sploh ne sprejema. V Zakaj oa Selective Service ne vpokliče vsega moštva v starost! od 38 do 45 let. predno začne klicati očete"* O. Armada in mornarica ne sprejemata moštva v starosti od M do 45 let. Akoravno so možje od 18 do 45 let po zakonu obvezani za vojaško službo, zahtevajo oborožene sile zdaj le moštvo od 18 do 38 let. Razen tega je med moštvom preko 38 let odsto* tek za vojaško službo sposobnih zelo majhen, neznaten, dočim je ta proporcija med očeti in onimi, ki so izvzeti in oproščeni radi svojega bistveno važnega delu, zelo velika. | V. Zakaj pa ne bi znižali obvezne starosti na 17 let? O. Zakon o Selective Servicu določa kot minimalno starost za vojaško službo 18 let. Bdi-nole kongres more spremeniti to starostno mejo. V. Kako poslujejo narodni na* bori za oborožene sile in po kakšnih smernicah? O. Vsak mesec dobi Selective Service od vojnega departmenta in od departmenta mornarice zahteve za določeno število mož, katere je treba vpoklicati v teku določenega meseca. Zahteve so dostavljene po navadi približno dva meseca v naprej. Državni glavni stan Selectivc Servica odredi vsak mesec posameznim državam del te skupne zahteve, ln sicer f>o ključu, ki odgovarja številu registriranih mol v starosti od 18 do 38 let, razpoložljivih fca nabor y ysakl državi, V, Kako posluje porazdelitev vpoklicov v vaaki posamezni državi? O. Direktor Selective Servica v vsaki državi razdeli mesečne zahteve potrebnega moštva med 'loeal board«?' v svoji državi, ln alcer po Isteni postopku kot pri državah. Vsak posamezni loeal board dobi nalogo, da pozove na nabor število obvezancev, ki odgovarja odstotku razpoložljivega moštva. V. Kako postopa v tem pogledu loeal board? 0. Loeal board odbere najprej in pozoVe na nabor vse sposobne novince, ki so se prostovoljno javili. Razliko, oziroma nedostatek pa izpolni z moštvom 1-A iz naslednjih skupin obvezancev in pO možnosti tudi v redu, v katerem ao te skuoine navede- ,.ne v seznamu ter po številki, katero je vsak posamezni ob-vczanec dobil v avojl lastni skvplni: 1. Možje, ki nimajo nikogar na skrbi. 2. Možje, kl morajo skrbeti za osebe, ki niao v najbližjem sorodstvu z njimi pod pogojem, da so se pre>«>•>..• 2,952 68 $16,643.93 ladatki v avgustui Stanarina za urad ..................................................$ Poštnina ........................................;.................. Telegrami ............................ ■ iiimi tMtmhhiii."t•>>••».f»•»«•» Telefonsku napeljava In uporuba ...................... Urednikova plača .......>..................,,........................ Luč v uradu Revija Free World Stroški za sejo Izvršev. odbora,., Voznlne in dnevnice za sejo Zdr. odbora ...... Predsedniku t.u tekoče stroške...... ..., ...... Združenemu odboru v začetno pomoč ........... 50.00 .46 489 8.78 126 40 1.00 .40 2.00 110.00 356.05 1,000.00 Skupni Izdatki Ročna blagajna . Bančna blagajna Pregled vseh dohodkov In Isdatkov te orgsnlsactjei I Skupni dohodki od 5. dec. 1942 do 31 avgusta 1943 Skupni Izdatki od 5. dec. 1942 do 81. avgusta 1943 1,659 98 9.7 r 14,974.19 $16,043.93 $20,707 59 5,723 64 Bilanca ............. Joseph Zalar, blagajnik ..........„..,............................ $14,983 95 Mirko O. Kuhel. pomožni Ujnik PtOtfVITA SOSESKA imICT0RY v v DN1T1D tTATU BONDS « STAMPS SLOVENKA ALI Hm Tu se vam nudi tjobr; Jaz aem vdova in som sar svojo farmo, pa bi truda d( sko, ki nima doma in bi m< gala pri delu in delala mej Katero veseli, naj se javi n slov. Tudi moški niso ! Mary Kovačič, R. i, Box U Mo. V nedeljo po vaeh avetnikih ao ae zbrali novi soeeščam pri Oraharju. Tudi tanake ao pri-ile, celo otroci ao silili z doma. To je bilo ras nekaj posebnega: kočarji bodo govorili o tam, koliko lesa si bodo vsali iz avojih gozdov! j "Kako bo?" ao aa apraievali in nestrpno čakali, kdaj bo prilal Smeh sli Koren z besedo na dan. "Smeh mi je nekaj pravil, a ga nisem razumel dobro," je razlagal Naca. "Je ie nakaj zaznamovanega, pa ne vam, kako bo šlo!" je povedal stari stnic, ki ni mogel etrpeti in ai je bU gozd ie ogledal. Koran je sedel pri pači, opirajoč se na palico. Naposled je le pobobctal po mizi in spregovoril: "V prejinji soeaaki je bila navada, da so les licitirali. Videli sta, da ao zaradi tega nastali »pori in ae je tu in tam dogodila krivica, kar ao drug drugemu navijali ceno. Zato mi na bomo licitirali!"' "Prav je tako! Z Udiranjem ni nič!" ao vzkliknil mnogi in si oddahnili. "Na, rte bomo!" ja nadaljeval Koran. "Vsi imamo enako pravico do gozdov in moramo dobiti enako!" "Tako ja!" ao ponavljali kakor otroci. "Seveda ja nemogoča, da bi dobili do pičica enako, aaj smrek na moramo podreti in jih stehtati!" ja nadaljeval Koran. "Ce dobi kdo za poleno več ali manj, to ni važno, toda krivica aa na bo zgodila nobenemu! Za letos bi razdelili nakaj smrek ob gmajnici in aeveda listja. Vsakdo bi dobil približno dvs kubika lesa. S Smehom svs smreke ža odbrala, jih premerila in nspissla na vsako po eno itevilko. Tri in dvajaet itevilk ja, kolikor je aoaaičanov. Smeh je napravil tudi tri in dvajaet kock za žrebanja. Srnah, pokaži jih, da jih bodo videli!" Srnah mu ja izročil vrečico; Koran ja vzel iz nje nakaj lasanih kock in jih pokazal. Na vaa-ki ja bila vrezana številka. Gledali ao jih in otipavali. Nakatarim ae ja ža posaatilo, vai pa niso razumeli. Molčali so in nestrpno čakali. Koran ja apat spustil kocka v vrečico. ^Vsakdo bo segal v vrečo ln vzel iz nja eno kocko!" ja razlagal dalja. "Številka kocka bo tudi številka njegove smreka in tudi vrsta z listjem. Na drugo lato pa bomo vlekli znova." Osupnili 90. To ja bilo nakaj popolnoma novega;, Na tf način se reo.ne bo nikomur zgor dila krivica, "to je pametno!" je v*Wi|mil ta in oni. "JnfpraviOno!" 4> priznill drugI. "Smeh, vzemi w papir, da boš zapisal, katero številko bo kdo potegnil!" ja rokal Koran, stresajoč vrečico, da bi se številka dobro premešale. "Jutri pa bomo šli v gozd in vaakdo bo videl, kje ja njegovo. Začnimo! Kdo je prvi na vrsti?" / "Bedrač!" oa je oglasil Smeh. "Badrač, pridi bliža!" V napeti tišini se ja dvignil izza mize pri vratih auh možiček in ae nezaupno približal Korenov! mizi. "Na! Potegni!" je velel Koren in mu pomolil vrečico. Bedrač aa je še enkrat ozrl naokoli in aegel po kocko. Dolgo je izbiral. "No, aaj ja vseeno, kar daj!" je zaklical nekdo za njim. Končno je la potegnil. "Devet!" je dejal, ko jo je pogledal. "Bedrač ima številko devet!" je razglaail ' Smeh in pripisal k Bedračevemu imenu njegovo številko. "Zdaj pa Hribar!" (Dalja prihodnjič i (Se nadaljuje.) Niti a tovarišem, ki je paael za dve njjvi dalja, se niso mogli pogovoriti. A še huje je bilo, da so morali ob jutrih prisluškovati atolpni uri in odgnati o pravem času domov, da ao odšli še, v šolo. Zato ao pogosto zamujali in ao morali1 v šoli preklečati ure in ura. In to ao bili otroci bogatih kmetov! Kočarski, ki ao prišli že pol ure pred pričetkom in ao prejšnja leta zamujali, so sedeli lepo v klopeh in se jim muzali. Sploh se je v Ravnah vse obrnilo ns glavo: kočarsklm in gostsškim otrokom se je bolje godilo kakor kmetskim. Pohajali ao vae dneve po vasi, za vaajo in po gozdovih in izzivali gruntarske. Večrat so sa zaradi tegs spoprijeli Nekaj kočarskih pa je paslo onim kmetom, ki niso imeli otrok in si niso dobili pastirčkov iz Hsloz sli s Pohorjs. A ti so bili zadovoljni. Dobro so jedil in obleko ln čevlji so si prislužili. "CKe, zakaj ste bili tsko neumni in ste poslušali Pišorna in Ledinka?" ao ponavljali razumnejši kmetski otroci. Kočsrski ps so kazali na Smeha in ga hvalili: "On je to napravil, čeprav ima aamo eno nogo!" Nova aoaeaka ja bila zadovoljna. Toliko mleka in prostega časa niao imeli še nikoli, na aamo otroci, marveč tudi odraali. Prej ja bila pri koči največja akrb krava: kako, kje in kdaj jo bodo napaali, obenem pa o-pravili dalo na svojem ogonu in še šli na dnino. Posebno za one ja bilo težko, ki so bili brez otrok. Letos ps so le tedaj vedeli, da imajo kravo, ko ao jo pomolzli in je mati prineala v kuhinjo velik lonec penečega mleka. Sprva ja bilo nekoliko težko zaradi zaslužka. Kmetje jih niso hoteli jemati na delo, skušali so opraviti z domačimi. A ni šlo. Saj ja skoraj vsaka hiša imela man) rok za dalo, ker j je eden moral na pašo; čeprav je bil otrok, se je la poznalo. Tako ni pomagalo drugega, ka« kor da so šli po kočarje. Seveda so jih sprva gledali hudo postrani, polagoma pa oo se le j vdali. Drugegs pač ni kazalo. Na jesen oo na- I kateri vabili celo Smeha. Za mlatev ga ni bil# boljšega. Ko ja Tevž prenehal o pašo, mu ja vsakdo s veseljem dal dogovorjeno merico žita ali denar in ga še pohvalil: "Tevž, dobro ai paael!" Njegovega očeta pa je U in oni povabil na kozarec izabelc, ki mu je zraotla na brajdah okoli koda..........^M , i "Smeh, dobro si napravil!" • . \ m ; » ue..fi! "Kako boste zadovoljni šele z gozdovi! S Korenom ava Uko Uredila, da ne bo nobenih prepirov in ne bo nihče trpel krivice," je napovedoval Smeh. Da, to jo bila zdjd največja akrb: kako bodo napravili z gozdovi! Radovedni ao apraševali, Smeh pa nI hotel iadati podrobnoeti. j "V nedeljo po vseh svetnikih vam bova razložila in že v ponedeljek bo Imel vaakdo avoje! 1 Vae je ie pripravljeno!" Smeh in Koren ata rea ie vse uredila. Prav I ta prav je Koren napravil največ. Bil Je ie od, nekdaj globoko prepričan, da je akupnost najboljša. Razdelitev gmajne ga je v tem še potrdila. zato ja akušal sestaviti tak red pri skup-nih gozdovih, da bodo vai zadovoljni. Naj Je pretrpel ie toliko udarcev, doiivel razpad velike stoletne soeeake, zgubil grunt; če ae mu bo posrečilo ustaviti novo, čeprav manjšo sose-sko, a boljšo in trajnejšo, bo zadovoljen aedel *a pač in počakal na amrt I Razni mali oglati ŽENSKE—skuSeno za delo pri cah, dobro delavno stanje Mg ler Laundry, 1637 W. Ccrmaki STALNO—Ženske za predela šivanje oblek, suknjičev. Dobri ča. That Levitt Shop, 546 Di« Parkway. PRODA SE 39 čevljev lota na | lu Studebaker tovarne, 1 bla kare, nasproti ljudske šole davki plačani. Kličite: Phone sacola 3668. POTREBUJEMO moške za zavj obleke; na teden. $30. S delo. Brez skušnje. Stevenil dry, 3001 West 5lst St. KUHAR—Dobra plača; dobro 4 no stanje. 876 East 63rd Sti Midway 10099. Prva amartška čete, kl ao aa izkrcale na otoku Rendoru pri Solomonih. va zamahnila roka, kakor bi odganjala muho. "Verjamem, da niste tat. Toda—povejte, kdo je tat? Mi iščemo tatu." Znova je v radostnem upanju spreletelo Lenartove ude. Pomislil je na ženo, ki jo bo kmalu objel. Na muke, ki bodo prestane. Bal se je, bal, grozno bal, da bo v svoji šibkosti izdal 'Irmo. Ali mu ni hotela pomagati? Lahko bi bila papirje zažgala. Zaupala je vanj. Poljubila ga je ... Radi nočnega obiaka, radi poljuba, radi zamolčane tajnoati, se ja čutil pred Cilko globoko krivega. Če radi drugega ne, radi Cilke ne more povedati, kje je dobil obveznice. S kakšnimi očmi, s kakšnim obrazom je pripovedovala o Ir-mi! V dnu duše se je vedno bala, da ni ostalo med njima kako tajno, skrito razmerje. Možu je zaupala, le Irmi ne. Ako pove, da je bil tistega večera pri Irmi, da mu je ona izročila vred-notnice, ga poljubila, ali ne bo za vedno ranjena njuna ljubezen? Ali ji bo mogel dopovedati, kako se je to zgodilo? In če ga izpuste, če ji na videz to tudi dopove, bo ostala grda rana v ženinem ;arcu. Verjela bo, da ni tat; da. ni imel z Irmo tajnih zvez,* ne bo verjela, četudi mu to stokrat zatrdi. Lenart je sklenil vnovič, da bo molčal. Vdrtii obraz v šipi je postal rtaizprostiejši. Začel se je oster <*v«dfcdPlbeoedr *ki Jjih Je pisar s šMsttnJtatf peresa 'vrstil na pa« pftVKšfcbr da jUtt iomi kosti. Lenart je priftel nenadoma v zagato,, da ni vedel več, kaj govori. "Pobral aem jih na cesti." "Govorite pametno! Ce bi jih bili pobrali, bili bi to prej priznali. Take reči se ne pobirajo na cesti." POTREBUJEM MOŠKE NUJNO OBRAMBNO DELO Nobene skušnje se ne zah mi vas naučimo dela PUNCH PRESS OPERAT POLISHERS & BUFFE LIGHT ASSEMBLY W0 PACKERS Delo dobe nakladači premoga "COAL SHOVELERS" Stalno delo, dobra plača HEDIGER COAL COMPANY 3700 Morae avenue TOOL & DIE MAKEB and PLASTIC MOLD MAKI Na starost se ne ožin. Oglasite se osebno vnaii svetljeni delavnici po dne* v noči. BADGER TOOL & MFG. C0. 1501 W. Polk St., Chi< Razni mali oglasi 2ENSKE ClSCENJE URADNIH PROSTOROV stare 18 do 48 let za delo 6:00 P. M. do 2:80 A. M. 48 ur na teden 53c na uro Caa in pol za nadurno delo Povišanje plače po šestih mesecih Oglasite se na: EMPLOYMENT OFFICE CHICAGO UNION STATION 516 W. Jackson MOŠKI in ŽENSKE aa Mkk<> tovarniško delo. ftlpraven prostor DOBRA PLAČA UOODNE DELAVNE OKOLftčINE PrlneaMe drtavljanski papir, CJFNERAL KTCHINO Si MFC CO. JOTO W Orand Ave Ot Albeny Avs. ClSTIVCI ln POMAGAČr sa preproge . Stalno delo Najboljša plač« Oglasite se CUSHMAN RUG CLKANER8 _ 0110 Br(ixiwiy MOŠKI - FATrarTlrti^no,! ni potrebna* 00 ur na teden Začetna plač« 115 tn veliko ned urnega dels —CH*aae fcitho Piate C rata In« Co Sir No Cipien Gospodična Irma Fraaee Bevk malomarno, samo po sebi umov- bliskale. Menda sodnik v svo-no in leno, kakor da so na atro- ji dolgoletni prakai še nikoli ni pu vklesane njegove beaede. arečal kakega obtoženca, ki bi bil Lenart je planil s klopi ln' stal a tako vnemo branil čast svdje-pred sodnikom ves rdeč, rtike je ga imena, stiskal na prsi, oči so mu divje "Umirite se! Sedite!" Je zno- Ni bilo mogoče tajiti, da je Lenart prinesel vrednotnice v banko in jih skušal vnov*Hl. "Komisarju ste izpovedali, da vam Jih Je dal eiče." Tega Lenart ne trdi več. saj se je bilo kmalu izkazalo, da to ni r csn les Ce je vedel, ds so bile tiste vrednotnice ukrsdene pri tvrdki Kovač in drug? Lenart ja molčal Ce trdi. da jih ni ukradel, jih Je mo-ral dobiti od koga drugega, kateri jih je ukradel. Kje ao »stali papirji? "Povejte, kdo vam jih je dal'" "Ne povem tega!" ja vzkliknil Lenart ogfačeno. 'Tega ne mo-rem in ne urnem povedati'" Bil je prepričan, da ga ne morejo obeoditi. ako nI kradel in mu ne dokaiejd dejanja, četudi ao osull jetniki trdili drugače. Sodnik je dvignil glavo selo vi-aoko. gledal )e v strop Lenart je opazil, da so ae oči znova uprle vanj. "Ce nočete povedati, kje ate jih dobili, >e znamenje, da ate jih u kredi! prav vl f Lenart ee )e bil ozrl v šipo Ta smešni človek je govoril uko tTerprheee m armed loreea ar« smaah-lng tke sami baek la tha aaw aggraa-stre wav efl INVASION. TkeT are yonr sena, huaband, brothera, sweetheart, fathet. relatives aad friends. Tker aak ealT ••• thi*g—that you back Ikeat ap AU THI WAY. Wl«k Vider? coming ^ evary dollar y*ra ean sera pa ap Inte tka world'a aalast ineestment—War londs. •«T at least ona eatra $100 War land during thia $13,000,000,000 Srd War Uaa Drive ia additlen le far reguU' bond-bajta g. Everjaae whe >eaalkly can »a* inveat at Jmi ftOO So-* fc^ y#a araat lavest thouMads. Take II •«! el tečem«, ife ratura to Knsli raiS La*ft to rtgM Da*»a. Kllteajr. Os *P«NUon durta« Haverhill, Mas ; v ( *"